Georitem qxd

Transkripcija

1 JANI KOZINA PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI

2 1

3 2

4 PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI

5 4

6 PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI LJUBLJANA 2010

7 Knji` na zbir ka Geo ri tem, ISSN , UDK 91 PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI 2010, Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Ured ni ka: Dra go Klad nik, Dra go Per ko Re cen zenta: David Bole, Mar jan Rav bar Kar to graf: Fo to gra fi: Bo{t jan Bur ger, Romeo ^er nu ta, Bojan Erhar ti~, Mar jan Gar bajs, Matev` Lenar ~i~, Jurij Sene ga~ nik, Ale{ Smre kar Pre va ja lec: Ob li ko va lec: Dra go Per ko Iz da ja telj: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za izda ja te lja: Dra go Per ko Za lo` nik: Zalo` ba ZRC Za zalo` ni ka: Oto Lut har Glav ni ured nik: Voj islav Likar Ra ~u nal ni{ ki pre lom: SYNCOMP d. o. o. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.3:656(497.4)( ) KOZINA, Jani Prometna dostopnost v Sloveniji [Elektronski vir] / [besedilo, kartograf, prevajalec] Jani Kozina ; [fotografi Boštjan Burger... et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Založba ZRC, (Knjižna zbirka Georitem, ISSN ; 14) Predgovor / David Bole ISBN (pdf)

8 PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI AVTOR jani.ko zi zi na Ro dil se je leta 1984 v Ljub lja ni. Po kon ~a ni gim na zi ji lim ljah je leta 2003 vpi sal {tu dij geo gra fi je na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je leta 2008 diplo mi ral. Za diplom sko delo Pro met na dostop nost kot kri te rij regio na li za ci je Slo ve ni je je iste ga leta pre jel {tu dent sko Pre {er no vo nagra do Filo zof ske fakulte - te, nasled nje leto pa tudi Nagra do za pris pe vek k traj nost ne mu raz vo ju dru` be Jav ne ga skla da Repub li ke Slo ve ni je za raz voj kadrov in {ti pen di je. Nagra do tega skla da je leta 2010 pre jel tudi za znans tve ni ~la nek Mode li ra nje pro stor ske dostop no sti do posta ja li{~ jav ne ga pot ni{ ke ga pro me ta, ki je iz{el v 82. let - ni ku revi je Geo graf ski vest nik. Leta 2006 se je razi sko val no uspo sab ljal na In{ti tu tu za antro po lo{ ke in pro stor ske {tu di je Znan - s tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, med leto ma 2007 in 2009 pa na Urba ni sti~ nem in{ti tu tu Repub li ke Slo ve ni je. Leta 2009 se je kot mla di razi sko va lec zapo slil na Geo graf skem in{ti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna - no sti in umet no sti. Nje go ve razi sko val ne usme ri tve so geo gra fi ja pro me ta, pro stor sko in regio nal no pla ni ra nje ter geo graf ski infor ma cij ski siste mi. Doslej se je ukvar jal zla sti s preu ~e va njem pro metne dostop no sti, traj nost ne mobil no sti in vpli vov pro me ta na regio nal no-pro stor ski raz voj. 7

9 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI IZDAJATELJ Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU In {ti tut je leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti in ga leta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku ( ). Od leta 1981 je sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se in{ti tu tu pri klju ~i la In{ti tut za geo gra fi jo, ki je bil usta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni muzej Slo ve ni je, ki je bil usta nov ljen leta Ima oddel ke za fizi~ no geo gra fi jo, social no geo gra fi jo, regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre ~e, vars tvo oko lja, geograf - ski infor ma cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knji` ni co ter zem lje pi sni muzej. V njem je sede` Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Repub li ke Slo ve ni je. Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni je in nje nih pokra jin ter pri prav lja njem temelj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu je pri {te vil nih doma ~ih in med na rod nih pro jek tih, orga ni zi ra znans tve na sre ~a nja, izo bra `u je mla de razi sko val ce, izme nju je znans tve ni ke. Izda ja znan - s tve no revi jo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/geo graf ski zbor nik ter znans tve ni knji` ni zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je in Geo ri tem. V so dih letih izda ja mono gra fi je GIS v Slo ve ni ji, v li hih letih pa mono gra fije Regio nal ni raz voj. 8

10 PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI UDK: 913:656(497.4) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Pro met na dostop nost do delov nih mest, zna nja, oskrb nih in jav nih funk cij, ki so obi ~aj no osre do - to ~e ne v ve~ jih regio nal nih sre di{ ~ih, vpli va na ni` je stro{ ke gos po dars tva (manj {a pora ba ~asa in ener gi je), ve~ jo dru` be no pra vi~ nost (bolj {a in ena ko mer nej {a dostop nost do delov nih mest in izo - bra `e va nja) ter manj {e pri ti ske na oko lje (zmanj {a nje {ko dlji vih izpu stov in hru pa ter pove ~a nje pro met ne var no sti). Pro met na dostop nost kot pro stor ska kom po nen ta torej vpli va na naj {ir {i spek - ter raz voj nih mo` no sti neke ga obmo~ ja, zato bi mora la biti pomemb na sesta vi na pri ure ja nju regij ozi ro ma pro sto ra. Knji ga pred stav lja pogla vit ne zna ~il no sti pro met ne dostop no sti do regio nal nih sre di{~ kot osred njih nosil cev regio nal no-pro stor ske struk tu re v Slo ve ni ji. Pozor nost je naj prej usmer - je na v preu ~i tev sta nja na podro~ ju na~r to va nja dostop no sti, nato pa so s po mo~ jo pro stor skih ana liz v geo graf skem infor ma cij skem siste mu mode li ra ne raz me re v geo graf ski stvar no sti. V prvi vrsti nas je zani ma lo sta nje pro stor ske urav no te `e no sti regio nal nih sre di{~. Preu ~e ni so tudi pro stor ske razlike v nji ho vi dostop no sti in pogla vit ni raz lo gi zanje ter uje ma nje mej regij v raz li~ nih pred lo gih regio - na li za ci je Slo ve ni je z me ja mi dostop no sti nji ho vih sre di{~. KLJU^NE BESEDE geo gra fi ja pro me ta, pro met na dostop nost, pro stor ska urav no te `e nost, pro met ne osi, pro stor ski raz - voj, regio nal ni raz voj, regio nal na sre di{ ~a, regio na li za ci ja, Slo ve ni ja 9

11 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI UDC: 913:656(497.4) COBISS: 2.01 ABSTRACT Trans port acces si bi lity in Slo ve nia Trans port acces si bi lity to jobs, edu ca tion, supply, and pub lic ser vi ces, which are usually most con - cen tra ted in lar ge regio nal cen ters, has an impact on lower eco no mic costs (sa vings in time and energy con sump tion), grea ter social justi ce (bet ter and more equal access to jobs and edu ca tion), and lower pres su res on the envi ron ment (re duc tion of harm ful emis sions and noi se, and increa sed road safety). Trans port acces si bi lity as a spa tial com po nent affects the widest ran ge of deve lop ment oppor tu ni - ties in an area, and it should the re fo re repre sent a sig ni fi cant com po nent of regio nal and spa tial plan ning. This book pre sents the main fea tu res of trans port acces si bi lity to regio nal cen ters as the cen tral pil lars of regio nal and spa tial struc tu re in Slo ve nia. Atten tion is focu sed on addres sing the situa tion in acces si bi lity plan ning itself, fol lo wed by mode ling geo grap hic rea lity using spa tial analy - ses in a geo grap hic infor ma tion system. Emp ha sis is pla ced on the sta te of spa tial equi li brium of regio nal cen ters. This study also exa mi nes the spa tial dif fe ren ces in their acces si bi lity, the main rea sons for the se dif fe ren ces, and the cor res pon den ce bet ween regio nal bor ders in vari ous regio na li za tion pro - po sals for Slo ve nia and their cen ters' bor ders of acces si bi lity. KEY WORDS trans port geo graphy, trans port acces si bi lity, spa tial equi li brium, trans port axes, spa tial deve lop ment, regio nal deve lop ment, regio nal cen tres, regio na li za tion, Slo ve nia 10

12 Vse bi na Pred go vor Uvod Teo ret ska izho di{ ~a Opre de li tev pro met ne dostop no sti Pro met na dostop nost in regio nal no-pro stor ski raz voj Poli cen tri~ ni kon cept v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je Meto do lo gi ja Na~r to va nje pro met ne dostop no sti Pro stor ska urav no te `e nost regio nal nih sre di{~ Dejav ni ki urav no te `e no sti Ana li za urav no te `e no sti Pro met na dostop nost do regio nal nih sre di{~ Pro met na dostop nost do pet naj stih regio nal nih sre di{~ Pro met na dostop nost do dva naj stih, osmih, {estih in treh regio nal nih sre di{~ Vpliv pro met nih osi na dostop nost Vpliv relie fa na dostop nost Pro met na dostop nost do sre di{~ v so mest jih Somest je Bre `i ce Kr{ ko Sev ni ca Somest je Jese ni ce Ra dov lji ca Somest je Koper Izo la Pi ran Somest je Slo venj Gra dec Rav ne na Koro{ kem Dra vo grad Somest je Trbov lje Hrast nik Za gor je ob Savi Pro met na dostop nost kot kri te rij regio na li za ci je ^le ni tev na pet najst regij ^le ni tev na dva najst regij ^le ni tev na osem regij ^le ni tev na {est regij ^le ni tev na tri regi je Sklep Sez nam virov in lite ra tu re Sez nam slik Sez nam pre gled nic

