AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

Transkripcija

1 AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2008 Ljubljana, maj 2009 ISSN

2 K A Z A L O Stran I. UVOD... 1 II. POVZETEK... 2 III. REZULTATI POSLOVANJA MAJHNIH PODJETNIKOV ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA MAJHNIH PODJETNIKOV PRIHODKI IN ODHODKI DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI PODJETNIKOV DOHODEK IN NEGATIVNI POSLOVNI IZID REZULTATI POSLOVANJA MAJHNIH PODJETNIKOV PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH, PO DEJAVNOSTIH IN PO REGIJAH IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV MAJHNIH PODJETNIKOV SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV STRUKTURA FINANCIRANJA V. DODATEK - POSLOVNI IZID IN PREMOŽENJSKO FINANČNI POLOŽAJ SREDNJIH PODJETNIKOV POSLOVNI IZID SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV VI. PRILOGE Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida majhnih podjetnikov v letih od 2004 do Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov majhnih podjetnikov Priloga 3: Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov majhnih podjetnikov Priloga 4: Razvrstitev majhnih podjetnikov po področjih dejavnosti v letu Priloga 5: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti majhnih podjetnikov po področjih dejavnosti v letu Priloga 6: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid majhnih podjetnikov po področjih dejavnosti v letu Priloga 7: Razvrstitev majhnih podjetnikov po regijah v letu Priloga 8: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti majhnih podjetnikov po regijah v letu Priloga 9: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid majhnih podjetnikov po regijah v letu Priloga 10: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev majhnih podjetnikov Priloga 11: Pomembnejši kazalniki poslovanja majhnih podjetnikov v letih od 2004 do Priloga 12: Pomembnejše postavke poslovnega izida in premoženjsko finančnega položaja srednjih podjetnikov... 30

3 I. UVOD Informacija obravnava poslovni izid in premoženjsko finančni položaj samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju: podjetniki) v Sloveniji v letu Podlaga so podatki 1 iz letnih poročil za leto 2008, ki so jih podjetniki v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) 2 za namen državne statistike predložili Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca Podjetniki so podatke iz letnih poročil za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložili na poenotenih obrazcih, ki jih je AJPES predpisal z Navodilom o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov 3. Oblika in vsebina letnega poročila podjetnika je odvisna od njegove velikosti. 4 Za majhne podjetnike so obrazci predpisani na podlagi Slovenskega računovodskega standarda 39 (2006) Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih 5. V tej informaciji je posebej v dodatku (V. poglavje) obravnavan tudi poslovni izid in premoženjsko finančni položaj srednjih in velikih podjetnikov, ki predložijo podatke iz letnih poročil na enakih obrazcih kot gospodarske družbe (v nadaljevanju: družbe) Podatki, predloženi v evrih, so v tej informaciji prikazani v tisoč evrih, i pa so prikazani na eno decimalno mesto. Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009 Odl.US: U-I-268/ Uradni list RS, št. 7/2008 in 8/2009. Za razvrščanje samostojnih podjetnikov po velikosti veljajo enaka merila kot za gospodarske družbe. Uradni list RS, št. 118/

4 II. POVZETEK Podatke iz letnih poročil za leto 2008 je AJPES predložilo majhnih podjetnikov. Majhni podjetniki so: zaposlovali delavcev 6, 11 % več kakor v letu Zaposleni pri majhnih podjetnikih so pomenili 12,2 % zaposlenih v družbah; izkazali tisoč evrov prihodkov, 13 % več kakor v letu Prihodki majhnih podjetnikov so pomenili 6,8 % prihodkov družb; ustvarili tisoč evrov neto dodane vrednosti, 13 % več kakor v letu Neto dodana vrednost majhnih podjetnikov je pomenila 9,4 % neto dodane vrednosti družb. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila evrov, 2 % več kakor v letu 2007; izkazali tisoč evrov podjetnikovega dohodka, 9 % več kakor v letu Podjetnikov dohodek je ugotovilo 83,2 % vseh majhnih podjetnikov; izkazali negativni poslovni izid v znesku tisoč evrov, 91 % več kakor v letu Negativni poslovni izid je ugotovilo 15,9 % vseh majhnih podjetnikov; kot celota ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku tisoč evrov, 3 % več kakor v letu 2007; imeli tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 12 % več kakor na dan ; imeli tisoč evrov podjetnikovega kapitala, 8 % več kakor na dan ; izkazali tisoč evrov dolgoročnih obveznosti, 13 % več kakor na dan ; imeli tisoč evrov kratkoročnih obveznosti, 17 % več kakor na dan Majhni podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v število zaposlenih. 2

5 III. REZULTATI POSLOVANJA MAJHNIH PODJETNIKOV Majhni podjetniki so leto 2008 zaključili s pozitivnim poslovnim izidom. Izkazali so tisoč evrov prihodkov in ugotovili tisoč evrov odhodkov. Neto podjetnikov dohodek 7 je znašal tisoč evrov, za 3 % več kakor v letu 2007 in se je v primerjavi z rastjo cen življenjskih potrebščin 8 realno zmanjšal za 2,4 %. Večino neto podjetnikovega dohodka so majhni podjetniki ustvarili iz poslovanja, zmanjšala ga je le negativna razlika med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki, ki je bila v primerjavi z letom 2007 večja, predvsem zaradi večjih finančnih odhodkov iz finančnih obveznosti. Majhni podjetniki so ustvarili tisoč evrov podjetnikovega dohodka in tisoč evrov negativnega poslovnega izida. Podjetnikov dohodek se je v primerjavi z letom 2007 povečal za 9 %, negativni poslovni izid pa za 91 %. Pomembnejše postavke poslovnega izida majhnih podjetnikov so prikazane v naslednji preglednici: POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek Indeks Delež v prihodkih Prihodki ,0 100,0 Odhodki ,5 91,8 Podjetnikov dohodek ,5 8,8 Negativni poslovni izid ,0 0,6 Neto podjetnikov dohodek/ neto negativni poslovni izid ,5 8,2 7 8 Neto podjetnikov dohodek je razlika med prihodki in odhodki oziroma podjetnikov dohodek zmanjšan za negativni poslovni izid. Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2008 povečale za 5,7 %, kar je največ v zadnjih petih letih. 3

