Zdrav Var 2010; 49: VIZIJA PRIHODNOSTI ZDRAVSTVENIH DOMOV V SLOVENIJI THE VISION OF HEALTH CENTERS IN SLOVENIA Darinka Klan~ar 1, Igor [vab 1
|
|
- Daniela Hočevar
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Zdrav Var 2010; 49: VIZIJA PRIHODNOSTI ZDRAVSTVENIH DOMOV V SLOVENIJI THE VISION OF HEALTH CENTERS IN SLOVENIA Darinka Klan~ar 1, Igor [vab 1, Janko Kersnik 2 Prispelo: Sprejeto: Izvle~ek Pregledni znanstveni ~lanek UDK 614(497.4) ^lanek predstavlja teoreti~na izhodi{~a za posodobitev zdravstvenih domov v Sloveniji. Novi zdravstveni dom naj bi ohranil svoje poslanstvo in osnovna izhodi{~a, nadgradili pa bi ga z novimi vsebinami, ki jih prina{a moderna dru`ba. Zdravstveni dom naj bi postal sodobni integrirani socialnomedicinski center, v skladu z novimi usmeritvami center za promocijo zdravja s poudarkom na preventivi skrbi za zdravje. Klju~ne besede: zdravstveni domovi, prihodnost, Slovenija Abstract Review article UDK 614(497.4) This article presents a theoretical starting point for restructuring of heath centres in Slovenia. The new health centre should maintain its mission and the basic principles, and would be upgraded with the new contents brought about by modern society. Health centres would become a modern integrated social-medical center, in accordance with the guidelines of the new center for health promotion, with emphasis on selfpreventative health concerns. Key words: health centers, future, Slovenia Uvod Primarno zdravstveno varstvo S sprejetjem deklaracije iz Alma Ate pred ve~ kot tridesetimi leti so se dr`ave sveta odlo~ile, da svoje zdravstvene politike usmerijo v osnovno zdravstveno dejavnost. V naslednjih tridesetih letih se na svetovni ravni kljub deklarativnim pozivom in zavezanosti k tej strategiji premik na bolje ni zgodil. To je bil razlog, da je Svetovna zdravstvena organizacija jeseni leta 2008 izdala novo poro~ilo, ki ponovno poziva dr`ave, da osnovni zdravstveni dejavnosti posvetijo ve~jo pozornost in da svojo zdravstveno politiko preusmerijo od golih kazalcev u~inkovitosti in poslovne uspe{nosti zdravstvenega sistema k zagotavljanju zdravstvenega varstva na osnovni ravni (1, 2). V zadnjih tridesetih letih se je na podro~ju osnovne zdravstvene dejavnosti veliko spremenilo tudi v Sloveniji, kjer imamo z zdravstvenimi domovi na podro~ju osnovnega zdravstvenega varstva veliko izku{enj. Leta 1978 je bila Slovenija {e del biv{e Jugoslavije, s katero je delila tudi [tamparjeva na~ela glede primarnega zdravstvenega varstva in zdravstvenih domov kot organizacijske oblike, ki je optimalno omogo~ala uveljavljanje teh na~el. Z razpadom sistema so se za~ele pojavljati tudi dileme o smiselnosti zdravstvenih domov (3, 4). Zdravstveni domovi neko~ Prednost prvih zdravstvenih domov je bila uspe{nost pri re{evanju zdravstvenih problemov ogro`enih skupin prebivalstva s pomo~jo pospe{evanja zdravja in preventive ter aktivno odkrivanje in zdravljenje nekaterih socialno in okoljsko pogojenih bolezni. Tak na~in organizacije primarnega zdravstvenega varstva je kmalu dokazal {tevilne prednosti. Pri zdravstveni 1 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za dru`insko medicino, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana 2 Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za dru`insko medicino, Slom{kov trg 15, 2000 Maribor Kontaktni naslov: e-po{ta: darinka.klancar@siol.com
2 38 Zdrav Var 2010; 49 politiki pa se je poglobila socialno medicinska zavest (5, 6). Zdravstveni dom je bil verjetno ena najbolj inovativnih idej in eden najve~jih uspehov tedanjega zdravstva, saj je premaknil sredi{~e zanimanja od bolnika, ki je uspel priti do zdravnika, na skupine prebivalstva in njihove najbolj `go~e probleme. Uspel se je odzvati na potrebe prebivalstva, zagotovil je pravi~nost v dostopu do zdravstvene slu`be, omogo~il je izvajanje javnozdravstvene politike dr`ave in bil ekonomsko u~inkovit. Zdravstveni dom danes Razvoj zdravstvenih domov kot organizacijskih oblik dela v zdravstvu je {el v smer obravnave zdravstvenih problemov posameznikov, ne pa v smer celovite obravnave zdravstvenih problemov prebivalstva, ki jih je zagovarjal [tampar. Ta klasi~ni kurativni pristop je favoriziral sistem pla~evanja zdravstvenih storitev. Strogo predpisana struktura in financiranje, zagotovljeno le za zate~ene dejavnosti in obseg storitev, postaja vedno ve~ja ovira za uresni~evanje enega osnovnih konceptov zdravstvenega doma, tj. aktivnega iskanja ogro`enih. Poleg tega je bilo primarno zdravstveno varstvo prepu{~eno v na~rtovanje in upravljanje ob~inam, ki pa na to vlogo niso bile pripravljene. Med zdravstvenimi domovi obstajajo velike razlike: {tevilo zaposlenih se giblje od manj kot 100 do takih, ki so ve~ji od bolni{nic in imajo npr. ve~ kot 3000 zaposlenih. Razlike so tudi v njihovi organiziranosti, saj se je pri nekaterih premo~no razpasla administracija, ki du{i zdravstveno dejavnost. Obstoj zdravstvenega doma kot javnega zavoda dodatno ogro`a ideja, da se dejavnosti, ki so vezane na zakonodajo, teritorialno obmo~je in periodi~ne dejavnosti (npr. cepljenje, preventivni pregledi ipd.), izlo~ijo iz sedanjih zdravstvenih domov in najdejo novo organizacijsko obliko. Zdravstveni dom je postal konglomerat z neopredeljeno vsebino in priro~na oblika neprofitne organizacije, ki omogo~a delo vsem zdravstvenim delavcem, ki sami ne `elijo voditi poslovanja lastnega zavoda, in zagotavlja {iroko paleto zdravstvenih storitev, ki pogosto niti ne sodijo na primarno raven. Zdravstveni dom je zato pogosto izgubil svojo celovitost in postal ambulantno-poliklini~na organizacija, ki jo dolo~a togo financiranje dejavnosti po posameznih segmentih. Zdravstveni dom predstavlja samo {e stavbo, v kateri domujejo razli~ne slu`be, od katerih {tevilne niso delile paradigme osnovne zdravstvene dejavnosti, sodile pa so v okvir pogodb na primarni ravni. Zaradi tega so lahko v zdravstvenem prora~unu