I z v o j a š k e g a ž i v l j e n j a

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "I z v o j a š k e g a ž i v l j e n j a"

Transkripcija

1 DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varstvoslovje Trendi kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi drogami v Sloveniji April, 2013 Rok Gliha Mentor: doc. dr. Miran Mitar

2 Kazalo Povzetek... 6 Summary... 7 Uvod Teoretična izhodišča in metode Teoretski pristopi k razlagi uporabe in zlorabe droge Droge in kriminaliteta Zakonodaja in pregled zakonodajnih opredelitev po osamosvojitvi Mednarodni dokumenti Slovenska zakonodaja Zakonodaja Evropske unije Kazniva dejanja po osamosvojitvi Splošno o drogah Kako delimo droge Najpogosteje zlorabljene droge Konoplja rastlina - kanabis Kokain Amfetamin Heroin MDMA Pregled števila kaznivih dejanj v Sloveniji od Pregled podatkov po območju Policijskih uprav Vsa kazniva dejanja prepovedane droge po območju policijskih uprav Kriminalitetno število na območju policijskih uprav Porast kriminalitetnega števila po območjih policijskih uprav Trendi kriminalitetnega števila prepovedane droge

3 6.2.1 Izračun linearnega trenda s pomočjo metode najmanjših kvadratov za obdobje za policijske uprave in Slovenijo Testiranje obstoja trenda za čas od 1990 do 2010 za Slovenijo Sklepne ugotovitve Uporabljeni viri Kazalo Tabel Tabela 1: Zgornje meje za posedovanje manjših količin drog prekršek Tabela 2: Izračun kriminalitetnega števila za Slovenijo od leta 1990 do Tabela 3: Policijske uprave od in območja upravnih enot, na katerih opravljajo delo Tabela 4: Izračun kriminalitetnega števila za Policijske uprave in Slovenijo od leta 1990 do Tabela 5: Porast kriminalitetnega števila po območjih policijskih uprav in Slovenije za obdobje Tabela 6: Napoved kaznivih dejanj za leto 2011 za posamezno Policijsko upravo in Slovenijo Tabela 7: Podatki za testiranje linearnega trenda po posameznem letu za Slovenijo Kazalo slik Slika 1: Kriminalitetno število kaznivih dejanj prepovedane droge skupaj, v Sloveniji od 1990 do 2010 ter kazniva dejanja neupravičena proizvodnja in omogočanje uživanja Slika 2: Grafični prikaz obravnavanih kaznivih dejanj Policijskih uprav od Slika 3: Grafični prikaz kriminalitetnega števila Policijskih uprav in Slovenije od Slika 4: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Celje od Slika 5: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Koper od

4 Slika 6: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Kranj od Slika 7: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Krško od Slika 8: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Ljubljana od Slika 9: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Maribor od Slika 10: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Murska sobota od Slika 11: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Gorica od Slika 12: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Novo mesto od Slika 13: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Postojna od Slika 14: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Novo mesto od

5 Povzetek V nalogi smo predstavili osnovne teoretske pristope k problematiki uživanja in zlorabe drog ter podatke o kaznivih dejanjih v zvezi z drogami od osamosvojitve Slovenije dalje. Opravljen je bil pregled mednarodnih pogodb in sporazumov (Mednarodne konvencije in Zakonodaja EU) ter slovenske zakonodaje od leta 1990 do leta Iz teh pravnih aktov je razvidno, katera dejanja so določena kot kazniva dejanja in katere vrste drog so določene kot prepovedane droge (konoplja, kokain, amfetamin, heroin in MDMA). Navedli smo tudi, kako lahko delimo droge, prav tako so navedeni razlogi, zakaj so droge nevarne. V empiričnem delu naloge je opravljen pregled kaznivih dejanj v Sloveniji od leta 1990 do leta Na podlagi statističnih podatkov Policije so zbrani podatki, koliko kazenskih ovadb o kaznivih dejanjih je bilo podanih na pristojno tožilstvo. Izračunano je kriminalitetno število za Slovenijo in za Policijske uprave. Testirali smo ali obstajajo linearni trendi kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi drogami za obdobje od leta 1990 do leta Za napoved izračuna smo izbrali leto Izračunali smo tudi standardno napako ocene, ki nam pove, do kolikšne napake ocene v številu napovedanih kaznivih dejanj lahko pride v določenem letu. Obstoj linearnega trenda je bil preverjen z uporabo Speramanovega koeficienta korelacije rangov. Ugotovljeno je bilo, da linearni trend obstaja. Ključne besede: prepovedane droge, kazniva dejanja, kriminalitetno število, Slovenija, Policija. 6

6 Summary Trends of drugs offences in Slovenia In present diploma basic theoretical approaches to the problem of drug use and abuse are presented. Also basic data on drug crime offences for period in Slovenia are analysed. A review of international (International conventions and EU legislation) and slovenian legislation for the period between 1990 and 2010 was made. It is evident from legislation, which acts are defined as criminal offence and which drugs are defined as illicit drugs. It is also specified how could drugs be divided in various types, the most often misused drugs are discripted (canabis, cocain, amfetamin, heroin and MDMA), then reasons for their dangerousness are presented. The empirical part of my work entails a review of criminal offences in Slovenia for the period between 1990 and Data abaut the number of criminal offences submitted to prosecution office are collected, the statistical are taken from Slovenian Police. We have calculated the crime rate for Slovenia and police regional administration. The existence of trends of criminal offences involving illicit drugs are tested for the period between 1990 and The year of 2011 is chosen for the prediction. A standard error of estimation is also calculated. It shows the possiblle error in calculated prediction of the number of criminal acts. The possible existence of linear trend has been tried out with Spearman s rang correlation coefficient. I have confirmed the existence of linear trend. Key words: illicit drugs, drug offences, crime rate, Slovenia, Police. 7

7 Uvod Različne droge 1 in njihovo uživanje 2 je bilo, je in verjetno še bo prisotno v različnih družbah. Uživalci so lahko pripadniki različnih družbenih skupin (elite, srednji sloji, delavski sloji in marginalne družbene skupine) in kategorij (starost, spol, etnična in verska pripadnost, izobrazba ), uživajo lahko različne vrste drog (alkohol, konoplja, kokain, hašiš, sintetične droge ) na različne načine (pitje in uživanje v obliki tablet ali celo hrane, vdihanje, intravenozno), v različnih okoliščinah (pri delu, prostem času, v prometu, pogosto pogojeno s krajem, časom, vrsto aktivnosti in prisotnostjo drugih oseb), z različnimi nameni (zdravljenje bolečin, soočanje s stresom, iskanju užitkov, novih izkušenj na področju samozavedanja ). Različne vrste drog lahko sprožijo akutne in kronične motnje zaznavanja, čustvovanja in ne/je/voljnega delovanja posameznikov, zaradi katerih lahko nastanejo različne neželene posledice (akutne, kronične) tako za posameznika (okvare zdravja, ekonomske in pravne težave, težave v odnosih z bližjimi, težave v šoli in na delovnem mestu oz. pri pridobitvi zaposlitve ), kakor tudi za ožje (družina, prijatelji, soseska) ali širšo družbeno okolje (mesto, regija, država ). Vrsta (količina in teža) problemov, s katerimi se soočajo uporabniki različnih vrst drog je pogojena s celo vrsto različnih dejavnikov (bioloških, psiholoških, družbenih), ki jih raziskujejo in interpretirajo različne znanstvene discipline in pripadniki različnih profesionalnih skupin (zdravniki, pravniki, socialni delavci, pedagogi, psihologi, sociologi, politologi, ekonomisti, filozofi, teologi, ) iz različnih zornih kotov. Ker je v sodobnih družbah težko priti do nekega relativno celovitega vpogleda v problematiko razširjenosti uporabe različnih vrst drog, je osnovni namen naloge predstaviti in na kratko interpretirati podatke Slovenske policije o številu in vrstah kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi drogami v obdobju po osamosvojitvi Slovenije. Ti podatki so lahko en pokazatelj stanja na področju problematike drog (skupaj s 1 Droge je mogoče definirati kot snov, ki lahko na različne načine vpliva na človeka in njegovo fizično in psihično stanje in delovanje na zdravje, zaznave, čustva, voljo in vedenje (Javornik, 1997). 2 Uporaba drog je nevtralen termin, ki se nanaša na kakršnokoli uporabo psihoaktivnih drog, ne glede na namen, učinke, okoliščine in posledice uporabe. Zloraba drog pa se lahko definira različno, običajno gre za tako rabo, ki lahko povzroči znatno škodo osebi ali drugim v določeni družbi (Goode, 2004:495). 8