6 Majhni podjetniki so že peto leto zapored ugotovili pozitivni poslovni izid. Neto podjetnikov dohodek se je glede na leto 2007 nekoliko znižal, vendar pa je nominalno višji kakor v letih od 2004 do Na rahlo poslabšanje rezultatov poslovanja majhnih podjetnikov kaže tudi kazalnik celotne gospodarnosti 10. Majhni podjetniki so v letu 2008 na 100 evrov odhodkov izkazali 108 evrov prihodkov, enako kakor v letu V letih 2004, 2006 in 2007 pa so na 100 evrov odhodkov ustvarili 109 evrov prihodkov. V letu 2008 so majhni podjetniki tudi manj uspešno upravljali s sredstvi, kar izkazuje kazalnik čiste donosnosti sredstev, izračunan iz razmerja med neto podjetnikovim dohodkom in sredstvi. Na 100 evrov sredstev so majhni podjetniki v letu 2008 ustvarili 10,7 evra neto podjetnikovega dohodka, toliko kakor v letu 2005 in manj kakor v letih 2004, 2006 in Kazalnika produktivnosti, izračunana iz razmerja med prihodki in zaposlenimi ter iz razmerja med neto dodano vrednostjo in zaposlenimi, kažeta, da so se učinki poslovnega procesa glede na vloženo delo od leta 2004 povečevali, pri tem merjenju pa smo kot prvino poslovnega procesa upoštevali le število zaposlenih. Majhni podjetniki so na zaposlenega od leta 2004 dalje dosegali več prihodkov in več neto dodane vrednosti. Kot kazalnik produktivnosti smo uporabili tudi kazalnik, izračunan iz razmerja med neto podjetnikovim dohodkom in zaposlenimi, katerega vrednost pa je bila v letu 2008 nižja kakor v letu poprej, še vedno pa višja kakor v letih 2004, 2005 in Konec leta 2008 so majhni podjetniki 87,5 % dolgoročnih sredstev financirali s kapitalom, konec leta 2007 pa nekoliko več, 89,3 %. V obeh letih so bila dolgoročna sredstva, vključno z zalogami, financirana z dolgoročnimi viri sredstev 11. Hitreje so se povečevale kratkoročne finančne in poslovne obveznosti kakor kratkoročne poslovne terjatve. Ob koncu leta 2008 so imeli majhni podjetniki na 100 evrov kratkoročnih finančnih in poslovnih obveznosti 78,8 evrov kratkoročnih poslovnih terjatev, konec leta 2007 pa 82,3 evre Rezultati in kazalniki poslovanja v letih 2004 do 2008 so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2007 razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2008 podjetniki vpisali v stolpec za prejšnje leto, ker je število podjetnikov, ki so predložili letna poročila po posameznih letih, različno. Število majhnih podjetnikov, ki so predložili letno poročilo na poenotenih obrazcih, se iz leta v leto povečuje. Po Slovenskem računovodskem standardu 29 (2006) Računovodsko proučevanje (Računovodsko analiziranje) je kazalnik celotne gospodarnosti, izračunan iz razmerja med prihodki in odhodki. Kazalnik je izračunan iz razmerja med dolgoročnimi viri sredstev (podjetnikovim kapitalom, dolgoročnimi obveznostmi, rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami) in dolgoročnimi sredstvi vključno z zalogami. 4

7 Gibanje celotne gospodarnosti, čiste donosnosti sredstev in razmerja med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami ter kratkoročnimi finančnimi in poslovnimi obveznostmi v letih od 2004 do 2008 prikazuje naslednji grafični prikaz: 1,20 1,00 0,80 0,60 0,40 0,20 0, Razmerje med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami ter kratkoročnimi finančnimi in poslovnimi obveznostmi Celotna gospodarnost Čista donosnost sredstev Podrobnejši pregled rezultatov in kazalnikov poslovanja majhnih podjetnikov v letih od 2004 do 2008 je razviden iz preglednic v Prilogah 1 in ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA MAJHNIH PODJETNIKOV 1.1. PRIHODKI IN ODHODKI Majhni podjetniki so v letu 2008 ustvarili tisoč evrov prihodkov, 13 % več kakor v letu Večino celotnih prihodkov, 99,3%, so pomenili poslovni prihodki, 0,1 % finančni prihodki in 0,6 % drugi prihodki. Struktura prihodkov se v primerjavi z letom 2007 ni spremenila. 5

