p

Transkripcija

1 Razvoj skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) za nadzor na področju pomorstva EU in povezana presoja vpliva 2. del 1 Študija o presoji vpliva, ki podpira vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) Povzetek Družba COWI je v letih izvedla študijo o presoji vpliva, katere ugotovitve je uporabil generalni direktorat Evropske komisije, GD MARE, v svoji presoji vpliva Skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) za nadzor na področju pomorstva EU. Študija o presoji vpliva se je izvajala vzporedno z nekaterimi ostalimi dejavnostmi GD MARE in je lahko tako izkoristila nasvete tehnične svetovalne skupine in strokovne podskupine držav članic o povezovanju pomorskega nadzora, zlasti pa je veliko pridobila z udeležbo v Projektu sodelovanja, ki je zagotovil dragocene ocene koristi izboljšanega pomorskega nadzora. Na splošno rezultati študije in s tem ugotovitve GD MARE podpirajo vzpostavitev CISE. Pravna analiza kaže, da je mogoče razviti in izvesti takšne možnosti politike, ki bodo ustvarile delujoče okolje za CISE, analiza stroškov in koristi pa kaže, da bi lahko takšne možnosti politike privedle do visokega razmerja med koristmi in stroški z znatnimi koristmi na gospodarskem, družbenem in okoljskem področju. Ocena trenutne situacije na področju pomorstva EU Ocena verjetnih stroškov in koristi CISE je bila izvedena na podlagi temeljite presoje trenutne situacije na področju pomorstva EU. Ocena je izhajala iz spoznanja, da se v vodah EU dnevno izvaja na deset tisoče dejavnosti. Da bi lahko zagotovili, da se te dejavnosti izvajajo na varen način, in ocenili ter obvladovali njihov vpliv na varnost, gospodarstvo in morsko okolje ter širše, je nadzor nujno potreben. Iz te potrebe, v nadaljevanju potrebe po izboljšanju, izhaja kompleksna dnevna realnost organov za pomorski nadzor, ki si prizadevajo, da bi obvladali in se primerno odzvali na povezana pomorska tveganja. Poleg tega je družba COWI izkoristila tudi strokovno znanje in izkušnje skupine Wise Pens International, ki je podala oceno situacije in dogodkov, ki bi lahko v prihajajočih letih negativno vplivali na področje pomorstva EU. Ocena tveganja izpostavlja kje in kako bi lahko okolje CISE zmanjšalo takšna tveganja. Ena izmed glavnih ugotovitev je bila, da se slika pomorskih tveganj razlikuje glede na vire tveganj in morske bazene. Na primer, dejavniki tveganja, povezani z varnostjo, prikazujejo veliko raznolikost med morskimi bazeni, medtem ko se zdijo tveganja, povezana z varstvom okolja, bolj homogena. Uporaba metode delfi je privedla do ugotovitve, da so pomorska tveganja na področju pomorstva EU na splošno v razponu od srednjih do visokih, kar pušča dovolj možnosti za izboljšanje.