prikazovali, da je slovensko zdravstvo usmerjeno v primarno raven, ~eprav so te slu`be v velikem delu pokrivale specialisti~no dejavnost (7). Obstoj zdravstvenega doma je postal vpra{ljiv z uvajanjem zasebnega dela tudi na primarni ravni zlasti zaradi napa~nega razumevanja statusa koncesionarjev. Za~etno navdu{enje ob odpiranju zasebnih oblik organizacije zdravstvene slu`be na primarni ravni je zamrlo zlasti zaradi nedore~enosti pravil sodelovanja med koncesionarji in zdravstvenim domom. Kritike zaradi pretiranega vpliva ekonomskega vidika, nevzpostavljeni sistemi kakovosti, nevzpostavljeni prito`ni sistemi, so dodatno okrepili sume, da koncesionarstvo pomeni privatizacijo in var~evanje na ra~un bolnika (8,9). Tudi najbolj razvite dr`ave na svetu utemeljujejo svoje zdravstvene sisteme na na~elutimskega dela in osnovni zdravstveni dejavnosti, usmerjeni v skupnost. Slovenija je bila na tem podro~ju dolga leta pred razvito Evropo. Slovenija ni pravo~asno upo{tevala priporo~il Svetovne zdravstvene organizacije v smislu krepitve timskega dela in potrebe po izobra`evanju vseh ~lanov tima. Medtem ko imamo kakovostno specializacijo iz dru`inske medicine, medicinska sestra ostaja administrator,ki ji zaradi preobremenjenosti primanjkuje ~asa za delo z bolnikom. Tim v ambulanti dru`inske medicine je pre{ibek, da bi izpolnjeval svoje poslanstvo kakovostne oskrbe bolnika. Izobra`evanja s podro~ja organizacije timskega dela prakti~no ni. Poseben problem predstavlja izbor stalnega strokovnega izobra`evanja, saj se zaposleni ve~inoma udele`ujejo tistih sre~anj, ki jih finan~no pokrivajo sponzorji: obstaja razkorak med potrebami in ponudbo znanja. Vodenje tako pomembne ustanove je prepu{~eno iznajdljivosti in iniciativnosti posameznikov, ob tem pa ni izdelanih meril kakovosti vodenja. Le redki zdravstveni domovi so vklju~eni v sistem celovitega ocenjevanja obvladovanja kakovosti in {e to po neenotni metodologiji ob odsotnosti enotnega sistema kazalcev kakovosti. Zaradi odsotnosti vizije organiziranosti slu`be na primarni ravni s strani dr`ave direktorji zdravstvenih domov tro{ijo energijo s problemi pomanjkanja zdravnikov, nepotrebnimi spori s koncesionarji in lokalno politiko in se manj ukvarjajo s problemi, kako zagotoviti ustrezno zdravstveno varstvo. Obstoje~i sistem financiranja {e vedno temelji na storitvenem na~elu, ob tem pa o dogajanju odlo~a financer storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zanj je podcenjeno vsako delo, ki ne vsebuje klini~nega pregleda, tehni~ne storitve ali predpisa recepta. Osnova financiranja so togi
3 Klan~ar D., [vab I., Kersnik J. Vizija prihodnosti zdravstvenih domov v Sloveniji 39 standardi, ki jih je opredelil financer, ki ga ne zanima kakovost storitve ampak samo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti izvajalca Slovenija tudi nima enotnega informacijskega sistema. Zdravstveni domovi in vsi izvajalci na primarni ravni prispevajo ogromne koli~ine podatkov v skupni informacijski sistem dr`ave, od katerega pa dobijo bore malo uporabnih povratnih informacij. Namesto da bi zbrani podatki slu`ili za analize in na~rtovanje ukrepov, ostajajo vsebina letnih statisti~nih zbirk podatkov. ^eprav se je stanje obolevnosti in umrljivosti precej spremenilo, je osnovno jedro analitike in obra~una {e vedno»zelena knjiga«, ki je za osnovno zdravstvo povsem neustrezna. Statistika je tako zastarela, da ne omogo~a sledenja bolniku, kaj {ele bolj natan~ne analize, ki bi omogo~ile oceno ekonomske koristnosti osnovne zdravstvene dejavnosti. Izrazito nazadovanje hi{nih obiskov v ve~jih mestih je povzro~ilo, da so postali stari, hudo bolni in multimorbidni bolniki neenakopravni in zapostavljeni del dru`be. Ne glede na strokovno uspe{nost zdravstvenih domov je bilo v Sloveniji zelo malo znanstvenih prispevkov, ki bi se ukvarjali z osnovno zdravstveno dejavnostjo kot stebrom javnega zdravja, predvsem z njeno organizacijo (8). Tudi zaradi tega v zdravstveni politiki prevladujejo predvsem pobude, kako urediti financiranje, privatizacijo in nadzor nad izvajanjem zdravstvene slu`be, ne pa s tem, kako naj bi se zdravstveni dom odzival na potrebe prebivalstva. Zdravstveni dom prihodnosti Tak razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti in zdravstvenih domov je v nasprotju s prevladujo~imi trendi o razvoju osnovne zdravstvene dejavnosti v svetu, kjer se krepi timsko delo. V Sloveniji se bolj kot drugje pojavljata kriza zaupanja v osnovno zdravstvo, ki ga predstavlja zdravstveni dom, in kriza stali{~ nekaterih vodilnih struktur v zdravstvu, ki ne verjamejo, da osnovno zdravstvo lahko izpolni to, kar obljublja. Zdravstveni dom, kakr{en je sedaj, ne odgovarja ve~ potrebam moderne dobe in je potreben prenove, je pa {e vedno ustrezen temelj osnovnega zdravstva. Ta prispevek predstavlja nadaljevanje strokovne razprave in poskus prikaza ideje»novega zdravstvenega doma«kot koncepta, ki bi predstavljal posodobitev te ideje za prihodnost. IZHODI[^A ZDRAVSTVENEGA DOMA ^e `elimo znanstveno utemeljiti zdravstveni dom v prihodnosti, potem je potrebno najprej opredeliti na~ela, ki bi ga opredeljevala. Nekatera od teh na~el predstavljajo `e ve~krat preverjene principe, ki veljajo za kakovostno primarno zdravstveno varstvo (ve~ino smo poznali pod izrazom»dispanzerska metoda dela«), druga pa so posledica modernih trendov v medicinski znanosti in dru`bi (9). Zdravstveni dom naj bi izhajal iz naslednjih izhodi{~: Usmerjenost v zdravje V zdravstvenem domu `e potekajo {tevilni javnozdravstveni projekti v organizaciji razli~nih subjektov. Problem predstavlja koordinacija dela in pomanjkanje povratnih informacij med zdravstvenovzgojnimi dejavnostmi in izbranimi zdravniki. Temeljna naloga zdravstvene dejavnosti na osnovni ravni je zagotavljanje ~im bolj{ega zdravja prebivalstva, ki ga ustanova oskrbuje (10). Medtem ko se ve~ina kurativnih dejavnosti lahko izvaja preko posami~nih ambulant, predstavlja