8 Struktura posameznih vrst prihodkov v letu 2008 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU 1,6% Ostali poslovni prihodki 0,9% II.FINANČNI PRIHODKI 0,1% Čisti prihodki od prodaje na trgu EU 6,1% III.DRUGI PRIHODKI 0,6% Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 90,7% I. POSLOVNI PRIHODKI 99,3 % Majhni podjetniki so v letu 2008 izkazali tisoč evrov poslovnih prihodkov, 13 % več kakor v letu Večino poslovnih prihodkov, 99,1 %, so pomenili čisti prihodki od prodaje. V letu 2008 so majhni podjetniki obračunali tisoč evrov tovrstnih prihodkov, 13 % več kakor v letu Največji del čistih prihodkov od prodaje so ustvarili na domačem trgu, 92,2 %, na trgu EU 6,2 % in na trgu izven EU 1,6 %. Poleg teh prihodkov med poslovne prihodke sodijo še spremembe vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve ter drugi poslovni prihodki, ki so skupaj pomenili le 0,9 % vseh poslovnih prihodkov. Finančni prihodki so znašali tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom 2007 manjši za 1 %. Na njihovo zmanjšanje so najbolj vplivali finančni prihodki iz poslovnih terjatev. Drugih prihodkov je bilo tisoč evrov, 23 % več kakor v letu Ta vrsta prihodkov obsega predvsem prihodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti in iz odtujitve naložbenih nepremičnin. V tej skupini prihodkov se izkazujejo tudi prejete subvencije, dotacije, ki niso povezane s poslovnimi učinki, prejete odškodnine in kazni ter drugi prihodki. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov majhnih podjetnikov je razviden iz preglednice v Prilogi 2. 6

9 Majhni podjetniki so v letu 2008 ugotovili tisoč evrov odhodkov, 14 % več kakor v letu Rast odhodkov je za 1 odstotno točko presegla rast prihodkov. Večino celotnih odhodkov, 98,4 %, so pomenili poslovni odhodki, 1,3 % finančni odhodki in 0,3 % drugi odhodki. Struktura posameznih vrst odhodkov v letu 2008 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 4. Drugi poslovni odhodki 8,7% 3. Odpisi vrednosti 6,8% II. FINANČNI ODHODKI 1,3% III. DRUGI ODHODKI 0,3% 2. Stroški dela 15,7% 1. Stroški blaga, materiala in storitev 67,2% I. POSLOVNI ODHODKI 98,4 % Majhni podjetniki so v letu 2008 ugotovili tisoč evrov poslovnih odhodkov, 13 % več kakor v letu Večji del poslovnih odhodkov, 68,3 %, so pomenili stroški blaga, materiala in storitev. Majhni podjetniki so v letu 2008 ugotovili tisoč evrov tovrstnih stroškov, 12 % več kakor v letu Med temi stroški je bil največji stroškov porabljenega materiala, 41,5 %, sledi pa stroškov storitev 32,2 % in nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala 26,4 %. Stroški dela so pri majhnih podjetnikih pomenili 15,9 % vseh poslovnih odhodkov. Znašali so tisoč evrov, kar 20 % več kakor v letu Vključevali so stroške plač, 69,7 %, stroške pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj, 12,2 %, ter druge stroške dela, 18,1 %. Stroški plač majhnih podjetnikov so v letu 2008 znašali tisoč evrov, v primerjavi z letom poprej so se povečali za 20 %. V letu 2008 je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega pri majhnih podjetnikih 786 evrov, 9 % višja kakor v 7

10 letu 2007 in se je za 2,9 % realno povečala v primerjavi z rastjo cen življenjskih potrebščin. V primerjavi s povprečno mesečno plačo zaposlenih v družbah je bila nižja, saj so zaposleni v družbah v letu 2008 povprečno mesečno prejeli evrov plače. Majhni podjetniki so v letu 2008 obračunali tisoč evrov stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj ter tisoč evrov drugih stroškov dela. Stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj so se v primerjavi z letom 2007 povečali za 19 %, drugi stroški dela pa za 17 %. Odpisi vrednosti so v poslovnih odhodkih pomenili 6,9 %. Znašali so tisoč evrov, 11 % več kakor v letu Med odpisi vrednosti je bil največji stroškov amortizacije, 95,0 %, preostali del pa so pomenili prevrednotovalni poslovni odhodki. Skoraj desetino poslovnih odhodkov, 8,9 %, so pomenili drugi poslovni odhodki, ki zajemajo tudi prispevke za socialno varnost podjetnika. Majhni podjetniki so v letu 2008 obračunali tisoč evrov drugih poslovnih odhodkov, 21 % več kakor v letu Finančni odhodki majhnih podjetnikov so pomenili le 1,3 % vseh odhodkov. Znašali so tisoč evrov, 36 % več kakor v letu Največji del finančnih odhodkov, 71,4 %, so pomenili finančni odhodki iz finančnih obveznosti. Sledili so finančni odhodki iz poslovnih obveznosti, 27,3 %, preostali del pa so pomenili finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb. Drugi odhodki so pomenili le 0,3 % vseh odhodkov majhnih podjetnikov, znašali so tisoč evrov, 10 % manj kakor v letu Ta skupina odhodkov obsega odhodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti in tudi neobičajne postavke. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov majhnih podjetnikov je razviden iz preglednice v Prilogi 3. 8