2 2 Razvoj skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) za nadzor na področju pomorstva EU in povezana presoja vpliva 2. del Vendar pa izhodišče skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) ni neizmenjava informacij v okviru uporabniških skupnosti v državah članicah ali med uporabniškimi skupnostmi. Uporabniške skupnosti zadevajo pomorsko varnost, ribiški nadzor, onesnaževanje morja, carino, nadzor meja, splošno izvrševanje zakonodaje in obrambo. Z zbiranjem in izmenjavo informacij za pomorski nadzor (položaj ladij, podatki o tovoru itd.) med nadzornimi organi, tudi čezmejno, v okviru zadevnih uporabniških skupnosti za pomorski nadzor je bilo storjenega že veliko za povečanje učinkovitosti nadzornih dejavnosti. Vendar pa izmenjava podatkov o nadzoru med uporabniškimi skupnostmi ni potekala povsod v enakem obsegu, zaradi česar je prišlo do situacij, ko podatki, ki bi bili koristni za druge uporabniške skupnosti, niso bili izmenjani ali ko je več organov zbiralo enake podatke. Tehnične, pravne in kulturne omejitve izmenjave informacij Razlogi EU in pravica do ukrepanja i politike Po natančnem pregledu trenutnih sistemov za pomorski nadzor in dogovorov o sodelovanju na področju pomorstva EU študija presoje vpliva ugotavlja, da je malo tehničnih omejitev za dosego večje stopnje izmenjave informacij. Pravni pogoji za izmenjavo informacij na ravni EU so fragmentirani in temeljijo predvsem na sektorskem (vertikalnem) pristopu. Povedano drugače, medtem ko velika večina predpisov sektorske zakonodaje EU predvideva izmenjavo informacij zgolj v okviru sektorjev, zelo malo predpisov predvideva specifično izmenjavo informacij med samimi funkcijami. Vendar ni nujno, da to izključuje izmenjave med sektorji, tj. pod pogojem, da izmenjave ne prepoveduje zakonodaja o varovanju osebnih podatkov ali nacionalni predpisi, ki urejajo področje zaupnosti, pravic intelektualne lastnine ipd. Pravna kompleksnost vseeno pogosto vodi k negotovosti o tem, katere informacije se lahko izmenjajo, s kom in iz katerih razlogov. Ob vsem tem na izmenjavo informacij vplivajo tudi kulturni dejavniki. Slednji so v veliki meri povezani z visoko stopnjo sektorskega razmišljanja, ki prevladuje na področju pomorskega nadzora, kar podpira prej omenjena sektorska zakonodaja. Študija na splošno ugotavlja, da bo povečana izmenjava informacij zahtevala spremembo odnosa organov za pomorski nadzor do skupnega interesa na morju. Ocena trenutne situacije na področju pomorstva EU in pravna analiza se zaključita z ugotovitvijo, da ima EU razloge kot tudi pravico, da ukrepa in izboljša izmenjavo informacij o pomorskem nadzoru. Eden izmed razlogov je ta, da je okolje CISE del regulativnega trenda v EU, ki temelji na nadnacionalnem informacijskem mrežnem povezovanju. Za nadnacionalno naravo okolja CISE je značilna horizontalna interakcija med nacionalnimi upravami, ki jo v glavnem usmerjajo sinergije mrežnega povezovanja. Takšen pristop ustreza evropskim nadnacionalnim težnjam po informacijskem mrežnem povezovanju, ki se trenutno uporablja. Spodbuja neposredno interakcijo med nacionalnimi upravami in je dober primer praktične uporabe načel subsidiarnosti. Naslednji korak je izbira politike, ki bo zagotovila najboljše pogoje za povezovanje držav članic v okolje CISE in s tem izboljšanje izmenjave informacij za nadzor na področju pomorstva EU. S tem bi se povečala učinkovitost in stroškovna učinkovitost pomorskega delovanja, vključno z okrepitvijo sodelovanja med pomorskimi organi. To pomeni, da je treba izbrati politiko, ki najbolje premaguje tehnične, pravne in kulturne omejitve.

3 Razvoj skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) za nadzor na področju pomorstva EU in povezana presoja vpliva 2. del 3 Najprimernejša možnost politike je bila opredeljena z analizo več različnih možnosti, ki so bile poleg možnosti (1) brez nadaljnjih ukrepov EU, kategorizirane kot bodisi (2) prostovoljno sodelovanje ali (3) pravno zavezujoče možnosti: politike 1: Brez ukrepov EU (scenarij brez dodatnih ukrepov ekonomskih politik); ta scenarij predvideva, da ostane trenutni pristop nespremenjen. Okvir EU za CISE bo temeljil na obstoječih nezavezujočih ureditvah, prihodnji razvoj CISE pa bo odvisen od pobud držav članic in agencij EU za integracijo sistemov izmenjave informacij o pomorskem nadzoru, predvsem na nacionalni, regionalni ali mednarodni ravni. politike 2: Prostovoljno sodelovanje; ta scenarij predvideva izvedbo CISE z uporabo instrumentov, ki spodbujajo prostovoljno sodelovanje med državami članicami. politike 2 je razdeljena v dve podmožnosti: Podmožnost 2.1: Priporočilo za izvajanje in upravljanje CISE bo vsebovalo priporočila, najboljše prakse in smernice za izmenjavo informacij, upravne prakse in sodelovanje ter tehnične in operativne smernice. Podmožnost 2.2: Skupno podjetje si bo prizadevalo institucionalizirati prostovoljno sodelovanje v formalno strukturo, kar bi zagotovilo okvir za nadaljnje dejavnosti, spodbudo in, če je primerno, pomoč državam članicam EU za povečanje izmenjave informacij o pomorskem nadzoru med uporabniškimi skupnostmi ter doseganje bolj učinkovite in usklajene izmenjave informacij. politike 3: Pravno zavezujoče možnosti; ta scenarij predvideva doseganje ciljev CISE z uporabo pravno zavezujočih predpisov. Sestavljata ga dve podmožnosti: Podmožnost 3.1: Odprava pravnih omejitev v sektorski zakonodaji za čezmejno in čezsektorsko izmenjavo informacij bo opredelila in odpravila omejitve z zakonodajnimi akti, ki bodo spremenili obstoječo sektorsko zakonodajo v tolikšnem obsegu kot bo to potrebno za učinkovito izvajanje CISE. To lahko vključuje možnost prenosa osebnih podatkov na nekatere naštete funkcije, pod pogojem, da so takšni podatki varovani v skladu z načeli varstva temeljnih pravic posameznika. Podmožnost 3.2: Namen uvedbe zavezujočega okvira CISE je uvesti zavezujoč pravni okvir, ki vključuje skupnosti več uporabnikov, odvisno od njihove pravne podlage, veljavne zakonodajne postopke in ustavne pridružitve in zavrnitve Pogodb EU. Iz pravnega vidika se ocenjuje, da bo takšen pravni okvir, razdeljen v več krovnih okvirov, odvisen od več pravnih podlag. Seveda je mogoče tudi združiti prostovoljne in pravno zavezujoče možnosti politike. Analiza ustreznih kombinacij je zato vključena v študijo presoje vpliva.