8 podatki zdravstvenih ustanov, socialnega dela in nevladnih organizacij ter spoznanj različnih znanstvenih raziskav), ki se ukvarjajo s problematiko alkohola in drog, prav tako pa v določeni meri kažejo na usmeritve in delo posameznih akterjev. Sama naloga je sestavljena iz več poglavij. V prvem uvodnem poglavju sem opredelil osnovna izhodišča in način predstavitve rezultatov, v drugem poglavju je podan oris najpogostejših teorij (predvsem družboslovnih), ki poskušajo razlagati uporabo in posledico uporabe drog v posameznih družbah. V tretjem poglavju je podan oris razumevanja razmerij med drogami in kriminaliteto. V četrtem poglavju so prikazane osnovne politike soočanja z drogami v družbi, še posebej je pozornost namenjena pravni ureditvi in prepovedi uporabe različnih vrst drog. V petem poglavju so predstavljene osnovne značilnosti najbolj razširjenih drog in njihovi učinki na človeka 3. V šestem poglavju so predstavljeni podatki o kaznivih dejanjih v zvezi z drogami, ki sem jih dobil na zaprosilo od Ministrstva za notranje zadeve (GPU). V tem poglavju je najprej zastavljeno vprašanje, ali obstaja trend porasta teh kaznivih dejanj v Sloveniji v času po osamosvojitvi, nato pa tudi vprašanje in ali je prisotnost teh kaznivih dejanj omejena samo na razvitejša območja (predvsem območji Policijskih uprav Ljubljana in Koper), ali pa so tovrstna kazniva dejanja razširjena tudi na drugih območjih. V sklepnem poglavju je opozorjeno na potrebo tako nadaljnjega znanstvenega (večdisciplinarnega) raziskovanja problematike uporabe in zlorabe drog, kakor tudi ustreznih načinov soočanja različnih družbenih akterjev (pravnih, medicinskih, vzgojnoizobraževalnih, socialnih, ekonomskih, ) z neželenimi posledicami uživanja (prepovedanih) drog. 1 Teoretična izhodišča in metode Teoretična izhodišča naloge so v spoznanjih družbenih ved in kriminologije o problematiki drog v sodobnih družbah. V nalogi sem uporabil več metod, najprej sem analiziral osnovna spoznanja družboslovnih pristopov k problematiki pridelovanja/proizvodnje, prodaje in uživanja prepovedanih drog, nato sem pregledal osnovna spoznanja o vrstah, učinkih in možnih posledicah uživanja najpogosteje 3 Vsako uživanje droge še ne pomeni odvisnost. Pred letom 1970 so odvisnost obravnavali predvsem kot fizično odvisnost, pozneje tudi kot psihološko in vedenjsko odvisnost (Goode, 2004:495). 9

9 uporabljanih drog ter predstavil pravne opredelitve. V empiričnem delu naloge sem zbral in analiziral podatke o kaznivih dejanjih v zvezi z drogami. Le-te sem pridobil tako iz statističnih biltenov in spletnih stani Slovenske policije, prav tako pa tudi s strani Generalne policijske uprave. Podatki so analizirani s pomočjo deskriptivne statistike, izvedeno je testiranja hipoteze o trendu o porastu kaznivih dejanj v zvezi z drogami (za območje Slovenije), prav tako pa je izvedena primerjava nivojev obremenitev (izračuni kriminalitetnih števil kaznivih dejanj na prebivalcev) in trendov na območjih policijskih uprav (upoštevana organizacijska ureditev po letu 1999 saj je bilo do takrat enajst območij; po letu 2011 je osem uprav). 2 Teoretski pristopi k razlagi uporabe in zlorabe droge Obstaja več različnih teorij o uporabi in zlorabi drog. Moser (Moser, 2007) navaja, da je mogoče razlikovati med: - uporaba drog kot izraz človekove naravne težnje za spreminjanje zavesti (ang.: nature teory) - uporaba in zloraba drog je pogojena z genetskimi/biološkimi dejavniki - uporaba in zloraba drog je pogojena s psihološkimi dejavniki - uporaba in zloraba drog je pogojena z družbenimi dejavniki Teorije o uporabi substanc so oblikovane z namenom pojasnjevanja, zakaj se uporaba in zloraba drog pojavlja in zakaj variira preko variacij različnih okoliščin in družbenih pogojev. Kljub temu, da obstaja veliko različnih teorij o uporabi drog, smo se osredotočili na nekaj teoretično različnih perspektiv. Teorija narave (Weil v Moser, 2007), ki jo najbolj opazno zagovarja Weil (1986), trdi, da je uporaba in zloraba substanc preprosto eden od načinov, na katerega ljudje izražajo univerzalno in prirojeno gonilo za spreminjanje zavesti. Kljub temu, da so empirične raziskave na tem področju omejene, Weil izpostavlja dejstvo, da je uporaba substanc zgodovinsko vseprisotna v človeških družbah; od rojstva dalje, otroci z vsega sveta prevzemajo vedenja, ki povzročijo spreminjanje zavesti (npr. zibanje, vrtenje); ter da ljudje prevzemajo številna vedenja, ki spreminjajo zavest, vendar ne vključujejo uporabo drog (npr. meditacija, telovadba, tvegano vedenje). 10

10 Genetske / biološke razlage uporabe substanc so bile tudi obravnavane. Genetske perspektive se osredotočajo na alkoholizem, pri čemer podpirajo hipotezo, da genetsko podedovane pred dispozicije določajo, ali bo posameznik uporabljal, še zlasti pa zlorabljal psihoaktivne droge. Kljub obstoju dokazov, da se odvisnost od substanc ohranja v družini, genetskim perspektivam ni uspelo izločiti okoljskih vplivov, dokazi pa kažejo na to, da bodo genetske perspektive pomanjkljive, dokler bodo ignorirale osebne in okoljske vplive na uporabo substanc. Bolezenski model zasvojenosti je pogosto zamenjan z genetskim modelom, vendar so med obema pomembne razlike. Tako kot genetski model, večina različic bolezenskega modela trdi, da sta uporaba substanc in odvisnost povezana z genetskimi pred dispozicijami, vendar bolezenski model vsebuje številne ideološke predpostavke (npr. da je abstinenca edino zdravilo za alkoholike, da se alkoholikom stanje neizogibno slabša), za katere ni vedno dokazov iz raziskav. Psihološke perspektive uporabe substanc vključujejo perspektivno samo-okrnitve, ki trdi, da je uporaba substanc posledica pomanjkanja samozavesti. Glede na to perspektivo, posamezniki začnejo uporabljati in zlorabljati substance med iskanjem odobravanja od bližnjih, ki ga niso dobili z bolj konvencionalnih virov. Ta perspektiva je deležna kritike, predvsem zaradi tega, ker poudarja samo-zavrnitev kot vzrok uporabe substanc, to pa je težko združljivo z dejstvom, da imajo uporabniki nelegalnih drog lahko več bližnjih prijateljev, kot ne-uporabniki (Goode, Kandel in Davies v Moser, 2007). Perspektiva»problematičnega vedenja«trdi, da je upora substanc le eden od vzorcev vedenja, ki je tipičen za»problematično osebnost«. Tipične lastnosti take osebnosti (tveganost, uporništvo, užitkarstvo) niso obvezno negativne ali patološke, vendar spodbujajo vedenje, ki je lahko v konfliktu z družbenimi in včasih tudi pravnimi normami. Ali so take lastnosti koristne ali problematične za posameznika, je pogojeno z intenzivnostjo ali stopnje izražanja le-teh, s posamezno družbo ali družbeno skupino, katere del so, in morda najpomembneje, od posameznikovega družbenega statusa. Naše preučevanje socioloških teorij vključuje teorijo družbenega učenja, ki je ena od empirično najboljše podprtih razlag za uporabo substanc. Teorija družbenega učenja 11