11 1.2. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI Dodano vrednost 12 v znesku tisoč evrov, za 14 % več kakor v letu 2007, je ugotovilo majhnih podjetnikov, to je 88,5 % vseh. Izgubo na substanci 13 v znesku tisoč evrov, za 104 % več kakor v letu 2007, je izkazalo majhnih podjetnikov, 10,7 % vseh. Majhni podjetniki so v letu 2008 ustvarili tisoč evrov neto dodane vrednosti 14, 13 % več kakor v letu Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2008 znašala evrov, v letu 2007 pa evrov. V letu 2008 je bila v primerjavi z letom 2007 večja za 2 %. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila pri podjetnikih nižja kakor pri družbah, kjer je znašala evrov PODJETNIKOV DOHODEK IN NEGATIVNI POSLOVNI IZID Podjetnikov dohodek 15 v znesku tisoč evrov je v letu 2008 izkazalo majhnih podjetnikov, to je 83,2 % vseh. V primerjavi z letom 2007 se je podjetnikov dohodek povečal za 9 %. Njegov v vseh prihodkih majhnih podjetnikov je znašal 8,5 %. Negativni poslovni izid 16 v znesku tisoč evrov je v letu 2008 imelo majhnih podjetnikov, to je 15,9 % vseh. V primerjavi z letom 2007 je bil negativni poslovni izid večji za 91 %. Njegov v vseh prihodkih majhnih podjetnikov je znašal 1,0 %. 602 majhna podjetnika v letu 2008 nista ugotovila niti podjetnikovega dohodka niti negativnega poslovnega izida, kar pomeni, da so poslovali s pozitivno ničlo. Majhni podjetniki kot celota so v letu 2008 ugotovili neto podjetnikov dohodek 17 znesku tisoč evrov, kar je za 3 % več kakor v letu v Dodana vrednost je pozitivna razlika med čistimi prihodki od prodaje povečanimi za razliko zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, za usredstvene lastne proizvode in druge poslovne prihodke ter zmanjšanimi za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke. O izgubi na substanci govorimo, če je na opisan način izračunana dodana vrednost negativna. Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci. Podjetnikov dohodek je pozitivna razlika med celotnimi prihodki in odhodki. Negativni poslovni izid je negativna razlika med celotnimi prihodki in odhodki. Neto podjetnikov dohodek je podjetnikov dohodek, zmanjšan za negativni poslovni izid. 9

12 2. REZULTATI POSLOVANJA MAJHNIH PODJETNIKOV PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH, PO DEJAVNOSTIH IN PO REGIJAH Pomembnejši podatki majhnih podjetnikov po posameznih skupinah, oblikovanih glede na število zaposlenih, so razvidni iz naslednje preglednice: POMEMBNEJŠI PODATKI PODJETNIKI ZAPOSLENI ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE VREDNOST SREDSTEV NA DAN SKUPINE število število znesek v tisoč EUR znesek v tisoč EUR SKUPAJ , , , ,0 - od 0 do 1 zaposleni , , , ,6 - od 2 do 9 zaposlenih , , , ,3 - od 10 do 49 zaposlenih , , , ,7 - od 50 do 250 zaposlenih 28 0, , , ,4 Opomba: Število zaposlenih, ki ga podjetniki izkazujejo na 2 decimalni mesti, je v tej tabeli zaokroženo na celo število. V prvi skupini je bilo majhnih podjetnikov, ki so v letu 2008 s 37,6 % vseh sredstev majhnih podjetnikov ustvarili 36,8 % vseh čistih prihodkov od prodaje oziroma 65,2 % vseh majhnih podjetnikov ni imelo zaposlenega nobenega delavca 18 in so z 21,1 % vseh sredstev majhnih podjetnikov ustvarili 20,4 % čistih prihodkov od prodaje. Po številu zaposlenih, čistih prihodkih od prodaje in sredstvih je bila največja skupina majhnih podjetnikov, ki so zaposlovali od 2 do 9 delavcev. V tej skupini je bilo 14,6 % majhnih podjetnikov, ki so zaposlovali 54,3 % vseh delavcev, ustvarili 42,3 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imeli 40,3 % vseh sredstev majhnih podjetnikov. 18 Majhni podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v število zaposlenih. 10

13 Razvrstitev majhnih podjetnikov po posameznih skupinah, oblikovanih glede na število zaposlenih, je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 90 Deleži od 0 do 1 od 2 do 9 od 10 do 49 od 50 do 250 Število podjetnikov Število zaposlenih Čisti prihodki od prodaje Vrednost sredstev na dan Večina majhnih podjetnikov, 99,8 %, je po merilih ZGD-1 19 sodila med mikro podjetnike. Mikro podjetniki so v letu 2008 s 93,0 % vseh zaposlenih ustvarili 91,9 % čistih prihodkov od prodaje in imeli 89,5 % sredstev vseh majhnih podjetnikov. Podjetniki se v letu 2008 razvrščajo po dejavnostih v skladu z novo Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti. 20 Po številu podjetnikov, številu zaposlenih, prihodkih in sredstvih so bila v letu 2008 najpomembnejša tri področja: področje predelovalnih dejavnosti, gradbeništva ter trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Najpomembnejše področje po zaposlenih in prihodkih je bilo področje gradbeništva majhnih podjetnikov s področja gradbeništva je z 28,2 % vseh delavcev ustvarilo 21,4 % vseh prihodkov. Sledilo je področje predelovalnih dejavnosti, kjer je majhnih podjetnikov zaposlovalo 22,2 % vseh delavcev, ki so s 25,1 % vseh sredstev ustvarili 20,7 % vseh prihodkov. Pomembnejše je bilo še področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, kjer je majhnih podjetnikov zaposlovalo 13,4 % vseh delavcev in ustvarilo 20,0 % vseh prihodkov Za leto 2008 so bile uveljavljene nove vrednosti meril za izračunavanje velikosti podjetnikov tako za tekoče kot tudi za preteklo leto. Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/