4 4 Razvoj skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) za nadzor na področju pomorstva EU in povezana presoja vpliva 2. del Arhitekturne vizije in možnosti politike Analiza vplivov možnosti politike V praksi se bo možnost politike CISE izvajala s pomočjo arhitekture CISE. GD DIGIT in MARE sta razvila številne arhitekturne vizije, ki so jih nato ocenile in komentirale strokovne podskupine držav članic. Prednost je bila tako dana hibridni viziji, ki temelji na različnih ponudnikih storitev CISE, ki jih usklajujejo države članice in uporabniške skupnosti. Podobno je bila z analizo možnosti politik za CISE prednost dana hibridni viziji kot najprimernejši rešitvi, ki podpira izvajanje vsake od teh možnosti. Analiza vplivov možnosti politike CISE je bila izvedena z uporabo pristopa od zgoraj navzdol in pristopa od spodaj navzgor. Pristop od zgoraj navzdol je v glavnem temeljil na informacijah, zbranih z anketo, v kateri so sodelovale interesne skupine s področja pomorstva v državah članicah, razgovori z izbranimi interesnimi skupinami in pregledom literature, vključno z dvema pilotnima projektoma: BluemassMed in MARSUNO. Kot glavni pristop je pristop od spodaj navzgor temeljil na ocenah Projekta sodelovanja o prihranku stroškov in drugi koristih za številne različne primere uporabe izmenjave informacij. Ker je slednja analiza temeljila na primerih, ni zajela vseh možnih situacij, v katerih bi lahko bilo okolje CISE koristno. Zato so rezultati v poročilu označeni kot minimalne koristi. Ocene stroškov za CISE je večinoma zagotovila družba Gartner. Te ocene zajemajo razvoj in vzdrževanje potrebnih standardov izmenjave informacije in komponent IT ter medsebojno povezovanje obstoječih sektorsko specifičnih sistemov EU ter obstoječih sistemov držav članic. Poleg tega ocene stroškov vključujejo elemente, ki niso povezani z IT, kot so osebje, elektrika in stroški poslovnih prostorov. Družba Gartner ocenjuje, da bi znašali skupni stroški okolja CISE v obdobju desetih let od 67,6 do 115,7 milijonov evrov. CISE ne vključuje nobenega znatnega dodatnega upravnega bremena. Bistvo okolja CISE in najprimernejša kombinacija možnosti politike (glej spodaj) gradita na že obstoječih zakonodajnih ukrepih, sporazumih in prostovoljnem sodelovanju med zadevnimi organi. To pomeni, da bodo upravne dejavnosti, povezane s CISE, pomenile običajne stroške. Kot že omenjeno, ocene koristi okolja CISE razlikujejo med prihrankom stroškov in drugimi koristmi, kot so gospodarske, družbene in okoljske koristi. Prihranki stroškov izhajajo iz, na primer, manjšega podvajanja podatkov zaradi medsektorskih virov informacij ali iz racionalizacije uporabe sredstev za nadzor, kot so ladje ali letala. Kot takšni sodijo prihranki stroškov v skupino gospodarskih koristi, ki tudi vključujejo ocene vrednosti za družbo zaradi zmanjšanja vnosa pretihotapljenega in ponarejenega blaga na trge EU. Družbene koristi, ki jih prinaša CISE, vključujejo boljšo obravnavo nezakonitega priseljevanja, zmanjšanje števila smrtnih žrtev na morju zaradi manjšega števila pomorskih nesreč in omilitev socialno-ekonomskih posledic zaradi zmanjšanega vnosa drog in orožja v EU. Okoljske koristi izhajajo predvsem iz zmanjšanja stroškov razlitij olja in drugih izpustov. Ocene koristi za različne gospodarske, družbene in okoljske vplive okolja CISE, ki temeljijo na ugotovitvah Projekta sodelovanja, vodijo do skupne ocene celotnih potencialnih koristi, ki segajo od 162,7 do 179 milijonov evrov na leto, kjer potencialne pomeni, da ocene temeljijo na predpostavki, da ni omejitev za