11 poudarja prispevek interakcij z drugimi, predvsem intimnih, k uporabi substanc, saj se ljudje naučijo uporabe substanc. Nedavne verzije te teorije, ki jih je predlagal Akers, 1998 (Moser, 2007), prepoznavajo pomembnost spodbujanja, družbenega in psihološkega, pri uporabi drog. Empirična podpora za to teorijo je zajetna, predvsem iz raziskav, ki preučujejo pomembnost staršev in vrstnikov kot napovednikov uporabe in zlorabe substanc. Teorije o družbeni vezi trdijo, da je uporaba substanc posledica šibke ali zlomljene vezi med posameznikom in družbo (Hirschi v Moser, 2007). Vez odraža integracijo osebe v konvencionalno družbo, pri njenem odnosu do družine, zakonskega partnerja, otrok, konvencionalnih prijateljev, zaposlitve, religije, skupnostnih organizacij in drugih družbenih institucij. Teorija družbene vezi je široko podprta, kadar je bila uporabljena za pojasnjevanje kriminala in bolj splošne deviantnosti, vendar ima ta teorija bolj malo podpore glede uporabe substanc, ker daje premalo poudarka na vrstniške povezave. V prihodnje bi bilo verjetno najbolje, če bi teorija preučevala, kako medsebojno vplivajo kontrolne spremenljivke, kot je navezanost na družino, in spremenljivke povezane z vrstniki, za predvidevanje uporabe in zlorabe substanc v različnih življenjskih obdobjih, kot je predlagal Thornberry z»interakcijsko teorijo«(thornberry v Moser, 2007) in z modelom družbenega razvoja. Teorija anomije ali teorije preobremenitve glede uporabe substanc poudarjajo pomembnost ekonomskih in čustvenih virov stresa v etiologiji uporabe in zlorabe substanc. Kljub pomanjkanju empirične podpore za klasično preobremenitveno razlago uporabe substanc, nedavna odkritja nakazujejo, da je odnos med uporabo substanc in gospodarskim dejavnikom različen med različnimi rasnimi/narodnostnimi skupinami, delno zaradi pomembnih interakcij med raso/narodnostjo, dohodkom/revščino in uporabo substanc (Barr et al. v Moser, 2007). Zato bi lahko bile ekonomske preobremenitvene razlage neučinkovite pri pojasnjevanju uporabe in zlorabe substanc med belci in med srednjim slojem, vendar so te razlage učinkovitejše pri pojasnjevanju vzorcev uporabe substanc med manjšinami in še zlasti med tistimi v najbolj neugodnem položaju. Končno, konfliktne perspektive uporabe substanc poudarjajo pomembnost razlik v moči v družbi za uporabo substanc in še zlasti pomembnost posledic povezanih z uporabo in zlorabo substanc. Konfliktne teorije se osredotočajo na različno uporabo zakonov, pri 12

12 čemer opozarjajo, da so droge uporabljane v celotni družbi, med vsemi sloji, posledice omejevanja uporabe pa močneje prizadenejo manjšine in nižji sloj (Mosher, 2007). 3 Droge in kriminaliteta Ker uporaba različnih drog povzroča različne neželene posledice (akutna stanja, nesposobnosti, zmanjšanje prištevnosti, odvisnosti, zasvojenosti, zdravstvene težave, bolezni, poškodbe, smrt, ekonomske in družbene stroške, stroške sistemu zdravstvenega in socialnega varstva ter kazenskega pravosodja), ki jih je mogoče obravnavati z zornega kota posameznikov, družbenih skupin in širše družbe, se sodobne družbe na različne načine soočajo s problematiko drog. Nobena družba ne zagovarja v celoti politike»laissez faire«pristopa. Večina družb se zavzema za prohibicijo najnevarnejših vrst drog in/ali pa na pravno opredelitev in regulacijo nekaterih (ocenjenih za najbolj nevarne) vrst drog. V sodobnem času (zlasti od 1961 dalje) prihaja do mednarodne koordinacije aktivnosti soočanja z drogami (ukrepi na pravnem, zdravstvenem, socialnem in izobraževalnem področju). Na tem mestu je pozornost namenjena orisu osnovnih spoznanj, ki se nanašajo na razumevanje razmerij med drogo in kriminaliteto, kakor jih je mogoče ugotoviti iz sodobne strokovne literature (Bennett in Holoway, 2005, Krohn, 2009). Razprava o razmerjih med drogami in kriminaliteto, kar poudarjajo mnogi avtorji, sproži takoj vprašanje, kakšne vrste je ta povezanost, še posebej ker gre ena eni strani za različne vrste drog (marihuana, kokain, heroin, konoplja, ipd.) in različne vrste prisotnosti droge (akutna, kronična, psihična, fizična in vedenjska odvisnost), na drugi strani pa za različne vrste kaznivih dejanj (tatvine, vlomi, ropi, umori, ipd.). V strokovni literaturi (Bennett in Hollloway, 2005) je mogoče razlikovati med naslednjimi vrstami povezav: - Uporaba drog povzroča kriminaliteto (ang.: drug use causes crime). - Kriminaliteta povzroča (spodbudi) uporabo drog (ang.: crime causes drug use). - Vzajemni vpliv uporabe drog in kriminalitete (ang.: the reciprocal model). - Uporabo drog in kriminaliteto povzročajo tretji (individulni, skupinski in družbeni) dejavniki (ang.: common- cause model). 13

13 - Med uporaba drog in kriminaliteto ni vzročne povezanosti (ang.: the coincidence model). Raziskave o povezavi med drogami in kriminaliteto so namenile pozornost raziskovanju vprašanja, katere vrste drog (marihuana, kokain, heroin, hašiš, in tudi alkohol) so v večji meri povezane z različnimi vrstami kriminalitete (nasilniške, spolne, premoženjske, organizirane). Te povezave niso enake za različne vrste uporabe drog (rekreativne, redne, akutne, kronične ipd.). Prav tako so si raziskovalci (zagovorniki različnih teoretskih pogledov) zastavili vprašanje, kako je mogoče pojasniti povezanost med uporabo drog in kriminaliteto. Najbolj pogost je argument»ekonomske nujnosti«, kajti uporabniki potrebujejo znatna sredstva za nabavo drog. Le-ta lahko pridobijo s kriminalno aktivnostjo (tatvine, vlomi, ropi, prostitucija, preprodaja drog). Drug argument je nagnjenost uporabnikov drog k hedonizmu (uživanju). Ker kriminalna aktivnost priskrbi storilcem določena sredstva, jih le-ti v prostočasnih aktivnostih uporabijo tudi za uživanje drog (in alkohola), (Bennett in Holoway, 2005). V tem primeru je mogoče kriminaliteto razumeti kot vzročni dejavnik kriminalitete. Z zornega kota pojasnitev lahko ločimo razlago povezanosti kot zgolj statistično povezanost na ravni neke skupnosti (statistical association), težje je, nekateri avtorji pa govorijo o»vzročni poveznosti«na ravni posameznikov (le-ta je v smislu determinizma sporna, pogosteje se govori o povečanih verjetnostih). Na tem mestu je treba opozoriti na najbolj pogost model razmerij med drogo in kriminalnim vedenjem, (ang.: The drugs-violence nexus) ki ga je predlagal Goldsmith (1985). V le-tem modelu so poudarjeni trije podmodeli. V psihofarmakološkem podmodelu so poudarjeni vplivi na zavedanje, čustva in vedenje uživalcev, ki lahko pod vplivi drog storijo različna nasilna dejanja. V podmodelu ekonomske prisile je poudarjeno dejstvo, da so zaradi odvisnosti od drog uživalci prisiljeni kupovati drage prepovedane droge, zaradi česar posežejo po prepovedanih načinih pridobivanja sredstev. V sistemskem modelu pa je poudarjena veriga nasilja v delovanju črnega trga, ki se razteza od nasilnih vzorcev dela od pridelave/proizvodnje do transporta in prodaje drog. V to verigo se vključuje tudi delo organov pregona, ki pogosto s svojimi načini odkrivanja tovrstnih dejanj lahko uporabljajo sredstva, ki kršijo človekove pravice državljanov. Iz strokovne literature (Wilson,1990) je razvidno, da so mnoge študije ugotovile korelacije med drogami in kriminaliteto, vendar vzročnost ni dokazana zaradi vplivanja 14

14 individualnih, skupinskih in družbenih dejavnikov, ki vplivajo tako na značilnosti problemov povezanih z uživanjem drog kakor tudi na probleme povezane s kriminaliteto v sodobnih družbah. 15

15 4 Zakonodaja in pregled zakonodajnih opredelitev po osamosvojitvi Predhodnica mednarodnih pravnih aktov, katere je sprejela Organizacija združenih narodov, je bil mednarodni sporazum o opiju, sprejet v Haagu leta 1912 in drugih pogodb in sporazumov do leta Namen sporazuma je bil postopno zatiranje zlorabe opija, morfina, kokaina in tudi predelanih substanc in derivatov iz omenjenih snovi, pri katerih bi lahko prišlo do podobne zlorabe (Tanner J. 1992). Po osamosvojitvi se je oblikovala tudi slovenska zakonodaja skladno z mednarodnimi konvencijami in z vstopom v Evropsko unijo z zakonodajo Evropske unije. 4.1 Mednarodni dokumenti Organizacija združenih narodov je na področju prepovedanih drog sprejela tri mednarodne konvencije, na kateri temelji tudi naša zakonodaja in sicer: - Enotne konvencije o mamilih 4 sprejeta v New York 20. marca Konvencija o psihotropnih snoveh 5, sprejeta na Dunaju 21. februarja leta 1971, in - Konvencija zoper nezakonit promet z mamili in psihotropnimi 6 snovmi sprejeta na Dunaju 21. februarja leta 1988 (Deisinger, 2002). Skupno mednarodnim dokumentov je, da so navedena naslednja prepovedana ravnanja, ki jih posamezna država podpisnica implementira v svojo zakonodajo:»pridelovanje (ang.: cultivation), proizvodnja (ang.: production), prodaja (ang.: sale), dobava (ang.: supplying), prevoz (ang.: transportation), uvoz (ang.: importation), izvoz (ang.: exportation), financiranje poslovanja z drogami (ang.: financing of drug operations), uporaba (ang.: consumption), posedovanje večje količine (ang.: possession of larger quantities) in posedovanje manjše količine (ang.: possession of small quantities)«. (Harrendorf in Jehle, 2010:101) 4 Uradni list SFRJ, (2/64, 3/78). Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, (35/92, 9/92). 5 Uradni list SFRJ, (40/73). Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, (35/92, 9/92). 6 Uradni list SFRJ, (14/90), Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, (35/92, 9/92). 16