koordinacija preventive in promocije zdravja temeljno nalogo zdravstvenega doma. Zdravstveni dom bi zaradi tega moral postati sredi{~e na~rtovanja in izvajanja promocije zdravja in preventivnih programov, usmerjenih v ohranitev in krepitev zdravja. Postati bi moral sredi{~e zdravstvenovzgojne dejavnosti na lokalni ravni. Zdravstveni dom naj bi prevzel koordinacijo in uveljavljanje politike javnega zdravja na podro~ju krepitve in ohranjanja zdravja. Tako bi postal `ari{~e, pobudnik, strokovni koordinator in spremljevalec podatkov o uspe{nosti politike promocije zdravja. Populacijski pristop Temeljna zna~ilnost zdravstvenega doma naj bi bila njegova skrb za zdravje lokalne, geografsko opredeljene populacije, kar omogo~a usklajevanje populacijskega pristopa zdravstvenega varstva (v {ir{o populacijo usmerjeni ukrepi za krepitev zdravja) z individualnim, k ogro`enemu posamezniku usmerjenim pristopom, ki ga izvaja vsak izbrani zdravnik (11). Na tak na~in bi zdravstveni dom lahko poskrbel tako za posebej ogro`ene skupine prebivalstva kot za zdravje posameznika v skupnosti, saj bi le tako lahko usklajeval kurativne in populacijske pristope. Povezovanje z regionalnimi zavodi za zdravstveno varstvo bi lahko bistveno pripomoglo k dvigu javnega zdravja. Izvajanje nacionalne strategije Naloga zdravstvenega doma naj bi bilo izvajanje nacionalne politike osnovne zdravstvene dejavnosti
4 40 Zdrav Var 2010; 49 na lokalni ravni (12, 13). To pomeni, da bi dr`ava morala opredeliti nacionalni program prednostnih dejavnosti in ukrepov na osnovni ravni, zdravstveni dom, v sodelovanju z ob~ino in drugimi akterji, pa bi na~rtoval in koordiniral za okolje ustrezne dejavnosti za izbolj{anje zdravstvenega stanja prebivalstva. Te dejavnosti bi potem lahko izvajale razli~ne organizacije ali posamezniki. Izvajanje nacionalne strategije bi omogo~ilo tudi kakovosten nadzor kakovosti opravljenega dela: to bi ne bil le nadzor nad kakovostjo opravljenih zdravstvenih storitev, temve~ tudi nadzor nad kakovostjo zdravstvene oskrbe zaupane lokalne populacije v skladu z nacionalno strategijo in ustrezno spremljanje rezultatov te oskrbe. Sodelovanje populacije v dolo~anju prednostnih dejavnosti Zdravstveni dom mora imeti mo`nost, da relativno samostojno dolo~a del svojih prednostnih dejavnosti, prav zaradi tesne povezave z lokalno populacijo. Za res u~inkovito odzivnost na to~no dolo~enega konkretnega okolja je potrebno zdravstvenemu domu zagotoviti relativno svobodo in pro`nost pri na~rtovanju in izvajanju zdravstvenih ukrepov, zato je nujno temu cilju prilagoditi tudi sistem financiranja. Zdravstveni dom bi moral predstavnikom civilne dru`be, organizacijam bolnikov in lokalni skupnosti omogo~iti razli~ne oblike aktivne vloge pri opredeljevanju prednostnih nalog, na~rtovanju skupnih akcij in ocenjevanju rezultatov. V ta namen bi lahko zdravstveni dom organiziral razli~na sre~anja in posvetovanja, kjer bi obravnavali zdravstvene probleme lokalne skupnosti, pa tudi posameznih skupin prebivalcev. Razvojno delo Za izvajanje vseh teh pooblastil mora imeti zdravstveni dom mo`nost razvojnega dela, kar pomeni: - spremljanje izvajanja ukrepov Za potrebe lastnega dela in lokalne skupnosti mora zdravstveni dom redno spremljati u~inke javnozdravstvenih ukrepov pri lokalnem prebivalstvu, izdelati oceno zdravstvenih razmer na lokalni ravni in oceniti pojmovanje zdravja oziroma odnos lokalnih prebivalcev do lastnega zdravja. - pedago{ko delo Novi zdravstveni dom bi se moral na~rtovano in projektno lotiti ustanavljanja u~nih ambulant za izobra`evanje medicinskotehni~nega osebja, {tudentov medicine in zdravnikov specialistov. Mentorske (u~ne) ambulante in mentorji (u~itelji) bi morali dobiti poseben status, ne glede na to, ali gre za ambulanto v javnem zavodu ali ambulanto s koncesijo (14-26). - razvojno delo (redno spremljanje uvajanja novih tehnologij in ukrepov) Z lastnimi raziskavami s podro~ja javnega zdravja in v sodelovanju z obmo~nimi zavodi za zdravstveno varstvo bi zdravstveni dom lahko analiziral populacijske podatke na svojem obmo~ju, identificiral zdravstvene probleme, ogro`ene skupine prebivalstva in na podlagi teh ugotovitev na~rtoval svoje dejavnosti. Mentorji bi se morali v okviru dela s {tudenti in/ali specializanti vklju~iti v projektno znanstvenoraziskovalno delo - prou~evanje konkretnih problemov na osnovni ravni. POGOJI ZA URESNI^ITEV KONCEPTOV Sodelovanje z zdravstveno politiko in izvajanje politike na lokalni ravni Zdravstveni dom, ki bi izvajal tudi razvojno delo, bi se lahko aktivno vklju~eval v snovanje»zdrave javne politike«kot pobudnik in usklajevalec dejavnosti na lokalnem podro~ju, formalno pa tudi kot povezovalec vseh izvajalcev javne zdravstvene slu`be na osnovni ravni. Tako bi sodelovanje z zdravstveno politiko preraslo iz sedanjih pogajanj z izvajalci storitev v strokovni dialog o oskrbi populacije na lokalni ravni. Zaradi razdrobljenosti lokalnega politi~nega prostora bi ob~ine z zdravstvenim domom sodelovale na ravni koordinacije, kjer bi `e predhodno uskladile mo`nosti in potrebe. Tako ne bi ve~ prihajalo do asimetri~nih zahtev glede organizacije zdravstvene slu`be, obenem pa bi ob~anom zagotovili enakost, pravi~nost in dostopnost. Zakonodaja Nova vsebina in organizacijska struktura nujno pogojuje spremembe v zakonodaji, ki opredeljuje vsebino zdravstvene dejavnosti na primarni ravni ter organizacijske pogoje za njeno izvajanje. Na podro~ju financiranja je trenutna zakonodaja nepro`na, zatoje nujno dopolniti vse zakone in podzakonske akte, ki urejajo sistem financiranja zdravstvene dejavnosti. Poleg tega je potrebno sprejeti predpise, ki bodo uskladili namenska in variabilna sredstva v zdravstvenem domu z novimi vsebinami in projektnim ter izobra`evalnim delom. Zakonodaja mora vsebovati tudi jasno metodologijo ocenjevanja kakovosti in poslovne odli~nosti in s tem opredeliti tudi vire finan~nih spodbud.