13 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Pred go vor Prob le ma ti ka med se boj ne pove za no sti pro stor ske zgrad be in poto val nih vzorcev je `e dalj ~asa v `a ri{ ~u pro met no geo graf skih razi skav. Ve~ ji del preu ~e va nja se je usmeril v par cial ne pro ce se, na pri mer subur ba ni za ci jo in posle di~ ne spre mem be v do stop - no sti, ki nasta ne jo zara di bolj raz pr {e ne ga biva nja in delov nih mest. Pre cej red kej {i so posku si, ki sku {a jo ute me lji ti dostop nost kot klju~ no pro stor sko sesta vi no in regio - nal ni raz voj ni poten cial. Prav to razi sku je, ki mu je uspe lo na celo vit na~in pred sta vi ti vlo go pro met ne dostop no sti v pro stor skem raz vo ju Slo ve ni je. Kon cept pro met ne dostop - no sti je pogo sto ome njan v na cio nal no pomemb nih stra te gi jah, na pri mer Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je, a se te stra te gi je pre po go sto ukvar ja jo zgolj s prob - le mi pro met ne dostop no sti in na~el ni mi re{i tva mi. Naj ve~ ji dose `ek te knji ge je prav v tem, da na pod la gi jasne meto do lo gi je sku {a pred sta vi ti in inter pre ti ra ti raz li ke v pro - met ni dostop no sti. Novost je ana li za pro stor ske urav no te `e no sti ozi ro ma nje nih treh sesta vin: inten ziv no sti, ena ko mer no sti in ~asov ne ga pre kri va nja v pro met ni dostop - no sti regio nal nih sre di{~. Zato ima to delo poleg meto do lo{ kih novo sti tudi velik a pli ka tiv ni poten cial, saj smo v ob dob ju inten ziv nih raz prav o do kon~ ni regio na li - za ci ji Slo ve ni je. Prav pro met na dostop nost je klju~ na sesta vi na regio na li za ci je, ker vpli va na gos po dar ske, dru` be ne in okolj ske sesta vi ne regi je. Je tudi tista dimen zi ja regio na li za ci je, ki je bila doslej v ve ~i ni stro kov nih raz prav neu pra vi ~e no zane mar - je na. Prav tako odpi ra {te vil na dru ga vpra {a nja, kot so na pri mer pomen regio nal ne pri pad no sti, funk cio nal no sti regij, pome na in vlo ge bodo ~ih regio nal nih sre di{~. S tem odpi ra nove pogle de tako na regio na li za ci jo Slo ve ni je, kot na vlo go pro met ne dostop - no sti v pro stor skem, okolj skem in regio nal nem na~r to va nju. posred no pose ga tudi na dve podro~ ji traj nost ne ga raz vo ja. Po eni stra ni sku {a pri ka za ti, kako lah ko opti mi za ci ja regio na li za ci je Slo ve ni je zmanj {a poten - cial ne pro met ne toko ve ozi ro ma zmanj {a potre be po poto va njih. Manj {e potre be po poto va njih vpli va jo na manj {o upo ra bo oseb ne ga pre vo za in s tem posle di~ no prepre ~u je jo nega tiv ne u~in ke pre ti ra no raz bo ho te ne ga oseb ne ga pro me ta, kot so one - sna `e nje zra ka, ~ez mer na grad nja pro met ne infra struk tu re, subur ba ni za ci ja in podob no. Po dru gi stra ni opti mi za ci ja regio na li za ci je omo go ~a kre pi tev dru` be nih u~in kov. Tre nut na mono cen tri~ na pro stor ska zasno va brez regio nal ne poli ti~ ne rav - ni omo go ~a, da manj {a sre di{ ~a izgub lja jo regio nal no iden ti te to, ob tem pa tudi delov na mesta in tako v vse ve~ ji meri posta ja jo subur ba ni zi ra ni sate li ti Ljub lja ne in neka - terih dru gih ve~ jih sre di{~. Pri ~u jo ~e delo se ne doti ka zgolj traj nost ne ga raz voj ne ga vidi ka, ampak je nje go va naj ve~ ja doda na vred nost prav {iro ko poj mo va nje pomena pro met ne dostop no sti do regio nal nih sre di{~, tudi iz povsem dru` be nih in kul tur - nih vidi kov. 12

14 Ob pre bi ra nju knji ge se pora ja jo nova geo graf ska vpra {a nja, ki jih v sklep nem poglav ju na krat ko izpo sta vi tudi avtor. V mi slih imam zla sti kon cept pro met ne dostop - no sti, ki se mor da mno gim zdi samou me ven. Z vi di ka traj nost ne ga in pra vi~ ne ga pro stor ske ga raz vo ja je dobra dostop nost do regio nal nih sre di{~ zago to vo pomem - ben dejav nik. A hkra ti pozab lja mo, da so neka te ra slo ven ska obmo~ ja s~a so ma raz vi la njim last no teri to rial no iden ti te to, pa tudi uspe {no gos po dar sko in dru` be no kul tur - no oko lje prav zara di svo je odmak nje no sti in pro met ne nedo stop no sti, na pri mer Idrij sko, Bov{ ko, Posav je. Na dru gi stra ni so neka te ra pro met no zelo dobro dostop - na sre di{ ~a last no iden ti te to in zgo do vin ske gos po dar ske dejav nost izgu bi le nji ho va gos po dar ska in dru` be na baza je pre pro sto siro ma {nej {a zara di raz ra{ ~a nja dnev ne mobil no sti v ve~ ja sre di{ ~a in osta lih pasti subur ba ni za ci je, ki iz dru gih oko lij vna - {a nove dru` be ne prak se. Vpra {a nje pro met ne dostop no sti je zato pre cej bolj kom plek sno in tudi pre cej bolj geo graf sko, kot se zdi na prvi pogled. Ni nuj no le pred - met pro met no geo graf skih in regio nal no geo graf skih razi skav, tem ve~ pose ga tudi na podro~ ja urba ne geo gra fi je, pro stor ske ga na~r to va nja, kul tur ne geo gra fi je, razi sko - va nja teri to rial ne iden ti te te in dru gih sorod nih ved. Dru go vpra {a nje se pora ja zara di pome na pro met ne dostop no sti do regij skih sre - di{~ v ~a su, ko pri ha ja do dekon cen tra ci je funk cij dela tudi zno traj regij samih (tako ime no va ne poli cen tri~ ne regi je), uve ljav lja nja dela na dalja vo, infor ma ti za ci je ter avto - ma ti za ci je jav ne upra ve. Vsi ti poja vi namre~ vpli va jo na zmanj {e va nje potreb po poto va njih v re gij ska sre di{ ~a. V naj ve~ ji slo ven ski regi ji je dekon cen tra ci ja funk cij dela `e dejs tvo in vse ve~ pre bi val cev se zapo slu je v no vej {ih poslov nih conah v ob - mest nem pro sto ru. Infor ma ti za ci ja jav ne upra ve je prav tako pre cej zmanj {a la potre be po obi sku jav nih insti tu cij in pri ~a ko va ti je, da se bo ta te` nja {e nada lje vala. Zato je razu me va nje regi je kot oze melj ske eno te, kjer pote ka»eno sme ren«pro met iz naselij v re gi ji v nje no sre di{ ~e, pre ve~ deter mi ni sti~ no. Razi ska ve namre~ potr ju je jo, da se s po stin du strij sko deli tvi jo in orga ni za ci jo dela spre mi nja tudi zgrad ba regij, ki posta - ja jo bolj raz drob lje ne in v pri mer ja vi s pre te klost jo manj mono cen tri~ ne. Zato si tudi ti poja vi zaslu `i jo na{o pozor nost, ~etu di je uto pi~ no pri ~a ko va ti, da se bo zaradi teh pro ce sov vlo ga pro met ne dostop no sti v pro stor skem raz vo ju bis tve no zmanj {ala. S kon cep tual ne ga, meto do lo{ ke ga in vse bin ske ga vidi ka pri ~u jo ~a mono gra fi - ja pome ni nov, izvi ren pris pe vek na podro~ ju regio nal ne in pro met ne geo gra fi je v Slove ni ji. Je tudi pomemb na pri do bi tev za vse, ki jih ta tema ti ka zani ma, od na~r - to val cev do {tu den tov. Pri ~a ku jem, da bo spod bu di la stro kov no raz pra vo o so dob nih kon cep tih regio na li za ci je in dru gih klju~ nih pro ce sih, pove za nih s pro met no dostop - nost jo. Da vid Bole 13

15 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji 1 Uvod Kon cept pro met ne dostop no sti je eden od bis tve nih sesta vin pri na~r to va nju pro - stor ske ga raz vo ja. Doka ze za to lah ko naj de mo v {te vil nih loka cij skih teo ri jah ugled nih avtor jev, kot so von Thünen, Isard, Chri stal ler in Lösch. Vsi na tak {en ali dru ga ~en na~in upo {te va jo pro met no dostop nost kot temelj ni loka cij ski dejav nik pri raz me{ - ~a nju raz li~ nih obmo ~ij, kra jev ali dejav no sti. Z nje no pomo~ jo posku {a jo poja sni ti ustroj ali orga ni za ci jo pro sto ra. Kate go ri je pro met ne dostop no sti v svo jih opre de li - tvah ne zane mar ja jo niti novej {i kon cep ti raz vo ja. Sklad no s pa ra dig mo traj nost ne ga raz vo ja je jasno, da bolj {a pro met na dostop nost do delov nih mest, zna nja, oskrb nih in jav nih funk cij, ki so obi ~aj no osre do to ~e ne v ve~ jih regio nal nih sre di{ ~ih, vpli va na ni` je stro{ ke gos po dars tva, ve~ jo dru` be no pra vi~ nost in manj {e pri ti ske na okolje. Z nje nim izbolj {e va njem se zmanj {a pora bo ~asa in ener gi je, zago to vi bolj {i in enako - mer nej {i dostop pre bi val cem do vseh `iv ljenj sko potreb nih funk cij, zmanj {a koli ~i no {ko dlji vih izpu stov in hru pa ter pove ~a pro met na var nost. Pro met na dostop nost kot pro stor ska sesta vi na torej vpli va na naj {ir {i spek ter raz voj nih mo` no sti neke ga obmo~ja, zato bi mora la biti na pri me ren na~in upo {te va na pri ure ja nju regij ozi - ro ma pro sto ra. Ob tem je z vi di ka traj nost no sti naj po memb ne je upo {te va ti kri te rij hie rar hi je pre voz nih sred stev. V os pred ju obrav na ve so pe{ ci, {e nad nji mi funk cio nal no ovi - ra ne ose be (in va li di, mate re z do jen~ ki ). Sle di jo dru ga nemo to ri zi ra na pre voz na sreds tva, kot so kole sa, roler ji ali ski ro ji, njim pa jav ni pot ni{ ki pro met, ki mora zaradi viso ke zmog lji vo sti in posle di~ ne ener get ske var~ no sti ime ti pred nost pred traj nost no naj bolj nepri mer nim na~i nom pre vo za z oseb nim avto mo bi lom (Plev - nik 2004). Na men knji ge je pred sta vi ti pogla vit ne zna ~il no sti pro met ne dostop no sti v Slove - ni ji. Pri tem nas je zani ma la pred vsem dostop nost do regio nal nih sre di{~ kot osred njih nosil cev regio nal no-pro stor ske struk tu re. Knji ga je raz de lje na na ve~ delov. V uvod - nem poglav ju so naj prej pred stav lje na teo ret ska izho di{ ~a, kjer ob opre de li tvi poj ma dostop no sti pojas nju je mo in ute me lju je mo nje go vo pove za vo s po li cen triz mom kot temelj nim kon cep tom pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Na tem mestu je pred stav ljena tudi meto do lo gi ja dela, ki je slo ne la na upo ra bi ana li ti~ ne ga mode la pro met ne dostop - no sti. V dru gem poglav ju sta poda na kro no lo{ ki pre gled in opis sta nja na podro~ ju na~r - to va nja pro met ne dostop no sti v na {i dr`a vi. Pou da rek je na obrav na vi zako no da je in temelj nih dr`av nih pro stor skih doku men tov, iz kate rih so raz vid ne stra te{ ke silni - ce in usme ri tve na tem podro~ ju. Zani ma li so nas tudi kon kret ni rezul ta ti na~r to va nja dostop no sti in nji ho ve posle di ce v pro sto ru. Je dro mono gra fi je pred stav lja jo tret je, ~etr to, peto in {esto poglav je, v ka te rih so zbra ni rezul ta ti mode li ra nja pro met ne dostop no sti do regio nal nih sre di{~. Naj prej 14