16 4.2 Slovenska zakonodaja Socialistična federativna republika Jugoslavija je bila podpisnica vseh treh konvencij, prav tako pa z osamosvojitvijo tudi Slovenija kot pravna naslednica bivše države. Na podlagi konvencij se je oblikoval tudi Slovenski pravni red na področju prepovedanih drog, saj jo obvezuje Ustava Republike Slovenije 7 z naslednjimi zakoni: Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ-1 UPB2) 8, v splošnih določbah v 29. členu določa, da kdor ob storitvi protipravnega dejanja ni bil prišteven, ni kriv, razen, če se je sam spravil v tako stanje z uporabo alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače povzročil neprištevnost, če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo določa zakon za dejanje. Na področju prepovedanih drog sta inkriminirani dve kaznivi dejanju v 186. členu Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog in 187. členu Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu. Postopkovni, procesni del je urejen v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP-UPB8) 9. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami(zpppd) 10. S tem zakonom so določeni pogoji, pod katerimi sta dovoljena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami ter posest prepovedanih drog. Določene so tri skupine prepovedanih drog. Organi, ki izvajajo nadzor nad izvajanjem zakona, so carinski organi in zdravstveni organi. Policija in Slovenska vojska sta pristojna za zaseg in izvedbo postopka o prekršku. Postopkovni del je urejen z Zakonom o prekrških (ZP-1-UPB8) 11. Razmejitev med kaznivim dejanjem in prekrški je urejena tako, da je storilec odgovoren za prekršek, v kolikor ima v posesti za enkratno ali manjšo količino prepovedane droge za lastno uporabo. V nekaterih evropskih državah pa je meja med kaznivim dejanjem in prekrškom določena v količini, koliko prepovedane droge je imel posameznik v posesti, 7 V 8. členu je določeno:»zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.«uradni list RS, (33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04, 68/06). 8 Uradni list RS, (50/12). 9 Uradni list RS,(32/12). 10 Uradni list RS, (108/99, 44/00, 2/04, 47/04, 37/05). 11 Uradni list RS, (29/11). 17

17 ali pa enako kot v naši zakonodaji. Iz spodnje tabele je razvidno, kolikšna je zgornja meja za posedovanje manjših količin drog prekršek v nekaterih evropskih državah. Tabela 1: Zgornje meje za posedovanje manjših količin drog prekršek (Harrendorf in Jehle, 2010). Konoplja Heroin Kokain Ecstasy Amfetamini Albanija Manjša količina za lastno uporabo Manjša količina za lastno uporabo Manjša količina za lastno uporabo Manjša količina za lastno uporabo Manjša količina za lastno uporabo Belgija 3 g Češka 0.3 g THC 0.15 g 0.25 g 1 g 0.5 g Estonija Manjša količina za lastno uporabo Manjša količina za lastno uporabo Manjša količina za lastno uporabo Manjša količina za lastno uporabo Manjša količina za lastno uporabo Nemčija 6 g konoplje ali 0.045g THC 0.03 g 0.3 g 0.42 g MDE, 0.3 g MDMA or 0.36 g MDA 0.15 g Grčija Manjša količina za lastno uporabo Manjša količina za lastno uporabo Manjša količina za lastno uporabo Manjša količina za lastno uporabo Manjša količina za lastno uporabo Italija 1 g 0.25 g 0.75 g 0.75 g 0.5 g Latvija 0.1 g (hašiš) 0.1 g konoplje g 0.01 g 0.02 g 0.02g Nizozemska 5 g Portugalska Posedovanje za lastno uporabo Posedovanje za lastno uporabo Posedovanje za lastno uporabo Posedovanje za lastno uporabo Posedovanje za lastno uporabo Rusija 6 g 0.5 g 0.5 g 0.3 g 0.2 g Ukrajina 0.5 g g

18 Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in obravnavi uživalcev prepovedanih drog (ZPUPD) 12 določa ukrepe za preprečevanje uporabe prepovedanih drog in obravnavo uživalcev prepovedanih drog. Ukrepi zajemajo informativne, zdravstveno vzgojne in svetovalne dejavnosti, zdravljenje, socialno varstvene storitve in programe za reševanje socialne problematike, povezane z uživanjem prepovedanih drog ter spremljanje uživanja prepovedanih drog. Ministrstva, pristojna za posamezna področja, so pristojna za izvajanja ukrepov. Zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge 13 ureja proizvodnjo, promet in uporabo ter nadzor nad snovmi, ki so lahko predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog, z namenom preprečevati njihovo zlorabo ali uporabo v nedovoljene namene. Ta zakon velja v delih, ki niso v nasprotju z uredbami Evropske unije, ki pokrivajo to področje. Področje prepovedanih drog je urejeno z naslednjimi dokumenti in podzakonskimi akti: Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog 14, je podzakonski akt Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Določa razvrstitev prepovedanih drog glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe ter glede na uporabo v skupino I, skupino II in skupino III. Uredba se je večkrat dopolnjevala, na seznamu je do sedaj 247 prepovedanih drog. Uredba o ravnanju z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami 15 določa način ravnanja z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami, pristojne organe in postopke v zvezi s hrambo, izdajo, vračanjem, prodajo in uničenjem prepovedane droge. Pravilnik o obliki in načinu vodenja evidenc in poročil o prepovedanih drogah 16, ki določa obliko in način vodenja evidenc in poročil o prepovedanih drogah, ki jih morajo voditi in pripravljati pravne in fizične osebe, ki proizvajajo in opravljajo promet s prepovedanimi drogami na debelo. 12 Uradni list RS,(98/1999, 2/04). 13 Uradni list RS, (110/03, 47/04). 14 Uradni list RS, (49/01, 78/02, 53/04, 37/05, 122/07, 102/09, 95/10, 58/11). 15 Uradni list RS, (48/07, 63/09). 16 Uradni list RS, (131/06). 19

19 Pravilnik o postopkih za izdajo dovoljenj za promet s prepovedanimi drogami 17 ureja postopek izdajanja dovoljenj za promet s prepovedanimi drogami. Resolucija o nacionalnem programu na področju drog predstavlja začetek celovitega reševanja problematike prepovedanih drog pri nas. Od leta 2009 do sedaj nismo imeli nacionalnega programa. Pripravljen je že nov nacionalni program za obdobje , kateri še ni bil sprejet. Koordinacija teh politik je zagotovljena preko Komisije za droge Vlade RS, ki je bila ustanovljena s Sklepom o ustanovitvi Komisije Vlade Republike Slovenije za droge 19, naloge pa izvajajo vsa ministrstva v svoji pristojnosti, nevladne organizacije in na lokalnem nivoju Lokalne akcijske skupine. Prav tako komisija skrbi za mednarodno sodelovanje na področju prepovedanih drog. 4.3 Zakonodaja Evropske unije Zakonodaja Evropske unije na področju prepovedanih drog je urejena z naslednjimi pravnimi akti: Uredba Evropskega sveta št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah 20. Uredba Sveta (ES) št. 111/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi državami 21. Uredba Komisije (ES) št. 1277/2005 z dne 27. julija 2005 o določitvi izvedbenih pravil za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 273/2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah in Uredbo Sveta (ES) št. 111/2005 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi državami Uradni list RS, (8/02). 18 Uradni list RS, (28/04). 19 Uradni list RS, (93/12). 20 Uradni list Evropskega parlamenta,(47/04). 21 Uradni list Evropskega parlamenta,(22/05). 22 Uradni list Evropskega parlamenta,(202/05). 20

