COM(2018)773/F2 - SL

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "COM(2018)773/F2 - SL"

Transkripcija

1 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 773 final/2 SPOROČILO KOMISIJE TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE EUROPEAN COUNCIL, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE, THE COMMITTEE OF THE REGIONS AND THE EUROPEAN INVESTMENT BANK Čist planet za vse Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo SL SL

2 1. UVOD NUJNOST ZAŠČITE PLANETA Podnebne spremembe so za Evropejce zelo zaskrbljujoče 1. Trenutne podnebne spremembe na našem planetu preoblikujejo svet in širijo tveganja za nestabilnost v vseh oblikah. V zadnjih dveh desetletjih smo zabeležili osemnajst najtoplejših let v zgodovini meritev. Trend je jasen. Nujni so takojšnji in odločni podnebni ukrepi. Vpliv globalnega segrevanja preoblikuje naše okolje ter povečuje pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov. V zadnjih petih letih je v Evropi štirikrat prišlo do skrajnih vročinskih valov. Letos poleti so bile temperature nad arktičnim krogom za 5 Velik del Evrope so prizadele hude suše, medtem ko so poplave v zadnjih letih prizadele zlasti srednjo in vzhodno Evropo. Izredni pojavi, povezani s podnebjem, kot so gozdni požari, nenadne poplave, tajfuni in orkani, prav tako povzročajo množična opustošenja in izgubo življenj, tako kot smo bili temu priča pri orkanih Irma in Maria leta 2017, ko sta dosegla Karibe, vključno s številnimi evropskimi najbolj oddaljenimi regijami. Ti pojavi zdaj ogrožajo tudi evropsko celino z orkanom Ofelija, ki je bil leta 2017 prvi močan orkan na vzhodnem Atlantiku, ki je kadar koli dosegel Irsko, ter nevihto Leslie, ki je leta 2018 pustošila na Portugalskem in v Španiji. Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je oktobra 2018 izdal posebno poročilo o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 C nad predindustrijsko raven in povezanih globalnih usmeritvah glede emisij toplogrednih plinov. S pomočjo znanstvenih izsledkov poročilo dokazuje, da je globalno segrevanje, ki ga povzroča človek, že preseglo predindustrijsko raven za 1 C in se na desetletje dviga približno za 0,2 C. Brez okrepitve mednarodnih podnebnih ukrepov bi povišanje svetovne povprečne temperature po letu 2060 lahko doseglo 2 Takšne neomejene podnebne spremembe bi lahko Zemljo spremenile v toplo gredo, zaradi česar bi lažje prišlo do obsežnih nepopravljivih podnebnih vplivov. Poročilo IPCC potrjuje, da naj bi po pričakovanjih približno 4 % svetovnega kopenskega območja bilo podvrženega preoblikovanju ekosistemov iz enega tipa v drugega pri spremembi temperature za 1 C, kar bi se povečalo na 13 % pri spremembi temperature za 2 C. Po napovedih naj bi na primer ob zvišanju temperature za 2 C po vsem svetu izginilo 99 % koralnih grebenov. Zvišanje temperature ozračja za 1,5 C do 2 C bi lahko sprožilo trajno izgubo ledene plošče na Grenlandiji. To bi sčasoma privedlo do sedemmetrskega zvišanja morske gladine, kar bi neposredno vplivalo na obalna območja po svetu, vključno z nizko ležečimi zemljišči in otoki v Evropi. Poleti smo že priča hitremu izginjanju arktičnega morskega ledu, kar negativno vpliva na biotsko raznovrstnost v nordijski regiji in preživljanje lokalnega prebivalstva. To bi imelo resne posledice tudi za produktivnost evropskega gospodarstva, infrastrukturo, zmožnost proizvodnje hrane, javno zdravje in biotsko raznovrstnost ter politično stabilnost. Z vremenom povezane naravne nesreče so lansko leto povzročile rekordnih 283 milijard evrov gospodarske škode ter bi do leta 2100 lahko prizadele približno dve tretjini evropskega prebivalstva v primerjavi s sedanjimi 5 %. Letna škoda na primer zaradi rečnih poplav bi se v Evropi lahko z današnjih 5 milijard evrov povzpela na 112 milijard evrov. 16 % sedanjega sredozemskega podnebnega območja lahko do konca stoletja postane sušno in v številnih južnoevropskih državah se lahko produktivnost dela na prostem zmanjša za približno % glede na trenutne ravni. Po ocenah so tudi zmanjšanja predvidene razpoložljivosti hrane 1 Po poročilu Eurobarometra o podnebnih spremembah, objavljenem septembra 2017, približno tri četrtine državljanov Evropske unije (74 %) podnebne spremembe doživlja kot zelo resen problem, več kot devet desetin (92 %) pa ga dojema kot resen problem. 2

3 pri spremembi temperature za 2 C resnejša kot pri 1,5 C, tudi v regijah, ki so ključnega pomena za varnost EU, kot sta severna Afrika in preostali del Sredozemlja. To bi lahko ogrozilo varnost in blaginjo v najširšem smislu, oškodovalo gospodarske, prehranske, vodne in energetske sisteme ter vodilo v nadaljnje konflikte in migracijske pritiske. Če ne bomo sprejeli podnebnih ukrepov, ne bo mogoče zagotoviti trajnostnega razvoja Evrope in izpolniti globalno dogovorjenih ciljev trajnostnega razvoja ZN. Arktika Zvišanje temperature je veliko večje od svetovnega povprečja Taljenje arktičnega morskega ledu Taljenje grenlandskega ledenega pokrova Krčenje območij s trajno zamrznjenimi tlemi Vse večja nevarnost upadanja biotske raznovrstnosti Nove priložnosti za izkoriščanje naravnih virov in pomorski prevoz Tveganje za preživetje domorodnih ljudstev Obalna območja in regionalna morja Dvig morske gladine Dvig temperature morske gladine Povečana kislost oceanov Preseljevanje morskih vrst proti severu Tveganja in nekatere priložnosti za ribolov Spremembe fitoplanktonskih združb Vse večje število morskih mrtvih območij Vse večje tveganje za bolezni, ki se prenašajo z vodo Atlantska regija Večje število močnih padavin Večji rečni tok Vse večje tveganje rečnih in obalnih poplav Vse večja izpostavljenost škodi zaradi zimskih neviht Manjše energijske potrebe po ogrevanju Več večplastnih podnebnih nevarnosti Borealna regija Večje število močnih padavin Manj snežnih padavin, manj ledu na jezerih in rekah Več padavin in večji rečni tokovi Vse več potenciala za rast gozdov in vse večje tveganje gozdnih škodljivcev Vse večja izpostavljenost škodi zaradi zimskih neviht Večji kmetijski pridelek Manjše energijske potrebe po ogrevanju Boljše možnosti za izkoriščanje vodne energije Več poletnega turizma Gorske regije Zvišanje temperature je nad evropskim povprečjem Krčenje ledenikov Premik rastlinskih in živalskih vrst v višje lege Veliko tveganje izginjanja vrst Vse večje tveganje gozdnih škodljivcev Vse večje tveganje skalnih podorov in zemeljskih plazov Spremembe v hidroenergetskem potencialu Manj smučarskega turizma Celinska regija Več vročinskih valov Manjša količina poletnih padavin Vse večje tveganje rečnih poplav Vse večje tveganje gozdnih požarov Manjša gospodarska vrednost gozdov Večje povpraševanje po energiji za hlajenje Sredozemska regija Veliko več vročinskih valov Manj padavin in šibkejši rečni tokovi Vse večje tveganje suše Vse večja nevarnost upadanja biotske raznovrstnosti Vse večje tveganje gozdnih požarov Večja konkurenca med različnimi uporabniki vode Vse večje potrebe po vodi v kmetijstvu Manjši kmetijski pridelek Vse večje tveganje za živinorejo Večja smrtnost zaradi vročinskih valov Širjenje habitatov prenašalcev bolezni z juga Vse manj potenciala za proizvodnjo energije Večje povpraševanje po energiji za hlajenje Upad poletnega turizma in morebitno povečanje v drugih letnih časih Več večplastnih podnebnih tveganj Negativni vplivi na večino gospodarskih sektorjev Visoka ranljivost zaradi učinkov prelivanja podnebnih sprememb iz držav zunaj Evrope Slika 1. Učinki podnebnih sprememb v Evropi 2. EVROPSKA VIZIJA ZA SODOBNO, KONKURENČNO, USPEŠNO IN PODNEBNO NEVTRALNO GOSPODARSTVO Cilj te dolgoročne strategije je potrditi zavezo Evrope, da prevzame vodilno vlogo v globalnih podnebnih ukrepih, in predstaviti vizijo, ki lahko s socialno pravičnim prehodom na stroškovno učinkovit način do leta 2050 doseže ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov. V strategiji so poudarjene priložnosti, ki jih to preoblikovanje ponuja evropskim državljanom in evropskemu gospodarstvu, ter ob tem opredeljeni prihajajoči izzivi. Predlagana strategija ni namenjena uvedbi novih politik, pa tudi Evropska komisija ne namerava pregledovati ciljev za leto Njen cilj je določiti smer podnebne in energetske politike EU ter opredeliti, kaj Evropa šteje za svoj dolgoročni prispevek k doseganju ciljev 2 Delovni program Evropske komisije za leto 2019 (COM(2018) 800), str. 4. 3

4 glede temperature Pariškega sporazuma v skladu s cilji trajnostnega razvoja ZN, kar bo še bolj vplivalo na širši sklop politik EU. Strategija odpira temeljito razpravo, ki vključuje tiste, ki sprejemajo odločitve v Evropi, in državljane na splošno, o tem, kako naj se Evropa pripravi za obdobje do leta Naknadno pa naj bi bila predložena Evropska dolgoročna strategija k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja do leta EU ima vodilno vlogo pri spopadanju s temeljnimi vzroki za podnebne spremembe in krepitvi usklajenega ukrepanja na svetovni ravni v okviru Pariškega sporazuma. Pariški sporazum, ki ga je ratificiralo 181 pogodbenic, poziva k odločnemu in hitremu ukrepanju na svetovni ravni v smeri zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, da se zadrži dvig globalne temperature precej pod 2 C, in k prizadevanjem v smeri omejitve segrevanja na 1,5 C. Njegov cilj je tudi doseganje ravnovesja med emisijami iz virov in odvzemi iz ponorov toplogrednih plinov v drugi polovici tega stoletja. Vse podpisnice morajo do leta 2020 predstaviti dolgoročne razvojne strategije za nizke emisije toplogrednih plinov, ki izpolnjujejo cilje sporazuma. Evropski svet je junija 2017 znova odločno potrdil, da so EU in njene države članice zavezane, da bodo hitro in dosledno uveljavljale Pariški sporazum, pri čemer je poudaril, da je sporazum ključni element za modernizacijo evropske industrije in gospodarstva, marca 2018 pa je Evropsko komisijo naknadno pozval, naj pred prvim četrtletjem 2019 predstavi predlog strategije za dolgoročno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU skladno s Pariškim sporazumom ter pri tem upošteva nacionalne načrte. Oktobra 2017 je tudi Evropski parlament pozval Evropsko komisijo, naj do konference COP24 za EU pripravi strategijo ničnih emisij do sredine stoletja. Končno pa sta se Evropski parlament in Svet dogovorila o uredbi o upravljanju energetske unije, v kateri pozivata Komisijo, da do aprila 2019 predstavi dolgoročno strategijo EU 3. EU, ki je odgovorna za 10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, je vodilna v svetu pri prehodu na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov. Že leta 2009 si je EU zadala cilj, da bo do leta 2050 zmanjšala emisije za %. 4 Evropejci so v zadnjih desetletjih uspeli uspešno ločiti emisije toplogrednih plinov od gospodarske rasti v Evropi. Potem ko je EU leta 1979 dosegla najvišjo vrednost emisij toplogrednih plinov, so energijska učinkovitost, politike menjave goriva in prodor energije iz obnovljivih virov znatno zmanjšale emisije. Posledično se je med letoma 1990 in 2016 poraba energije zmanjšala za skoraj 2 %, emisije toplogrednih plinov za 22 %, medtem ko se je BDP povečal za 54 %. Prehod na čisto energijo je spodbudil posodobitev evropskega gospodarstva, zagnal trajnostno gospodarsko rast ter evropskim državljanom prinesel močne družbene in okoljske koristi. Prizadevanja EU za dosego svojih ciljev na področju energije in podnebnih sprememb do leta 2020 so že prinesla nove industrijske panoge, evropska delovna mesta in povečane tehnološke inovacije, s čimer so se zmanjšali stroški tehnologije. Najboljši primer za to je revolucija na področju energije iz obnovljivih virov. Delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije se je z 9 % leta 2005 povečal na današnjih 17 %. Vodilna vloga EU je za preostale dele sveta dokaz, da je ta prehod tako mogoč kot koristen tudi zunaj okvira boja proti podnebnim spremembam. EU je na splošno na dobri poti, da uresniči svoje cilje glede toplogrednih plinov, energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti do leta Vendar si je treba še naprej 3 Člen (15) uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. 4 V okviru nujnih zmanjšanj razvitih držav kot skupine. 4