16 smo z raz li~ nih vidi kov pre ve ri li sta nje pro stor ske urav no te `e no sti regio nal nih sre - di{~, nato pa pred sta vi li raz li ke v nji ho vi dostop no sti in preu ~i li pogla vit ne raz lo ge zanje. Na kon cu smo s po mo~ jo dob lje nih rezul ta tov pre ve ri li, v kak {ni meri se meje regij v raz li~ nih pred lo gih regio na li za ci je Slo ve ni je uje ma jo z me ja mi dostop no sti nji - ho vih sre di{~. V sklep nem poglav ju je pov ze tek celot ne ga razi sko va nja, ob njem pa so poda ne neka te re kri ti~ ne zaklju~ ne misli. 2 Teo ret ska izho di{ ~a 2.1 Opre de li tev pro met ne dostop no sti Kljub ~eda lje pogo stej {i rabi spa da pojem pro met na dostop nost med te` ko opre - de lji ve in neja sno opre de lje ne poj me, saj zanj obsta ja jo zelo raz no li ke vse bin ske naved be, ki so v ve ~i ni pri me rov pre cej ohlap ne in dopu{ ~a jo {te vil ne raz la ge (^er - ne 1986). Gould (1969) pra vi, da je dostop nost zelo pogost in vses plo {no upo rab ljan izraz, ki ga lah ko vsak uspe {no upo rab lja, ven dar le dot lej, dokler ni soo ~en s prob - le mom nje go ve opre de li tve ali mer je nja (Mo se ley 1979; ^er ne 1986; Pelc 1989). Po jem pro met ne dostop no sti posa mez ni avtor ji zelo raz li~ no opre de lju je jo. Pri tem izha ja jo iz kon kret ne ga prob le ma, s ka te rim se ukvar ja jo (Pelc 1989). Nekaj najpo - go stej {ih opre de li tev pro met ne dostop no sti, ki se upo rab lja jo v pro stor skem pla ni ra nju, je zbral ^er ne (1986). Iz njih pov ze ma, da je pro met na dostop nost v poe no stav lje - nem smi slu kako vost posa mez ne loka ci je v raz mer ju do osta lih loka cij v pro sto ru, na pri mer kako vost loka ci je {ole, bol ni ce, pod jet ja, avto bu sne posta je, v od no su do raz po re di tve pre bi vals tva. Ne ko li ko natan~ nej {o defi ni ci jo pro met ne dostop no sti, ki hkra ti dolo ~a tudi enega od na~i nov nje ne ga mer je nja, poda ja Geo graf ski ter mi no lo{ ki slo var (Klad nik, Lovren - ~ak in Oro `en Ada mi~ 2005, 320). V njem je zapi sa no, da je pro met na dostop nost»~a sov na ali dejan ska odda lje nost dolo ~e ne ga nase lja od najb li` je pro met ne pove za ve, pro met ne ga sreds tva, zapo sli tve ne ga sre di{ ~a, ve~ je ga mesta, izra `e na v mi nu tah ali kilo - me trih«. Podob no sta pro met no dostop nost defi ni ra la tudi Vri {er (1978) in Pelc (1989), z njo pa se stri nja jo tudi {te vil ni avtor ji novej {ih razi skav, ki se ukvar ja jo zla sti z mo - de li ra njem dostop no sti s po mo~ jo geo graf skih infor ma cij skih siste mov (Gu li~ in Plev nik 2000; Drob ne 2003; Pali ska, Drob ne in Fab jan 2004; [etinc, Ko~e var in Kri - vec 2006; Kozi na 2008). Ob tem bi bilo za opre de li tev pro met ne dostop no sti ob ~asov ni in pro stor ski odda lje no sti ver jet no tre ba doda ti {e stro{ kov no kom po nen to. Ta posta - ja pose bej aktual na v ~a su nara{ ~a jo ~ih cen motor nih goriv in vse bolj inten ziv ne ga zave da nja o u~in kih zuna njih stro{ kov pro me ta (Plev nik 2008). Po tej defi ni ci ji pro - met na dostop nost pred stav lja neke vrste upor, mer jen v raz li~ nih eno tah, ki ga je tre ba pre ma ga ti ob giba nju v pro sto ru. 15

17 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji 2.2 Pro met na dostop nost in regio nal no-pro stor ski raz voj V agrar ni dobi pro met na dostop nost na obmo~ ju Slo ve ni je ni ime la tako veli - ke ga pome na za regio nal no-pro stor ski raz voj kot v poz nej {ih obdob jih. Glav na raz lo ga sta slab {e pro met ne pove za ve in pre vla du jo~ `iv ljenj ski slog, ki se je v po ve za vi s samoo - skrb nim kme tijs tvom ome je val zla sti na doma ~e oko lje. Posle di ce so bile raz pr {e na pose li tev in gos po dars tvo ter zelo niz ka mobil nost pre bi vals tva. V te danjem ~asu je imel pro met zla sti funk ci jo trgov ske ga pove zo va nja mest in trgov (Kle men ~i~ 2003 in 2005). Zara di teh dejav ni kov je bil regio nal no-pro stor ski raz voj vse do polo vi ce 19. sto let ja skla den in ena ko me ren. Slo ven ski pro stor je bil oprem ljen z do volj gostim omre` jem cen tral nih nase lij s tr` ni mi, admi ni stra tiv ni mi in pro met ni mi funk ci ja - mi za potre be regij, ki so celo vpli va la na {ir {o oko li co (@a gar 1978). Po men pro met ne dostop no sti za regio nal no-pro stor ski raz voj ter vse sfe re dru`be ne ga in gos po dar ske ga `iv lje nja se je izra zi to spre me nil v in du strij ski dobi. Teh no lo{ ki raz voj je z iz bolj {e va njem in grad njo sodob nej {ih oblik pro met nic ter moder nej {i mi pre voz ni mi sreds tvi poskr bel za nove obli ke mobil no sti, ki jih je na nek na~in zah te val tudi to~ kast gos po dar ski (in du strij ski) raz voj. Naj ve~ ji pre lom v raz - vo ju pro me ta, ki je imel {te vil ne pro stor ske posle di ce in je zato postal temelj ni kamen sodob ne ga pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je, je bila izgrad nja Ju` ne `elez ni ce sre di 19. sto - let ja. Za to obdob je je na eni stra ni zna ~i len hiter raz voj mest, trgov in osta lih nase lij vzdol` `elez ni{ ke pro ge, na dru gi pa naza do va nje celih regij, rura li za ci ja neka te rih od pro met ne `ile odda lje nih cen tral nih nase lij, pove ~a na agrar na gosto ta, pro le ta - ri za ci ja kme tij ske ga gos po dars tva in podob no (@a gar 1978). Od takrat dalje je za Slo ve ni jo zna ~i len nes kla den regio nal ni raz voj z bi po la ri za ci jo pro sto ra na raz vi ta in manj raz vi ta obmo~ ja. Z na dalj njo izgrad njo `elez ni{ ke ga omre` ja in poso dab - lja njem cest ne infra struk tu re (iz grad nja avto cest ne ga kri `a) so se vzpo sta vi le ustrez ne raz me re za tek ton ske pre mi ke v re gio nal no-pro stor ski struk tu ri na{e dr`a ve. Iz grad nja pro met ne infra struk tu re je vpli va la na ve~ jo stop njo med se boj ne pove - za no sti in pro met ne dostop no sti. Z in ten ziv no moto ri za ci jo v dru gi polo vi ci 20. sto let ja se je med dru gim mo~ no pove ~a la in raz {i ri la dnev na migra ci ja zapo sle nih (Ga brovec in Bole 2009), okre pi la so se cen tral na nase lja in zve ~a la se je dostop nost za pre bi - val ce iz bolj odmak nje nih in hri bo vi tih pre de lov. Kljub temu je pri{ lo do obse` ne ga pre se lje va nja pre bi vals tva na rav nin ska obmo~ ja in v kra je z ve~ jim {te vi lom delov - nih mest. Indu strij ska in urba na sre di{ ~a vzdol` glav nih pro met nic so izob li ko va la tako ime no va ni»in du strij ski pol me sec«s pro stor sko kon cen tra ci jo urba ni za ci je in indu stri je, ki se mu je poz ne je pri la go dil tudi avto cest ni kri` (^er ne in Jer {i~ 1998). V Slo ve ni ji se regio nal no-pro stor ski raz voj od {est de se tih let prej{ nje ga sto let ja nasla nja na kon cept poli cen tri~ ne ga raz vo ja, ki je nastal kot odgo vor na pove ~e va - nje regio nal nih raz voj nih raz lik (Vri {er 1989). Sko zi raz li~ na obdob ja regio nal ne ga raz vo ja se je nje gov namen zara di raz li~ nih dru` be nih in gos po dar skih raz mer rah - 16