5 Klan~ar D., [vab I., Kersnik J. Vizija prihodnosti zdravstvenih domov v Sloveniji 41 Spremembe v financiranju Financiranje kurativne dejavnosti bi se moralo spremeniti tako, da bi temeljilo na pla~evanju kakovosti storitev tako, da bi denar sledil bolniku (27-30). Nujna je nova opredelitev standardov ambulante v osnovni dejavnosti. Novi standardi naj bi omogo~ali populacijsko preventivni in celovit pristop do bolnikov. Nova izhodi{~a ter nove vsebine, zlasti projektno in vzgojno delo, narekujejo zagotovitev posebnih namenskih sredstev, ki bi omogo~ala pro}nost pri na~rtovanju in izvajanju zdravstvenih ukrepov. Financiranje takih projektov, ki lahko s~asoma ob dokazani u~inkovitosti prerastejo v redno financiranje, bi moralo biti ve~delno. Nujna je vklju~itev lokalnih prora~unov in raznih oblik komercialnih zavarovanj. Projektne naloge, na~rtovanje in ocenjevanje ukrepov zahtevajo dodatni»variabilni del«sredstev, ki bi bila podlaga za za~etek projekta ali programa in mo`nost za kandidaturo za dodatna sredstva preko razpisov lokalnih in dr`avnih organov. Informatizacija Obstoje~i informacijski sistem je nujno posodobiti in nadgraditi z izvedenskimi sistemi za bolj kakovostno in predvsem bolj varno delo. Na podlagi vnaprej opredeljenih kazalcev kakovosti bo potrebno v sistem vna{ati tudi podatke, ki bodo pomembno prispevali k analiziranju uspe{nosti zdravstvenih programov in na~rtovanju izbolj{av (31-42). Te podatke bi morala analizirati ustanova na nacionalni ravni. Organizacijska struktura Zdravstveni dom bi se organiziral na osnovi vseh dejavnosti, ki naj bi jih zagotavljal. Razdelitev dela znotraj zavoda pa je stvar organizacije dela v posameznem zdravstvenem domu in nikakor ne bi smela biti omejena s pogodbo o financiranju. Organizacijske oblike osnovnega zdravstva ne morejo biti enake po vsej dr`avi. Delo zdravnikov v mestih je namre~ druga~no od tistega na pode`elju, zato je druga~nemu slogu dela treba prilagoditi tudi organizacijo slu`be oz. razmerja slu`b v zdravstvenem domu. Velikost zavoda bi se morala prilagajati lokalnemu okolju in zmo`nostim slu`b za racionalno zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva. Osnova za organizacijo bi moral biti vpeljan sistem kakovosti in celovito obvladovanje kakovosti kot na~in vodenja. Vse dejavnosti sekundarne ravni bi se morale organizacijsko izlo~iti iz zdravstvenega doma kot poslovnega subjekta in nastopiti kot samostojni subjekt v obliki poliklinike. ^e bi izvajalci sekundarne dejavnosti `eleli del svoje dejavnosti izvajati na lokaciji zdravstvenega doma, bi jo lahko v soglasju z zdravstvenim domom in z lokalno skupnostjo organizirali kot»out-reach«, tj. oddaljeno ambulantno dejavnost, ki pa bi bila jasno specialisti~na in ne primarna. SO@ITJE ZASEBNIH IN JAVNIH ORGANIZACIJ OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Zdravstveni dom bi se moral organizacijsko preoblikovati v obvladljive enote, kjer ne bo pomembno, ali je nosilec zdravstvene dejavnosti zasebna ali javna organizacija, zasebnik ali javni uslu`benec. Za delovanje in izvajanje javnozdravstvene funkcije bi bila potrebna dodatna sredstva, ki bi omogo~ala izvajanje teh nalog ne glede na sicer{nji prora~un zdravstvene dejavnosti v javnem zavodu. Zdravstveni dom naj bi tako postal koordinator delovanja mre`e izvajalcev celotnega programa osnovnega zdravstvenega varstva in pri tem povezoval delo zaposlenih v javnem zavodu in koncesionarjev. Ker lokalna politika doslej ni pokazala sposobnosti, da prevzame vlogo na~rtovalca in koordinatorja mre`e, mora to vlogo prevzeti novi zdravstveni dom. Dr`ava bo morala zaupati vodenje tega centra najbolj{im strokovnjakom, ki imajo znanja tako s podro~ja javnega zdravja kot managementa. Merila za izbiro vodilnih, predvsem strokovnih direktorjev in vodij slu`b, bi morala biti v zdravstvenem domu enaka kot merila za izbiro vodij bolni{ni~nih oddelkov in klinik. ^e takih strokovnjakov primanjkuje, je pa~ potrebno vzpostaviti sistem izobra`evanja. Pri tem je treba prese~i ve~no dilemo, ali naj bo direktor zdravstvenega doma zdravnik ali ekonomist - glede na povsem novo vsebino zdravstvenega doma je nujno, da je to strokovnjak s kon~anim visoko{olskim {tudijem in dodatnim znanjem s podro~ja javnega zdravstva, kar lahko pridobi le z ustreznim podiplomskim {tudijem. To je naloga dr`ave: posodobitev `e obstoje~ih {tudijskih programov managementa v zdravstvu in/ali uvedba novih. VERTIKALNO POVEZOVANJE Osnovna zdravstvena dejavnost in z njo zdravstveni domovi bi se pri strokovnih in raziskovalnih vpra{anjih morali naslanjati na nacionalno referen~no ustanovo, ki jo je pri medicinski fakulteti potrebno {e ustanoviti. Brez osrednje ustanove, ki bo sposobna zdru`iti javno zdravstvo in klini~no medicino ter usmerjati dogajanje
6 42 Zdrav Var 2010; 49 in vodenje posameznih zdravstvenih centrov glede na lokalne potrebe in zmo`nosti, pa~ ni bodo~nosti za kakovost primarnega zdravstvenega varstva. Pri na~rtovanju in analizah javnozdravstvenih dejavnosti na svojem obmo~ju se zdravstveni dom povezuje z obmo~nimi zavodi za zdravstveno varstvo, ki mu posredujejo povratne podatke in sodelujejo pri na~rtovanju in spremljanju zdravstvenih ukrepov na obmo~ju zdravstvenega doma. SKLEP Zdravstveni dom predstavlja genialni izum, ki je nastal v prvi polovici prej{njega stoletja. Zaradi svoje uspe{nosti so njegove ideje prevzemali prakti~no povsod po svetu. Vendar se mora tako kot katera koli druga organizacija v strate{kem smislu ukvarjati z naslednjimi vpra{anji: o ocenjevanju problemov z razvojnega vidika, o ugotavljanju poslovnih prilo`nosti, o preverjanju dotedanjih in postavljanju novih razvojnih zamisli. O njih mora odlo~ati na osnovi dolgoro~nega ~asovnega horizonta, torej na osnovi postavljanja svojih strate{kih ciljev, razvijanja in ocenjevanja strategij ter izbiranja najbolj{ih med njimi. Zdravstveni dom se je v pogojih nove zdravstvene zakonodaje zna{el v zelo nezavidljivem