5 prizadevati, da bi presegli nedavno stagnacijo izboljšanja energijske učinkovitosti in trendov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. EU napreduje s svojo strategijo za energetsko unijo in zaključuje sodoben, napreden in stroškovno učinkovit regulativni okvir. Z njim želi doseči svoje cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in uresničiti prehod na čisto energijo, s čimer uresničuje cilj Junckerjeve Komisije, da na prvo mesto postavi energijsko učinkovitost in postane vodilna svetovna sila na področju energije iz obnovljivih virov. Gre za naložbo v našo blaginjo in trajnost evropskega gospodarstva. Regulativna stabilnost je pomemben element za javne organe in zasebne subjekte pri doseganju polnega izvajanja tega okvira. Na evropski ravni so bile sprejete ambiciozne politike, vključno s prenovljenim sistemom EU za trgovanje z emisijami, ki že danes krepi cenovni signal za CO 2. Za vse druge sektorje so bili določeni nacionalni cilji glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in sprejeti predpisi za ohranitev zemljišč in gozdnih ponorov EU, ki absorbirajo več CO 2, kot ga sproščajo. Glede energije so bili sprejeti cilji za izboljšanje energijske učinkovitosti EU za vsaj 32,5 % in povečanje deleža energije iz obnovljivih virov na vsaj 32 % končne porabe energije EU do leta 2030, predlagana zakonodaja za zmanjšanje emisij CO 2 osebnih, kombiniranih in tovornih vozil pa bo spodbudila prehod v prometnem sektorju. Skupaj bodo te podnebne in energetske politike uresničile prispevek EU v okviru Pariškega sporazuma glede najmanj 40-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030 v primerjavi z letom Ko se bo dogovorjena zakonodaja EU v polnosti izvajala, je skupno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov dejansko ocenjeno na približno 45 % do leta Danes sprejete politike bodo še naprej učinkovale tudi po letu 2030 in že zato predstavljajo pomemben korak, s predvidenim zmanjšanjem emisij za približno 60 % do leta Vendar pa to ni dovolj, da bi EU lahko prispevala k doseganju temperaturnih ciljev Pariškega sporazuma. Poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah potrjuje, da je omejitev podnebnih sprememb na 1,5 C nujna za zmanjšanje verjetnosti skrajnih vremenskih dogodkov. Poročilo tudi poudarja, da je zmanjšanje emisij še nujnejše, kot je bilo prej pričakovano. Da bi omejili dvig temperature na 1,5 C, je treba ničelne stopnje neto emisij CO2 na svetovni ravni doseči okrog leta 2050, nevtralnost za vse druge toplogredne pline pa nekoliko pozneje v tem stoletju. Na tej točki se morebitne preostale emisije toplogrednih plinov v nekaterih sektorjih izravnajo z absorbcijo v drugih sektorjih, pri čemer imajo posebno vlogo sektor rabe zemljišč, kmetijstvo in gozdovi. To je priložnost za EU, da okrepi svoje delovanje in prevzame vodilni položaj ter izkoristi prednosti prvega na trgu. EU bi zato morala do leta 2050 doseči nevtralnost emisij toplogrednih plinov. Ne moremo ostati križem rok. Države bi morale skupaj ukrepati in svoje državljane zaščititi pred podnebnimi spremembami. Za uresničitev preoblikovanja v gospodarstvo z ničelnimi stopnjami neto emisij toplogrednih plinov je treba zgodaj dolgoročno načrtovati, izboljšati poznavanje priložnosti za preoblikovanje celotnega gospodarstva in krepiti zaupanje v naši družbi in vseh gospodarskih akterjih, da je ta sprememba mogoča in primerna. Poročilo IPCC nam prinaša spodbudno sporočilo, omejitev dviga globalne temperature 1,5 C je izvedljiva, če ukrepamo zdaj in dosledno uporabimo vsa razpoložljiva orodja. Evropska komisija je pri pripravi te strategije EU za dolgoročno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ustrezno upoštevala močno znanstveno podlago poročila IPCC, namenjeno tistim, ki sprejemajo odločitve po svetu v boju proti podnebnim spremembam, pri posodabljanju gospodarstva, spodbujanju trajnostnega razvoja in izkoreninjenju revščine. Strategija zato predstavlja vizijo potrebnih gospodarskih in družbenih sprememb, ki vključujejo vse sektorje gospodarstva in družbe, da bi do leta 2050 dosegli prehod na ničelno 5

6 stopnjo neto emisij toplogrednih plinov. Njen cilj je zagotoviti socialno pravičen prehod brez izključevanja državljanov EU ali regij povečati konkurenčnost gospodarstva in industrije EU na svetovnih trgih ter zagotoviti visoko kakovostna delovna mesta in trajnostno rast v Evropi, hkrati pa zagotoviti sinergije z drugimi okoljskimi izzivi, kot sta kakovost zraka ali izguba biotske raznovrstnosti. V ta namen strategija obravnava razpon možnosti, ki so trenutno na voljo državam članicam, podjetjem in državljanom, ter kako lahko le-te prispevajo k posodobitvi našega gospodarstva ter izboljšajo kakovost življenja Evropejcem, zavarujejo okolje ter zagotovijo delovna mesta in rast. 3. NAČINI ZA PREHOD V GOSPODARSTVO Z NIČELNO STOPNJO NETO EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV IN STRATEŠKE PREDNOSTNE NALOGE Poznamo grožnje in tveganja, ki jih prinašajo podnebne spremembe, poznamo pa tudi več načinov za njihovo preprečevanje. Ta strategija zagotavlja številne rešitve, v okviru katerih bi si lahko prizadevali za prehod v gospodarstvo z ničelnimi stopnjami neto emisij toplogrednih plinov do sredine stoletja. Te možnosti bodo korenito spremenile naš energetski sistem, zemljiški in kmetijski sektor, posodobile našo industrijsko strukturo ter naše prometne sisteme in mesta, kar bo dodatno vplivalo na vse dejavnosti naše družbe. V tem okviru imajo državljani osrednjo vlogo. Rešitve za podnebne spremembe so možne le, če ljudje aktivno sodelujejo, tako kot potrošniki in kot državljani. Uspeh preoblikovanja bo odvisen tudi od tega, kako bo naša družba pri tem prehodu skrbela za bolj ranljive. Prehod v gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov daje energiji osrednje mesto, saj se ji danes pripisuje več kot 75 % emisij toplogrednih plinov Evropske unije. Pri vseh analiziranih možnostih se energetski sistem nagiba proti ničelni stopnji neto emisij toplogrednih plinov. Temelji na varni in trajnostni oskrbi z energijo, podprti s tržnim in vseevropskim pristopom. Prihodnji energetski sistem bo povezal sisteme in trge električne energije, plina, ogrevanja/hlajenja in mobilnosti s pametnimi omrežji, ki bodo državljanom namenila osrednje mesto. Za prehod je potrebno tudi večje število tehnoloških inovacij v sektorjih energije, stavb, prometa, industrije in kmetijstva. Pospešiti jih je mogoče s prelomnimi odkritji na področjih digitalizacije, obveščanja in komunikacij, umetne inteligence in biotehnologije. Potrebna je tudi razširitev novih sistemov in procesov s sodelovanjem med sektorji. Dober primer takih sistemsko naravnanih pristopov je krožno gospodarstvo, ki bo izkoristilo številne napredne rešitve in spodbudilo nove poslovne modele. Potrebno bo tudi sodelovanje na različnih ravneh med regijami in državami članicami, da se z združevanjem virov in znanja čim bolj povečajo sinergije. Evropska proizvodnja je še vedno konkurenčna, je pa tudi pod pritiskom razvitih gospodarstev in gospodarstev v vzponu. Kljub temu Evropa sodi v sam vrh na področju patentov visoke vrednosti za nizkoogljične energetske tehnologije, velja za vodilno svetovno silo v teh sektorjih in mora to znanstveno prednost preoblikovati v poslovni uspeh. Zapoznelo in neusklajeno ukrepanje bi povečalo tveganja vezanosti na ogljično intenzivne infrastrukture in nasedlih naložb, kar bi to neizogibno preoblikovanje podražilo. Razpon možnosti temelji na obstoječih, čeprav v nekaterih primerih šele porajajočih se rešitvah, ter je dovolj velik, da omogoča alternative, ki bodo oblikovalcem politik in našim državljanom zagotovile, da se gospodarstvo z ničelnimi stopnjami neto emisij toplogrednih plinov lahko doseže do sredine stoletja. Ocena temelji na znanstveni literaturi in prispevkih številnih deležnikov podjetij, nevladnih organizacij, možganskih trustov in raziskovalne skupnosti ter integriranem modeliranju, ki omogoča boljše razumevanje preoblikovanja 6

7 sektorjev energije, industrije, stavb, prometa, kmetijstva, gozdarstva in odpadkov ter zapletenih interakcij med navedenimi sektorji. Pregled analiziranih scenarijev Izhodišče analiziranih načinov je skupna osnova, ki odraža nedavno sprejete energetske in podnebne politike ter cilje do leta 2030 ter uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepih. 5 Vključuje prenovljen sistem EU za trgovanje z emisijami, nacionalne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zakonodajo za ohranitev zemljišč in gozdov EU kot ponorov, dogovorjene cilje za leto 2030 o energijski učinkovitosti in energiji iz obnovljivih virov, kakor tudi predlagano zakonodajo za zmanjšanje emisij CO 2 pri avtomobilih in tovornjakih. Predvideno je, da bodo te politike in cilji do leta 2030 dosegli zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za približno 45 %, do leta 2050 pa 60 %. Kar pa ni dovolj, da bi EU prispevala k doseganju dolgoročnih temperaturnih ciljev Pariškega sporazuma. Za dosego teh ciljev je bilo ocenjenih osem dodatnih načinov, ki so v skladu s Pariškim sporazumom. Vseh osem scenarijev temelji na politikah brez obžalovanja, kot sta močan prodor energije iz obnovljivih virov in energijska učinkovitost. Pet scenarijev obravnava različne tehnologije in ukrepe, ki pospešujejo prehod v gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov. Razlikujejo se po intenzivnosti uporabe elektrifikacije, vodika in e-goriva (tj. power-to-x), pa tudi energijski učinkovitosti končnih uporabnikov in vlogi krožnega gospodarstva, in sicer v smislu ukrepov za zmanjšanje emisij. Zaradi tega je mogoče preučevanje njihovih skupnih značilnosti ter različnih učinkov na energetski sistem. Pri vseh teh načinih se poraba električne energije povečuje, vendar obstajajo opazne razlike. Pri načinih, ki se bolj osredotočajo na elektrifikacijo v sektorjih končne uporabe, je pri obravnavi spremenljivosti sistema električne energije potrebna večja uporaba skladišč (6-krat toliko kot danes). Vendar pa je pri načinih, ki uporabijo več vodika, potreba po električni energiji višja, saj je treba vodik naprej pridobiti. Načini, ki potrošijo največ električne energije, so tisti, ki predvidevajo širitev e-goriv. Proizvodnja električne energije bi v teh primerih leta 2050 znašala 150 % v primerjavi z danes. Zato pa načini, ki obravnavajo povpraševanje, kot sta na primer zelo učinkovita raba končne energije ali krožno gospodarstvo, zahtevajo najmanjše povečanje proizvodnje električne energije (približno 35 % več do leta 2050 v primerjavi z danes), najmanjše potrebe za skladiščenje in največji prihranek energije v stanovanjskem ali industrijskem sektorju. Pri vseh teh načinih obstajajo še dodatne potrebe po naložbah in preoblikovanju na sektorski ravni. Pri načinih, ki so bolj odvisni od nosilcev brezogljične energije, so potrebe po preoblikovanju in naložbah v sektorju končne uporabe manjše, medtem ko so potrebe po naložbah v sektorjih oskrbe z energijo največje. Po drugi strani pa načini, osredotočeni na stran povpraševanja, zahtevajo najmanj naložb v sektorje oskrbe z energijo. Vseh teh pet scenarijev do leta 2050 v primerjavi z letom 1990 dosega nekaj več kot 80 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer brez rabe zemljišč in gozdarstva. Scenariji ob upoštevanju ponorov v sektorjih rabe zemljišč in gozdarstva, ki absorbirata več CO 2, kot ga izpuščata, dosežejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za približno 85 % do leta 2050 v primerjavi z letom To pa je še vedno 15 odstotnih točk premalo za podnebno nevtralno gospodarstvo ali gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov. Scenarij, ki združuje vseh pet načinov, le da je vsak od njih na nižji ravni, dosega 90 % neto zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (vključno s ponorom rabe zemljišč in gozdarstva). Vendar pa ta scenarij še vedno ne dosega nevtralnosti emisij toplogrednih plinov do leta Razlog za to je v tem, da nekatere emisije toplogrednih plinov ostajajo, zlasti v kmetijskem sektorju. Kmetijski in gozdarski sektor sta edinstvena, saj lahko iz ozračja tudi odstranjujeta CO2. Ta odstranitev na leto je danes precejšnja in povzroča neto ponor v EU v višini približno 300 milijonov ton CO2. To pa ni dovolj, da bi se nadomestile preostale emisije brez dodatnih ukrepov, ki krepijo pomen naših zemljišč. Zato je treba preučiti dodatne ukrepe o tem, kako trajnostno pridobiti biomaso in pri tem okrepiti naš naravni ponor, ali v kombinaciji z zajemanjem in shranjevanjem ogljikovega dioksida, ki lahko oba vodita do povečanja negativnih emisij. Sedmi in osmi scenarij zato izrecno preučujeta te interakcije, da bi lahko ocenili, kako do leta 2050 doseči nevtralnost emisij toplogrednih plinov (ničelno stopnjo neto emisij) ter nato neto negativne emisije. Sedmi 5 COM(2016)