14 Struktura temeljnih podatkov majhnih podjetnikov v letu 2008 po področjih dejavnosti je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 50,0 45,0 40,0 35,0 Deleži 30,0 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 Gradbeništvo Predelovalne dejavnosti Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil Promet in skladiščenje Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Ostale dejavnosti Število podjetnikov Število zaposlenih Prihodki skupaj Neto podjetnikov dohodek Tako neto dodana vrednost kot neto podjetnikov dohodek sta bila ugotovljena v vseh področjih dejavnosti. Na rezultate poslovanja so odločilno vplivali majhni podjetniki s področja gradbeništva, ki so ustvarili 23,9 % neto dodane vrednosti in 24,2 % neto podjetnikovega dohodka. Sledili so majhni podjetniki s področja predelovalnih dejavnosti, saj so ustvarili 23,6 % neto dodane vrednosti in 20,2 % neto podjetnikovega dohodka. Pomembnejši vpliv so imeli še majhni podjetniki s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil z 12,4 % neto dodane vrednosti in 12,6 % neto podjetnikovega dohodka. Omeniti velja še majhne podjetnike s področja prometa in skladiščenja, ki so ustvarili 16,3 % neto dodane vrednosti in 11,8 % neto podjetnikovega dohodka ter majhne podjetnike s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti z 6,3 % neto dodane vrednosti in 13,6 % neto podjetnikovega dohodka. Med omenjenimi področji dejavnosti se je neto podjetnikov dohodek v primerjavi z letom 2007 zmanjšal pri majhnih podjetnikih s področja prometa in skladiščenja, za 15 %, ter predelovalnih dejavnosti, za 4 %. Pri majhnih podjetnikih s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil se je neto podjetnikov dohodek povečal za 1 %, ter pri majhnih podjetnikih s področja gradbeništva ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, na obeh področjih za 13 %. Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja majhnih podjetnikov po področjih dejavnosti je razviden iz preglednic v Prilogah 4, 5 in 6. 12

15 Podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) 21. To uredbo dopolnjuje Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot 22. Za razliko od razvrstitve gospodarskih družb po regijah, kjer je najpomembnejša Osrednjeslovenska regija, pri razvrstitvi majhnih podjetnikov izstopajo tri regije, Osrednjeslovenska, Podravska in Savinjska. V Osrednjeslovenski regiji je bilo 25,0 % majhnih podjetnikov, ki so z 21,2 % vseh delavcev ustvarili 22,3 % vseh prihodkov. V Podravsko regijo je sodilo 15,3 % majhnih podjetnikov, ki so zaposlovali 17,5 % vseh delavcev in dosegli 16,6 % vseh prihodkov. V Savinjski regiji pa je bilo 11,9 % majhnih podjetnikov, ki so s 14,7 % vseh zaposlenih dosegli 14,8 % vseh prihodkov majhnih podjetnikov. Najmanjši med regijami sta Zasavska z 1,6 % in Notranjsko-kraška z 2,8 % vseh majhnih podjetnikov. Deleži zaposlenih in prihodkov so bili pri majhnih podjetnikih obeh regij manjši od 3,1 %. Struktura temeljnih podatkov o poslovanju majhnih podjetnikov v letu 2008 po regijah je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 30,0 25,0 20,0 Deleži 15,0 10,0 5,0 0,0 Osrednjeslovenska Podravska Savinjska Gorenjska Goriška Obalno-kraška Druge regije Število podjetnikov Število zaposlenih Prihodki skupaj Neto podjetnikov dohodek Tako neto dodana vrednost kot neto podjetnikov dohodek sta bila ugotovljena v vseh regijah. Na rezultate poslovanja so odločilno vplivali majhni podjetniki Osrednjeslovenske, Podravske in Savinjske regije. Majhni podjetniki Osrednjeslovenske regije so ustvarili 22,4 % neto dodane vrednosti in 24,7 % neto podjetnikovega dohodka. Sledili so majhni podjetniki Podravske regije s 16,2 % neto dodane vrednosti in 15,7 % neto podjetnikovega dohodka ter Savinjske Uradni list L, št. 154 z dne , z vsemi spremembami. Uradni list RS, št. 9/

16 regije s 14,4 % neto dodane vrednosti in 12,6 % neto podjetnikovega dohodka. Neto dodana vrednost se je v primerjavi z letom 2007 povečala v vseh regijah, neto podjetnikov dohodek pa se je znižal v Jugovzhodni Sloveniji, za 8 %, ter v Goriški regiji, za 5 %. Največjo rast neto podjetnikovega dohodka so ugotovili v Osrednjeslovenski regiji, za 8 %. Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja majhnih podjetnikov po regijah je razviden iz preglednic v Prilogah 7, 8 in 9. IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV MAJHNIH PODJETNIKOV 1. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev na dan se v primerjavi s strukturo na dan ni bistveno spremenila. Majhni podjetniki so na dan izkazali tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 12 % več kakor na dan Premoženje majhnih podjetnikov se je glede na 2,1 % 23 rast cen življenjskih potrebščin realno povečalo za 9,3 %. Med sredstvi, ki so jih majhni podjetniki izkazali na dan , je bilo 56,6 % dolgoročnih sredstev, 38,8 % kratkoročnih sredstev, 4,1 % terjatev do podjetnika in 0,6 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Dolgoročna sredstva so na dan znašala tisoč evrov, 10 % več kakor na dan Opredmetena osnovna sredstva kot najpomembnejša skupina dolgoročnih sredstev so znašala tisoč evrov, 10 % več kakor na dan Njihov v strukturi vseh sredstev se je zmanjšal od 52,2 % na 51,2 %. Kratkoročna sredstva so na dan znašala tisoč evrov, 12 % več kakor na dan Njihov največji so pomenile kratkoročne poslovne terjatve v znesku tisoč evrov, 12 % več kakor konec leta V strukturi vseh sredstev se je kratkoročnih poslovnih terjatev povečal od 24,0 % na 24,1 %. 23 Podatek o rasti cen življenjskih potrebščin se nanaša na povečanje teh cen v decembru 2008 v primerjavi z decembrom