polo`aju, saj njegova vloga ni bila jasno in strokovno opredeljena. Tako je postal prepu{~en lokalnim interesom in sposobnosti managementa, da vzdr`uje dose`eno organiziranost na ustrezni ravni. Z razvojnega vidika je ob nedore~enosti zdravstvene politike nujno, da zdravstveni dom znova prevzame svojo prvotno vlogo in z njo funkcijo kurativnopreventivnega centra za promocijo zdravja ter se aktivno vklju~i v snovanje politike zdravega `ivljenja in lastne skrbi za zdravje v {ir{em dru`benem prostoru. Novi zdravstveni dom naj bi bil pro`na enota, ne pa konglomerat interesov lokalne skupnosti. Idealno bi bilo, da bi vseboval tudi strokovno in znanstveno nadgradnjo in iskal demografske, patolo{ke, etnolo{ke, antropolo{ke, sociolo{ke, ekonomske in pravne specifi~nosti in mo`nosti oskrbovanega prebivalstva. Ne glede na svojo velikost bi moral predstavljati javni forum za zdravstvene probleme na lokalni ravni. ZAHVALA Pri pripravi tega dokumenta so sodelovali u~itelji in asistenti na obeh katedrah za dru`insko medicino, tako v Ljubljani kot v Mariboru. Posebej tehtne pripombe so prispevali asist. dr. Mateja Bulc, dr. Josip Car, doc. dr. [tefek Grmec, prof. dr. Marko Kol{ek, asist. dr. Tonka Poplas Susi~ in asist. Ksenija Tu{ek Bunc. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Literatura 1. Rawaf S, DeMaeseneer J, Starfield B. From Alma-Ata to Almaty: a new start for primary health care. Lancet 2008;DOI: / S (08)61524-X: [vab I. Alma Ata 1978, Almaty Zdrav Var 2008; 47(4): [vab I. Primary health care reform in Slovenia: First results. Soc Sci Med 1995; 41(1): Borove~ki A, Belicza B, Ore{kovi} S. 75th anniversary of Andrija [tampar School of Public Healzh - What can we learn from our past for our future? CMJ 2002; 43(4): Urlep F, [vab I, Rotar Pavli~ D. Razvoj osnovnega zdravstva v Sloveniji zadnjih 130 let. Dru`inska medicina. Ljubljana: Zdru`enje zdravnikov dru`inske medicine SZD, 2002: Pirc I. Zdravje v Sloveniji. II. Knjiga. Zdravstvene prilike in delo higijenskih ustanov v Sloveniji Ljubljana: Higijenski zavod Ljubljana, [vab I, Kersnik J, Klan~ar D. Zdravstveni dom : relikt preteklosti ali vizija prihodnosti. Zdrav Var 2005; 44(4): [vab I, Premik M. Zdravstveni dom. Primarno zdravstveno varstvo. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Institut za socialno medicino, 1995: Allen J, Gay B, Crebolder HFJM, Heyrman J, [vab I, Ram P. The European definition of general practice/family medicine. Barcelona: WHO Europe Office, David AK. Challenges in personal and public health promotion: the primary care physician perspective. Am J Prev Med 1994; 10(suppl-1): Wise H. The primary care health team. Arch Intern Med 1972; 130: Alper P. Primary care in transition. Jama 1994; 272: Albreht T, Mo~nik Drnov{ek V. Health care in Slovenia: Its reform - goals and perspectives. Bilten-Ekon Organ Inform Zdrav 1994; 10: Crebolder HFJM, Breevoort E, editors. Educational research: evidence and implementation. Maastricht: University of Maastricht, Scherger JE. A medical student s perspective on preceptors in family practice. The J Fam Pract 1975; 2(3): Freeman J, Roberts J, Metcalfe D, Hillier V. The influence of trainers on trainees in general practice. London: Royal College of General Practitioners, 1982: Pe~ar S. Zdravstvena vzgoja v ordinaciji splosnega zdravnika. ZdravVestn 1984; 53: Pereira Gray D. A system of training for general practice. London: Royal College of General Practitioners, 1986: Schamroth AJ, Haines AP, Gallivan S. Medical student experience of London general practice teaching attachments. Med Educ 1990; 24: Martens FMJG, Root JMH. Practical medical education in general practice. Med Educ 1992; 26: Rashid A, Allen J, Styles B, Gray DP. Careers in academic general practice: problems, constraints, and opportunities. BMJ 1994; 309(6964):
7 Klan~ar D., [vab I., Kersnik J. Vizija prihodnosti zdravstvenih domov v Sloveniji Ostergaard I. General practitioners of Europe state: Quality of education must be ensured to enhance quality of care. Eur J Gen Pract 1995; 1: Peart S. Training in general medicine. Lancet 1998; 35 (9100): Wallace P, Drage S, Jackson N. Linking education, research, and service in general practice. BMJ 1998; 316: Carter Y, Hilton S. Academic general practice: no time for ivory towers. Fam Pract 2000; 17(4): Longlett SK, Kruse JE, Wesley RM. Community-oriented primary care: critical assessment and implications for resident education. J Am Board Fam Pract 2001; 14(2): Groenewegen PP, van der Zee J, van Haaften R. Remunerating general practitioners in Western Europe. Aldershot: Avebury, Iliffe S, Munro J. General practitioners and incentives. BMJ 1993; 307: Mannion R, Davies HTO. Payment for performance in health care. BMJ 2008; 336(7639): Gleave R. Across the pond - lessons from the US on integrated health care. London: Nuffield trust, Palmer K. Critical evaluation and audit. Practitioner 1991; 235: Hayes GM. Computers and medical audit. Update 1992: Jenkins RM. Quality of general practitioner referrals to outpatient departments: assessment by specialists and a general practitioner. Br J Gen Pract 1993; 43: Kersnik J. Zagotavljanje kakovosti. Isis 1994; 3: Kersnik J. Zgledovanje kot zagotavljanje kakovosti v zdravstvenih ustanovah. Zdrav Var 1995; 34: Nash DB. Quality of measurement or quality of medicine? JAMA 1995; 273: Rethans JJ, Westin S, Hays R. Methods for quality assessment in general practice. Fam Pract 1996; 13(5): Kersnik J. Obvladovanje napak v medicini. Zdrav Vest 1999; 68(10): Grol R. Centre for quality of care research. Nijmegen, Maastricht: WOK, Makela M, Booth B, Roberts R. Family doctors journey to quality. Helsinki: Stakes, Thiru K, Hassey A, Sullivan F. Systematic review of scope and quality of electronic patient record data in primary care. BMJ 2003; 326(7398): Grol R, Dautzenberg M, Brinkmann H, Grol R. Quality management in primary care. Bielefeld: Bertelsmann, 2004.
Microsoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode]
Izhodia delovanja podjetja Askit d.o.o. Dvig uspenosti poslovanja naih strank. Dodana vrednost za stranko je osnova prepoznavanja koristnosti naega angamaja. Omogoamo vam zunanji neodvisen in strokoven
Prikaži večprogram-ivz
Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,
Prikaži večnaslov 73_1.qxd
Geografski vestnik 73-1, 2001, 73 87 Metode METODE METODA IZDELAVE RAZVOJNEGA PROGRAMA AVTOR Lojze Gosar Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf Naslov: Pod gradom 21, Lukovica pri Brezovici, SI
Prikaži večTabela_javni sektor
VLADNI PROTIKRIZNI I, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU UINEK; REZULTAT A Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 1 h KPJS (Dogovor o ukrepih s podroja pla v javnem sektorju zaradi spremenjenih
Prikaži večLayout 1
Zdru`enje zdravnikov dru`inske medicine Zavod za razvoj dru`inske medicine v sodelovanju s Katedro za dru`insko medicino 22. SCHROTTOVI DNEVI Ljubljana, 15. in 16. marec 2019 Cankarjev dom Linhartova dvorana
Prikaži večVloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local
Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Kokolj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI
Prikaži večdownload.php
LETO XIV 25. JULIJ 2008 [TEVILKA 7 Vsebina 55. ODLOK o ustanovitvi podjetja Javne slu`be Ptuj, d. o. o. 56. ODLOK ustanovitvi javnega zavoda Regijsko vi{je{olsko in visoko{olsko sredi{~e Ptuj 57. ODLOK
Prikaži večAKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj
AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje
Prikaži večGregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: F: E: Številka: /2018/5 Datum: 22.
Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ Številka: 00104-38/2018/5 Datum: 22. 2. 2018 Odgovor na poslansko vprašanje Tomaža Lisca
Prikaži večSpremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto Zdravstveni dom Ljubljana
Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto 2016 - Zdravstveni dom Ljubljana KADROVSKI NAČRT OBRAZLOŽITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV KADROVSKEGA NAČRTA ZD LJUBLJANA ZA LETO 2016 sprejetega dne 23.2.2016
Prikaži večSlide 1
MODEL ODLIČNOSTI REFERENČNE AMBULANTE Darinka Klančar NAMEN PREDSTAVITVE European Practice Assessment EPA Evropski model poslovne odličnosti EFQM Samoocena ambulante/odličnost ambulante EPA European Practice
Prikaži večI.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in
I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik
Prikaži večMicrosoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc
Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 56-2342/2008, stran 6015 Datum objave: 6.6.2008 Veljavnost: od 21.6.2008 Podatki o tej verziji istopisa: Zadnja
Prikaži večSinopsis
Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:
Prikaži večPowerPoint Presentation
IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži večOrganizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul
Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ulica 9, 1234 Mengeš,Slovenija, bostjan.stempelj@moj.net V zavarovalnici do sedaj ni bilo sistema za sledenje
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večWorkhealth II
SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]
VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra
Prikaži večMicrosoft Word - 28 seja x tocka Odlok o mrezi javne zdravstvene sluzbe na primarni ravni v OA - 2. obravnava celotno gradivo z
Predlagatelj: TADEJ BEOČANIN ŽUPAN OBČINE AJDOVŠČINA Datum: 12. 1. 2018 OBČINSKI SVET OBČINE AJDOVŠČINA ZADEVA: ODLOK O MREŽI JAVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI AJDOVŠČINA 2. obravnava
Prikaži večŠtevilka: /15-3/ Ljubljana, 12. april 2016 Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in
Številka: 501-01/15-3/ Ljubljana, 12. april 2016 Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 71. seji 11. aprila 2016,
Prikaži večCulture Programme (2007 – 2013)
USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa
Prikaži večOrganizacija, letnik 42 Razprave {tevilka 1, januar-februar 2009 U~enje na daljavo v procesu izobra`evanja s podro~ja zoperstavljanja terorizmu Denis
U~enje na daljavo v procesu izobra`evanja s podro~ja zoperstavljanja terorizmu Denis ^aleta Generalštab Slovenske vojske, Vojkova 55, 1000 Ljubljana, Republika Slovenija; denis.caleta@mors.si Nove asimetri~ne
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večInformacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa
Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS 2008 11. mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701
Prikaži večMAGISTERIJ
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ORGANIZACIJSKI MODEL SPREMLJANJA ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV Mentor: izred. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Emil
Prikaži več60-77.qxd
Tehnolo{ki napredek v naj{ir{em pomenu je pogosto povezan z razli~nimi oblikami nevarnosti in tveganj tako nami{ljenih kot dejanskih. Industrijska, komercialna in doma~a uporaba izdelkov, ki povzro~ajo
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži večDiapozitiv 1
Mariborska knjižnica kot osrednja območna knjižnica Anka Rogina, 18. 11. 2014 PO SKUPNIH POTEH DO NOVIH SPOZNANJ MARIBORSKA KNJIŽNICA Osrednje območne knjižnice Pravna osnova: Zakon o knjižničarstvu (2001)
Prikaži večLISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA
OBRAZLOŽITEV ZA PODELITEV LISTINE "OBČINA PO MERI INVALIDOV" ZA LETO 2012 MESTNI OBČINI NOVA GORICA Spoštovani svečani zbor! Prisrčen pozdrav v imenu Projektnega sveta»občina po meri invalidov«zveze delovnih