8 scenarij spodbuja vse brezogljične nosilce energije in učinkovitost ter temelji na tehnologiji negativnih emisij v obliki bioenergije v kombinaciji z zajemanjem in shranjevanjem ogljikovega dioksida za izravnavo preostalih emisij. Osmi scenarij temelji na prejšnjem scenariju, vendar ocenjuje učinek visoko krožnega gospodarstva in potencialne koristne vloge, ki jih imajo spremembe pri manj ogljično intenzivnih izbirah potrošnikov. Preučuje tudi, kako bi lahko okrepili ponor rabe zemljišč, da bi ugotovili, koliko to zmanjšuje potrebo po tehnologijah negativnih emisij. Ocene modelov kažejo, da uvedba možnosti brez obžalovanja, kot so energija iz obnovljivih virov, vključno s trajnostno naprednimi gorivi, energijska učinkovitost, zagon krožnega gospodarstva s posameznimi možnosti, kot so elektrifikacija, vodik in alternativna goriva ali novi pristopi k mobilnosti, ne zadostujejo za prehod v gospodarstva z ničelnimi stopnjami neto emisij toplogrednih plinov do leta S takimi scenariji tehnologije se bodo emisije do leta 2050 zmanjšale le za 80 % glede na leto Čeprav lahko kombinacija vseh teh možnosti zmanjša neto emisije za približno 90 % (vključno s ponorom rabe zemljišč in gozdarstva), bodo nekatere emisije toplogrednih plinov vedno ostale, zlasti v kmetijskem sektorju. Če želimo doseči ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, bo treba čim bolj povečati potencial tehnoloških možnosti in možnosti krožnega gospodarstva, obsežne uporabe naravnih kopenskih ponorov ogljika, vključno s kmetijskim in gozdarskim sektorjem, ter okrepiti spremembe v vzorcih mobilnosti. Pot do gospodarstva z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov bi lahko temeljila na skupnih ukrepih sedmih glavnih strateških gradnikov: 1. Čim bolj povečati koristi energijske učinkovitosti, vključno s stavbami brez emisij Ukrepi za energijsko učinkovitost bi morali imeti osrednjo vlogo pri doseganju ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050, in sicer z zmanjšanjem porabe energije za polovico v primerjavi z letom Digitalizacija energijske učinkovitosti in avtomatizacija doma ter določanje standardov imajo učinke, ki daleč presegajo EU, saj se gospodinjski aparati in elektronika uvažata v EU ali izvažata na tuje trge, zaradi česar morajo proizvajalci v tujini izpolnjevati standarde EU. Energijska učinkovitost bo imela osrednjo vlogo pri razogljičenju industrijskih postopkov, vendar pa bo do precejšnjega zmanjšanja povpraševanja po energiji prišlo v stavbah, tako v stanovanjskem kot v storitvenem sektorju, ki danes povzročata 40 % porabe energije. Glede na to, da večina stavbnega fonda 2050 stoji že danes, bodo potrebne večje stopnje prenove, menjave goriva v veliki večini stanovanjskih stavb, ki bodo ogrevane z energijo iz obnovljivih virov (elektriko, daljinskim ogrevanjem, plinom iz obnovljivih virov ali sončno toploto), širjenje najučinkovitejših izdelkov in naprav, pametni sistemi upravljanja stavb/naprav ter boljši materiali za izolacijo. Trajnostno ogrevanje z energijo iz obnovljivih virov bo tudi v prihodnje imelo pomembno vlogo. Poleg tega bi tudi plin, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom, mešanim z vodikom, ali e-metan, proizveden iz mešanic električne energije iz obnovljivih virov in bioplina, prav tako lahko imela ključno vlogo v obstoječih stavbah in pri številnih industrijskih uporabah. Da bi lahko dosegli in ohranili višje stopnje prenove, so osrednjega pomena ustrezni finančni instrumenti za odpravo obstoječih tržnih nepopolnosti, zadostno število zaposlenih z ustreznimi znanji in spretnostmi ter cenovna dostopnost za vse državljane. Za posodobitev grajenega okolja in mobilizacijo vseh akterjev bosta potrebna celostni pristop in usklajenost vseh ustreznih politik. Ključni element v tem procesu pa bo sodelovanje potrošnikov, tudi prek potrošniških združenj. 8

9 2. Povečati uporabo energije iz obnovljivih virov in električne energije za popolno razogljičenje oskrbe Evrope z energijo Glavni del energetskega sistema danes temelji na fosilnih gorivih. Vsi ocenjeni scenariji kažejo, da se bo to do sredine stoletja povsem spremenilo z obsežno elektrifikacijo energetskega sistema, ki bo temeljila na uporabi energije iz obnovljivih virov, bodisi na ravni končnih uporabnikov bodisi za proizvodnjo brezogljičnih goriv in surovin za industrijo. Prehod na čisto energijo bi privedel do energetskega sistema, v katerem bi oskrba s primarno energijo v veliki meri izvirala iz obnovljivih virov energije, kar bi znatno izboljšalo zanesljivost oskrbe in spodbudilo domača delovna mesta. Odvisnost Evrope od uvoza energije, zlasti od uvoza nafte in plina, ki danes znaša okrog 55 %, se bo v letu 2050 znižala na 20 %. To bi pozitivno vplivalo na trgovinski in geopolitični položaj EU, saj bi se močno zmanjšali odhodki za uvoz fosilnih goriv (trenutno znaša 266 milijard evrov), pri čemer bi se uvoz v nekaterih primerih zmanjšal za več kot 70 %. Kumulativni prihranki zaradi zmanjšanega obsega uvoza bodo v obdobju znašali 2 3 bilijona evrov in bodo sprostili sredstva za nadaljnje potencialne naložbe v posodobitev gospodarstva EU. Obsežna uporaba energije iz obnovljivih virov bo privedla do elektrifikacije našega gospodarstva in visoke stopnje decentralizacije. Do leta 2050 se bo delež električne energije pri končnem povpraševanju po energiji vsaj podvojil, tako da bo znašal do 53 %, proizvodnja električne energije pa se bo znatno povečala, da bi dosegla ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, in sicer do 2,5-krat današnje ravni, odvisno od možnosti, izbranih za energetski prehod. Pri preoblikovanju evropske proizvodnje električne energije je bil dosežen temeljni napredek. Svetovna širitev energije iz obnovljivih virov, ki jo je spodbudilo vodstvo EU, je v zadnjih 10 letih privedla do večjega zmanjšanja stroškov, zlasti na področju sončne in vetrne energije ter vetrne energije na morju. Danes več kot polovica evropske oskrbe z električno energijo ne povzroča emisij toplogrednih plinov. Do leta 2050 bo več kot 80 % električne energije izviralo iz obnovljivih virov energije (čedalje več se jih bo nahajalo na morju). To bo skupaj s približno 15 % jedrske energije steber evropskega brezogljičnega elektroenergetskega sistema. Ti prehodi so podobni globalnim načinom, ki so analizirani v poročilu IPCC. Elektrifikacija bo evropskim podjetjem odprla nova obzorja na svetovnem trgu čiste energije, ki je danes vreden približno 1,3 bilijona evrov. Na voljo je še več obnovljivih virov energije, ki jih je treba izkoristiti, zlasti energija oceanov. Za EU, ki gosti 6 od 25 največjih podjetij v sektorju obnovljivih virov energije in zaposluje skoraj 1,5 milijona ljudi (od 10 milijonov na svetovni ravni), bo to enkratna poslovna priložnost. Pomembno vlogo bodo prevzeli tudi potrošnikih, ki sami proizvajajo energijo (proizvajalci-odjemalci), in lokalne skupnosti pri spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov v gospodinjstvih. 9

10 Bruto nacionalna poraba 1639 Mtoe 1395 Mtoe 1255 Mtoe 1178 Mtoe 1239 Mtoe 1192 Mtoe 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Osnovni scenarij 2050 Povprečje scenarijev Vmesna raven ambicij precej pod 2 C ( % emisij) 2050 neenergetska uporaba fosilnih goriv trdna goriva fosilna tekoča goriva zemeljski plin jedrska energija e-tekoča goriva e-plin energija iz obnovljivih virov Povprečje scenarijev 1.5 C (ničelne stopnje neto emisij) 2050 Slika 2. Mešanica goriv v bruto nacionalni porabi energije Konkurenčna uporaba električne energije iz obnovljivih virov ponuja tudi veliko priložnost za razogljičenje drugih sektorjev, kot so ogrevanje, promet in industrija, in sicer z neposredno uporabo električne energije ali posredno s proizvodnjo e-goriv z elektrolizo (npr. e-vodik), kadar neposredna uporaba električne energije ali trajnostne bioenergije ni mogoča. Potencialna prednost koncepta Power-to-X je, da se lahko sintetično gorivo shrani in uporablja na različne načine v različnih gospodarskih sektorjih, kjer je razogljičenje težje (npr. industrija in promet). Pri nišnih uporabah in popolnoma razogljičenem elektroenergetskem sistemu bi te tehnologije lahko uporabljale CO 2 kot surovino, pridobljeno iz industrijskih procesov. Če bi jo pridobili iz bioenergije ali celo neposredno iz zraka (pri čemer je treba priznati, da te tehnologije še niso bile preskušene v večjem obsegu), bi lahko ustvarjali negativne emisije. Vodik in Power-to-X (P2X) Kemična industrija vodik že dolgo uporablja kot surovino v industrijskih procesih. Njegova vloga bo verjetno postala pomembnejša v popolnoma razogljičenem energetskem sistemu. Zato pa ga bo treba proizvajati z elektrolizo vode, in sicer z uporabo brezogljične električne energije ali s parnim reformingom zemeljskega plina z zajemanjem in shranjevanjem ogljikovega dioksida. Tako proizveden vodik lahko potem prispeva k razogljičenju različnih sektorjev: prvič, pri skladiščenju v elektroenergetskem sektorju za prilagajanje različnim virom energije; drugič, kot nosilec energije, ki se uporablja za ogrevanje, promet in industrijo, ter končno kot surovina v panogah, kot so jeklarstvo, kemikalije in e-goriva, ki jih je najtežje razogljičiti. Tehnologije koncepta Power-to-X se nanašajo na tehnologije, ki omogočajo pretvorbo električne energije v sintezne pline (vodik, metan ali druge pline) in tekočine. Vodik, 10

11 proizveden z brezogljično električno energijo skupaj s CO 2 iz trajnostne biomase ali z neposrednim zajemanjem iz zraka, lahko zagotovi ogljično nevtralno alternativo za molekule, ki so enake kot zemeljski plin ali nafta, zato se lahko distribuira prek obstoječega prenosnega/distribucijskega sistema in uporablja z obstoječimi instalacijami in napravami. Te tehnologije postanejo privlačne v okviru obsežne količine električne energije, pridobljene iz brezogljičnih virov (energija iz obnovljivih virov in jedrska energija). Pomanjkljivost pri tem je, da je njihova proizvodnja energetsko intenzivna. Prehod na pretežno decentraliziran elektroenergetski sistem na osnovi energije iz obnovljivih virov bo zahteval pametnejši in prožnejši sistem, ki bo temeljil na udeležbi potrošnikov, večji medsebojni povezljivosti, boljšemu shranjevanju energije, ki se uporablja v velikem obsegu, odzivu na strani povpraševanja in upravljanju z digitalizacijo. Širitev in pametnost sistema električne energije, proizvodnja in uporaba električne energije bodo zahtevali, da se ustreznost zasnove enotnega trga energije v prihodnjih desetletjih ohrani visoko na energetski agendi, da bi na stroškovno učinkovit način dosegli ničelne emisije CO 2 in se izognili nasedlim naložbam. Prehod bo treba tudi zaščititi pred kakršnimi koli povečanimi tveganji za kibernetsko varnost. 3. Udejanjiti čisto, varno in povezano mobilnost Promet povzroča približno četrtino emisij toplogrednih plinov v EU. Vsi načini prevoza morajo zato prispevati k razogljičenju sistema mobilnosti. Za to pa je potreben sistemski pristop. Prvi del tega pristopa se nanaša na nizkoemisijska in brezemisijska vozila z zelo učinkovitimi alternativnimi pogonskimi sistemi v vseh načinih prevoza. Tako kot v primeru energije iz obnovljivih virov v prejšnjem desetletju avtomobilska industrija danes že veliko vlaga v razvoj tehnologij za brezemisijska in nizkoemisijska vozila, kot so električna vozila. Kombinacija brezogljične, decentralizirane in digitalizirane električne energije, učinkovitejših in bolj trajnostnih baterij, visoko učinkovitih električnih pogonskih sistemov, povezljivosti in avtonomne vožnje nudi izjemne možnosti za razogljičenje cestnega prometa z močnimi splošnimi koristmi, ki vključujejo čisti zrak, manj hrupa in promet brez nesreč. Vse skupaj pa ustvarja velike koristi za zdravje državljanov in evropsko gospodarstvo. Elektrifikacija prevoza po morju na kratke razdalje in po celinskih plovnih poteh je prav tako ena od možnosti, kjer to omogoča razmerje med močjo in maso. Glede na današnje znanje in tehnologije elektrifikacija, pri kateri se uporablja samo energija iz obnovljivih virov, ne bo edina rešitev za vse načine prevoza. Baterije imajo zaenkrat nizko gostoto energije, zaradi svoje visoke teže pa je ta tehnologija trenutno za letalstvo in prevoz po morju na dolge razdalje neprimerna. Tudi za tovornjake na dolge razdalje in avtobuse ni jasno, ali bodo baterije dosegle zahtevano raven stroškov in zmogljivosti, čeprav se obeta elektrifikacija z vozno mrežo. Železnica ostaja najbolj energijsko učinkovita rešitev za prevoz tovora na srednje in dolge razdalje. Zato bi moral železniški tovorni promet postati bolj konkurenčen v primerjavi s cestnim prometom, in sicer z odpravo operativnih in tehničnih ovir med nacionalnimi omrežji ter s spodbujanjem inovacij in učinkovitosti na vseh področjih. Dokler ne bo novih tehnologij, ki bi omogočale elektrifikacijo več načinov prevoza kot danes, bodo pomembna alternativna goriva. Poleg tega lahko tehnologije, ki temeljijo na vodiku (kot so električna vozila in plovila na osnovi gorivnih celic), postanejo srednje- do dolgoročno konkurenčne. Tudi utekočinjeni zemeljski plin z visoko vsebnostjo biometana bi lahko bil kratkoročna alternativa za prevoz na dolge razdalje. Letalstvo mora preiti na napredna biogoriva in brezogljična e-goriva, pri čemer bo hibridizacija in druge izboljšave letalske tehnologije prispevala k izboljšanju učinkovitosti. Pri ladijskem prometu na dolge razdalje in pri težkih vozilih se lahko poleg biogoriv in bioplina uporabijo e-goriva, če so v celotni svoji proizvodni verigi brezogljična. E-goriva se lahko uporabljajo v 11