18 lo spre mi njal, sam kon cept pa ni bil niko li natan~ no opre de ljen. Zdaj je eden od temelj - nih name nov poli cen triz ma vzpo stav lja nje prib li` no ena ke dostop no sti do sto ri tve nih dejav no sti in dru` be ne infra struk tu re za vse pre bi val ce Slo ve ni je (Drozg 2005). Glavni pou dar ki kon cep ta so bili `e ve~ krat dolo ~e ni na stra te{ ki rav ni, nazad nje v Stra te - gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004), na izved be ni rav ni pa kon cept {e ni bil resne je kon kre ti zi ran. 2.3 Poli cen tri~ ni kon cept v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je V ak tual nem kon cep tu pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je je kot temelj ni okvir urba ne ga siste ma opre de lje no dvo sto penj sko, poli cen tri~ no struk tu ri ra no omre` je sre di{~ nacio nal ne ga in regio nal ne ga pome na. Poleg teh naj bi se na lokal ni rav ni raz - vi ja la tudi sre di{ ~a medob ~in ske ga pome na, pomemb nej {a lokal na in dru ga lokal na sre di{ ~a (sli ka 1). Za vsa ko od teh kate go rij so nave de ni kri te ri ji v smi slu veli ko sti, polo `a ja gra vi ta cij ske ga zaled ja in oprem lje no sti s sre di{~ ni mi funk ci ja mi. V ok viru tega poli cen tri~ ne ga urba ne ga siste ma naj bi se raz vi ja lo omre` je ustrez no oprem - lje nih sre di{~, ki bi vsem pre bi val cem omo go ~a la udob no, cenov no ugod no, var no in okolj sko spre jem lji vo dostop nost do jav nih funk cij, delov nih mest, sto ri tev in zna - nja. Kot sre di{ ~a nacio nal ne ga pome na naj bi se raz vi ja la tista urba na nase lja, ki ima - jo ve~ kot pre bi val cev ter poten cia le za raz voj sto ri tve nih, oskrb nih in dru gih dejav no sti za oskr bo pre bi val cev na svo jem gra vi ta cij skem obmo~ ju. V to kate go ri - jo se lah ko uvr{ ~a jo tudi nase lja, ki sama sicer ne izpol nju je jo teh pogo jev, ampak si to vlo go deli joj z dru gi mi funk cij sko pove za ni mi bli` nji mi nase lji. Tovrst no pove - za nost med urba ni mi nase lji ime nu je mo somest je. Sre di{ ~a nacio nal ne ga in tudi regio nal ne ga pome na naj bi vse bo va la dejav no sti dru` be ne infra struk tu re, oskrb ne, sto ri tve ne, uprav ne in dru ge dejav no sti ter bila ob tem naj po memb nej {a gos po dar - ska obmo~ ja in pro met na voz li{ ~a. V njih naj bi bili loci ra ni ter ciar na in sekun dar na raven zdravs tve ne oskr be, viso ko in vi{ je izo bra `e va nje, vi{ je stro kov no izo bra `e vanje, sod ne in uprav ne insti tu ci je, bolj spe cia li zi ra no social no vars tvo ter jav ne razi sko - val ne orga ni za ci je. V naj po memb nej {ih med nji mi pa naj bi se ume sti li ter ciar na raven zdravs tve ne oskr be, fakul tet no (vi so ko) izo bra `e va nje ter naj vi{ ja raven sod nih in uprav nih insti tu cij. Kot sre di{ ~a nacio nal ne ga pome na naj bi se prio ri tet no raz vi ja la mesta Celje, Kranj, Ljub lja na, Mari bor, Mur ska Sobo ta, Nova Gori ca, Novo mesto, Postoj na, Ptuj in Vele - nje ter somest ja Bre `i ce Kr{ ko Sev ni ca, Jese ni ce Ra dov lji ca, Koper Izo la Pi ran, Slo venj Gra dec Rav ne na Koro{ kem Dra vo grad in Trbov lje Hrast nik Za gor je ob Sli ka 1: Zasno va poli cen tri~ ne ga pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je 2004). p str

19 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji nacionalno sredi{~e mednarodnega pomena sredi{~e nacionalnega pomena sredi{~e regionalnega pomena somestje sredi{~e regionalnega pomena {ir{e mestno obmo~je povezanost omre`ja sredi{~ regionalno obmo~je Povzeto po: Kartografija: Iva Bo`i~, Boris Kralj Vir: Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Urad za prostorski razvoj Direktorata za prostor Ministrstva za okolje, prostor in energetiko,

20 BOJAN ERHARTI^ Sli ka 2: Glav no mesto Slo ve ni je Ljub lja na je na{e naj po memb nej {e gos po dar sko, politi~ no, kul tur no in pro met no sre di{ ~e. Savi. Med nji mi naj bi se Ljub lja na, Koper in Mari bor zara di vlo ge, veli ko sti in/ali lege raz vi ja la kot sre di{ ~a med na rod ne ga pome na. Ljub lja na naj bi zago tav lja la uprav - ne, poli ti~ ne, pro met ne, kul tur ne in dru ge sto ri tve vsem pre bi val cem Slo ve ni je in naj bi se raz vi ja la v med na rod no kon ku ren~ no dr`av no pre stol ni co. 3 Meto do lo gi ja Ra zi sko va nja pro met ne dostop no sti v Slo ve ni ji smo se loti li s po mo~ jo ana li ti~ - ne ga mode la pro met ne dostop no sti, ki ga je izde lal Urba ni sti~ ni in{ti tu ti Repub li ke Slo ve ni je leta 2008 pod vods tvom dr. Alja `a Plev ni ka. Model delu je v pro gram skem oko lju ESRI Arc GIS, z raz {i ri tve nim modu lom Net work Analyst. Nje go va izde la va je teme lji la na pri pra vi obse` ne baze podat kov, ki je obse` na tako po vse bin ski kot geo - graf ski pla ti, saj zaje ma ozem lje celot ne dr`a ve in glav ni no nje ne ga cest ne ga omre` ja. Model je sestav ljen iz digi tal nih vek tor skih podat kov o cest nem in nasel bin skem omre`ju za leto 2005, ki so jim bili doda ni atri but ni podat ki o real nih hitro stih po posa mez nih cest nih odse kih ob upo ra bi oseb ne ga avto mo bi la za isto leto, ter podat - ki o {te vi lu pre bi val cev iz Popi sa 2002 (med mre` je 1). 19

21 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Pri pra va baze podat kov je bila zara di raz li~ nih vrst in izvo ra pro stor skih podat - kov pre cej zah tev na in dol go traj na. Ob tem so bili izpo stav lje ni zla sti nasled nji kri te ri ji: natan~ nost (pro stor ska natan~ nost cest ne ga omre` ja in nase lij, pra vil na geo me trij - ska usmer je nost omre `ij, topo lo{ ka natan~ nost podat kov), a`ur nost, uskla je nost in med se boj na povez lji vost (geo me trij ska povez lji vost cest ne ga omre` ja in nase lij). Pre gled ni ca 1: Na~in dode lje va nja atri bu ta hitro sti ob upo ra bi oseb ne ga avto mo bi la za cest no omre` je Slo ve ni je. ka te go ri ja ceste av to ce sta in hitra cesta glav na cesta I. reda glav na cesta II. reda re gio nal na cesta I. reda re gio nal na cesta II. reda re gio nal na cesta III. reda ob ~in ska cesta cest no omre` je zno traj str nje no pozi da nih obmo ~ij v Ljub lja ni, Mari bo ru in Celju do de lje va nje atri bu ta hitro sti iz baze podat kov o real nih hitro stih po posa mez nih cest nih odse kih (Di rek ci ja Repub li ke Slo ve ni je za ceste) vsi avto cest ni odse ki ter odse ki hitrih cest, ki niso ime li dode lje nih hitro sti na pod la gi te baze podat kov, so dobi li ena ko hitrost, kot jo ima pas nas pro ti voze ~ih vozil vsi pri klju~ ki na to omre` je so dobi li pav {al no hitrost 50 km/h iz baze podat kov o real nih hitro stih po posa mez nih cest nih odse kih (Di rek ci ja Repub li ke Slo ve ni je za ceste) nekaj odse kov teh kate go rij je dobi lo pav {al no hitrost 40 km/h; odse ki, ki so jim bile lah ko pri pi sa ne hitro sti na pod la gi sosed njih odse kov, so dobi li te hitro sti vse ob~in ske ceste so dobi le pav {al no hitrost 40 km/h hitrost na posa mez nih cest nih odse kih v Ljub lja ni je 20 km/h, v Ma ri bo ru in Celju pa 25 km/h Ve li ke koli ~i ne podat kov o ob ~in skem cest nem omre` ju so zah te va le nji ho vo gene - ra li za ci jo. Tako se je v mo de lu upo {te va lo samo glav no ob~in sko cest no mre `o, ki naj bolj nepo sred no med se boj no pove zu je nase lja, stran ske ceste pa se je opu sti lo. Na ta na~in pri prav lje ni bazi podat kov je sle di la nji ho va pre tvor ba v mre` no struk tu ro, na pod la gi kate re je s po mo~ jo dolo~ nih kri te ri jev mo` no ugo tav lja ti: poto val ni ~as, raz da ljo in poto val no hitrost po dr`av nem in lokal nem cest nem omre`ju med vse mi nase lji v Slo ve ni ji, Sli ka 3: Gra fi~ ni pri kaz ana li ti~ ne ga mode la pro met ne dostop no sti. p 20

22 21 Cestno omre`je avtocesta hitra cesta glavna cesta regionalna cesta ob~inska cesta centroid naselja km Kartografija: Jani Kozina Vir: Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, 2008