Prikaži večNASLOV PRISPEVKA
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30
Prikaži večMicrosoft Word - 6.1splmed.doc
6.1. Zdravstve služba splošne medice je e od zdravstvenih služb, ki izvaja dejavnost osnovnega zdravstvenega varstva. Uporabniku zdravstvenega varstva je dostop brez potnice praviloma predstavlja prvi
Prikaži večKnjiga 1 crna.qxd
Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti in zdravja SZO, @eneva IVZ RS in IRSR, Ljubljana Naslov: Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti
Prikaži večDiapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži večARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva
Prikaži večInformacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa
Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS 2008 11. mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večMicrosoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc
Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:
Prikaži večMicrosoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx
Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,
Prikaži večSPOROČILO ZA JAVNOST Več časa za kontrolne preglede Izsledki preliminarnih rezultatov raziskave ''Komunikacija bolnik vs. zdravnik specialist'' Ljublj
SPOROČILO ZA JAVNOST Več časa za kontrolne preglede Izsledki preliminarnih rezultatov raziskave ''Komunikacija bolnik vs. zdravnik specialist'' Ljubljana, 1. oktobra 218 Ob 35. obletnici delovanja in ob
Prikaži večPorocilo_Sinergija_ _ok.indd
M r e ž a d r u ž b e n e k o r i s t n o s t i Kaj se dogaja v okviru kampanje Energija si, bodi učinkovit? - Akcija Varčna sijalka v vsak dom se je zaključila (rezultate bomo posredovali kasneje). -
Prikaži večKOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih
Svet delavcev podjetja - družbe TERME MARIBOR turizem, zdravstvo, rekreacija d.d.,s sedežem Ulica heroja Šlandra 10, Maribor, ki ga zastopa predsednica Sveta delavcev Anamarija Černčec in Sindikat delavcev
Prikaži večNacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke,
Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, d. d., Dunajska cesta 65, Ljubljana vodja projekta:
Prikaži večNa podlagi 2. točke 17. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017), 2. in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Mest
Na podlagi 2. točke 17. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017), 2. in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor (MUV, št. 2/2010, 15/2015, 512016,
Prikaži večKomisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5
Na podlagi določil 33., 98. in 120. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je Občni zbor Zveze na svoji redni seji dne 10. 5. 2011 sprejel PRAVILNIK O PODELJEVANJU
Prikaži večOtroci v mestu.brosura
OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! Izdajatelj: Dru{tvo za zdravje srca in o`ilja Slovenije Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana T.: 01/234 75 50, F.: 01/234 75 54 E.:
Prikaži večkolofon
1 Uredni{ki odbor Jana [ubic Prislan, Irena Porekar Kacafura, Igor Ravbar, Nada Mad arac, Eva Ilec in Zoran Mili} Glavni in odgovorni urednik Zoran Mili} Tehni~ni urednik Zoran Mili}, Gorazd Lemaji~ Lektorica
Prikaži večMicrosoft Word - brosura docx
SLOVENIA LC Ljubljana IAESTE Ljubljana Vojkova cesta 63 1000 Ljubljana I nternational A ssociation for the E xchange of S tudents for T echnical E xperience Target your future! kazalo Kdo smo? Naša vizija
Prikaži večŠtevilka: 62-4/2014
OE NOVO MESTO Muzejska 5 SI-8000 Novo mesto t +386 7 39 34 195 f +386 7 39 34 101 www.nijz.si info@nijz.si ID DDV: SI 44724535 TRR: 011006000043188 ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO
Prikaži večSuselj Specialitzanti druž.medicine
Mesto osnovnega zdravstva v slovenskem zdravstvenem sistemu Marjan Sušelj, univ. dipl. psih. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Slovenski zdravstveni sistem Pravne podlage in
Prikaži večOrganizacija, letnik 41 Razprave številka 6, november-december 2008 Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potreb
Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potrebami Boštjan Bizjak, Margareta Ben~i~, Miro Grabar Univerza na Primorskem, Turistica, Obala 11a, 6320 Portoro`, Slovenija,
Prikaži večMicrosoft Word - MagnetogramDrzavniSvet.doc
Magnetogram (za vpogled) Šifra in polni naziv telesa: 655 - Komisija za družbene dejavnosti Številka in vrsta seje: 029. Redna Datum magnetograma: 23.03.2005 Vsebina: KOMISIJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general
Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176
Prikaži večMicrosoft Word - 01splmed.doc
1. V okviru splošne medice spremljamo število izvajalcev splošne medice, zdravstvene delavce po številu izobrazbi, opravljene efektivne delovne ure število obiskov (kurativne - prve ponovne, preventivne
Prikaži večIZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in
17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega
Prikaži večVoda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh
1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suha usta edini znak, da telo potrebuje vodo. Slone~ na tej predpostavki, je sodobna
Prikaži večKomisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod
Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: ksz@mf.uni-lj.si T: +386 1 543 7700 Režim študija Predmet: Uvod v medicino, modul Informatika Študijski program: EMŠ
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži več(Microsoft Word - Milo\347evi\206_1.del diplome.doc)
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih procesov NADGRADNJA SISTEMA MANAGEMENTA KAKOVOSTI PO ISO/TS 16949 V PREVENT MEŽICA D.O.O. Mentor: izred. prof.