12 konvencionalnih motorjih vozil, ki se opirajo na obstoječo infrastrukturo za oskrbo z gorivom. Potrebni so nadaljnji pomembni ukrepi na področju raziskav in razvoja v zvezi s proizvodnjo brezogljičnih goriv ter tehnologij za vozila, kot so baterije, gorivne celice, motorji na vodikov pogon. Nadalje so za doseganje čistejše mobilnosti izjemno pomembni učinkovitejša organizacija celotnega sistema mobilnosti, ki temelji na digitalizaciji, souporabi podatkov in interoperabilnih standardih. Na tak način bosta omogočena pametno upravljanje prometa in čedalje bolj avtomatizirana mobilnost v vseh načinih prevoza, pri čemer bo manj zastojev, zvišala pa se bo tudi stopnja zasedenosti. Regionalno infrastrukturo in prostorsko načrtovanje bi bilo treba izboljšati, da bi lahko v celoti izkoristili prednosti povečane uporabe javnega prevoza. Mestna območja in pametna mesta bodo prva središča inovacij v mobilnosti, nenazadnje zaradi prevladujočih poti na kratke razdalje in skrbi za kakovosti zraka. 75 % prebivalstva živi v mestnih območjih. Z načrtovanjem mest, varnimi kolesarskimi in peš potmi, s čistim lokalnim javnim prevozom, z uvedbo novih tehnologij dostave, kot so brezpilotni zrakoplovi, ter z mobilnostjo kot storitvijo, vključno z uveljavitvijo storitev za souporabo avtomobilov in koles, bomo spremenili mobilnost. To bo skupaj s prehodom na brezogljične prometne tehnologije, zmanjšanjem onesnaževanja zraka, hrupa in nesreč bistveno izboljšalo kakovost življenja v mestih. Podlaga temu razvoju pa morajo biti spremembe v vedenju posameznikov in podjetij. Glede potovanj na dolge razdalje bi lahko z razvojem digitalnih tehnologij in videokonferenc za nekatere namene, kot so poslovna potovanja, spremenili preference in zmanjšali povpraševanje po potovanjih v primerjavi z današnjimi pričakovanji. Dobro obveščeni potniki in špediterji se bodo bolje odločali, zlasti kadar bodo vsi načini prevoza izenačeni, vključno v okviru regulativnih in fiskalnih pogojev. Internalizacija zunanjih stroškov prometa je predpogoj za najučinkovitejše izbire v smislu tehnologije in načina prevoza. Za prehod na ničelne stopnje neto emisij v letu 2050 je potrebna tudi ustrezna infrastruktura, tj. dokončanje vseevropskega osrednjega omrežja (TEN-T) do leta 2030 in celovitega omrežja do leta Prihodnje naložbe se morajo osredotočiti na najmanj onesnažujoče načine prevoza, spodbujati morajo sinergije med prometnimi, digitalnimi in električnimi omrežji, da se omogočijo inovacije, kot so storitve vključitve električnih vozil v omrežje, ter že od vsega začetka vključijo pametne rešitve, kot je sistem za upravljanje železniškega prometa v Evropi (ERTMS). S tem bi na primer omogočili, da bi železniške povezave za visoke hitrosti postale prava alternativa letalstvu za potovanja potnikov na kratkih in srednjih razdaljah znotraj EU. Evropa bi si morala še naprej prizadevati za večstransko sodelovanje. Glede na globalno naravo ladijskega in letalskega sektorja mora EU sodelovati s svetovnimi partnerji v smeri spodbujanja in ohranjanja nadaljnjih prizadevanj in nadgrajevanja napredka, ki sta ga nedavno dosegli Mednarodna pomorska organizacija (IMO) in Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO), kot bistveni prvi korak k razogljičenju teh sektorjev. Potrebna pa bodo nadaljnja prizadevanja. 4. Konkurenčna industrija EU in krožno gospodarstvo kot ključna dejavnika pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov Industrija EU je že danes ena najbolj učinkovitih na svetovni ravni in tako bo po pričakovanjih tudi v prihodnje. Da pa bi to tudi v prihodnje zagotavljali, si je treba prizadevati za razvoj konkurenčnega in z viri gospodarnega krožnega gospodarstva. Proizvodnja številnih industrijskih izdelkov, kot so steklo, jeklo in plastika, bo doživela še 12

13 dodatno znatno zmanjšanje potrebe po energiji in emisijah iz proizvodnih postopkov, zlasti z zvišanjem stopenj recikliranja. Surovine so nujno potrebne za ogljično nevtralne rešitve v vseh gospodarskih sektorjih. Glede na obseg hitro rastočega povpraševanja po materialih bodo primarne surovine še naprej predstavljale velik del povpraševanja. Vendar pa bo zmanjšanje vnosa materialov s ponovno uporabo in recikliranjem izboljšalo konkurenčnost, ustvarilo poslovne priložnosti in delovna mesta ter zahtevalo manj energije, posledično pa bo zmanjšalo onesnaževanje in emisije toplogrednih plinov. Predelava in recikliranje surovin bosta zlasti pomembna v sektorjih in tehnologijah, kjer se lahko pojavijo nove odvisnosti, kot je zanašanje na kritične materiale, kot so kobalt, redki elementi ali grafit, katerih proizvodnja je omejena na nekaj držav zunaj Evrope. A tudi okrepljena trgovinska politika EU ima pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostne in zanesljive dobave teh materialov v EU. Pomembno vlogo bodo imeli tudi novi materiali, ne glede na to, ali bomo ponovno odkrili tradicionalne načine uporabe, kot je les v gradbeništvu, ali nove sestavine, ki bodo nadomestile energetsko intenzivne materiale. Pri povpraševanju po izdelkih bo pomembna tudi izbira potrošnikov. Nekatera povpraševanja so lahko posledica drugih tekočih preoblikovanj, ki so še v teku, kot je digitalizacija, ki zmanjšuje povpraševanje po papirju. Priča pa bomo tudi bolj podnebno osveščenim izbiram, kot so na primer potrošniki, ki vse pogosteje zahtevajo podnebju in okolju prijazne izdelke in storitve. Za to pa je treba potrošnike pregledneje informirati o ogljičnem in okoljskem odtisu izdelkov in storitev, da se potem lahko ozaveščeno odločajo. Da bi odpravili emisije toplogrednih plinov, bi pogosto morali v veliki meri posodobiti obstoječe instalacije ali jih popolnoma zamenjati. Ta naložba je del naslednje industrijske revolucije. Sodobna, konkurenčna in uspešna industrija EU bi lahko z ohranitvijo vodilnega položaja pri prehodu okrepila svojo prisotnost v svetovnem gospodarstvu, ki bo neizogibno čedalje bolj omejeno z ogljikom. Digitalizacija in avtomatizacija kratkoročno veljata za obetavnejši in učinkovitejši možnosti za povečanje konkurenčnosti ter vodita k večji učinkovitosti in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Kombinacija elektrifikacije, povečane uporabe vodika, biomase in obnovljivih sinteznih plinov lahko zmanjša emisije, povezane z energijo, pri proizvodnji industrijskih izdelkov ter v katerem koli drugem sektorju končne uporabe. Zelo težko bo odpraviti številne emisije, povezane z industrijskimi procesi. Kljub temu pa obstaja nekaj načinov za njihovo ublažitev. CO 2 se lahko zajame in shrani ter uporabi. Namesto fosilnih goriv sta lahko obnovljivi vodik in trajnostna biomasa surovini za številne industrijske procese, kot je proizvodnja jekla in nekaterih kemikalij. Zajemanje in uporaba ogljika v industriji se nanašata na postopke, pri katerih se CO 2 zajame in nato pretvori v nov izdelek. E-goriva so lahko primer, kjer se CO 2 ponovno sprosti, ko gorivo zgoreva, in izpodriva emisije fosilnih goriv. Obstajajo tudi drugi izdelki za zajemanje in uporabo ogljika, kot so plastika in gradbeni materiali, ki dolgo časa vsebujejo CO 2. Emisije iz jekla, cementa in kemikalij prevladujejo med industrijskimi emisijami. Tehnologije, ki so že znane, bodo morale v naslednjih 10 do 15 letih pokazati, da lahko delujejo v večjem obsegu, pri čemer se nekatere od njih dejansko že preskušajo v majhnem obsegu, na primer s proizvodnjo primarnega jekla, ki temelji na vodiku. Raziskave, razvoj in predstavitvene dejavnosti bodo znatno zmanjšale stroške naprednih tehnologij. To bo privedlo do resnično novih izdelkov, ki bodo nadomestili današnje industrijske izdelke, kot so ogljikova vlakna ali močnejši cementi, ki zmanjšujejo obseg proizvodnje, hkrati pa povečujejo vrednost proizvodov. V gospodarstvu z ničelnimi 13

14 stopnjami neto emisij toplogrednih plinov se bodo pojavili novi poslovni koncepti, v središču katerih bodo ponovne uporabe in dodatne storitve. 5. Razviti ustrezno infrastrukturo pametnih omrežij in medsebojne povezave Gospodarstvo z ničelnimi stopnjami neto emisij toplogrednih plinov bomo dosegli le z ustrezno in pametno infrastrukturo, ki bo zagotavljala optimalne medsebojne povezave in sektorsko povezovanje po vsej Evropi. Okrepljeno čezmejno in regionalno sodelovanje bo omogočilo izkoristiti vse prednosti posodobitve in preoblikovanja evropskega gospodarstva. Treba se je še bolj osredotočiti na pravočasno dokončanje vseevropskega prometnega in energetskega omrežja. Zagotoviti bi morali vsaj zadostno infrastrukturo v podporo pomembnemu razvoju, ki bo uokviril načine prenosa in distribucije energije v prihodnosti: pametna električna in podatkovna/informacijska omrežja ter po potrebi vodikovodi, podprti z digitalizacijo in nadaljnjim sektorskim povezovanjem, začenši s posodobitvijo glavnih evropskih industrijskih grozdov v prihodnjih letih. To bi pospešilo nadaljnje grozdenje industrijskih obratov. Prehodi v prometnem sektorju bodo zahtevali pospešeno uvajanje ustrezne infrastrukture, povečano sinergijo med prometnimi in energetskimi sistemi s postajami za pametno polnjenje ali oskrbo z gorivom, ki omogočajo nemoteno opravljanje čezmejnih storitev. Pri obstoječi infrastrukturi in sredstvih lahko njihovo nadaljnjo uporabo, v celoti ali delno, zagotovimo z naknadnim opremljanjem. Hkrati pa se porajajo priložnosti ob pravočasni zamenjavi starajoče se infrastrukture in sredstev s skrbno načrtovano infrastrukturo in sredstvi, ki so v skladu s ciljem poglobljenega razogljičenja. 6. Izkoristiti vse prednosti biogospodarstva in ustvariti bistvene ponore ogljika Na svetu, kjer bo leta % več prebivalcev kot danes, s podnebnimi spremembami, ki vplivajo na ekosistem in globalno rabo zemljišč, bosta morala kmetijstvo in gozdarstvo EU zagotoviti dovolj hrane, krme in vlaken ter podpreti energetski ter različne industrijske in gradbene sektorje. Vsi so ključnega pomena za evropsko gospodarstvo in način življenja. Trajnostna biomasa je pomembna za gospodarstvo z ničelnimi stopnjami neto emisij toplogrednih plinov. Biomasa lahko neposredno daje toploto. Preoblikuje se jo lahko v biogoriva in bioplin, očiščeno pa se jo lahko prenese prek plinskega omrežja, pri čemer nadomešča zemeljski plin. Kadar se jo uporablja pri proizvodnji električne energije, je mogoče emisije CO 2 zajeti in ustvariti negativne emisije, kadar so shranjene. Nadomesti pa lahko ogljično intenzivne materiale, zlasti v gradbeništvu ter tudi s pomočjo novih in trajnostnih bioloških izdelkov, kot so biokemikalije (npr. tekstil, bioplastika in sestavljeni material). Gospodarstvo z ničelnimi stopnjami neto emisij bo potrebovalo čedalje večje količine biomase v primerjavi z današnjo porabo. To potrjujejo tako globalne kot evropske ocene načinov doseganja nizkoogljičnega gospodarstva, med drugim tudi ta ocena. Prihaja pa do znatnih razlik, ki so odvisne od izbrane tehnologije in ukrepov, pri čemer se je najvišja napoved porabe bioenergije do leta 2050 povečala za približno 80 % v primerjavi z danes. Obstoječi gozdovi EU tudi z izboljšanimi praksami trajnostnega upravljanja sami ne bi mogli zagotoviti navedenega obsega brez znatnega upada gozdnega ponora EU in drugih ekosistemskih storitev, čemur se je treba izogibati. Povečanje uvoza biomase bi tudi povečalo pomisleke, ki so posredno povezani z emisijami zaradi spremembe rabe zemljišč v državah izvoznicah. Povečana proizvodnja biomase bo zato morala izhajati iz kombinacije virov, pri čemer bo treba zagotoviti, da se naš naravni ponor ohrani ali celo poveča. 14