17 Med pomembnejše skupine kratkoročnih sredstev sodijo še zaloge in denarna sredstva. Delež prvih v vseh sredstvih je bil 7,6 %, drugih pa 5,8 %. Zaloge so se med navedenimi skupinami kratkoročnih sredstev najbolj povečale, za 15 %, najmanjše povečanje pa izkazujejo denarna sredstva, za 7 %. Terjatve do podjetnika je na dan ugotovilo ali 18,9 % vseh majhnih podjetnikov, podjetnikov več kakor na dan Te so znašale tisoč evrov in so se v primerjavi s stanjem na dan povečale za 36 %. Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 49,5 % podjetnikovega kapitala, 18,9 % dolgoročnih obveznosti, 30,6 % kratkoročnih obveznosti in 1,0 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev. Podjetnikov kapital kot najkvalitetnejši vir financiranja sredstev majhnih podjetnikov je na dan znašal tisoč evrov, 8 % več kakor na dan Njegov v virih sredstev se je zmanjšal od 51,4 % na 49,5 %. Na dan je podjetnikov kapital izkazalo ali 78,0 % vseh majhnih podjetnikov. Med pomembnejšimi skupinami virov financiranja izkazujejo najvišjo rast, 17 %, kratkoročne obveznosti. Njihov v virih sredstev se je povečal od 29,2 % na 30,6 %. Med kratkoročnimi obveznostmi je bilo 77,2 % kratkoročnih poslovnih obveznosti, 22,7 % kratkoročnih finančnih obveznosti in 0,1 % obveznosti, vključenih v skupine za odtujitev. Rast prvih je bila 12 %, drugih pa 37 %. Povečal se je tudi dolgoročnih obveznosti, od 18,8 % na 18,9 %. Njihova rast je bila 13 % in je zaostajala za rastjo kratkoročnih obveznosti. Med dolgoročnimi obveznostmi je bilo 74,3 % dolgoročnih finančnih obveznosti in 25,7 % dolgoročnih poslovnih obveznosti. Prve so se povečale za 22 %, druge pa zmanjšale za 8 %. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev majhnih podjetnikov je razviden iz preglednice v Prilogi STRUKTURA FINANCIRANJA Na dan so majhni podjetniki s kapitalom pokrili 87,5 % dolgoročnih sredstev, na dan pa nekoliko več, 89,3 %. V obeh letih so bila vsa dolgoročna sredstva, vključno z zalogami, v celoti financirana z dolgoročnimi viri sredstev. Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog je ob koncu leta 2008 znašal 1,08, konec leta 2007 pa 1,09. 15

18 V. DODATEK - POSLOVNI IZID IN PREMOŽENJSKO FINANČNI POLOŽAJ SREDNJIH PODJETNIKOV Srednji in veliki podjetniki predložijo podatke iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki jih je AJPES predpisal z Navodilom o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov 24 in so enaki kot za družbe. Letna poročila na poenotenih obrazcih je za leto 2008 predložilo 12 srednjih podjetnikov. V letu 2008 so bili 4 srednji podjetniki ukinjeni zaradi prenosa premoženja podjetnika na gospodarsko družbo. Srednji podjetniki so zaposlovali 986 delavcev, kar je 10 % manj kakor leta srednjih podjetnikov je bilo s področja predelovalnih dejavnosti, zaposlovali so 42,0 % vseh zaposlenih in ustvarili 34,7 % vseh prihodkov srednjih podjetnikov. Največ srednjih podjetnikov, 4, je bilo iz Savinjske regije. 1. POSLOVNI IZID V letu 2008 so srednji podjetniki ustvarili tisoč evrov prihodkov, 3 % več kakor v letu Rast prihodkov srednjih podjetnikov je bila nižja od rasti prihodkov majhnih podjetnikov in tudi od rasti prihodkov družb. Med prihodki srednjih podjetnikov je bilo 99,1 % poslovnih prihodkov, 0,2 % finančni prihodkov in 0,7 % drugih prihodkov. Srednji podjetniki so večji del čistih prihodkov od prodaje, 73,8 %, ustvarili na domačem trgu, 21,9 % s prodajo na trgu EU in 4,3 % na trgu izven EU. Čiste prihodke so povečali le na trgu EU, za 11 %, zmanjšali pa jih na domačem trgu, za 8 %, in na trgu izven EU, za 0,3 %. Srednji podjetniki so ugotovili tisoč evrov odhodkov, 3 % več kakor v letu Rast odhodkov je bila enaka rasti prihodkov, zato se celotna gospodarnost glede na preteklo leto ni spremenila in znaša 1,03. Med odhodki srednjih podjetnikov je bilo 96,3 % poslovnih odhodkov, 3,3 % finančnih odhodkov in 0,4 % drugih odhodkov. Tudi pri srednjih podjetnikih so bili le finančni odhodki večji od tovrstnih prihodkov, predvsem zaradi povečanja finančnih odhodkov iz finančnih obveznosti. V letu 2008 so dodano vrednost ugotovili vsi srednji podjetniki, znašala je tisoč evrov in je bila za 2 % večja kakor v letu Dodana vrednost na zaposlenega je znašala evrov in je bila za 13 % večja kakor v letu Uradni list RS, št. 7/2008 in 8/