20 Strategija EU na področju drog , ki temelji na ustreznih konvencijah OZN, ki je glavni pravni instrumenti za obravnavanje problema drog. Akcijski načrt EU za boj proti drogam določa ukrepe za krepitev evropskega sodelovanja pri zatiranju škodljivih posledic uživanja drog in za zmanjšanje kriminala, povezanega z drogami. 4.4 Kazniva dejanja po osamosvojitvi V času od leta 1990 do sedaj je bilo kaznivo dejanje promet s prepovedanimi drogami in omogočanje uživanja določeno v naslednjem kazenskem zakonu in kazenskih zakonikih: Dne 1. julija 1977 je stopil v veljavo Kazenski zakon SFR Jugoslavije 25. V dvaindvajsetem poglavju, kjer so bila določena Kazniva dejanja zoper druge družbene vrednote. Področje neupravičena proizvodnja in promet z mamili prepovedanih drog je bilo inkriminirano v 245. členu Neupravičena proizvodnja in promet z mamili in v 246. členu Omogočanje uživanja mamil. Zakonodajalec je v prvem odstavku členu Neupravičena proizvodnja in promet z mamili predvidel več alternativnih izvršitvenih dejanj, ki pomenijo izvršitev tega dejanja. Prva oblika je proizvajanje, ki mora pomeniti določeno dejavnost storilca, ki vodi v neposreden proizvod, to je v izdelavo prepovedane droge ali predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog. Tako na primer samo sejanje določene rastline (koke, mak, kanabis) še ne pomeni kaznivega dejanja, temveč se proizvodnja začne šele s posegi na dozoreli rastlini 26. Predelovanje pomeni vse nadaljnje delovanje, ki jih ni moč uvrstiti v pojem proizvodnje, v praksi pa pomeni prečiščevanje in predelava mamila iz enega v drugo. Prodaja pomeni vse stopnje, kot so določene v trgovini, dejanje je dokončano s sporazumom med prodajalcem in kupcem glede blaga in cene, pri čemer ni potrebno, da je blago kupec že prevzel. Ni potrebno tudi, da gre za dejansko plačilo blaga, saj je kaznivo dejanje izvršeno tudi v primeru podaritve ali blagovne menjave. Ostala vrsta izvršitvenih dejanj je nakup, hramba ali prenašanje, kjer mora biti podan in utemeljen 23 Uradni list EU,(C 402/1). 24 Uradni list EU, (C 326/7). 25 Uradni list SFRJ, (44/76, 34/84, 74/87, 57/89). 26 Nasprotno je mnenje mag. Kokol Gerber (2011), saj je v ZPPPD določeno kdo in pod kakšnimi pogoji lahko goji prepovedano drogo in je tudi sodna praksa sedaj drugačna. 21

21 namen prodaje. Bistvo izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja je storilčev namen prodaje, saj brez tega elementa ni kaznivega dejanja in se posest npr. prepovedane droge smatra in obravnava kot prekršek (namen prodaje se v praksi dokazuje glede na količino, pakiranje, posest pripomočkov za pakiranje in tehtanje, pisnih zabeležk in ali kakšnih drugih podobnih aktivnostih). Kaznivo dejanje je podano le, če je predmet mamilo. V četrtem odstavku je naveden obvezen zaseg mamila in sredstva za njihovo izdelavo (Deisinger, 2002). V členu Omogočanje uživanja je predvidenih več alternativnih oblik izvršitve. Prva oblika je napeljevanje drugega k uživanju, druge pa so predvidene kot dajanje mamila drugemu v uživanje, dajanje prostorov na razpolago za uživanje in podobno. Kaznivo dejanje je dokončano, ko druga oseba mamilo zaužije. Oseba, ki zaužije mamilo, ne stori kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje je podano le, če je predmet mamilo. Kvalificirana oblika je določena v drugem odstavku, in sicer če je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti mladoletniku ali več osebam (vsaj trem osebam). V tretjem odstavku je naveden obvezen zaseg mamila in pripomočkov. Pod pripomočke se ne šteje prostor, saj premičnine ne morejo biti odvzete (Deisinger, 2002). Dne 1. januarja 1995 je stopil v veljavo Kazenski zakonik Republike Slovenije 27, ki je zamenjal Kazenski zakon SFR Jugoslavije. Kaznivih dejanj zoper druge družbene vrednote ni več predvideval. V Kazenskem zakoniku sta v dvajsetem poglavju, kjer so določena Kazniva dejanja zoper človekovo zdravje opredeljena kot kaznivo dejanje v 196. členu Neupravičena proizvodnja in promet z mamili in v 197. členu Omogočanje uživanje mamil. Člen 245. iz prejšnjega Kazenskega zakona je bil spremenjen tako, da je postala hramba in prenašanje mamil kazniva le, če je bila le to storjeno z namenom prodaje. Novi zakon ni več predvideval kvalificirane oblike, če je bilo dejanje storjeno s posebno nevarnim mamilom. V drugem odstavku se je spremenila sankcija iz kazni zapora od enega do desetih let na kazen z zapora najmanj 5 let. Kaznivo dejanje Omogočanje uživanja mamil je bil spremenjen v drugem odstavku, kjer je bila v novem zakoniku ni predvideval kvalificirane oblike posebno hude posledice, katere nastanejo z uživanjem prepovedane droge. 27 Uradni list RS, (63/94, 70/94). 22

22 Z novelo kazenskega zakonika (KZ-A) 28 so bile inkriminirane prehodne sestavine, za katere se ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil. Dodan je bil še odvzem mamil, sredstev za njihovo izdelavo in prevoznega sredstva s prirejenim prostorom za transport in hrambo. Z novelo Kazenskega zakonika (KZ-B) 29 se je spremenila kvalificirana oblika. Uveden je bil pojem hudodelske družbe za izvrševanje takih dejanj namesto več oseb, ki so se združile za izvrševanje takih dejanj. Spremenila se je tudi sankcija v drugem odstavku iz kazni zapora od enega do desetih let na kazen zapora najmanj 5 let. 1. novembra 2008 je stopil v veljavo Kazenski zakonik RS KZ Člena 196. in 197 člen iz prejšnjega Kazenskega zakonika sta bistveno dopolnjena in spremenjena. V Kazenskem zakoniku sta opredeljena v 186. in 187. členu, kot kaznivo dejanje»neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog«in»omogočanje uživanja prepovedanih drog«. Novost je, da je zakonodajalec, uvedel nova pojma prepovedana droga in nedovoljene snovi v športu, kar je razvidno že iz naslova obeh členov. Pojem prepovedana droga je uskladil v skladu z Zakonom in Uredbo, v 99. členu pa je izpustil pojasnilo izraz substance ali preparati, ki so razglašeni za mamila. V zvezi nedovoljenih snovi v športu je uredil zakonodajo, saj je Slovenija podpisnica Mednarodne konvencije proti uporabi nedovoljene snovi v športu 31. Nedovoljene snovi v športu se nenehno dopolnjujejo, katere so, je razvidno na spletni strani Dodan je drugi odstavek 186. člena, v zvezi alternativnih dejanj prodaje, ponuja na prodaj ali brezplačno deli prepovedano drogo in prehodne sestavine za izdelavo droge, ki jo je zakonodajalec opredelil kot kvalificirano obliko, ki je storjena: - Zoper določeno kategorijo oseb (mladoletniki, duševno bolni ali zaostali in odvisniku na zdravljenju odvisnosti) - Določenih krajevnih okoliščinah (vzgojno-izobraževalne ustanove in njeno bližino, javni lokali, javne prireditve, zapori, vojaške osebe, javni lokali ali na javnih prireditvah) 28 Uradni list RS, (23/99). 29 Uradni list RS, (40/04). 30 Uradni list RS, (55/08, 39/2009). 31 Uradni list RS, (113/07). 23

23 - Osebam, ki storijo dejanje v zvezi z opravljanjem svojega poklica(javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj), in je izkoriščal svoj položaj. -In če je storilec za izvrševanje tega kaznivega dejanja uporablja mladoletne osebe. V odstavku, kjer je dejanje storjeno v hudodelski združbi, je dodana tudi oblika, če je storilec organiziral mrežo prekupčevalcev in posrednikov, prav tako se je zvišala zagrožena kazen od pet do petnajst let. V zadnjem odstavku je določeno, da se vzamejo prevozna sredstva za prevoz in hrambo, torej ni potrebno, da ima za to posebej prirejen prostor in je šele takrat obligatorni zaseg (Verdel Kokol, 2011). V prvem odstavku 187. člena pa se je spremenila višina sankcije kazni zapora iz treh mesecev do petih let na šest mesecev do osmih let. V drugem odstavku, kvalificirani obliki je kot v 186. člena, je poleg storitve kaznivega dejanja proti določeni kategoriji oseb opredelil tudi storitev v določenih krajevnih okoliščinah (Verdel Kokol, 2011) je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B) 32, katerega besedilo je bilo tudi uradno prečiščeno, in je dobil uradni naslov Kazenski zakonik (KZ-1 UPB2). Najpomembnejša sprememba se nanaša na možnost oblikovanja varnih sob za injiciranje, ki lahko postanejo del uradno potrjenih programov zdravljenja oziroma obvladovanja ali zmanjševanja in nadzorovanja odvisnosti. S spremembo Kazenskega zakonika omogočanje uporabe drog (varne sobe za injiciranje) ni protipravno, kadar bi bilo omogočeno v okviru programa zdravljenja odvisnosti ali nadzorovane uporabe drog, ki je skladno z zakonom potrjen in se izvaja v okviru javnega zdravstva. Temeljni namen varnih sob za injiciranje je preprečevanje pred okužbami s krvjo prenosljivih virusov (HIV, hepatitisi) in pred bakterijskimi okužbami, preprečevanje možnosti predoziranja in možnost učinkovitejše socialne obravnave uporabnikov drog. Hkrati se zmanjša tudi uporaba drog v javnosti ter na javnih mestih in število odvrženih igel (Nacionalno poročilo 2012 o stanju na področju prepovedanih drog v Republiki Sloveniji, 2012). Oba člena sta v veljavi v Kazenskem zakoniku 33 in se glasita: 32 Uradni list RS, (91/11). 33 Uradni list RS, (KZ-1 UPB-2). 24