15 Kmetijska proizvodnja bo vedno prispevala k emisijam toplogrednih plinov, ki niso CO 2, vendar jih je zaradi učinkovitih in trajnostnih proizvodnih metod do leta 2050 mogoče zmanjšati. Inovacije bodo čedalje pomembnejše. Digitalizacija in pametne tehnologije so osnova za precizno kmetovanje in precizno kmetijstvo pri optimizaciji uporabe gnojil in uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Še vedno obstajajo velike razlike v produktivnosti čred goveda v EU, kar omogoča nadaljnje izboljšave. Z obdelavo gnoja v anaerobnih gniliščih bi se zmanjšale emisije, ki niso CO 2, in proizvajal bioplin. Znaten potencial za zajetje in skladiščenje ogljika pa je tudi na področju kmetijskih zemljišč. Kmetje so vse bolj obravnavani kot ponudniki virov in ponudniki osnovnih surovin. Krožno biogospodarstvo ponuja nove poslovne priložnosti. Na voljo so boljši sistemi kmetovanja, vključno s kmetijsko-gozdarskimi tehnikami, ki učinkovito uporabljajo hranila in ne povečujejo le ogljika v tleh, ampak tudi biotsko raznovrstnost, ter izboljšujejo odpornost kmetijstva na podnebne spremembe. Ti ukrepi običajno povečujejo produktivnost, zmanjšujejo potrebe po surovinah in druge okoljske pritiske, kot sta evtrofikacija in onesnaževanje zraka. Zaloge ogljika v kmetijskih zemljiščih se lahko povečajo, če se tla predhodno ne obdelujejo, in z uporabo prekrivnih rastlin, s čimer se zmanjšajo motnje v tleh in erozija tal. Prilagajanje nekaterih kmetijskih dejavnosti na organskih tleh ter obnova šotišč in mokrišč, ki so še vedno kritične točke emisij ogljika iz tal, lahko znatno zmanjšajo emisije. Pogozdovanje in obnova degradiranih gozdov in drugih ekosistemov lahko dodatno izboljšata absorpcijo CO 2, hkrati pa prispevata k biotski raznovrstnosti, koristita tlom in vodnim virom ter sčasoma povečujeta razpoložljivost biomase. Kmetje in gozdarji so ključni deležniki, ki lahko dosežejo take rezultate, ter bi jih bilo treba pri tem spodbujati in podpirati. Tako kot zmanjšanje emisij so pomembni tudi ponori ogljika. Ohranjanje in nadaljnje povečanje naravnega ponora gozdov, tal in kmetijskih zemljišč in obalnih mokrišč sta bistvena za uspeh strategije, saj omogočata izravnavo preostalih emisij iz sektorjev, kjer je razogljičenje največji izziv, vključno s samim kmetijstvom. V tem okviru naravne rešitve in pristopi, ki temeljijo na ekosistemih, pogosto zagotavljajo številne koristi v zvezi z gospodarjenjem z vodo, biotsko raznovrstnostjo in večjo odpornostjo na podnebne spremembe. Novo povpraševanje po lesni biomasi bi lahko še bolj razvejalo današnje kmetijsko gospodarstvo do 10 % kmetijskih zemljišč EU. To bo omogočilo nove priložnosti za ponovno obdelovanje opuščenih zemljišč, pa tudi za spremembo namembnosti zemljišč, ki se trenutno uporabljajo za biogoriva iz poljščin. S tem se bosta izboljšala produktivnost kmetije in njen prihodek, najverjetneje pa se bo povečala tudi vrednost ornih zemljišč. Vendar pa je prehod, ki temelji na biomasi, omejen z razpoložljivostjo zemljišč. Vplivi na rabo zemljišč, naravni ponor EU, biotska raznovrstnost in vodni viri se lahko znatno razlikujejo glede na biogeni material, iz katerega je proizvedena biomasa. Pri prehodu našega gospodarstva bo treba vedno biti pozoren na to, kako čim bolje izkoristiti redka zemljišča in druge naravne vire ter zagotoviti, da se bo biomasa uporabljala le na najbolj učinkovit in trajnosten način. Da bi ublažili številne zahteve po kopenskih virih EU, bo boljša produktivnost vodnih in morskih virov zelo pomembna pri izkoriščanju vseh priložnosti, ki ga biogospodarstvo ponuja v boju proti podnebnim spremembam. To vključuje na primer proizvodnjo in uporabo alg ter drugih novih virov beljakovin, ki lahko zmanjšajo pritisk na kmetijska zemljišča. 7. Spopadanje s preostalimi emisijami CO 2 z zajemanjem in shranjevanjem ogljika Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida je prej veljalo za eno od glavnih možnosti za razogljičenje v elektroenergetskem sektorju in energijsko intenzivnih panogah. Ob 15

16 upoštevanju hitre uporabe tehnologij energije iz obnovljivih virov, drugih možnosti za zmanjšanje emisij v industrijskih sektorjih in vprašanj v zvezi z družbenim sprejemanjem same tehnologije se ta potencial danes zdi manjši. Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida pa je še vedno potrebno zlasti v energijsko intenzivnih industrijskih panogah in v prehodnem obdobju za proizvodnjo brezogljičnega vodika. Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida bo nujno tudi v primerih, če bo treba emisije CO 2 iz energetskih in industrijskih naprav, ki temeljijo na biomasi, zajemati in shranjevati zaradi ustvarjanja negativnih emisij. Skupaj s ponorom rabe zemljišč bi tako lahko nadomestili preostale emisije toplogrednih plinov v našem gospodarstvu. Glede na vezanost tehnologij na fosilna goriva (na primer danes zgrajeni industrijski obrati bodo v letu 2050 verjetno še vedno delovali) se z možnostmi uvedbe tehnologij za odstranjevanje ogljika povečuje verodostojnost dolgoročne strategije EU. Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida še ni doseglo stopnje komercializacije, saj ga pri tem ovirajo pomanjkanje predstavitve o tehnologiji in ekonomske sposobnosti, regulativne ovire v nekaterih državah članicah in omejeno sprejemanje v javnosti. Da bi v naslednjem desetletju dejansko lahko prišlo do zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v velikem obsegu, bodo potrebne tudi obsežnejše raziskave, inovacije in predstavitveni napor, da se zagotovi njegova uporaba v povezavi z zgoraj navedenimi možnostmi, tj. energijsko intenzivnimi panogami, biomaso in ogljično nevtralnimi napravami za sintetična goriva. Poleg tega je za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida potrebna nova infrastruktura, vključno z infrastrukturo, ki je povezana s prometnim in skladiščnimi omrežji. Da bi zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida lahko uresničilo svoj potencial, je potrebno usklajeno in odločno ukrepanje, da bi zagotovili postavitev objektov za predstavitev in komercialnih objektov v EU ter obravnavali pomisleke javnega mnenja v nekaterih državah članicah. Uresničevanje vseh teh strateških prednostnih nalog bo prispevalo k uresničevanju naše vizije. Vendar bodo za upravljanje prehoda potrebna okrepljena prizadevanja na področju politike. Potreben je okvir omogočanja, ki bo spodbujal raziskave in inovacije, povečal zasebne naložbe, zagotovil prave signale za trge in zagotovil socialno kohezijo, tako da ne bo zapostavljena nobena regija in noben državljan. 4. NALOŽBE V TRAJNOSTNO DRUŽBO EVROPSKI OKVIR OMOGOČANJA ZA DOLGOROČNI PREHOD Razvoj preučenih možnosti in ukrepov bo v veliki meri odvisen od hitrosti njihove začetne uvedbe, stopnje aktivne udeležbe državljanov v prehodu, javnega sprejemanja nekaterih nizkoogljičnih in brezogljičnih tehnologij ter hitrosti doseganja zadostnega obsega. To upravičuje uvedbo številnih ustreznih politik in okvira omogočanja, ugodnega za spodbujanje teh sprememb. Na podlagi dela, ki je bilo opravljeno za vzpostavitev energetske unije, bi moral ta okvir upoštevati vse pomembne trende, ki opredeljujejo prihodnost gospodarstva in družbe EU, kot so podnebne spremembe in okolje, digitalizacija, staranje in učinkovita raba virov. 16

17 Obdavčitev Proračun EU in vzdržne finance Zagotovitev učinkovitega določanja cen za zunanje vplive in pravična porazdelitev stroškov prehoda Energetska unija in podnebni ukrepi Prilagoditev poslovnih pravil uporabi novih tehnologij na področju energetike, v gradbeništvu in mobilnosti Priprava vzpostavitve ključne infrastrukture in spodbuda naložbam v vzdržne poslovne modele Lokalni ukrepi Spremljajo preoblikovanje regij in gospodarskih sektorjev Raziskave in inovacije Določitev ključnih tehnologij za prehod in pospešitev demonstracije Industrijska strategija in krožno gospodarstvo Uvedba tehnologij, strateških vrednostnih verig in večja krožnost Prosta, vendar pravična trgovina Prizadevanja za enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni Socialni steber Enotni digitalni trg Krepitev vloge državljanov z znanji in spretnostmi za nove poslovne modele Vzpostavitev digitalnega operacijskega sistema, da se omogoči povezovanje sistemov in novi poslovni modeli Konkurenčna politika in državna pomoč Zagotovitev usklajenosti s podnebnimi in okoljskimi cilji EU Slika 3. Okvir omogočanja Vir: EPSC Naložbe in financiranje Posodobitev in razogljičenje gospodarstva EU bosta spodbudila znatne dodatne naložbe. Trenutno se v naš energetski sistem in z njim povezano infrastrukturo vlaga 2 % BDP 6. Da bi dosegli gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, bi se moral ta delež povečati na 2,8 % (ali približno milijard evrov letno), kar pa pomeni precejšnje dodatne naložbe v primerjavi z osnovnim scenarijem, in sicer v razponu od 175 do 290 milijard evrov na leto 7. To pa je tudi v skladu s posebnim poročilom IPCC, v katerem je ocenjeno, da so med letoma 2016 in 2035 v energetskem sistemu potrebne naložbe v višini 2,5 % svetovnega BDP. Vendar pa lahko nekatere možnosti, kot je hitro preoblikovanje v smeri krožnega gospodarstva in spremembe v obnašanju, zmanjšajo potrebo po dodatnih naložbah. Hkrati je mogoče prihraniti znatne stroške za zdravje. Onesnaženost zraka v EU trenutno povzroča hude bolezni in skoraj pol milijona prezgodnjih smrti na leto, pri čemer so glavni viri onesnaževanja fosilna goriva, industrijski procesi, kmetijstvo in odpadki. Te dejavnosti so tudi glavni viri toplogrednih plinov. Z uresničenjem gospodarstva z ničelnimi stopnjami neto emisij toplogrednih plinov ob obstoječih ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti zraka bi zmanjšali število smrtnih primerov zaradi drobnih delcev za več kot 40 % in škodo za zdravje za približno 200 milijard evrov letno. 6 Razen naložb, potrebnih za zamenjavo vozil. 7 Vključno z naložbami za zamenjavo vozil. 17