19 Čisti dobiček je v letu 2008 ugotovilo 9 srednjih podjetnikov v znesku tisoč evrov, kar je 68 % več kakor v letu poprej. Čisto izgubo v znesku 674 tisoč evrov so izkazali 3 srednji podjetniki, ki so zaposlovali 175 delavcev. Neto čisti dobiček je znašal tisoč evrov, 32 % več kakor v letu SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev na dan se v primerjavi s strukturo na dan ni bistveno spremenila. Srednji podjetniki so imeli na dan tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 5 % več kakor na dan Med sredstvi je bilo 65,7 % dolgoročnih sredstev, 33,7 % kratkoročnih sredstev in 0,6 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Večino dolgoročnih sredstev, 91,2 %, so pomenila opredmetena osnovna sredstva. Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 33,7 % kapitala, 25,2 % dolgoročnih obveznosti, 40,4 % kratkoročnih obveznosti, ter 0,7 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev. Znesek kapitala se je zvišal za 3 %, znesek kratkoročnih obveznosti za 1 %, znesek dolgoročnih obveznosti pa za 15 %. Pregled pomembnejših postavk poslovnega izida in premoženjsko finančnega položaja srednjih podjetnikov je razviden iz preglednic v Prilogi

20 VI. PRILOGE Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida majhnih podjetnikov v letih od 2004 do Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov majhnih podjetnikov...20 Priloga 3: Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov majhnih podjetnikov...21 Priloga 4: Razvrstitev majhnih podjetnikov po področjih dejavnosti v letu Priloga 5: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti majhnih podjetnikov po področjih dejavnosti v letu Priloga 6: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid majhnih podjetnikov po področjih dejavnosti v letu Priloga 7: Razvrstitev majhnih podjetnikov po regijah v letu Priloga 8: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani Priloga 9: vrednosti majhnih podjetnikov po regijah v letu Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid majhnih podjetnikov po regijah v letu Priloga 10: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev majhnih podjetnikov...28 Priloga 11: Pomembnejši kazalniki poslovanja majhnih podjetnikov v letih od 2004 do Priloga 12: Pomembnejše postavke poslovnega izida in premoženjsko finančnega položaja srednjih podjetnikov

21 Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida majhnih podjetnikov v letih od 2004 do 2008 POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek Delež v prihodkih Prihodki ,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Odhodki ,6 92,2 91,9 91,8 92,5 Dodana vrednost ,7 29,3 29,1 29,2 29,3 Izguba na substanci ,2 0,2 0,2 0,2 0,3 Neto dodana vrednost ,5 29,1 28,9 29,0 29,0 Podjetnikov dohodek ,2 8,7 8,8 8,9 8,5 Negativni poslovni izid ,8 0,9 0,7 0,7 1,0 Neto podjetnikov dohodek/ neto negativni poslovni izid Število majhnih podjetnikov, ki so predložili letno poročilo ,4 7,8 8,1 8,2 7, Opomba: Podatki v preglednici so iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih majhni podjetniki predložili za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2007 razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2008 majhni podjetniki vpisali v stolpec za prejšnje leto, ker je število majhnih podjetnikov, ki so predložili letna poročila po posameznih letih, različno. Podatki za leta od 2004 do 2006 so bili predloženi v tolarjih. Podatki za leta 2004 in 2005 so preračunani po povprečnem tečaju Banke Slovenije (2004: 1 EUR = 238,8615 SIT, 2005: 1 EUR = 239,6371 SIT), za leto 2006 pa po centralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,64 SIT). 19

22 Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov majhnih podjetnikov PRIHODKI Znesek Indeks Delež SKUPAJ ,0 100,0 I. POSLOVNI PRIHODKI ,3 99,3 1. Čisti prihodki od prodaje ,4 98,6 a. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu ,7 90,9 b. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU ,1 5,8 c. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU ,6 1,8 2. Sprememba vrednosti ,1 0,1 zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 3. Usredstveni lastni ,1 0,0 proizvodi in lastne storitve 4. Drugi poslovni prihodki ,7 0,6 II. FINANČNI PRIHODKI ,1 0,1 1. Finančni prihodki iz ev ,0 0,0 2. Finančni prihodki iz danih posojil ,0 0,0 3. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev ,1 0,1 III. DRUGI PRIHODKI ,6 0,6 20

23 Priloga 3: Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov majhnih podjetnikov ODHODKI Znesek Indeks Delež SKUPAJ ,0 100,0 I. POSLOVNI ODHODKI ,4 98,5 1. Stroški blaga, materiala in ,2 68,5 storitev 2. Stroški dela ,7 14,9 3. Odpisi vrednosti ,8 7,0 4. Drugi poslovni odhodki ,7 8,2 II. FINANČNI ODHODKI ,3 1,1 1. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 2. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 3. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti ,0 0,0 0,9 0,7 0,4 0,3 III. DRUGI ODHODKI ,3 0,4 21

24 Priloga 4: Razvrstitev majhnih podjetnikov po področjih dejavnosti v letu 2008 TEMELJNI PODATKI PODJETNIKI ZAPOSLENI PRIHODKI SKUPAJ ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE ODHODKI SKUPAJ VREDNOST AKTIVE NA DAN PODROČJA DEJAVNOSTI število število znesek v tisoč EUR znesek v tisoč EUR znesek v tisoč EUR znesek v tisoč EUR A SKUPAJ , , , , , ,0 Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 712 1, , , , , ,3 B Rudarstvo 46 0, , , , , ,5 C Predelovalne dejavnosti , , , , , ,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 213 0,3 24 0, , , , ,6 E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje 78 0,1 78 0, , , , ,2 F Gradbeništvo , , , , , ,6 G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil , , , , , ,5 H Promet in skladiščenje , , , , , ,0 I Gostinstvo , , , , , ,1 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti , , , , , ,7 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 962 1, , , , , ,2 L Poslovanje z nepremičninami 546 0, , , , , ,2 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti , , , , , ,9 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti , , , , , ,3 O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 13 0,0 1 0, , , , ,0 P Izobraževanje 925 1, , , , , ,2 Q Zdravstvo in socialno varstvo 753 1,1 83 0, , , , ,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ,8 87 0, , , , ,4 S Druge dejavnosti , , , , , ,9 22