24 »Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog 186. člen (1) Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje ali dajanja v promet kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Kdor prodaja, ponuja na prodaj ali brezplačno deli prepovedano drogo, ali nedovoljeno snov v športu, ali predhodno sestavino za izdelavo prepovedanih drog mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj ali kdor za izvrševanje omenjenega dejanja uporablja mladoletne osebe se kaznuje z zaporom od treh do petnajst let. (3) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, ali če je storilec tega dejanja organiziral mrežo prekupčevalcev ali posrednikov, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. (4) Kdor brez pooblastila izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, snovi ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za izdelavo prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. (5) Prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu in sredstva za njihovo izdelovanje se vzamejo. Prevozna sredstva, uporabljena za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v športu, se odvzamejo, če imajo za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v športu posebej prirejene prostore ali če je njihov lastnik vedel ali bi bil mogel vedeti, da bodo uporabljena za tak namen. 25

25 Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu 187. člen (1) Kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog ali prepovedanih doping snovi ali mu jih da, da jih uživa on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. (2) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka proti več osebam, proti mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj, se kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let. (3) Prepovedane droge, nedovoljene snovi v športu in pripomočki za njihovo uživanje se vzamejo. (4) Dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena ni protipravno, če storilec ravna po programu zdravljenja odvisnosti ali nadzorovane uporabe droge, ki je v skladu z zakonom potrjen in se izvaja v okviru ali pod nadzorom javnega zdravstva«. (Kazenski zakonik, 2012:5137) 5 Splošno o drogah 5.1 Kako delimo droge Žigon (2000) je v delu Kaj veš o drogah, navedel, da so droge različne - tako po obliki in sestavi, kot po načinu uživanja, učinkih, škodljivih in nevarnih posledicah ter po možnostih, da pri uživalcu povzročijo odvisnost. Lahko ji delimo glede na vrsto odvisnosti : 26

26 -»duševno (psihična) in telesno (fizična) odvisnost povzročajo opij, heroin, morfin, barbiturati - duševno (psihična) odvisnost povzročajo kokain, konoplja, LSD, amfetamini, meskalin Lahko jih delimo na moč učinkovanja in negativne posledice: - Trde droge, med katere spadajo opij, heroin, kokain, LSD, ekstazi - Mehke droge, ki jih le nekateri zagovarjajo, sem pa spadajo kodein, marihuana, hašiš Lahko jih delimo na izvor in način izdelave in priprave: - Med naravne droge spadajo opij, konoplja, kat, koka, halucinogene gobe - Med polsintetične droge spadajo heroin, kokain morfin - Med sintetične droge spadajo narkotični analgetiki, amfetamini, metamfetamini, LSD, ekstazi, DMT Lahko jih delimo glede na obliko: - Predmeti, kateri so prepojeni z učinkovino kot je LSD, DMT - Kot deli rastlin, ki so lahko v obliki lista, cveta, sadeža ali korenine. To so predvsem marihuana, koka, kat Lahko jih delimo na način uživanja: - Z injektiranjem v telo se predvsem uživa heroin, kokain, metamfetamine - Z njuhanjem ali kajenjem se uživa kat, kokain, krek, marihuano, heroin - Oralno se uživa amfetamin, metamfetamin, ekstazi - Rektalno v obliki svečk (Žigon, 2000). Klasifikacija mamil in psihotropnih snovi po Organizaciji združenih narodov, Svetovni zdravstveni organizaciji, in kot jih je avtor navedel v knjigi so razdeljene v naslednje skupine: 27

27 - narkotiki, - depresorji, - stimulansi, - halucinogeni, - konoplja«. (Žigon, 2000:34, 35) Narkotiki so snovi naravnega, sintetičnega in polsintetičnega izvora. Med naravne narkotike spadajo opij, morfin, kodein in tebain. Med polsintetične narkotike spada heroin, hidromorfon, hidrokodon in oksikodon. Med sintetične narkotike spada petidin, fentanil, metadon, pentazocin. Možni učinki narkotikov so dremavica, upočasnjeno dihanje, vedro razpoloženje in zožene zenice. V medicinske namene se uporabljajo za zdravljenje diareje, blažitev bolečin in ublažitev kašlja. Vsi narkotiki povzročajo psihično in fizično odvisnost (Žigon, 2000). Depresorji so snovi sintetičnega izvora, med katere spadajo kloralhidrat, barbiturati, metakvalon, glutetimid, meprobama in benzodiazepini. Uporabljajo se za premagovanje strahu, razdražljivosti in napetosti. Vplivajo na živčni sistem v telesu. Pretirano jemanje povzroča fizično odvisnost, nastane značilni abstinenčni sindrom (Žigon, 2000). Stimulansi so psihotropne snovi naravnega in sintetičnega izvora. Med naravne stimulanse spadajo nikotin, kofein, kokain, kat, betel in efedra. Med sintetične stimulanse spadajo amfetamini (derivati MDA, MDMA, MDEA, MBDB IN DOB, metamfetamini, metkatinon, fenetilin, pemolin in metilfenidat. Stimulansi povzročajo evforijo in zvišajo telesno aktivnost človeka, kot na primer budnost, čuječnost in živahnost. Dajejo občutek moči in odločnosti in zmanjšujejo občutek utrujenosti. Pri uživalcih stimulansov se zelo hitro pokaže fizična in psihična odvisnost. Nekatere vrste stimulansov je mogoče dobiti tudi na recept, kot sredstva za zdravljenje debelosti in narkokolepsije, oziroma dremavice (Žigon, 2000). Halucinogeni so psihotropne snovi naravnega in sintetičnega izvora. Med naravne halucinogene spadajo pejot kaktus, psilocib gobe in druge haliculinogene rastline. Med sintetične halucinogene spadajo lizergid LSD, PCP, DMT, DET in DOM. Uživanje le-teh povzroča stanje, podobna duševnim obolenjem z motnjami čutnega zaznavanja brez zunanjega vzroka in vedenjske spremembe, ki postanejo tudi dramatične. Abstinenčni sindromi niso znani (Žigon, 2000). 28

28 5.2 Najpogosteje zlorabljene droge V Akcijski načrt EU za boj proti drogam so navedeni podatki letnega poročila Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za leto 2007, kjer je navedeno, da uporaba drog ostaja visoka. Podatki, ki so na voljo, kažejo, da se je uporaba heroina, marihuane in sintetičnih drog ustalila ali se niža, uporaba kokaina pa narašča v več državah članicah. Po ocenah je skupno število ljudi v EU, ki so v življenju že kdaj uporabili droge 70 milijonov za konopljo, vsaj 12 milijonov za kokain, 9,5 milijona za ekstazi in 11 milijonov za amfetamine, medtem ko je vsaj za pol milijona ljudi znano, da so vključeni v nadomestno zdravljenje zaradi drog, kot je heroin (Akcijski načrt EU za boj proti drogam, 2009). V nadaljevanju bom predstavil najpogostejše zlorabljene prepovedane droge Konoplja rastlina - kanabis Konoplja je rastlina, latinsko ime Cannabis sativa L, ki vsebuje psihoaktivno snov Tetrahidrocannabinol, tako imenovani THC. Konoplja rastlina je poznana že okoli 6000 let. Iz določenih vrst se proizvaja različne industrijske proizvode, kozmetične preparate in podobno. Iz posušenih listov in delov predvsem ženskih rastlin, razen stebla in korenine, se dobijo naslednji proizvodi, ki jih imenujemo: - marihuana, (posušeni zdrobljeni listi in cvetovi) - hašiš (smolnat izloček konoplje iz dlačic cvetov, lahko je tudi v prahu, za kilogram hašiša potrebujemo približno 500 kilogramov konoplje) in - hašiševo olje, ki je koncentrat listov in smole. Med prepovedane droge spada konoplja in njeni produkti, ki vsebujejo THC. Poznamo pa še Marinol, sintetično pridobljeni THC. Učinki zaužitve so vedro razpoloženje, izguba teka, slabitev spomina ter koncentracije, zastoj znanja, izguba koordinacije in izrazitejši občutek za okus, vid, vonj in sluh, čustvene spremembe, nepopolno nedokončane misli, zmedeno obnašanje, psihoze, vnetje pljuč in dihal kar povzroča raka. Simptomi predoziranja so utrujenost, pomanjkanje koordinacije, paranoja in psihoza. Ob daljšem rednem uživanju povzroča psihično odvisnost in tudi dviguje prag tolerance. Uživa se s kajenjem same konoplje ali pomešane z tobakom(ročno zvite cigarete imenovane joint in različne pipe). Oralno v obliki tablet (sintetični THC) ali pomešane s hrano. V zdravstvene namene so jo skozi zgodovino uporabljali v različne namene, leta 2700 pred našim štetjem na Kitajskem so ga z mešanjem vina uporabljali 29

VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina

VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina kazenska sankcija, temeljila je na storilčevi krivdi

Prikaži več

Naslov

Naslov Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne

Prikaži več

Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav NPS

Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav NPS Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav NPS & aktualna problematika Andreja Drev Nacionalni inštitut za javno zdravje Naloge zgodnje odkrivanje NPS & nevarnih p.d. hitra izmenjava informacij o proizvodnji,

Prikaži več

Pravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadk

Pravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadk Pravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov Delavnica: Kako ravnati z odpadki iz polimernih

Prikaži več

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.