18 Zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov v letu 2050 (v primerjavi z letom 1990) -85% (-80% brez ponorov) Precej pod 2 C -90% Vmesna raven ambicij 1.5 C -100% Dodatne letne potrebe po naložbah v primerjavi z osnovnim scenarijem (v milijardah EUR 2013) Slika 4. Zahteve glede naložb Za veliko večino teh naložb bodo odgovorna zasebna podjetja in gospodinjstva. Za spodbujanje takih naložb je ključnega pomena, da Evropska unija in države članice ponudijo jasne, dolgoročne signale kot smernice vlagateljem, da se izognejo nasedlim naložbam, zbirajo trajnostna finančna sredstva in jih čim bolj produktivno usmerijo v prizadevanja za čiste inovacije. Z vizijo se bo utrdila smer, v katero je treba usmeriti finančne in kapitalske tokove. S tega vidika je bistvenega pomena pregledno sodelovanje deležnikov pri načrtovanju nizkoogljične prihodnosti. Z novim upravljanjem energetske unije je to sodelovanje predvideno z vključitvijo deležnikov v pripravo nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki morajo biti skladni z dolgoročnimi strategijami in oceno potreb po naložbah. Okoljska učinkovitost, učinkovita raba virov in energijska učinkovitost so že zelo pomembni sektorji naložbenega načrta za Evropo, t. i. Junckerjevega načrta. Stebri tega načrta so Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in skladi kohezijske politike EU, prek katerih EU zagotavlja približno 70 milijard evrov za izvajanje strategije za energetsko unijo. EFSI 2.0 se še bolj osredotoča na trajnostne naložbe v vseh sektorjih, da bi prispeval k doseganju ciljev Pariškega sporazuma ter pomagal pri prehodu na z viri gospodarno krožno in nizkoogljično gospodarstvo. Tako naj bi vsaj 40 % projektov EFSI v okviru infrastrukturnega in inovacijskega okna moralo prispevati k zavezam EU v zvezi s podnebnimi ukrepi v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Ta pristop bo okrepil instrument InvestEU. Tudi novi finančni instrumenti, ki bodo namenjeni tako velikim kot manjšim naložbam (kot so energetske skupnosti), bodo pomagali pri energetskem prehodu. Predlog Evropske komisije za okrepitev vključevanja podnebnih ukrepov na vsaj 25 % v naslednjem večletnem finančnem okviru dokazuje, da bi proračun EU še naprej deloval kot katalizator za spodbujanje trajnostnih zasebnih in javnih naložb ter bi usmerjal podporo EU za prehod na čisto energijo tja, kjer je najbolj potrebna. Pomembno pa prispeva tudi k verodostojnosti EU pri njenem zavzemanju za ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov do leta Hiter napredek pri pogajanjih o večletnem finančnem okviru bi še dodatno stabiliziral to raven ambicij. 18

19 Finančni sektor ima ključno vlogo pri podpiranju prehoda na ničelne stopnje neto emisij, saj lahko preusmeri kapitalske tokove in naložbe v potrebne rešitve, hkrati pa izboljšuje učinkovitost proizvodnih procesov in zmanjšuje stroške financiranja. Preusmeritev zasebnega kapitala v bolj trajnostne naložbe zahteva dobro delujočo unijo kapitalskih trgov. Zlasti akcijski načrt za trajnostno financiranje bo prispeval k povezovanju financ z agendo EU za trajnostni razvoj, medtem ko bo predlog Evropske komisije v zvezi z enotnim klasifikacijskim sistemom (taksonomijo) o dejavnostih trajnostnega gospodarstva, predlaganimi pravili za referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika in izboljšanimi zahtevami za razkritje pri naložbenih produktih povečalo preglednost in pomagalo vlagateljem pri usmerjanju v prave naložbe. Preglednost bo pomagala preprečiti, da se sredstva, ki so energetsko intenzivna in/ali odvisna od fosilnih goriv, amortizirajo pred koncem njihove ekonomske življenjske dobe. Poleg finančnega sektorja lahko pri tej preusmeritvi aktivno sodelujejo tudi nadzorni organi in centralne banke, vključno z Evropsko centralno banko. Treba bo razviti inovativne rešitve za mobilizacijo naložb, ki jih dolgoročno podpirata potrpežljivi in tvegani kapital. Okoljske obdavčitve, sistemi za oblikovanje cen ogljika in spremenjene strukture subvencij bi morali imeti pomembno vlogo pri usmerjanju tega prehoda. Obdavčitev je med najbolj učinkovitimi orodji okoljske politike. Zato bi bilo treba obdavčitve in oblikovanje cen ogljika uporabiti za obračunavanje negativnih vplivov na okolje in se osredotočiti na povečanje energijske učinkovitosti, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in krepitev krožnega gospodarstva. Pomembno je, da okoljska obdavčitev ostane socialno pravična. Skupni pristop EU in držav članic je bistvenega pomena pri preprečevanju tveganj preselitve in izgube konkurenčnosti. Za izvajanje strategije bodo potrebne vzdržne javne finance in alternativni načini financiranja javnih infrastruktur. V ta namen bo treba raziskati nove vire financiranja, na primer pristojbine, ki izhajajo iz dosledne uporabe načel onesnaževalec plača, in postopne odprave obstoječih subvencij za fosilna goriva v skladu z zavezami EU G20. Reforme, ki podpirajo učinkovito dodeljevanje sredstev za nizkoogljične visoko produktivne dejavnosti, kot je omogočanje vstopa novim podjetjem in spodbujanje konkurence na proizvodnih trgih, bodo omogočile preoblikovanje, ki krepi konkurenčnost in gospodarsko rast. Raziskave, inovacije in uporaba Danes so stroški nekaterih naprednih nizkoogljičnih nosilcev energije in tehnologij še vedno visoki, dostop do njih pa je omejen. Za ekonomsko vzdržne nizko- in brezogljične rešitve ter za nove rešitve, ki še niso dozorele ali celo niso znane na trgu, so v EU v naslednjih dveh desetletjih potrebne obsežne raziskave in usklajena prizadevanja za inovacije, ki temeljijo na celostnem strateškem načrtu ter agendi za inovacije in naložbe. V tem okviru bi morala biti napredna strategija za raziskave in inovacije usmerjena v brezogljične rešitve, ki bi se jih lahko uvedlo do leta Podnebje je v središču Obzorja Evropa, predloga Evropske komisije za novi program za raziskave in inovacije EU. Evropska komisija predlaga, da se za podnebne cilje nameni 35 % proračuna, ki znaša 100 milijard EUR, in sicer z razvojem inovativnih in stroškovno učinkovitih brezogljičnih rešitev. Pristop, ki se uporablja za podporo projektom in inovacijam, mora omogočati financiranje visoko tveganih in prelomnih inovacij. EU vzpostavlja takšne nove instrumente. Med njimi je Evropski svet za inovacije, ki se bo osredotočal na povsem nove, prebojne proizvode, storitve in procese. Tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo bo še naprej podpiral mlade inovatorje in zagonska podjetja po vsej Evropi. Poleg tega bo sklad za inovacije v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami podprl komercialne predstavitve prebojnih tehnologij. Da bo podjetjem v pomoč pri inovacijah in povezovanju z raziskovalnimi organizacijami, bo kohezijska politika po pristopu pametne specializacije še naprej nudila podporo. To so priložnosti za trden sklop 19

20 dejavnosti s področja raziskav, inovacij in uporabe v naslednjem desetletju. Evropska komisija bo preučila, kako bi lahko sredstva Evropske skupnosti za premog in jeklo v likvidaciji podprla prebojne tehnologije s področja nizkoogljične proizvodnje jekla. Raziskave EU bi se morale osredotočati na preobrazbene ogljično nevtralne rešitve na področjih, kot so elektrifikacija (obnovljivi viri energije, pametna omrežja in baterije), vodikove in gorivne celice, shranjevanje energije, ogljično nevtralna preobrazba energijsko intenzivnih panog, krožno gospodarstvo, biogospodarstvo ter trajnostna okrepitev kmetijstva in gozdarstva. S širšo uporabo se bodo zmanjšali stroški, vendar mora biti v času vse večjega izkrivljanja trgovine v proaktivni strategiji za industrijske inovacije in modernizacijo določeno, kako se lahko začetno uporabo nadalje podpre. Zato bo ključnega pomena, da se izkoristi potencial enotnega trga in spoštujejo mednarodne obveznosti, npr. s čistim javnim naročanjem in časovno omejeno državno pomočjo. Na podlagi pobud, kot je evropsko zavezništvo za baterije, bi morala EU vzpostaviti močne vrednostne verige, ki jih podpirajo omogočitvene tehnologije, kot so novi materiali, digitalizacija, umetna inteligenca, visokozmogljivostno računalništvo in biotehnologija. Ekonomski in družbeni učinki Tudi brez preobrazbe v gospodarstvo z neto ničelnimi stopnjami emisij toplogrednih plinov bosta evropsko gospodarstvo in družba leta 2050 kazala precej drugačno podobo od današnje. V skladu z demografskimi trendi se bo naša družba precej postarala, kar bo verjetno vplivalo na vzdržnost javnih financ. Po drugi strani bo naše prebivalstvo na splošno bolje opremljeno za delo z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami. Tako bo prehod lažji. Na splošno bodo ekonomski učinki te korenite preobrazbe pozitivni, kljub precejšnjim dodatnim naložbam, ki bodo potrebne v vseh sektorjih našega gospodarstva. Po pričakovanjih se bo gospodarstvo EU do leta 2050 več kot podvojilo v primerjavi z letom 1990, tudi ko bo v celoti razogljičeno. Krivulja zmanjšanja emisij, ki vodi v gospodarstvo z neto ničelnimi stopnjami emisij toplogrednih plinov, bo skupaj s skladnim okvirom omogočanja po pričakovanjih zmerno do pozitivno vplivala na BDP s koristmi, ocenjenimi na do 2 % BDP do leta 2050 v primerjavi z izhodiščem. Treba je poudariti, da te ocene ne vključujejo koristi, ki jih bo prinesla preprečitev škode zaradi podnebnih sprememb in povezanih prilagoditvenih stroškov. Prehod bo spodbudil rast v novih sektorjih. Zelena delovna mesta že predstavljajo 4 milijone delovnih mest v EU. Nadaljnje naložbe v modernizacijo industrije, energijsko preobrazbo, krožno gospodarstvo, čisto mobilnost, zeleno in modro infrastrukturo ter biogospodarstvo bodo ustvarile nove, lokalne in visokokakovostne zaposlitvene možnosti. Ukrepi in politike za dosego ciljev EU na področju podnebja in energetike do leta 2020 so že prispevali k delovni sili EU v višini od 1 % do 1,5 % in ta trend se bo še nadaljeval. Medtem ko se bo število delovnih mest v sektorjih gradbeništva, kmetijstva, gozdarstva in obnovljivih virov energije povečalo, bo za številne sektorje prehod težek. Prizadete bi lahko bile zlasti regije z gospodarstvom, ki je odvisno od dejavnosti, za katere bo v prihodnosti značilen upad ali potrebna preobrazba. Verjetno bodo prizadeta področja, kot so premogovništvo ter iskanje nafte in zemeljskega plina. V energijsko intenzivnih sektorjih, kot so jeklarstvo, cement in kemikalije ter proizvodnja avtomobilov, se bodo začeli uporabljati novi proizvodni postopki, za katere bodo potrebna nova znanja in spretnosti. Regije, ki so gospodarsko odvisne od teh sektorjev, se bodo soočale z izzivi; veliko se jih nahaja v srednji in vzhodni Evropi, pogosto v državah članicah z nižjim dohodkom. 20

21 Tudi druga obstoječa delovna mesta bo treba spremeniti in prilagoditi novemu gospodarstvu. Pri obvladovanju teh sprememb bo treba upoštevati verjetno krčenje in staranje delovne sile v EU in povečanje nadomeščanja delovne sile zaradi tehnoloških sprememb, vključno z digitalizacijo in avtomatizacijo. Podeželska območja bodo na primer morala obdržati dovolj usposobljeno delovno silo, ki bo lahko kos povečanemu in spremenjenemu povpraševanju v kmetijskem in gozdarskem sektorju, pri čemer se bodo soočala z upadom podeželskega prebivalstva. Za mala in srednja podjetja je prehod priložnost, ki pa hkrati prinaša posebne izzive, kot je dostop do znanja in spretnosti ter financiranja, s katerimi se bo treba soočiti. Slika 5. Regionalne zaposlitve na področju pridobivanja fosilnih goriv in energetsko intenzivnih panog (raven NUTS2) Ti izzivi lahko povečajo socialne in regionalne razlike v EU ter ovirajo prizadevanja za razogljičenje. Zato bo treba prihodnji proces temeljite modernizacije dobro obvladati ter za vse zagotoviti pravičen in socialno sprejemljiv prehod v duhu vključenosti in solidarnosti. Socialne posledice prehoda se ne morejo obravnavati naknadno. Tako EU kot države članice morajo že od začetka upoštevati družbene vplive in v celoti razviti vse ustrezne politike, da bi ta izziv ublažile. Politike EU s področja proračuna in zaposlovanja ter kohezijska in socialna politika lahko zmanjšajo gospodarske, družbene in ozemeljske razlike znotraj Unije. Že obstoječe regionalne pobude Junckerjeve Komisije, kot so platforma in pilotni projekti za premogovno in ogljično intenzivne regije v prehodu so korak v to smer in bi jih bilo treba v pričakovanju prihodnjih potreb okrepiti. Poleg tega bi bilo treba pri pripravi takih prehodnih ukrepov zagotoviti sodelovanje socialnih partnerjev. Podpora za pravičen prehod je na voljo v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ki podpira prehod z ustreznimi sistemi socialne zaščite, vključujočim izobraževanjem, usposabljanjem in vseživljenskim učenjem. Razvoj znanja in spretnosti je bistvenega pomena. Ljudje ne bodo potrebovali le posebnega poklicnega znanja in spretnosti, temveč tudi ključne kompetence s področij, kot so naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika (spretnosti STEM). Investicije v prekvalifikacijo in strokovno izpopolnjevanje našega prebivalstva so bistveni za preprečevanje izključenosti. 21