25 Priloga 5: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti majhnih podjetnikov po področjih dejavnosti v letu 2008 PODROČJA DEJAVNOSTI število podjetnikov DODANA VREDNOST IZGUBA NA SUBSTANCI NETO DODANA VREDNOST znesek indeks število podjetnikov znesek indeks leto 2008 leto 2007 SKUPAJ , , A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo , , B Rudarstvo , , C Predelovalne dejavnosti , , D Oskrba z električno energijo, plinom in paro , , E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja , , F Gradbeništvo , , G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil , , H Promet in skladiščenje , , I Gostinstvo , , J Informacijske in komunikacijske dejavnosti , , K Finančne in zavarovalniške dejavnosti , , L Poslovanje z nepremičninami , , M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti , , N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti , , O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti , , P Izobraževanje , , Q Zdravstvo in socialno varstvo , , R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti , , S Druge dejavnosti , , indeks

26 Priloga 6: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid majhnih podjetnikov po področjih dejavnosti v letu 2008 PODROČJA DEJAVNOSTI število podjetnikov PODJETNIKOV DOHODEK znesek indeks število podjetnikov NEGATIVNI POSLOVNI IZID znesek indeks NETO PODJETNIKOV DOHODEK/ NETO NEGATIVNI POSLOVNI IZID leto 2008 leto 2007 SKUPAJ , , A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo , , B Rudarstvo , , C Predelovalne dejavnosti , , D E Oskrba z električno energijo, plinom in paro , , Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja , , F Gradbeništvo , , G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil , , H Promet in skladiščenje , , I Gostinstvo , , J Informacijske in komunikacijske dejavnosti , , K Finančne in zavarovalniške dejavnosti , , L Poslovanje z nepremičninami , , M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti , , N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti , , O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti , , P Izobraževanje , , Q Zdravstvo in socialno varstvo , , R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti , , S Druge dejavnosti , ,

27 Priloga 7: Razvrstitev majhnih podjetnikov po regijah v letu 2008 TEMELJNI PODATKI PODJETNIKI ZAPOSLENI PRIHODKI SKUPAJ ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE ODHODKI SKUPAJ VREDNOST AKTIVE NA DAN REGIJE število število znesek v tisoč EUR znesek v tisoč EUR znesek v tisoč EUR znesek v tisoč EUR SKUPAJ , , , , , ,0 Pomurska , , , , , ,3 Podravska , , , , , ,5 Koroška , , , , , ,7 Savinjska , , , , , ,9 Zasavska , , , , , ,2 Spodnjeposavska , , , , , ,5 Jugovzhodna Slovenija , , , , , ,0 Osrednjeslovenska , , , , , ,9 Gorenjska , , , , , ,9 Notranjsko - kraška , , , , , ,6 Goriška , , , , , ,1 Obalno - kraška , , , , , ,5 25

28 Priloga 8: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti majhnih podjetnikov po regijah v letu 2008 REGIJE SKUPAJ število podjetnikov DODANA VREDNOST IZGUBA NA SUBSTANCI NETO DODANA VREDNOST znesek indeks število podjetnikov znesek indeks leto 2008 leto 2007 indeks , , Pomurska , , Podravska , , Koroška , , Savinjska , , Zasavska , , Spodnjeposavska , , Jugovzhodna Slovenija , , Osrednjeslovenska , , Gorenjska , , Notranjsko-kraška , , Goriška , , Obalno-kraška , ,

29 Priloga 9: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid majhnih podjetnikov po regijah v letu 2008 REGIJE število podjetnikov PODJETNIKOV DOHODEK znesek indeks število podjetnikov NEGATIVNI POSLOVNI IZID znesek indeks NETO PODJETNIKOV DOHODEK/ NETO NEGATIVNI POSLOVNI IZID leto 2008 leto 2007 SKUPAJ , , Pomurska , , Podravska , , Koroška , , Savinjska , , Zasavska , , Spodnjeposavska , , Jugovzhodna Slovenija , , Osrednjeslovenska , , Gorenjska , , Notranjsko-kraška , , Goriška , , Obalno-kraška , ,

30 Priloga 10: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev majhnih podjetnikov SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Znesek Indeks Delež = I. SREDSTVA ,0 100,0 A. Dolgoročna sredstva ,6 57,5 1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve ,9 0,8 2. Opredmetena osnovna sredstva ,2 52,2 3. Naložbene nepremičnine ,9 4,0 4. Dolgoročne finančne naložbe ,5 0,4 5. Dolgoročne poslovne terjatve ,2 0,1 B. Kratkoročna sredstva ,8 38,5 1. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo ,3 0,2 2. Zaloge ,6 7,3 3. Kratkoročne finančne naložbe ,1 0,9 4. Kratkoročne poslovne terjatve ,1 24,0 5. Denarna sredstva ,8 6,1 C. Kratkoročne aktivne časo ,6 0,6 Č. Terjatve do podjetnika ,1 3,4 II. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ,0 100,0 A. Podjetnikov kapital ,5 51,4 B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve ,6 0,3 1. Rezervacije ,3 0,2 2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve ,2 0,1 C. Dolgoročne obveznosti ,9 18,8 1. Dolgoročne finančne obveznosti ,1 12,9 2. Dolgoročne poslovne obveznosti ,9 5,9 Č. Kratkoročne obveznosti ,6 29,2 1. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev ,0 0,0 2. Kratkoročne finančne obveznosti ,0 5,7 3. Kratkoročne poslovne obveznosti ,6 23,5 D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve ,4 0,3 28