Prikaži več

Poročilo 2015

Poročilo 2015 ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU, MASARYKOVA 23,00 LJUBLJANA Poročilo 2015 o delu UVOD ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU je nepridobitna, prostovoljna, nevladna organizacija s statusom humanitarne

Prikaži več

Microsoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA

Microsoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA NAVODILA ZA IMENOVANJA RAVNATELJA Svet zavoda imenuje ravnatelja, vršilca dolžnosti ravnatelja, pomočnika ravnatelja na podlagi določb Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93,

Prikaži več

Ime predpisa:

Ime predpisa: Ime predpisa: Zakon o spremembah Zakona o varstvu okolja Št. zadeve: 007-188/2015 Datum objave: 9. 6. 2015 Rok za sprejem mnenj in pripomb: 23. 6. 2015 Ime odgovorne osebe in e-naslov: Dušan Pichler, gp.mop@gov.si

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA

Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA Politični cikel

Prikaži več

Evropsko poročilo o drogah. Trendi in razvoj. 2019

Evropsko poročilo o drogah. Trendi in razvoj. 2019 SL ISSN 1977-9984 2314-925 Evropsko poročilo o drogah Trendi in razvoj 219 Evropsko poročilo o drogah Trendi in razvoj 219 Pravno obvestilo Ta publikacija Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o postopku

Prikaži več

Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc

Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI Raziskava II. del Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, avgusta 2010 Vodja raziskave: dr. Dragan Petrovec Izvajalci in avtorji:

Prikaži več

(Microsoft Word - 4_Poro\350ilo PP Ribnica 2017.doc)

(Microsoft Word - 4_Poro\350ilo PP Ribnica 2017.doc) Gorenjska cesta 7, 1310 Ribnica T: 01 837 21 10 F: 01 837 21 12 E: pp_ribnica.pulj@policija.si www.policija.si Številka: 0101-6/2018/ (3E6913-2) Datum: 15. 3. 2018 POROČILO O DELU POLICIJSKE POSTAJE RIBNICA

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)

(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx) 1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije

Prikaži več

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi 30.11.2010 Uradni list Evropske unije C 323/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) MNENJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta

Prikaži več

Highlights_EDR2017_SL_Final_web

Highlights_EDR2017_SL_Final_web EVROPSKO POROČILO O DROGAH 2017: POUDARKI Center EMCDDA opozarja na vse večjo nevarnost, ki jo pomenijo nove in uveljavljene snovi (6. junij 2017, LIZBONA PREPOVED OBJAVE DO 12.45 po srednjeevropskem času/11.45

Prikaži več

COM(2014)596/F1 - SL

COM(2014)596/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 26.9.2014 COM(2014) 596 final 2014/0278 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o določitvi določene potrebne in prehodne ureditve v zvezi s prenehanjem sodelovanja Združenega kraljestva Velika

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP

Prikaži več

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P Stran 8260 / Št. 75 / 8. 10. 2015 Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni

Prikaži več

kodeks_besedilo.indd

kodeks_besedilo.indd Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska

Prikaži več

(Microsoft Word - 2_Poro\350ilo PP Ribnica 2018.doc)

(Microsoft Word - 2_Poro\350ilo PP Ribnica 2018.doc) Gorenjska cesta 7, 1310 Ribnica T: 01 837 21 10 F: 01 837 21 12 E: pp_ribnica.pulj@policija.si www.policija.si Številka: 0101-4/2018/3 (3E6913-2) Datum: 10. 3. 2019 POROČILO O DELU POLICIJSKE POSTAJE RIBNICA

Prikaži več

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn 1 Številka: 1382-18/2014 Datum: 31.7.2014 Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu 2013 V poročilu želimo na kratko predstaviti poročanje o domnevnih neželenih

Prikaži več

BOLEZNI KOSTI

BOLEZNI KOSTI BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:

Prikaži več

(Akcijski načrt na področju drog za obdobje )

(Akcijski načrt na področju drog za obdobje ) Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana T: 01 478 60 01 F: 01 478 60 58 E: gp.mz@gov.si www.mz.gov.si Akcijski načrt na področju prepovedanih drog za obdobje 2017 2018 Uvod Vlada Republike Slovenije sprejema

Prikaži več

DIREKTIVA (EU) 2017/ EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne 5. julija o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim in

DIREKTIVA  (EU)  2017/ EVROPSKEGA  PARLAMENTA  IN  SVETA  -  z dne  5.  julija o boju  proti  goljufijam,  ki  škodijo  finančnim  in 28.7.2017 L 198/29 DIREKTIVE DIREKTIVA (EU) 2017/1371 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava EVROPSKI

Prikaži več

STANJE NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG V SLOVENIJI

STANJE NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG V SLOVENIJI STANJE NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG V SLOVENIJI 2 1 8 STANJE NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG V SLOVENIJI 218 Urednice: Andreja Drev, Ada Hočevar Grom, Andreja Belščak Čolaković Oblikovanje: Andreja Frič

Prikaži več

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje POREVIZIJSKO POROCILO O POPRAVLJALNIH UKREPIH MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Bedimo nad potmi javnega denarja POSLANSTVO Raèunsko sodišèe pravoèasno in objektivno obvešèa javnosti o pomembnih odkritjih revizij

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/ z dne julija o dopolnitvi Direktive 2014/ 65/ EU Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2017/ z dne julija o dopolnitvi  Direktive  2014/  65/  EU  Evropskega  parlamenta  in  S 31.3.2017 L 87/411 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/588 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede režima

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 1.7.2015 A8-0215/2 2 Uvodna izjava 21 a (novo) ob upoštevanju peticije Stop Food Waste in Europe! (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!); 1.7.2015 A8-0215/3 3 Uvodna izjava N N. ker je Parlament

Prikaži več

UPORABA PREPOVEDANIH DROG, TOBAKA IN ALKOHOLA MED OBSOJENIMI OSEBAMI V SLOVENIJI

UPORABA PREPOVEDANIH DROG, TOBAKA IN ALKOHOLA MED OBSOJENIMI OSEBAMI V SLOVENIJI UPORABA PREPOVEDANIH DROG, TOBAKA IN ALKOHOLA MED OBSOJENIMI OSEBAMI V SLOVENIJI UPORABA PREPOVEDANIH DROG, TOBAKA IN ALKOHOLA MED OBOJENIMI OSEBAMI V SLOVENIJI Urednice: Ada Hočevar Grom, Metka Zaletel,

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna

Prikaži več

Microsoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx

Microsoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,

Prikaži več

Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16)

Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16) Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16) je Svet Mestne občine Velenje na 12. seji dne 22. 3.