22 Če ne bodo sprejeti primerni regulativni ali blažilni ukrepi, obstaja tveganje, da bo prehod nesorazmerno vplival na ljudi z nizkimi dohodki, kar bo privedlo do pojava neke vrste energijske revščine. To tveganje je treba ustrezno obravnavati. V večini držav članic se za ranljive potrošnike uporabljajo prilagojene tarife za energijo, ki pa lahko popačijo tržne signale in zmanjšajo učinkovitost politik energijske učinkovitosti ali ovirajo uvedbo tehnologij, kot so pametni števci. Ta družbena vprašanja se navadno lažje obravnavajo v okviru socialne politike in sistema socialnega varstva, ki bi se lahko financirala s pomočjo preusmeritve davčnega bremena in recikliranja prihodkov. Vloga EU na svetovni ravni Končni uspeh prizadevanj EU za vodilno vlogo pri nizkoogljičnem prehodu na globalni ravni in boju proti podnebnim spremembam je odvisen od mednarodnega sodelovanja. Slednje je gonilna sila Pariškega sporazuma, ki označuje prehod z ukrepanja manjšine na ukrepanje vseh. Dolgoročne strategije EU ni mogoče izvajati v osamitvi. Zato mora EU spodbujati politike in ukrepe na svetovni ravni, da bi obrnila trenutno netrajnostno krivuljo emisij in omogočila urejen prehod na svetovno nizkoogljično prihodnost. EU bi morala biti še naprej vzor in spodbujati večstransko sodelovanje, ki temelji na pravilih. To je za EU še vedno najboljši način za reševanje tega izziva, ki je že sam po sebi svetovne narave, pri čemer je treba poudariti pomen izvajanja Pariškega sporazuma in doseči, da bo uspešen na svetovni ravni. To pomeni, da je treba predvideti in se pripraviti na geopolitične in geoekonomske preobrate, značilne za nizkoogljični prehod, kot so nove in spremenjene odvisnosti, ki bodo nastale zaradi odmika od fosilnih goriv in bodo spremenile sedanje gospodarske odnose, ter obvladovanje podnebno-varnostnih tveganj, ki se lahko zaostrijo tudi ob najbolj optimističnih napovedih dviga temperature. Hkrati mora EU sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi ohranila in spodbudila svoje lastne možnosti za gospodarski in družbeni razvoj ter zmanjšala svojo lastno ranljivost zaradi podnebnih sprememb ali zaradi škodljivih enostranskih politik drugih svetovnih akterjev. EU bo s svojim zunanjim delovanjem, trgovinsko politiko in mednarodnim sodelovanjem podprla svetovno preobrazbo v smeri nizkoogljičnega trajnostnega razvoja, v skladu z Evropskim soglasjem o razvoju. Za to bodo potrebna stalna prizadevanja za vključitev podnebnih sprememb in okolja v javne politike ter zanesljiv okvir naložb v partnerskih državah EU. EU je sicer odvisna od uvoza energije, vendar je največja svetovna izvoznica končnih izdelkov in storitev. V sektorjih nižje v prodajni verigi, kot so kemikalije, stroji in transportna oprema, je EU vodilna svetovna izvoznica. Hkrati je EU tudi pomembna uvoznica, ki je popolnoma vključena v svetovne vrednostne verige. EU je največji svetovni enotni trg, zato imajo njeni okoljski standardi za proizvode daljnosežen čezmejni vpliv. Jasno je torej, da je stalna vodilna vloga EU pri regulativnih standardih pomembna, saj postavlja evropska podjetja na čelo razvoja novih tehnologij in poslovnih modelov. Odprti trgi, globalizirani svet in multilateralizem so predpogoj za to, da bo imela EU koristi od prehoda na čisto energijo doma in tudi na svetovni ravni. S prehodom na čisto energijo dobivajo strateški pomen nove vrste sredstev in virov, kot so kritične surovine, potrebne za obnovljivo energijo, elektromobilnost, digitalne naprave in patenti. Morda bodo potrebne proaktivne ali korektivne politike za zagotovitev v celoti konkurenčnih in enakih pogojev v skladu z mednarodnimi obveznostmi. Prav tako kot EU ostaja odprta za okolju prijazne naložbe in trgovino, bi morala zagovarjati svojo pravico do vzajemnega, poštenega in 22

23 pregledno upravljanega dostopa do trgov, infrastrukture in kritičnih surovin partnerskih držav. To lahko začne s spodbujanjem energijske in podnebne diplomacije ter z nadaljnjim vključevanjem ciljev in vidikov s področja podnebnih sprememb v politične dialoge, vključno s področja migracij, varnosti in razvojnega sodelovanja. Trgovinska politika EU s pomočjo strategije Trgovina za vse Evropske komisije že prispeva k trajnostnemu razvoju v EU in v tretjih državah. Pravična trgovina, ki temelji na pravilih, lahko prispeva k povečanju svetovne uporabe podnebju prijaznih tehnologij, olajša energijski prehod in pomaga zagotoviti zaloge potrebnih surovin, vključno s tistimi, ki se uporabljajo pri nizkoogljičnih tehnologijah. EU bi prav tako morala še naprej spodbujati nedržavne akterje, na primer prek svetovne konvencije županov. Vloga državljanov in lokalnih organov Za preobrazbo v gospodarstvo z ničelnimi stopnjami neto emisij toplogrednih plinov niso potrebne samo tehnologije in delovna mesta. Gre za ljudi in njihov vsakdan, kako Evropejci delajo, se prevažajo in skupaj živijo. Pot do gospodarstva z ničelnimi stopnjami neto emisij toplogrednih plinov je lahko uspešna le s pomočjo državljanov, ki spremembe sprejmejo, pri njih sodelujejo in jih doživljajo kot koristne za svoja življenja in življenja svojih otrok. Lokalna vključenost pri naložbah je dober primer. Potrošniki imajo pomembno vlogo pri procesu preobrazbe, na poti do gospodarstva z ničelnimi stopnjami neto emisij toplogrednih plinov. Potrošniki si vedno bolj želijo sodelovati pri trajnostnih dejavnostih. Izbira posameznika pri nakupu hiše, izbira dobavitelja energije, nakup novega avtomobila ali gospodinjskega aparata in opreme še veliko let vplivajo na posameznikov ogljični odtis. Osebna odločitev o življenjskem slogu lahko dejansko stvari spremeni in hkrati izboljša kakovost življenja. Regulativni ukrepi, pobude družbene odgovornosti podjetij in novi družbeni trendi se lahko medsebojno podpirajo in omogočijo hitro spremembo, kar dokazuje na primer uspeh sistema označevanja z energijskimi nalepkami EU, ki ga posnemajo v številnih delih sveta. Mesta so že zdaj laboratoriji za trajnostne rešitve in rešitve, ki spodbujajo preobrazbo. Obnova mest in boljše prostorsko načrtovanje, vključno z zelenimi površinami, sta lahko velika spodbuda za obnovo hiš in izbiro bivališč blizu kraja dela, kar izboljša življenjske razmere, skrajša čas potovanja in zmanjša z njim povezan stres. Da bi evropske državljane zaščitili pred škodljivimi učinki spreminjajočega se podnebja, bo treba brezpogojno poskrbeti za načrtovanje in izgradnjo javne infrastrukture, ki bo vzdržala ekstremnejše vremenske dogodke. V tem pogledu bi morala Komisija izkoristiti in povečati vlogo regij in mest. Konvencija županov EU, ki predstavlja 200 milijonov evropskih državljanov, je primer sodelovalne platforme, ki lokalnim organom omogoča medsebojno učenje. Skupna pobuda Evropske komisije in Evropske investicijske banke URBIS je konkreten primer pomoči, ki jo EU nudi mestom pri razvoju njihovih naložbenih strategij. Pomembna je tudi agenda EU za mesta, ki krepi urbano razsežnost ustreznih politik EU. 5. SKLEP IN NASLEDNJI KORAKI EU je že začela svojo modernizacijo in prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo ter bo še naprej vodilna pri svetovnih prizadevanjih na tem področju. V odgovor na nedavno poročilo IPCC in kot prispevek k stabilizaciji podnebja v tem stoletju bi morala biti EU do leta 2050 med prvimi, ki bodo dosegli neto ničelne stopnje emisij toplogrednih plinov, in kazati pot drugim po vsem svetu. Zato mora EU okrepiti svoja prizadevanja. 23

24 Podnebne spremembe so svetovna nevarnost, ki je Evropa ne more zaustaviti sama. Sodelovanje s partnerskimi državami bo zato bistvenega pomena za različne načine zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki so v skladu s Pariškim sporazumom. Kljub temu je za EU zelo pomembno, da si prizadeva za preobrazbo v gospodarstvo z ničelnimi stopnjami neto emisij toplogrednih plinov do sredine stoletja in dokaže, da so ničelne stopnje emisij združljive z blaginjo, kar bo druga gospodarstva spodbudilo k posnemanju uspešnega primera. Pri tem mora biti osnova krepitev vloge vseh državljanov in potrošnikov, da omogočijo spremembo, ter ustrezno obveščanje javnosti. To je ogromna priložnost za strateški odgovor na izzive 21. stoletja, namesto vdaje in prilagajanja neizogibnim prihodnjim spremembam. Socialno pravičen prehod je bistven za zagotovitev politično izvedljivega prehoda. To bo izziv, vendar niti približno ne takšen, kot je soočanje z gospodarskimi in družbenimi posledicami neukrepanja. Namen te strateške vizije ni postavljati cilje, temveč ustvariti vizijo in občutek za smer, jo načrtovati ter navdihniti deležnike, raziskovalce, podjetnike in državljane in jim omogočiti, da razvijejo nove in inovativne panoge, podjetja in povezana delovna mesta. Zgodnje načrtovanje takšne vizije za Evropo z ničelnimi stopnjami neto emisij toplogrednih plinov bo državam članicam, podjetjem in državljanom omogočilo različne izbire, pri katerih bodo lahko upoštevali nacionalne okoliščine, bogastvo virov, inovacije industrij in želje potrošnikov. Slika 6. Krivulja emisij toplogrednih plinov v scenariju 1,5 8 Obstajajo številni načini za dosego podnebno nevtralne ničelne stopnje emisij toplogrednih plinov v skladu z našo vizijo: vsi predstavljajo izzive, vendar so izvedljivi iz tehnološke, gospodarske, okoljske in družbene perspektive. Za dosego tega cilja so potrebne korenite družbene in gospodarske preobrazbe v obdobju ene generacije, ki bodo vplivale na vse gospodarske sektorje. Ob uporabi načel konkurenčnega, vključujočega, socialno pravičnega in večstranskega evropskega pristopa bi morale številne osrednje prednostne naloge, ki so popolnoma v skladu s cilji trajnostnega razvoja, voditi prehod v podnebno nevtralno Evropo: 8 Stolpca predstavljata emisije in absorbcije leta 2050 za 7. in 8. scenarij. 24

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation 1»Projekcije prometnega dela«uporaba projekcij prometnega dela v analizi scenarijev za Dolgoročno strategijo za nizke emisije Matjaž Česen, IJS-CEU Reaktorski center Podgorica, Ljubljana, 21.11.2018 2

Prikaži več

ENV _factsheet_bio_SL.indd

ENV _factsheet_bio_SL.indd NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

EKS - Priloga 1

EKS - Priloga 1 Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 80 00 F: 01 478 81 39 E: gp.mzi@gov.si www.mzi.gov.si PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Povzetek strokovnih podlag za projekcijo dolgoročnih energetskih

Prikaži več

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument

Prikaži več

PR_INI

PR_INI Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja A8-0196/2016 31.5.2016 POROČILO o poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov (2016/2041(INI)) Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Prikaži več

1

1 1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do

Prikaži več

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb mag. Karin Žvokelj Služba za razvojna sredstva Kohezijska sredstva in omilitev podnebnih sprememb cca. 160 mio EUR (cca 85 mio nepovratnih sredstev) prednostna naložba 1.2: 53,3 mio EUR (nepovratna sredstva:

Prikaži več

PR_INI

PR_INI Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja A8-0232/2016 15.7.2016 POROČILO o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje (2016/2058(INI)) Odbor za industrijo, raziskave in energetiko Poročevalec: Adam

Prikaži več

Diapositiva 1

Diapositiva 1 Različni pogledi na proizvodnjo in rabo energije v prometu, stavbah in v industriji Andrej Kitanovski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo EPC - Energy Policy Consideration, GZS, Ljubljana 2019

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Matjaž Česen Fouad Al Mansour Koliko je Slovenija do sedaj izboljšala energetsko učinkovitost in kam jo to uvršča v EU? Seminar:»Ali je Slovenija uspešna pri izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti?«rcp-ijs,

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Svet

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Svet EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 10.7.2013 SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Sveta o skupnem podjetju ECSEL {COM(2013) 501 final} {SWD(2013)