23 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji opti mal no pot med dve ma ali ve~ nase lji (naj hi trej {e, naj kraj {e ) in ~asov na zaled ja nase lij. Kon tro la kako vo sti je poka za la, da model zelo dobro delu je na dr`av nem cest - nem omre` ju, neko li ko slab {e pa na lokal nem, kjer je sta nje poto val nih hitro sti po cest nih odse kih zaje to z manj {o mero natan~ no sti. Med pomanj klji vo sti mode la lah - ko {te je mo tudi nez mo` nost upo {te va nja podat kov o no tra nji pro stor ski struk tu ri nase lij, saj je naj ni` ja raven obrav na ve nase lje kot to~ kov ni objekt (cen troid). To se v ne ga tiv nem smi slu odra `a pred vsem pri ve~ jih mestih, na pri mer Ljub lja ni in Mari - bo ru, kjer model zane ma ri raz li ke v do stop no sti sre di{ ~a in obrob ja mesta ter tako kot pri osta lih nase ljih izra ~u na va dostop nost do mest ne ga sre di{ ~a. Ne na zad nje je ome ji tev mode la tudi, da je z njim mogo ~e izva ja ti ana li ze pro - met ne dostop no sti le na pod la gi cest ne ga omre` ja ob upo ra bi oseb ne ga avto mo bi la. Pri tem se od osta lih pro met nih pod si ste mov zane ma ri ta zla sti `elez ni{ ki in avto bu - sni pro met. Kljub temu meni mo, da je z mo de lom mo` no dobi ti zado vo ljiv vpo gled v de jan sko sta nje pro met ne dostop no sti, saj se pri nas tako kot v Evro pi nas ploh ve~i - na pro met ne ga dela opra vi z oseb ni mi avto mo bi li (Plev nik 2008). Poleg tega velja, da avto bu sni pro met za pre voz pot ni kov upo rab lja isto infra struk tu ro kot oseb ni avto - mo bil ski pro met, pa tudi `elez ni ca pote ka po sko raj da istih kori dor jih kot naj bolj zmog lji vi deli na{e ga cest ne ga omre` ja. Ob de la va, dode la va ter osta la pri pra va podat kov je prav tako kot izde la va modela pote ka la v pro gram skem oko lju ESRI Arc GIS, sklep ne ana li ze mode la pa so se izvajale s po mo~ jo pro gram skih oro dij Micro soft Access 2007, Micro soft Excel 2007 in SPSS Z mo de li ra njem cest ne dostop no sti so se v Slo ve ni ji ukvar ja li `e mno gi avtor ji. Med sta rej {i mi razi ska va mi lah ko ome ni mo zla sti dela Gosar ja (1964, 1966 in 1975) in Pel ca (1989), med novej {i mi pa velja izpo sta vi ti dela Guli ~a in Plev ni ka (2000), Drob ne ta, Pali ske in Fab ja no ve (2004) ter [etin ca, Ko~e var je ve in Kriv ca (2006). Novej - {e razi ska ve se od sta rej {ih raz li ku je jo zla sti po moder nej {ih in natan~ nej {ih orod jih ter podat kih za dolo ~a nje pro met ne dostop no sti, ki v glav nem teme lji jo na teh no - lo gi ji geo graf skih infor ma cij skih siste mov. V tej mono gra fi ji upo rab lje ni model pa za raz li ko od vseh nave de nih kot prvi omo go ~a izra ~u na va nje dejan skih poto val nih ~asov, hitro sti in raz dalj po obsto je ~em cest nem omre` ju med vse mi nase lji v Slo ve - ni ji. 4 Na~r to va nje pro met ne dostop no sti Na ~r to va nje pro met ne dostop no sti je pomem ben dejav nik pri ure ja nju pro sto - ra. Kljub temu pri pre gle du slo ven skih plan skih doku men tov od kon ca 2. sve tov ne voj ne do za~et ka devet de se tih let prej{ nje ga sto let ja ni zaz na ti ukre pov, ki bi kaza - li, da so plod opre de lje ne stra te gi je za izbolj {a nje kate re ga ko li vidi ka pro met ne 22

24 dostopno sti (Pelc 1989). Tudi v ak tual ni pro stor ski zako no da ji (Za kon o spod bu - janju 2005; Zakon o pro stor skem na~r to va nju 2007) pro met ne dostop no sti prak ti~ no ni mogo ~e zasle di ti. Nepo sred no se ome nja le v po ve za vi z do lo ~e ni mi zna ~il nost - mi na lokal ni rav ni (na pri mer dostop nost objek tov za funk cio nal no ovi ra ne ose be in dostop nost par cel do jav ne ga cest ne ga omre` ja). Veli ko ciljev v obeh zako nih pa se nana {a na pro met no dostop nost posred no, saj je nje no izbolj {a nje dosti krat pogoj ali posle di ca nji ho ve ga ure sni ~e va nja (na pri mer pro stor sko uskla je na in med seboj dopol nju jo ~a se raz me sti tev raz li~ nih dejav no sti v pro sto ru, traj nost ni raz voj v pro - sto ru in u~in ko vi ta ter gos po dar na raba zem lji{~, pre pre ~e va nje nasta ja nja novih obmo ~ij z ve~ ji mi raz voj ni mi prob le mi, zmanj {e va nje raz lik v ka ko vo sti `iv lje - nja ) (Ko zi na 2008). Opaz nej {o vlo go pro met ne dostop no sti pri na~r to va nju pro stor ske ga raz vo ja Slo - ve ni je je mogo ~e zasle di ti v no vej {ih stra te{ kih pro stor skih doku men tih, deni mo Stra te gi ji regio nal ne ga raz vo ja Slo ve ni je (2001), Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo - ve ni je (2004) in Stra te gi ji raz vo ja Slo ve ni je (2005). Iz nji ho ve pri mer jal ne ana li ze je bilo ugo tov lje no, da ima dostop nost pomemb nej {o vlo go zla sti v obeh novej {ih doku - men tih, kar pome ni, da se vlo ga pro met ne dostop no sti na stra te{ ki rav ni ure ja nja pro sto ra s~a so ma kre pi. Tako na pri mer Stra te gi ja regio nal ne ga raz vo ja Slo ve ni je med ukre pi za izbolj {e va nje pro met ne dostop no sti pred vi de va le izgrad njo in obno - vo promet ne infra struk tu re, med tem ko ima Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je v prvi vrsti defi ni ra ne {te vil ne prob le me, pove za ne s sla bo pro met no dostop nost jo (nes kla den regio nal ni raz voj, praz nje nje pode `e lja, raz pr {e na grad nja, neu strez na pro - met na infra struk tu ra, nepo ve zan in nera zvit jav ni pot ni{ ki pro met ), in opre de lje ne zelo raz no li ke re{i tve za nje no izbolj {a nje (raz voj poli cen tri~ ne ga omre` ja mest in dru gih nase lij, zago tav lja nje pove za no sti urba nih nase lij in nji ho vih zale dij z u~in - ko vi to mobil nost jo, pod pr to z jav nim pot ni{ kim pro me tom, smo tr na raba pro sto ra za urba ni za ci jo in nad zor nad {ir je njem urba nih obmo ~ij, zago tav lja nje zadost nih koli ~in raz li~ nih sta no vanj v ur ba nih nase ljih ). Vsi sku paj so sicer pre cej raz tre - se ni po tele su bese di la, ven dar to ne zakri va dejs tva, da je pro met na dostop nost eden izmed pomemb nej {ih vse bin skih delov te Stra te gi je. Sko raj povsem enak nabor ukre - pov za izbolj {e va nje pro met ne dostop no sti, a v pre cej bolj str nje ni obli ki, je mogo ~e zasle di ti tudi v Stra te gi ji raz vo ja Slo ve ni je, ki kot krov ni stra te{ ki raz voj ni doku ment upo {te va usme ri tve `e spre je tih doku men tov (Ko zi na 2009). Stra te{ kim usme ri tvam v za go tav lja nju bolj {e pro met ne dostop no sti, ki naj bi sklad - no s pa ra dig mo traj nost ne ga raz vo ja omo go ~a le raz voj kon ku ren~ ne ga gos po dars tva, social no vklju ~e nost in zmanj {a nje pri ti skov na oko lje, vse bolj sle di jo tudi raz li~ ni izved be ni doku men ti (Re so lu ci ja o na cio nal nih 2006; Reso lu ci ja o pro met ni poli - ti ki 2006; Ope ra tiv ni pro gram 2007; Dr`av ni raz voj ni pro gram 2008). Kljub temu pa raz voj ne te` nje na posa mez nih podro~ jih {e ne ka`e jo pozi tiv nih u~in kov zastav - lje nih ciljev in pred la ga nih ukre pov. V Po ro ~i lu o raz vo ju 2010 (Kmet Zupan ~i~ 23

25 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji vlaganja ( ) pristani{~a letali{~a `eleznice ostale dr`avne ceste avtoceste Sli ka 4: Vla ga nja v pro met no infra struk tu ro v Slo ve ni ji (Plev nik 2008). s so de lav ci 2010), s ka te rim sprem lja mo ure sni ~e va nje Stra te gi je raz vo ja Slo ve ni je, je med klju~ ni mi ugo to vi tva mi nave de no, da se je v zad njih letih nada lje va lo inten - ziv no inve sti ra nje v cest no infra struk tu ro ob hkrat nih niz kih vla ga njih v `e lez ni{ ko infra struk tu ro. Obe nem se je nada lje va la te` nja zmanj {e va nja vlo ge jav ne ga pot ni{ - ke ga pro me ta, kar sku paj s prej nave de ni mi dejs tvi ka`e na {e ved no veli ko neu rav no te `e nost pro met nih pod si ste mov in favo ri zi ra nje izbolj {e va nja pro met ne dostop no sti zgolj ob upo ra bi oseb ne ga avto mo bi la (sli ka 4). Sled nje mu so bolj naklo - nje ne tudi nega tiv ne te` nje v raz vo ju pose li tve, ki se odra `a jo v su bur ba ni za ci ji in dezur ba ni za ci ji, kar vse ka kor ni sklad no s kon cep tom poli cen tri~ ne ga raz vo ja in kre - pi tvi jo regio nal nih sre di{~. Na ta na~in se pove ~u je jo dol `i ne poto vanj, kar ima {te vil ne nega tiv ne posle di ce na gos po dar skem, social nem in {e zla sti na okolj skem podro~ - ju. Zato ni pre se net lji vo, da zao br ni tev te`enj rasto ~ih pri ti skov pro me ta na oko lje pred stav lja ene ga od naj ve~ jih raz voj nih izzi vov Slo ve ni je. Slo ve ni ja je od leta 1995, ko je bil spre jet Nacio nal ni pro gram izgrad nje avto cest v Re pub li ki Slo ve ni ji (NPIA) (1996), z iz grad njo avto cest ne ga omre` ja daja la pred - nost zla sti kre pi tvi medre gij ske pove za no sti po V. in X. pa ne vrop skem pro met nem kori dor ju. Preo sta lo omre` je dr`av nih cest (glav nih in regio nal nih) pa se je pred vsem vzdr `e va lo in ohra nja lo. V glav nem so se odprav lja la ozka grla s ci ljem pove ~e va nja pre pust no sti in var no sti pro me ta. Kljub temu se je splo {no sta nje obsto je ~e ga omre` - 24