Prikaži večROSEE_projekt_Kolesarji
SEMINAR/DELAVNICA V OKVIRU PROJEKTA MOBILE2020 VARNOST KOLESARJEV IN KOLESARSKEGA PROMETA Ljubljana, 27. 3. 2013, Grand hotel Union ROSEE: Road safety in SouthEast Europe Predstavitev projekta mag.jure
Prikaži večPALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izb
PALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izboljšav v okviru oskrbe pri napredovani demenci in družinske
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večFakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No
inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1
Prikaži večMicrosoft Word - Kocijancic2006
Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večIZBRANI PRIMERI JAVNO-ZASEBNIH PARTNERSTEV V SLOVENIJI doc. dr. Boštjan Ferk Inštitut za javno-zasebno partnerstvo
IZBRANI PRIMERI JAVNO-ZASEBNIH PARTNERSTEV V SLOVENIJI doc. dr. Boštjan Ferk Inštitut za javno-zasebno partnerstvo ŠPORTNI PARK STOŽICE: ŠPORTNA DVORANA IN NOGOMETNI STADION, LJUBLJANA PROJEKT (IME, LOKACIJA)
Prikaži večMladje_5.p65
mladje TISKOVINA 5 Po{tnina pla~ana pri po{ti 1128 Ljubljana tel.: 01/426 5269 fax.: 01/426 8558 e-mail: program.mladina@mladina.movit.si Nacionalna agencija programa MLADINA MOVIT Trg Mladinskih delovnih
Prikaži večgeologija 265 do konca.indd
GEOLOGIJA 51/2, 270-274, Ljubljana 2008 doi:10.5474/geologija.2008.027 Ocenjevanje znanstveno raziskovalnega dela na podro~ju geologije v Sloveniji Mihael BREN^I^ Katedra za geologija krasa in hidrogeologijo,
Prikaži večREKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo
REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo projekta SPARE APRIL 2018 saso.santl@izvrs.si http://www.alpine-space.eu/projects/spare/en/home
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Sestanek zastopniki_splet.ppt
SREČANJE MED PATENTNIMI ZASTOPNIKI IN ZASTOPNIKI ZA MODELE IN ZNAMKE TER URADOM RS ZA INTELEKTUALNO LASTNINO Ljubljana, 21. oktober 2013 Dnevni red Uvodna beseda Vesna Stanković Juričić, v. d. direktorja
Prikaži večZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O.
POVZETEK POROČILA ZA POSLOVNO LETO 2012 ČRNOMELJ 2012 KAZALO 1. OSEBNA IZKAZNICA ZAVAROVALNE HIŠE LUIČ D.O.O 2. PREDSTAVITEV DRUŽBE 3. ZAVAROVANJA 4. DEJAVNOSTI 5. POROČILO O POSLOVANJU ZA POSLOVNO LETO
Prikaži večPREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD
PREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD) 1. Oblikovanje doživetij v izbrani turističnih destinaciji
Prikaži večMicrosoft Word - P072-A doc
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22112* JESENSKI ROK ANGLE[^INA Izpitna pola 2 Pisno sporo~anje A: Kraj{i pisni sestavek B: Vodeni spis ^etrtek, 30. avgust 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno
Prikaži večuniverzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva L
univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva 20 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: (01) 522 34 01 Fax.: (01)
Prikaži večOrodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre
Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži več16. redna seja točka OBČINA RENČE-VOGRSKO OBČINSKI SVET PREDLOG NASLOV: SKLEP O NAČINU PODELJEVANJA KONCESIJ NA PODROČJU OSNOVNE ZDRAVS
OBČINA RENČE-VOGRSKO OBČINSKI SVET PREDLOG NASLOV: SKLEP O NAČINU PODELJEVANJA KONCESIJ NA PODROČJU OSNOVNE ZDRAVSTVENE IN ZOBOZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI V OBČINI RENČE-VOGRSKO PRAVNA PODLAGA: 18. člen Statuta
Prikaži večNa podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa
Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),
Prikaži več2. SLOVENSKI KONGRES PALIATIVNE OSKRBE»Z znanjem in izkušnjami do kakovostne paliativne oskrbe.« oktober 2017 Domus medica, Dunajska 162, 1000
2. SLOVENSKI KONGRES PALIATIVNE OSKRBE»Z znanjem in izkušnjami do kakovostne paliativne oskrbe.«20. 21. oktober 2017 Domus medica, Dunajska 162, 1000 Ljubljana ZBORNIK Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večKoncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejaln
Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejalnega programa in registra ZORA Onkološki inštitut Ljubljana
Prikaži večMicrosoft Word - PRzjn-2.doc
Na podlagi 24. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/06) (v nadaljevanju ZJN-2), in 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 99/99, 39/00 36/01 in 77/06) izdajam naslednji P R A V
Prikaži večKadri in ure
Kadri in ure 2013 Center za sistem zdravstvenega varstva Zdravstveno podatkovni center Center za zdravstveno informatiko Metodološko gradivo ver. 1.17 ZUNAJBOLNIŠNIČNA* ZDRAVSTVENA STATISTIKA Posredovanje
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večmoski-zenske-2007-za 3-korekturo.pmd
DEJSTVA O @ENSKAH IN MOŠKIH V SLOVENIJI 1 Uvodna beseda V bro{uri `elimo poudariti le nekatere opaznej{e razlike in podobnosti med podatki, ki se nana{ajo na `enske, in podatki, ki se nana{ajo na mo{ke.
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb
Prikaži večBilten 03.p65
BILTEN julij 2007, letnik 23, {tevilka 3 105 PRETOK IN UPORABA INFORMACIJ V REGISTRU RAKA NAJSTAREJ[EM ZDRAVSTVENEM REGISTRU V SLOVENIJI Tina @agar 1, Maja Primic @akelj 1, Vesna Zadnik 1 POVZETEK Register
Prikaži večMicrosoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc
1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani
Prikaži večIKT-ovitek-publikacije.cdr
NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 1 Uvodna beseda Evropska komisija je sprejela 1. junija 2005 strategijo i2010 z namenom podpreti cilje prenovljene lizbonske strategije. Predstavlja strate{ki
Prikaži večZbirno poročilo o ugotovitvah revizij podeljevanja koncesij v osnovni zdravstveni dejavnosti
Podeljevanje koncesij v zdravstvu Podeljevanje koncesij v zdravstvu 4 PODELJEVANJE KONCESIJ V ZDRAVSTVU Zbirno poročilo KAZALO 1. UVOD 6 2. KAJ SMO PROUČEVALI 8 3. POVZETEK UGOTOVITEV 10 3.1 KAKO JE MINISTRSTVO
Prikaži večSTRATEGIJA PRIMARNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Usmeritve in organizacija Nova Gorica, marec 2009
STRATEGIJA PRIMARNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 2009-2013 Usmeritve in organizacija Nova Gorica, marec 2009 KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 3 2 PRAVNE PODLAGE IN STROKOVNA IZHODIŠČA... 4 3 PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA...
Prikaži večnaslovnica2003.FH8
MEJE MED PSIHIATRIJO IN DRU INSKO MEDICINO Ksenija Tu{ek Bunc, Janko Kersnik Izvle~ek Du{evne motnje so oblika zdravstvenih te av, ki jih mora zdravnik dru inske medicine (DM) pogosto odkriti med mno ico
Prikaži večKazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S
Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,
Prikaži več