5 Razvoj skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) za nadzor na področju pomorstva EU in povezana presoja vpliva 2. del 5 izmenjavo informacij v različnih primerih uporabe. Potencialni prihranek stroškov znaša od 40,1 do 44,1 milijonov evrov na leto, medtem ko vrednost gospodarskih, okoljskih in družbenih vplivov znaša od 122,6 do 164,9 milijonov evrov na leto. Kot že omenjeno, so te ocene izračunane z uporabo pristopa minimalne koristi, zato je treba opozoriti, da Projekt sodelovanja predvideva še bolj optimistične scenarije koristi za CISE. Te višje ocene koristi krepijo razloge za naložbo v CISE, kot je opisano v tej študiji presoje vplivov. V nadaljevanju so bila ocenjena razmerja med koristmi in stroški, kot je prikazano v spodnji tabeli, za različne možnosti politike CISE. Te ocene temeljijo na predpostavkah o potencialni dodatni količini informacij o pomorskem nadzoru (ki se trenutno ne izmenjuje) se bo dejansko izmenjala kot posledica izvajanja dane možnosti politike. Poleg tega ocene stroškov in koristi za desetletno obdobje predpostavljajo, da je za vzpostavitev okolja CISE potreben čas in da se stroški in koristi sčasoma večajo. Iz tabele je razvidno, da se za vse možnosti politike CISE pričakuje visoka razmerja med koristmi in stroški. To razmerje seže celo do 4,65 za možnost 2.2: prostovoljno sodelovanje prek skupnega podjetja, ki je malce višje od razmerja v primeru kombinacije politik. Vseeno se ocenjuje, da bi največje koristi dosegli s kombinacijo politik slednja dosega tudi največjo razliko med koristmi in stroški v absolutnem smislu. Zato velja kombinacija politik za najprimernejšo možnost. Najnižje razmerje med koristmi in stroški se pričakuje za možnost bela knjiga, saj je velik del stroškov fiksnih, ki jih morajo enakomerno pokriti koristi vseh možnosti politike. V tem primeru je porazdelitev med gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi koristmi skoraj enakomerna, vendar so koristi največje na družbenem področju. Pri tem pa je treba poudariti, da ocene vključujejo samo koristi, ki so bile izbrane v okviru Projekta sodelovanja, in samo tiste, ki jih je mogoče ovrednotiti. Zato pri ocenjevanju dodane vrednosti okolja CISE ne smemo zanemariti drugih gospodarskih koristi, kot so višji prihodki sektorja pomorskih prevozov zaradi bolj varnih voda EU, dodatne družbene koristi, kot so lokalne zaposlitvene možnosti, in okoljske koristi, kot je zmanjšanje kemičnega onesnaževanja. Izračuni tako zagovarjajo uvedbo okolja CISE, celo brez upoštevanja teh dodatnih koristi.

6 6 Razvoj skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) za nadzor na področju pomorstva EU in povezana presoja vpliva 2. del Skupni stroški, prihranki stroškov in vplivi [druge koristi] (v milijonih evrov, od leta 2014 do 2023) možnosti politike ter razmerja uspešnosti politike 1: Brez ukrepov EU Bela knjiga Tehnični predpisi Kombina cija politik: bela knjiga Ključni ukrepi (milijoni EUR) Skupni stroški (TCO) Prihranek stroškov Vpliv Skupne koristi gospodarske koristi družbene koristi okoljske koristi Razmerja uspešnosti Prihranek stroškov/tco 0 0,62 1,00 1,15 1,09 1,09 1,09 1,14 Vpliv/TCO 0 1,88 3,05 3,51 3,34 3,34 3,34 3,47 Skupne koristi/tco 0 2,50 4,05 4,65 4,43 4,43 4,43 4,61 Vir: Izračuni COWI Opomba: Dve možnosti: bela knjiga in tehnični predpisi, ki sta vključeni v presojo vpliva, ki jo je izdelal GD MARE, sta vključeni v predstavitev izračunov zavoljo doslednosti. Za opis slednjih si, prosim, preberite poročilo GD MARE o presoji vpliva. Zaključek: rezultati študije podpirajo vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) V zaključku lahko ugotovimo, da študija presoje vpliva podpira vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE). Ocena trenutne situacije na področju pomorstva EU in pravna analiza se zaključita z ugotovitvijo, da ima EU razloge za to, da ukrepa in izboljša izmenjavo informacij o pomorskem nadzoru ter ima pravico do takšnega ukrepanja. Sledi sklep, da je mogoče opredeliti in izvajati možnosti politike, ki bodo ustvarile delujoče okolje za CISE. Poleg tega se ocenjuje, da bodo vse relevantne možnosti politike CISE zagotovile visoka razmerja med koristmi in stroški. Sledi torej, da je najprimernejša možnost politike za okolje CISE kombinacija prostovoljnih in zavezujočih ukrepov.