26 ALE[ SMREKAR Sli ka 5: Slo ve ni ja je v zad njih letih ve~i no vla ganj v pro met no infra struk tu ro name nila izgrad nji avto cest ne ga omre` ja. ja dr`av nih cest v tem obdob ju celo poslab {a lo. Tre nut ne raz me re namre~ ka`e jo, da sta dobri dve peti ni (42 %) omre` ja teh cest v sla bem ozi ro ma zelo sla bem sta nju (Re - so lu ci ja o pro met ni poli ti ki 2006). Posred no sta nje omre` ja dr`av nih cest pri ka zu je jo tudi rezul ta ti evrop ske ga neod vi sne ga pro gra ma oce ne var no sti cest Euro RAP (Eu - ro pean Road Asses sment Pro gram me), po kate rih se pri nas 59,3 % dr`av nih cest pri pi su je ta veli ka ozi ro ma sred nje veli ka stop nja tve ga nja (med mre` je 2). Ve li ka in vse ve~ ja pro met na izo la ci ja neka te rih peri fer nih delov Slo ve ni je, ki so jih avto ce ste in dru ge pomemb ne komu ni ka ci je (na pri mer `elez ni ce) zaob{ le (sred - nje in zgor nje Poso~ je hkra ti z Idrij sko-cer kljan skim, Koro{ ka, Ko~ev sko z Zgor njim Pokolp jem, Suha in Bela Kra ji na), posta ja vse resnej {i prob lem. Pro met na izo la ci ja pove ~u je raz voj no zao sta ja nje, izse lje va nje in pov zro ~a {e ve~ jo {ib kost regio nal nih ali subre gio nal nih sre di{~ (La vra~ s so de lav ci 2004). Opi sa no sta nje je ome ji tve ni dejav - nik sklad ne ga regio nal ne ga raz vo ja. Pro met no odmak nje na obmo~ ja zara di sla be dostop no sti in s tem vi{ jih trans port nih stro{ kov posta ja jo loka cij sko nekon ku ren~ - na, ~etu di ima jo dru ge, za raz voj potreb ne dejav ni ke (ce nej {a zem lji{ ~a, uspo sob lje no delov no silo, narav ne vire ). Za izbolj {a nje pro met ne dostop no sti teh obmo ~ij je dr`a va v ok vi ru Reso lu ci je o na cio nal nih raz voj nih pro jek tih za obdob je (2006) pred vi de la izgrad - 25

27 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Sli ka 6: Kostel sko s svo jo odmak nje no lego velja za ene ga na{ih raz voj no naj bolj prob le ma ti~ nih obmo ~ij, ki se ga sku {a osred nji Slo ve ni ji prib li `a ti z iz grad njo 3a. raz voj ne osi. MARJAN GARBAJS njo treh prio ri tet nih raz voj nih osi. Poleg kon cen tra ci je gos po dar ske ga raz vo ja ob nji - ho vih tra sah je nji hov glav ni cilj izbolj {a nje pro met ne dostop no sti in var no sti: 3. raz voj na os se za~ ne na sever ni meji z Av stri jo ter prek Koro{ ke in Savinj ske regije pote ka do avto ce ste Koper [en tilj, od koder se nada lju je pro ti Nove mu mestu in naprej sko zi Dolenj sko in Belo kra ji no do meje s Hr va{ ko, 3a. raz voj na os pote ka od ljub ljan ske ju` ne vpad ni ce na Rud ni ku do [kof lji ce in se nada lju je mimo Veli kih La{~, Rib ni ce in Ko~ev ja do mej ne ga pre ho da Petri na s Hr va{ ko, 4. raz voj na os se za~ ne pri mej nem pre ho du Robi~ z Ita li jo ter prek Koba ri da in Tol mi na pote ka do Cerk ne ga, nakar se mimo Hota velj nada lju je po Poljan ski dolini do [kof je Loke in se zaklju ~i na Jepr ci. Poz ne je je bil tej osi dodan {e en krak, ki pote ka na mimo Idri je do Logat ca ozi ro ma avto ce ste Koper [en tilj). ^e prav ima jo vse tri osi ena ke cilje, med nji mi lah ko opa zi mo neka te re raz li ke. 3. raz voj na os ima pose ben pomen v po ve zo va nju mo~ nih regio nal nih gos po dar skih sre di{~. S po ve ~a no pro met no dostop nost jo bo gos po dar skim sub jek tom na tej osi omo go ~e no {ir je nje trga. Poleg tega ima 3. raz voj na os v po ve za vi s so sed nji ma regi - ja ma v Av stri ji in na Hrva{ kem tudi pomem ben ~ez mej ni zna ~aj. 3a. raz voj na os je regio nal na pove za va, ~ez mej no pa pred stav lja naj kraj {o pove za vo z Gor skim kotar - 26

28 jem in Kvar ner jem. Na dalj {e poto val ne ~ase do Ljub lja ne vpli va jo ozka grla zara di pote ka sko zi sre di{ ~a Veli kih La{~, Rib ni ce in Ko~ev ja, {e zla sti pa nere {e na nave za - va na glav ne cest ne pove za ve pri [kof lji ci. 4. raz voj na os pa pred stav lja pove za vo Poso~ ja z osred njo Slo ve ni jo, med tem ko njen ~ez mej ni pomen ni izra zi to pou dar jen. Za prebival ce ob tej osi je prob le ma ti~ na pred vsem dostop nost, ki se odra `a v dol gem poto val nem ~asu do glav ne ga mesta, prob lem pa so tudi pre ki nje ne pro met ne pove - za ve ob izred nih zim skih raz me rah. 5 Pro stor ska urav no te `e nost regio nal nih sre di{~ Pro met no dostop nost do regio nal nih sre di{~ smo dolo ~a li na pri me ru pet naj - stih izbra nih sre di{~ nacio nal ne ga pome na, kot so opre de lje na v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004). V njej je sklad no s kon cep tom poli cen triz ma nave de no, da mora jo biti regio nal na sre di{ ~a ustrez no oprem lje na in omo go ~a ti vsem pre bi val cem spre jem lji vo dostop nost do jav nih funk cij, delov nih mest, sto ri tev in zna nja, hkra ti pa mora biti nji ho vo omre` je pri mer no pro stor sko urav no te `e no. Regio nal na sredi{ - ~a mora jo torej zno traj meja svo jih ~asov nih zale dij ~im bolj inten ziv no in ena ko mer no pokri va ti pose lje na obmo~ ja v Slo ve ni ji. Zato je v na da lje va nju pozor nost naj prej usmer je na v is ka nje tistih sre di{~, ki naj bo lje izpol nju je jo te kri te ri je in s tega zorne - ga kota v naj ve~ ji meri pris pe va jo k ure sni ~e va nju poli cen tri~ ne ga pro stor ske ga raz vo ja. 5.1 Dejav ni ki urav no te `e no sti Re gio nal na sre di{ ~a so v si ste mu cen tral nih kra jev nase lja naj vi{ jih hie rar hi~ nih rav ni. Na nji ho vo obli ko va nje in pro stor sko urav no te `e nost vpli va jo {te vil ni dejavniki. Med naj po memb nej {e lah ko uvr sti mo narav no geo graf ske raz me re, potek pro metne infra struk tu re, raz me sti tev pose li tve in uprav no-ad mi ni stra tiv ne deli tve (Vri{er 1974). Vlo ga narav no geo graf skih zna ~il no sti se pri tem ka`e posred no, z do lo ~a njem pote ka in vrste tra se pro met ne infra struk tu re ter raz me sti tve pose li tve. Sle me ni tev goro vij in hri bo vij ter dru ge relief ne ovi re so namre~ eden naj po memb nej {ih dejav - ni kov izgrad nje pro met ne ga omre` ja. Danes so take ovi re ob pomo ~i novih teh no lo gij in grad be no-in `e nir skih pose gov sicer la` je in hitre je pre mag lji ve, gle da no {ir{e, z vidi - ka raz vo ja mre `e pro met ne infra struk tu re, pa je mo~ ugo to vi ti, da se nje na temelj na zasno va sko zi deset let ja ni bis tve no spre me ni la. Tako temelj ne narav no geo graf ske pote - ze Slo ve ni je, ki jih nare ku je ta alp ska sle me ni tev v sme ri vzhod za hod in dinar ska v sme ri seve ro za hod ju govz hod, pomemb no dolo ~a jo potek slo ven ske ga cest ne ga in `elez ni{ ke ga omre` ja (Lam pi~ in Ogrin 2009). To velja zla sti za obmo~ ja sever ne in seve ro za hod ne Slo ve ni je, med tem ko so v vzhod ni in jugovz hod ni Slo ve ni ji relief - ne pre pre ke manj izra zi te (Go sar 1966). 27

29 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Sli ka 7: Naj po memb nej {i dejav nik pose li tve in pote ka pro met ne infra struk tu re v Zgor nje sav ski doli ni je relief. MARJAN GARBAJS 28