Prikaži več

Predstavitev projekta

Predstavitev projekta Delavnica Projekcije cen energije Primerjava mednarodnih projekcij cen energije mag. Andreja Urbančič, IJS Ljubljana, 21. 6. 2018 2 Cene na mednarodnih trgih svetovne cene nafte na mednarodnih trgih zemeljskega

Prikaži več

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1 OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

Culture Programme (2007 – 2013)

Culture Programme (2007 – 2013) USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči

Prikaži več

DIREKTIVA (EU) 2018/ EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne 11. decembra o spremembi Direktive 2012/ 27/ EU o energetski

DIREKTIVA  (EU)  2018/ EVROPSKEGA  PARLAMENTA  IN  SVETA  -  z dne  11. decembra o spremembi  Direktive  2012/  27/  EU  o energetski L 328/210 DIREKTIVA (EU) 2018/2002 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET

Prikaži več

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni

Prikaži več

Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 Dobro živeti

Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 Dobro živeti 28.12.2013 Uradni list Evropske unije L 354/171 SKLEPI SKLEP št. 1386/2013/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 Dobro živeti

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 1.7.2015 A8-0215/2 2 Uvodna izjava 21 a (novo) ob upoštevanju peticije Stop Food Waste in Europe! (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!); 1.7.2015 A8-0215/3 3 Uvodna izjava N N. ker je Parlament

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 2. junij 2017 (OR. en) 9967/17 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: Datum prejema: 1. junij 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva:

Svet Evropske unije Bruselj, 2. junij 2017 (OR. en) 9967/17 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: Datum prejema: 1. junij 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: Svet Evropske unije Bruselj, 2. junij 2017 (OR. en) 9967/17 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: Datum prejema: 1. junij 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: TRANS 247 CLIMA 168 COMPET 475 ENV 576 za generalnega

Prikaži več

PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO2

PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO2 PRIROČNIK O VARČNI PORAI GORIVA IN EMISIJAH CO2 Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za varčno vožnjo Seznam vseh novih modelov osebnih vozil znamke Suzuki, ki so v tekočem letu naprodaj

Prikaži več

Institut Jožef Stefan CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST Program

Institut Jožef Stefan CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST Program TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, Program strokovnih izobraževanj»kakovostna energetska obnova zgradb«mednarodni OBRTNI SEJEM, Celje 17.09.2012 VSEBINA PREDSTAVITVE Vizija trajnostne

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb

Prikaži več

A4x2Ex_SL.doc

A4x2Ex_SL.doc PETLETNE OCENE OKVIRNIH RAZISKOVALNIH PROGRAMOV EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU 1999-2003 Povzetek Original EN POVZETEK Veljavna Pogodba o Evropski uniji opredeljuje dva temeljna strateška cilja evropskih okvirnih

Prikaži več

PODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo?

PODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo? PODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo? Alpe so izpostavljene podnebnim spremembam V Alpah živi približno 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst. V Alpah

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Čezmejno sodelovanje Mestne občine Nova Gorica na področju trajnostne mobilnosti Vanda Mezgec, Aleksandra Torbica Mestna občina Nova Gorica Ljubljana, 2.6.2016 NOVA GORICA GORICA GORICA Kolesarska steza

Prikaži več

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo

Prikaži več

PowerPoint-Präsentation

PowerPoint-Präsentation ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

Sopotnik - MOL - Predstavitev - Razvoj alternativnih goriv

Sopotnik - MOL - Predstavitev - Razvoj alternativnih goriv Dosežki Mestne občine Ljubljana na področju trajnostne mobilnosti Matic Sopotnik Mestna občina Ljubljana Kako zagotoviti polnilno infrastrukturo za alternativna goriva na jedrnem TEN-T omrežju in urbanih

Prikaži več

FOTOVOLTAIKA

FOTOVOLTAIKA PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična

Prikaži več

Male vetrne elektrarne

Male vetrne elektrarne Možnosti izgradnje malih vetrnih elektrarn ENERGO MAKS, energija d.o.o. dr. Ksenija Golob Predstavitev Ksenija Golob Naziv, ime in priimek: dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž. Delovna področja: 1.

Prikaži več

Gradbeništvo kot Industrija 4.0

Gradbeništvo kot Industrija 4.0 Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo

Prikaži več

C(2015)383/F1 - SL

C(2015)383/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 30.1.2015 C(2015) 383 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne 30.1.2015 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini

Prikaži več

KOVA d

KOVA d INFORMACIJA ZA JAVNOST O VARNOSTNIH UKREPIH na podlagi 19. člena Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjšanju njihovih posledic (Ur. list RS, št. 22/2016) AGRORUŠE d.o.o. Tovarniška cesta 27, 2342

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA MITSUBSIHI Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,

Prikaži več

RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl

RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotlom - z energijo drugih naprav 3. Primer poslovne stavbe

Prikaži več

Sistemi za podporo odločanju

Sistemi za podporo odločanju Potresna varnost v Sloveniji s poudarkom na preventivi in pripravljenosti na potres in obnovi po potresu in potrebi po razvoju primerljivega orodja za obvladovanje poplavnih tveganj dr. R. Žarnič, E.Vivoda

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA HONDA Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/ EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 19.2.2019 C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 19.2.2019 o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve emisij

Prikaži več

PR_COD_1amCom

PR_COD_1amCom Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja A8-0483/2018 20.12.2018 ***I POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti za nizke

Prikaži več

ZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“

ZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“ MANAGEMENT MESTNEGA SREDIŠČA Projekt oživljanja starega mestnega jedra MMS v Kopru Jana Tolja, svetovalka župana Mestna občina Koper Management mestnih središč NAKUPOVALNA SREDIŠČA Po letu 2000 ogromen

Prikaži več

Présentation PowerPoint

Présentation PowerPoint Evropski projekt Achieve Dejavnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih z nizkimi prihodki skozi obiske in energetsko svetovanje 21/04/2011-21/04/2014 Ljubljana, 14.5.2013 Tomislav

Prikaži več

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo 18. Slovenska marketinška konferenca Energija za prihodnost PETROL Mag. Tomaž Berločnik Portorož, 21.5.2013 1. POSLOVANJE SKUPINE PETROL Predstavitev skupine Petrol Vodilna slovenska energetska družba

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

2

2 Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation SISTEMI PODPOR ZA GRADNJO MALIH ENERGETSKIH PROIZVODNIH NAPRAV Vinarska 14, 2000 Maribor Tel.: +386 2 228 49 16 E-mail: veronika.valentar@kmetijski-zavod.si www.interreg-med.eu/compose FINANCIRANJE UKREPOV

Prikaži več

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Ali je zemlja ploščata? Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.

Prikaži več

(Na\350rt razvojnih programov)

(Na\350rt razvojnih programov) Proračun občine Kanal ob Soči za leto 2014 - dopolnjen predlog NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2014-2017 30. redna seja občinskega sveta, 30.01.2014 4000 OBČINSKA UPRAVA 7.312.851 3.874.613 3.967.973 1.369.748

Prikaži več

Title slide heading 32pt Arial bold, with 48pt line spacing

Title slide heading 32pt Arial bold, with 48pt line spacing Z nadgradnjo programa do novih kupcev, novih trgov Globalne izkušnje Knauf Insulation Jure Šumi Business Development Director O čem bo tekla beseda 1. Korporacija in segmenti/izdelki 2. S spremembami v

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2012) 700 final 2012/0330 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o stališču Evropske unije v pridružitvenem odboru EU-Alž

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2012) 700 final 2012/0330 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o stališču Evropske unije v pridružitvenem odboru EU-Alž EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 28.11.2012 COM(2012) 700 final 2012/0330 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o stališču Evropske unije v pridružitvenem odboru EU-Alžirija glede izvajanja določb o industrijskih izdelkih

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta

Prikaži več

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO 2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart. Izdaja: oktober 2018 www.smart.com smart znamka Daimlerja Poraba goriva, emisije CO 2 in

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode] Blaženje podnebnih sprememb: strošek ali razvojna priložnost? mag. Mojca Vendramin Okoljska Kuznetsova krivulja Pritiski na okolje na prebiv. Dohodek na prebivalca Neposredni vpliv različnih cen CO 2

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev »ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43

Prikaži več

POZIV

POZIV Kaj je projekt 2 (2 stopinji)? Projekt 2 naslavlja ključne okoljske izzive sodobnih mest, med katerimi so pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska

Prikaži več

Številka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI

Številka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI Stran 1 od 10 1. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI - naslovna stran IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica inženiring biro, investicijsko svetovanje Trg Alfonza Šarha 1, Slov. Bistrica Št. projekta: 19/2011 Datum:

Prikaži več

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris 23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo

Prikaži več

OBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT

OBRAZLOŽITEV  TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT 8. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2016 PRORAČUN OBČINE LENDAVA ZA LETO 2016 /1. obravnava/ GRADIVO PRIPRAVILA: Urad župana Župan občine PREDLAGATELJ: Župan - Polgármester OBRAZEC ŠT. 01/2014 OBRAZLOŽITEV

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Upravljanje tveganj nabave VSEBINA predavanj Opredelitev TVEGANJ, njihovih OBLIK in VZROKOV Upravljanje tveganja PRISTOPI in STRATEGIJE upravljanja tveganj METODE ublažitve tveganj Primer analize tveganja.

Prikaži več

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru

Prikaži več

21. usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra 2017

21. usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra 2017 Organizator Pokrovitelj 21. USPOSABLJANJE TEHNIČNEGA ASFALTERSKEGA KADRA mag. Slovenko Henigman predsednik ZAS ZAG, 15. in 16. marec 2017 Vsebina predstavitve Asfalterska industrija v Evropi kje so poudarki?

Prikaži več

DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE

DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE POVZETEK IP/B/CULT/IC/2012-082 Novembra

Prikaži več

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Vorlegeband Keramik Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehničn

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Vorlegeband Keramik Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehničn Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za

Prikaži več

Evidenca_prejetih_vlog

Evidenca_prejetih_vlog Evidenca prejetih vlog za projekte prijavljene na Javni poziv objavljen dne 12. 12. 2018 Agencija za energijo v skladu s prvim odstavkom 373. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15)

Prikaži več

Bodi moder zgled

Bodi moder zgled www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,

Prikaži več

Brexit_Delakorda_UMAR

Brexit_Delakorda_UMAR MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 3.7.2017 A8-0249/9 9 Odstavek 9 9. pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna za leto 2018 v odgovor na pozive Parlamenta za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih vsebuje dodatna sredstva za ta program;

Prikaži več

Microsoft Word Grebenc Andrej, Raziskovanje v EU Možnosti in priložnosti slovenskih MSP

Microsoft Word Grebenc Andrej, Raziskovanje v EU Možnosti in priložnosti slovenskih MSP Obzorje 2020: Leto dni izkušenj z novim znanstveno tehnološkim sodelovanjem v Evropski uniji Andrej Grebenc Evropska komisija, Bruselj andrej.grebenc@ec.europa.eu Kratek pregled prispevka Mineva eno leto

Prikaži več

ALGNE TEHNOLOGIJE TRENUTNO STANJE IN POTENCIALI

ALGNE TEHNOLOGIJE  TRENUTNO STANJE IN POTENCIALI AlgaeBioGas algno-bakterijska obdelava bioplinskega digestata in proizvodnja surovin Lea Lavrič in Robert Reinhardt Otvoritev demonstracijskega centra za gojenje mikroalg Projekt AlgaeBioGas Programa CIP

Prikaži več

Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis

Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis Predlog za javno obravnavo 22.1.2019 PREDLOG (EVA 2014-2430-0044) Na podlagi šestnajstega odstavka 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

p

p Razvoj skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) za nadzor na področju pomorstva EU in povezana presoja vpliva 2. del 1 Študija o presoji vpliva, ki podpira vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo

Prikaži več

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Turbofix Mini Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični lis

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Turbofix Mini Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični lis Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2017) 687 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Ocena napredka držav članic pri izpolnjevan

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2017) 687 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Ocena napredka držav članic pri izpolnjevan EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 23.11.2017 COM(2017) 687 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Ocena napredka držav članic pri izpolnjevanju nacionalnih ciljev glede energijske učinkovitosti

Prikaži več

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do

Prikaži več

BV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK

BV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK STANDARDI SISTEMOV VODENJA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJSKE IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 10.11.2011 Gregor SIMONIČ Sistemi vodenja Kaj so sistemi vodenja oziroma upravljanja? Sistem vodenja oziroma upravljanja

Prikaži več

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 439 final ANNEX 4 PRILOGA k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostvitvi programa Invest

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 439 final ANNEX 4 PRILOGA k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostvitvi programa Invest EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 6.6.2018 COM(2018) 439 final ANNEX 4 PRILOGA k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostvitvi programa InvestEU {SEC(2018) 293 final} - {SWD(2018) 314 final} -

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane

Prikaži več

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Weichfaserplatte M 042 Nut + Feder Toplotnoizolacijska plošča iz mehkih lesnih vlaken po EN Za opis izd

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Weichfaserplatte M 042 Nut + Feder Toplotnoizolacijska plošča iz mehkih lesnih vlaken po EN Za opis izd Toplotnoizolacijska plošča iz mehkih lesnih vlaken po EN 13171 Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV

Prikaži več

C(2016)2202/F1 - SL

C(2016)2202/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 19.4.2016 C(2016) 2202 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE (EU).../ z dne 19.4.2016 o spremembi Priloge IV k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja

Prikaži več