Prikaži več

C(2016)3544/F1 - SL

C(2016)3544/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.6.2016 C(2016) 3544 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 13.6.2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti

Prikaži več

Slovenian Group Reading Cards

Slovenian Group Reading Cards Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu

Prikaži več

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število

Prikaži več

NACIONALNO POROČILO 2011 O STANJU NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG V REPUBLIKI SLOVENIJI SLOVENIJA Novosti, trendi in poglobljene informacije o izbranih

NACIONALNO POROČILO 2011 O STANJU NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG V REPUBLIKI SLOVENIJI SLOVENIJA Novosti, trendi in poglobljene informacije o izbranih NACIONALNO POROČILO 2011 O STANJU NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG V REPUBLIKI SLOVENIJI SLOVENIJA Novosti, trendi in poglobljene informacije o izbranih temah REITOX NACIONALNO POROČILO 2011 O STANJU NA PODROČJU

Prikaži več

Uporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 P

Uporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 P Uporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 Praktični vodnik Evropska pravosodna mreža v civilnih

Prikaži več

c_ sl pdf

c_ sl pdf 3.12.2008 C 308/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) MNENJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o prekrških

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o zagotavljanju nemotenega delovanja elektron

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o zagotavljanju nemotenega delovanja elektron EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 25.4.2019 C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 25.4.2019 o zagotavljanju nemotenega delovanja elektronske evidence kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov

Prikaži več

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-200/13 ECLI: ECLI:SI:USRS:2014:Up.200.13 Akt: Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 21381/2011 z dne 10. 1. 2013 Izrek: Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 21381/2011 z dne 10. 1. 2013 se razveljavi

Prikaži več

Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 UPB, 109/12 in 85/14) in Statuta Visoke poslovne šole Erudio (1010 in 2015) je senat Vi

Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 UPB, 109/12 in 85/14) in Statuta Visoke poslovne šole Erudio (1010 in 2015) je senat Vi Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 UPB, 109/12 in 85/14) in Statuta Visoke poslovne šole Erudio (1010 in 2015) je senat Visoke poslovne šole (VPŠ) Erudio na 2. redni seji, dne

Prikaži več

SANTE/10865/2017-EN

SANTE/10865/2017-EN EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 10.11.2017 C(2017) 7431 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 10.11.2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/6 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne 29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, 25. 4. 2019 - Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem

Prikaži več

Po 6

Po 6 Po 21 členu Statuta Zveze nogometnih trenerjev Slovenije je Skupščina Zveze nogometnih trenerjev Slovenije na zasedanju dne 31. marca 2014 sprejela Disciplinski pravilnik Zveze nogometnih trenerjev Slovenije

Prikaži več

Priloga I List A VLOGA ZA PRIDOBITEV LICENCE / POSEBNE LICENCE v skladu z uredbami (ES) o predhodnih sestavinah za prepovedane droge Podatki o vlagate

Priloga I List A VLOGA ZA PRIDOBITEV LICENCE / POSEBNE LICENCE v skladu z uredbami (ES) o predhodnih sestavinah za prepovedane droge Podatki o vlagate List A VLOGA ZA PRIDOBITEV LICENCE / POSEBNE LICENCE v skladu z uredbami (ES) o predhodnih sestavinah za prepovedane droge Podatki o vlagatelju in odgovornem uslužbencu: (a) Polno ime ali firma, naslov,

Prikaži več

Povracila-stroskov-julij-2011

Povracila-stroskov-julij-2011 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN DRUGI PREJEMKI Povračila stroškov in druge prejemke v dejavnosti trgovine urejajo: Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Tarifna priloga h Kolektivni

Prikaži več

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris 23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo

Prikaži več

GMP in HACCP S skrbno izbranimi dobavitelji z dolgoletnimi izkušnjami na farmacevtskem trgu in na trgu s kozmetiko se lahko izvor vseh izdelkov ESSENS

GMP in HACCP S skrbno izbranimi dobavitelji z dolgoletnimi izkušnjami na farmacevtskem trgu in na trgu s kozmetiko se lahko izvor vseh izdelkov ESSENS GMP in HACCP S skrbno izbranimi dobavitelji z dolgoletnimi izkušnjami na farmacevtskem trgu in na trgu s kozmetiko se lahko izvor vseh izdelkov ESSENS ponaša z mednarodno priznanim certifikatom GMP. Vsi

Prikaži več

zakonitost izdajanja obvestil o prekrških

zakonitost izdajanja obvestil o prekrških Zakonitost izdajanja obvestil o prekrških s strani kontrolorjev javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o. 20.10.2014 Zavod UP, zavod za upravno poslovanje Jure Trbič MNENJE GLEDE ZAKONITOSTI

Prikaži več

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4. ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.313 (2.59) ilegalnih prehodov državne meje. Število

Prikaži več

Junij2018

Junij2018 ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali

Prikaži več

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 3. aprila 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.43 (1.35) ilegalnih prehodov državne meje. Število

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za

Prikaži več

LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU ______

LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU ______ LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1 V LETU 2010 Organ: OBČINA RADLJE OB DRAVI Sedež organa: MARIBORSKA CESTA 7, 2360 RADLJE OB DRAVI Spletni naslov kataloga www.radlje.si

Prikaži več

Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje

Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Večina ljudi, ki naredijo samomor, pred tem opozarjajo na svoj namen. Samomor prijatelja, znanca ali bližnjega lahko mnogokrat preprečimo, če prepoznamo,

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

OBČINA GORJE

OBČINA GORJE Številka: Datum: OCENA IZVAJANJA SKUPNEGA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI ZA OBMOČJE OBČINE TOLMIN ZA LETO 2018 Lokalna skupnost je z uveljavitvijo Zakona o občinskem redarstvu (UR. l. RS, št. 139/06 in 9/17,

Prikaži več

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis ) DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva

Prikaži več

Microsoft Word - 3. seja_T5_Odlok o plakatiranju.doc

Microsoft Word - 3. seja_T5_Odlok o plakatiranju.doc OBČINA POLJČANE Občinski svet 3. redna seja Občinskega sveta, 1. februar 2011 Gradivo za 5. točko dnevnega reda Predlagatelj: Stanislav Kovačič, župan ZADEVA: Odlok o plakatiranju na območju občine Poljčane

Prikaži več

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2017 1 Pregled vsebine Ključni poudarki 3 Priporočila 3 1 Nove diagnoze okužb s HIV 4 2 Pozne diagnoze 6 3 Aids in smrt

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2018/ z dne  13. julija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  2016/ Evropskega  parlamenta  in  S 5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 0070-17/2018/7 Ljubljana, 26. 11. 2018 EVA 2018-3340-0017 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE

Prikaži več

Nadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.Nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, decembe

Nadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami    mag.Nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, decembe Nadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, december 2018 Glavni cilj živilske zakonodaje je zagotoviti varovanje

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani predstavlja zgolj

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani predstavlja zgolj Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega univerza

Prikaži več

Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Re

Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Re Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni strokovni izpit za opravljanje

Prikaži več

Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo, 109/08 in 38/10 - ZU

Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo, 109/08 in 38/10 - ZU Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo, 109/08 in 38/10 - ZUKN) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

Številka: 62-4/2014

Številka: 62-4/2014 OE NOVO MESTO Muzejska 5 SI-8000 Novo mesto t +386 7 39 34 195 f +386 7 39 34 101 www.nijz.si info@nijz.si ID DDV: SI 44724535 TRR: 011006000043188 ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO

Prikaži več

Microsoft Word - ribištvo.docx

Microsoft Word - ribištvo.docx Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ NUJNI POSTOPEK PREDLOG EVA 2017-2330-0079 ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU I.

Prikaži več

Na podlagi 6., 7., 13. in 14. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06 in 5/07 popr.) izdaja minister za promet P R A V I

Na podlagi 6., 7., 13. in 14. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06 in 5/07 popr.) izdaja minister za promet P R A V I Na podlagi 6., 7., 13. in 14. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06 in 5/07 popr.) izdaja minister za promet P R A V I L N I K o pogojih in merilih za podelitev javnega

Prikaži več

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag 15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije

Prikaži več

Na podlagi 21., 50.a in 50.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 76/08, 79/09 in 15/10), 3. in 17. člena Zakona o prekr

Na podlagi 21., 50.a in 50.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 76/08, 79/09 in 15/10), 3. in 17. člena Zakona o prekr Na podlagi 21., 50.a in 50.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 76/08, 79/09 in 15/10), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 UPB4, 17/08 in 108/09)

Prikaži več

COM(2007)634/F1 - SL

COM(2007)634/F1 - SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 23.10.2007 COM(2007) 634 konč. Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1425/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vreč in

Prikaži več

zlozenka_policija.qxd

zlozenka_policija.qxd LEZBIJKE SVETUJEMO Ustavimo homofobno nasilje! polic ja in homofobni zlocini v POLICIJA IN HOMOFOBNI ZLOČINI Sodobna družba je večkulturna družba v spreminjanju, ki se sooča z vse večjimi izzivi rasne,

Prikaži več

Microsoft Word - Dokument1

Microsoft Word - Dokument1 LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1 V LETU 2010 Organ: OBČINA PIVKA Sedež organa: KOLODVORSKA CESTA 5, 6257 PIVKA Spletni naslov kataloga http://www.pivka.si/podrocje.aspx?id=161

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 698 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju Uredbe (ES) št. 561/2006 o uskl

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 698 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju Uredbe (ES) št. 561/2006 o uskl EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 18.10.2018 COM(2018) 698 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju Uredbe (ES) št. 561/2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim

Prikaži več

Naslovnica APR-JUN

Naslovnica APR-JUN Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 64 / 2013 / 2, s. 122-139 Soočanje slovenske policije z gospodarsko kriminaliteto na sistemski ravni Jurij Ferme 1 Gospodarska kriminaliteta povzroča

Prikaži več