30 Re lief ne raz me re sku paj z ne ka te ri mi dru gi mi narav ni mi in dru` be ni mi last nost - mi pro sto ra pred stav lja jo tudi pomem ben dejav nik pose li tve. Tako ni naklju~ je, da je ta gostej {a na la` je pre hod nih rav nin skih in ni`in skih obmo~ jih z ugod nej {i mi pod - neb ni mi raz me ra mi, kjer je na raz po la go ve~ bolj kako vost nih kme tij skih zem lji{~, bolj {a je dostop nost do pit ne vode in podob no. Pri nas so to pred vsem obmo~ ja Ljubljan - ske in Celj ske kot li ne ter seve ro vz hod ne Slo ve ni je, kjer je posle di~ no ve~ ja gosto ta pose li tve, z njo pa tudi gosto ta regio nal nih sre di{~ (Per ko 1998b). Pro met no omre` je je za~e lo kon kret ne je vpli va ti na urav no te `e nost slo ven ske - ga nasel bin ske ga siste ma z iz grad njo moder nih infra struk tur nih siste mov. Za~e tek tega pro ce sa lah ko ume sti mo v ob dob je indu strij ske revo lu ci je in izgrad nje `elez nic v 19. sto let ju, ki so med seboj zbli `a le in pove za le {te vil ne kra je, na pri mer Mari bor, Celje, Ljub lja no in Trst. S tem so ta mesta do`i ve la mo~an gos po dar ski raz cvet, mno - ga v ti stem ~asu pomemb na sre di{ ~a, ki jih je `elez ni ca zaob{ la, pa so tudi zara di tega do`i ve la gos po dar ski zaton. Zna ~il ni pri me ri so nek da nja `ele zar ska sre di{ ~a ni ki in Kro pa (^er ne in Jer {i~ 1998). Vse ka kor je `elez ni{ ka infra struk tu ra v ti - stem ~asu poskr be la za mo~ no gos po dar sko in pre bi vals tve no pola ri za ci jo slo ven ske ga pro sto ra in vpli va la na pove ~a nje raz lik v pro met ni dostop no sti med posa mez ni mi obmo~ ji, kar je v kon~ ni fazi pov zro ~i lo pro stor sko neu rav no te `e nost regio nal nih sre - di{~. S tem so se v Slo ve ni ji poja vi li tudi `e zamet ki nes klad ne ga regio nal ne ga raz vo ja, saj so rav no raz li ke v pro met ni dostop no sti med deli slo ven ske ga ozem lja pred stavljale ene ga glav nih dejav ni kov za nasta nek manj raz vi tih obmo ~ij (Vri {er 1999; Ku{ar 2005). Po mne nju ^er ne ta in Jer {i ~a (1998) pa sta poz ne je prav dobra raz vi tost cest ne ga omre` - ja in viso ka stop nja moto ri za ci je pome ni li ene ga od teme ljev za zasno vo poli cen tri~ ne ga urba ne ga in pro stor ske ga raz vo ja, ki naj bi zago tav ljal ena ko mer nej {o dostop nost in sklad nej {i regio nal ni raz voj. Poz ne je je vlo ga `elez nic zara di raz li~ nih raz lo gov naza do va la, od sedem de se tih let 20. sto let ja pa je nji hov pomen ve~ kot o~it no nado me stil avto cest ni kri`. V so dob - no sti je regio nal no-pro stor ski raz voj Slo ve ni je mo~ no odvi sen od pote ka avto cest ne ga omre` ja, s ~i mer so neka te ri deli Slo ve ni je posta li bolje in hitre je dostop ni, kar je poleg dru gih dejav ni kov omo go ~i lo nji hov hitrej {i raz voj. Pri{ lo je do nadalj nje kon centracije gos po dars tva, pose li tve in zna nja, klju~ nih prvin za raz voj regij in ve~ jih gos po darskih sre di{~ v Slo ve ni ji. Na to ka`e jo rezul ta ti {te vil nih empi ri~ nih razi skav, ki doka zu - jejo pove za nost pote ka avto cest ne tra se z rast jo delov nih mest (Nared 2007), ve~ jim {te vi lom pre bi vals tva (Ko zi na 2008), ve~ jo aktiv nost jo trga s kme tij ski mi in gozdnimi zem lji{ ~i (Li sec in Lob nik 2007) in podob no. Na dru gi stra ni so neka te ri deli Slo ve - ni je tudi zara di slab {e pro met ne pove za no sti izgu bi li raz voj ne poten cia le in v njih je pri{ lo do raz voj nih te`av. Zaz na ven je odliv kadrov, rast ve~ jih, pro dor nih podjetij ozi ro ma nji ho vo dol go ro~ no delo va nje pa je v teh kra jih bolj izje ma kot pra vi lo. Te`a - ve se pojav lja jo tudi pri pose li tvi, saj se ljud je vse bolj odse lju je jo v ve~ja mesta, {te vil na obmo~ ja pa se praz ni jo in posle di~ no odmi ra jo (Re so lu ci ja o na cio nal nih 2006). 29

31 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Lah ko bi rekli, da se nasel bin ski sistem sklad no z za ko ni dina mi~ ne ga rav no ves ja neneh - no pri la ga ja novim pose gom v pro sto ru in s tem te`i k sta nju urav no te `e no sti. Med pomemb nej {i mi dejav ni ki pro stor ske urav no te `e no sti regio nal nih sre di{~ velja ome ni ti {e uprav no-ad mi ni stra tiv ne deli tve slo ven ske ga ozem lja v pre te klo sti. ^e pogle da mo obdob je od za~et ka 20. sto let ja, lah ko ugo to vi mo, da je imel urba ni sistem pri nas vse sko zi ve~ hie rar hi~ nih sto penj. Spr va je imel naj vi{ jo stop njo cen - tral no sti Trst, ki mu je po pome nu sle di lo ve~ ve~ jih (Ljub lja na, Gori ca, Celo vec) in sred nje veli kih regio nal nih sre di{~ (Ma ri bor, Celje, Ptuj, Koper) (Vri {er 1974). Slo - ven ski urba ni sistem so mo~ no spre me ni le na novo nasta le meje kra lje vi ne Jugo sla vi je leta 1918, saj je bilo ve~ sre di{~, ki so ime la vpliv na obmo~ ja na slo ven skem ozem - lju (na pri mer Trst, Gori ca, Celo vec, Beljak, Rad go na), vklju ~e nih v so sed nje dr`a ve. Zara di tega je v ur ba nem sistem Slo ve ni je {e ved no opa zen»izo sta nek«dolo ~e nih sre di{~ na regio nal ni rav ni. Da bi urav no te `i li urba ni sistem, je bila po dru gi sve tov - ni voj ni na~rt no zgra je na Nova Gori ca, dolo ~e na sre di{ ~a pa so mo~ no okre pi la svo jo vlo go, na pri mer Mari bor in Koper. [ib kost sred nje veli kih regio nal nih sre di{~ je {e ved no ena izmed zna ~il nih last no sti in tudi sla bo sti slo ven ske ga urba ne ga siste ma. Zato `eli kon cept poli cen tri~ ne ga pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je okre pi ti zla sti nji - ho vo vlo go (Re ber nik 2008). 5.2 Ana li za urav no te `e no sti Pro stor sko urav no te `e nost regio nal nih sre di{~ smo sklad no s Stra te gi jo pro stor - ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004) pre ver ja li za Celje, Kranj, Ljub lja no, Mari bor, Mur sko Sobo to, Novo Gori co, Novo mesto, Postoj no, Ptuj in Vele nje, v so mest jih pa smo izbrali tista sre di{ ~a, ki po oprem lje no sti in gos po dar ski mo~i pred stav lja jo nji hov naj mo~nej{i ~len. V Spod njem Posav ju ta vlo ga pri pa da Kr{ ke mu, v Zgor nji Gorenj ski Jese ni cam, v Ko pr skem pri mor ju Kopru, na Koro{ kem Slo venj Grad cu, v Za sav ju pa Trbov ljam. Pri tem so nas zani ma li nasled nji tri je kri te ri ji: stop nja inten ziv no sti in stop nja ena - ko mer no sti pro met ne dostop no sti pose lje nih obmo ~ij do regio nal nih sre di{~ ter stop nja med se boj ne ga pre kri va nja nji ho vih ~asov nih zale dij. Temelj na pred po stavka razi sko va nja je bila, da mora jo biti regio nal na sre di{ ~a ~im inten ziv ne je in ena ko - mer ne je dostop na za pose lje na obmo~ ja svo jih zale dij, pri ~emer se mora jo nji ho va ~asov na zaled ja med seboj ~im manj pre kri va ti. In ten ziv nost pro met ne dostop no sti do regio nal nih sre di{~: Stop njo inten ziv - no sti pro met ne dostop no sti pose lje nih obmo ~ij do regio nal nih sre di{~ lah ko meri mo s ka zal ni kom pov pre~ ni poto val ni ~as pre bi val cev Slo ve ni je do regio nal nih sre di{~. Izra ~u na va li smo ga tako, da smo vsa ke mu nase lju v Slo ve ni ji dolo ~i li poto val ni ~as z oseb nim avto mo bi lom do naj hi tre je dostop ne ga regio nal ne ga sre di{ ~a, ga obte `i li s {te vi lom pre bi val cev v tem nase lju in na kon cu izra ~u na li pov pre~ je za vsa nase lja v dr `a vi. Nato smo s po mo~ jo te meto do lo gi je za poljub no {te vi lo regio nal nih sre - 30

32 di{~ (od 1 do 15) dolo ~i li raz li ~i ce izbo ra, v pri me ru kate rih je pov pre~ ni poto val ni ~as pre bi val cev Slo ve ni je do regio nal nih sre di{~ naj kraj {i. Z nji ho vim postop nim izlo - ~a njem iz skup ne ga nabo ra pet naj stih sre di{~ smo dolo ~i li, kate ra regio nal na sre di{ ~a so z vi di ka inten ziv no sti pro met ne dostop no sti za pose lje na obmo~ ja Slo ve ni je bolje in kate ra slab {e pro stor sko urav no te `e na (pre gled ni ca 2). Pre gled ni ca 2: Raz li ~i ce izbo ra regio nal nih sre di{~, v pri me ru kate rih je pov pre~ ni poto val ni ~as pre bi val cev Slo ve ni je do regio nal nih sre di{~ naj manj {i. {te vi lo re gio nal na sre di{ ~a pov pre~ ni regio - poto val ni nal nih ~as do regio nal nih sre di{~ sre di{~ v mi nu tah 15 LJ, MB, CE, KP, NM, MS, KR, NG, SG, PT, TR, PO, KK, VE, JE 14,4 14 LJ, MB, CE, KP, NM, MS, KR, NG, SG, PT, TR, PO, KK, VE 14,8 13 LJ, MB, CE, KP, NM, MS, KR, NG, SG, PT, TR, PO, KK 15,4 12 LJ, MB, CE, KP, NM, MS, KR, NG, SG, PT, TR, PO 16,1 11 LJ, MB, CE, KP, NM, MS, KR, NG, SG, PT, TR 16,8 10 LJ, MB, CE, KP, NM, MS, KR, NG, SG, PT 17,6 9 LJ, MB, CE, KP, NM, MS, KR, NG, SG 18,6 8 LJ, MB, CE, KP, NM, MS, KR, NG 20,0 7 LJ, MB, CE, KP, NM, MS, KR 22,2 6 LJ, MB, CE, KP, NM, MS 24,9 5 LJ, MB, CE, KP, NM 27,7 4 LJ, MB, CE, KP 30,8 3 LJ, MB, CE 34,3 2 LJ, MB 39,0 1 LJ 56,3 Re zul ta ti so poka za li, da je pov pre~ ni poto val ni ~as pre bi val cev Slo ve ni je do vseh pet naj stih sre di{~ nacio nal ne ga pome na 14,4 mi nu te. Z zmanj {e va njem nji ho ve ga {te vi la se ta ~as ustrez no dalj {a, v naj manj {i meri, ~e v za po red ju iz skup ne ga nabora naj prej izv za me mo Jese ni ce (JE), nato pa {e Vele nje (VE), Kr{ ko (KK), Postoj no (PO), Trbov lje (TR), Ptuj (PT), Slo venj Gra dec (SG), Novo Gori co (NG), Kranj (KR), Mursko Sobo to (MS), Novo mesto (NM), Koper (KP), Celje (CE) in Mari bor (MB). Regional no sre di{ ~e, ki je za ve~i no slo ven ske ga pre bi vals tva naj bolj dostop no, je Ljub lja na (pov pre~ no 56,3 mi nu te). To pome ni, da se v tem vrst nem redu z vi di - ka inten zi te te dostop no sti regio nal nih sre di{~ nji ho va pro stor ska urav no te `e nost pove ~u je. 31

33 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji 120 indeks {tevila prebivalcev (15=100) {tevilo regionalnih sredi{~ minutno zaledje 30-minutno zaledje 45-minutno zaledje 60-minutno zaledje Sli ka 8: Odvi snost zmanj {e va nja {te vi la pre bi val cev zno traj posa mez nih ~asov nih zale dij regio nal nih sre di{~ od nji ho ve ga {te vi la in izbo ra. Sled nja teme lji ta na podat kih iz pre gled ni ce 2. Ob tem je zani mi vo sprem lja ti indek se {te vi la pre bi val cev zno traj posa mez nih izo hron regio nal nih sre di{~, ki se zmanj {u je jo z upa da njem {te vi la regio nal nih sre - di{~ (sli ka 8). Indek sa za 45- in 60-mi nut ni izo hro ni, ki sta za dostop nost regio nal nih sre di{~ mor da {e naj bolj rele vant na, se za~ ne ta ob~ut ne je zmanj {e va ti, ko se {te vi lo sre di{~ zmanj {a pod devet ozi ro ma osem. Indek sa za 15- in 30-mi nut ni izo hro ni za~neta pre cej ena ko mer no upa da ti `e prej, pomemb no zmanj {a nje pa se zgo di, ko iz nabo ra sed mih sre di{~ izv za me mo Kranj, ki je po {te vi lu pre bi val cev ~etr to naj - ve~ je mesto v Slo ve ni ji in ima mo~ no pre bi vals tve no zaled je v go sto nase lje ni Gorenj ski regi ji. Ena ko mer nost pro met ne dostop no sti do regio nal nih sre di{~: Za urav no te `e - nost regio nal nih sre di{~ ni pomemb na samo inten zi te ta dostop no sti, ampak mora biti ta tudi ~im bolj ena ko mer no pro stor sko raz po re je na. Na ta na~in se posku {a ~im ve~ je mu {te vi lu lju di zago to vi ti ena ke mo` no sti v do stop no sti do sto ri tev, delov nih mest, zna nja in podob ne ga. Po mne nju Vri {er ja (1978) bi mora lo biti s so cial ne ga zor ne ga kota le malo obse` nej {ih obmo ~ij, ki bi bila od ve~ jih sre di{~ odda lje na ve~ 32

34 kot uro, med tem ko Guli~ in Plev nik (2000) pri tovrst nih ana li zah upo rab lja ta mejo 30 ozi ro ma 45 mi nut. 30-mi nut na izo hro na naj bi omo go ~a la pri mer no oskr bo in spre jem lji ve poto val ne ~ase dnev nih delov nih migran tov ter {olar jev, 45-mi nut na izo - hro na pa po nju nem mne nju pred stav lja pri me ren ~as poto va nja za ob~a sno oskr bo v na se ljih naj vi{ jih hie rar hi~ nih rav ni. Ta odda lje nost naj bi bila tudi zgor nja meja pri mer no sti za dnev na poto va nja na delo in v {o lo. Na pri me ru obrav na va ne ga izbo ra 15 re gio nal nih sre di{~ smo izved li ana li zo, v ka - te ri smo dolo ~i li dele` pre bi vals tva zno traj 45-mi nut ne izo hro ne. Izka za lo se je, da izbra na sre di{ ~a v tem obse gu ne zmo re jo pokri ti celot ne ga pose lje ne ga obmo~ ja Slove - ni je, saj zno traj nje ga `ivi le 97,3% lju di. S po stop nim izlo ~a njem sre di{~ smo podob no kot v prej{ njem pri me ru dolo ~i li raz li ~i ce izbo ra regio nal nih sre di{~ (od 1 do 15), v pri me ru kate rih je dele` pre bi vals tva Slo ve ni je zno traj 45-mi nut ne izo hro ne naj - ve~ ji (pre gled ni ca 3). Pre gled ni ca 3: Raz li ~i ce izbo ra regio nal nih sre di{~, v pri me ru kate rih je dele` pre bi vals tva Slo ve ni je zno traj 45 mi nut ne izo hro ne regio nal nih sre di{~ naj ve~ ji. {te vi lo re gio nal na sre di{ ~a de le` pre bi vals tva regio - zno traj 45-mi nut ne nal nih izo hro ne sre di{~ regio nal nih sre di{~ 15 KR, CE, PO, NM, MS, SG, NG, PT, LJ, KP, MB, KK, TR, VE, JE 97,3 14 KR, CE, PO, NM, MS, SG, NG, PT, LJ, KP, MB, KK, TR, VE 97,2 13 KR, CE, PO, NM, MS, SG, NG, PT, LJ, KP, MB, KK, TR 97,1 12 KR, CE, PO, NM, MS, SG, NG, PT, LJ, KP, MB, KK 96,9 11 KR, CE, PO, NM, MS, SG, NG, PT, LJ, KP, MB 96,8 10 KR, CE, PO, NM, MS, SG, NG, PT, LJ, KP 96,5 9 KR, CE, PO, NM, MS, SG, NG, PT, LJ 95,6 8 KR, CE, PO, NM, MS, SG, NG, PT 94,5 7 KR, CE, PO, NM, MS, SG, NG 92,0 6 KR, CE, PO, NM, MS, SG 89,5 5 KR, CE, PO, NM, MS 86,2 4 KR, CE, PO, NM 78,0 3 KR, CE, PO 69,4 2 KR, CE 60,0 1 KR 32,9 Iz nabo ra regio nal nih sre di{~ po kri te ri ju ena ko mer no sti pokri va nja pro sto ra z nji - ho vi mi ~asov ni mi zaled ji kot prva odpa de jo sre di{ ~a z bolj ali manj obmej no lego 33

35 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji (Je se ni ce, Kr{ ko, Mari bor, Koper) ali pa sre di{ ~a na obmo~ jih ve~ je gosto te regio nal - nih sre di{~, kjer je zato tudi ve~ ja stop nja pre kri va nja nji ho vih ~asov nih zale dij (Ve le nje, Trbov lje). Zani mi vo je, da so s tega vidi ka pro stor sko naj bolj urav no te `e ni Kranj, Celje in Postoj na, med nji mi pa ni naj ve~ jih mest Ljub lja ne in Mari bo ra. Na to vpli va ve~ dejav ni kov, med kate ri mi ver jet no naj bolj izsto pa nji ho va lega. Ome nje na sre di{ ~a namre~ niso ume{ ~e na v ob mej nem pasu in so obkro `e na z ne ka te ri mi ve~ ji mi regio - nal ni mi sre di{ ~i, ki so zno traj nji ho ve 45-mi nut ne odda lje no sti. Na ta na~in je Postoj na raz pe ta med obmej ni ma Koprom in Novo Gori co ter Ljub lja no, Kranj med obmej - ni mi Jese ni ca mi in Ljub lja no, Celje pa med obmej ni ma Mari bo rom in Ptu jem ter Vele njem, Trbov lja mi in Ljub lja no. ^e pri mer ja mo raz li ~i ce izbo ra regio nal nih sre di{~ z vi di ka inten zi te te in ena - ko mer no sti nji ho ve pro met ne dostop no sti za pre bi val ce Slo ve ni je, lah ko ugo to vi mo, da so raz li ke med nji mi kar pre cej{ nje. Tako se deni mo v sez nam osmih sre di{~, ki so po kri te ri ju inten zi te te pro met ne dostop no sti naj bolj urav no te `e na (Ljub lja na, {tevilo regionalnih sredi{~ razli~ice izbora regionalnih sredi{~ po kriteriju intenzivnosti njihove prometne dostopnosti za poseljena obmo~ja v Sloveniji razli~ice izbora regionalnih sredi{~ po kriteriju enakomernosti pokrivanja poseljenega prostora z njihovo 45-minutno izohrono Sli ka 9: Pri mer ja va {te vi la pre bi val cev zno traj 45-mi nut ne izo hro ne regio nal nih sre di{~ v raz li ~i cah izbo rov, ki sta bili izde la ni po kri te ri jih inten ziv no sti in ena ko mer no sti nji ho ve pro met ne dostop no sti za pose lje na obmo~ ja v Slo ve ni ji. 34

36 Maribor, Celje, Koper, Novo mesto, Mur ska Sobo ta, Kranj in Nova Gori ca), z vi di - ka ena ko mer no sti uvr{ ~a jo {e Postoj na, Slo venj Gra dec in Ptuj. Postoj na z vklju ~i tvi jo v na bor sre di{~ z izo hro no 45 mi nut od ve~ jih pose li tve nih obmo ~ij dodat no pokri - je {e dele Idrij ske ga, Ilir sko bi stri{ ke ga in Blok, Slo venj Gra dec sko raj da celot no Koro{ ko, Ptuj pa pred vsem obmo~ je Haloz. Pris pe vek preo sta lih sre di{~ (Kr{ ko, Trbov lje, Vele - nje in Jese ni ce) k ena ko mer nej {i pokri to sti povr{ ja Slo ve ni je s 45-mi nut no izo hro no, ki so `e z vi di ka inten zi te te pro met ne dostop no sti med naj slab {e urav no te `e ni mi, je zane mar ljiv. Raz li ke v iz bo ru sre di{~ po obeh doslej obrav na va nih kri te ri jih nam pred stav lja sli ka 9. Na njej je pri ka za na pri mer ja va v {te vi lu pre bi val cev zno traj 45-mi nut ne izo - hro ne regio nal nih sre di{~, ki so bila izbra na gle de na inten ziv nost in ena ko mer nost pro met ne dostop no sti. Jasno je, da je {te vi lo pre bi val cev zno traj 45-mi nut ne ga zaledja ve~ je v raz li ~i cah izbo rov sre di{~, ki so bila dolo ~e na z vi di ka zago tav lja nja ~im bolj ena ko mer ne pro met ne dostop no sti vsem pre bi val cem Slo ve ni je. Te raz li ke so izra - zi tej {e (tudi do 10%), ko pri mer ja mo raz li ~i ce z manj {im {te vi lom regio nal nih sre di{~. Med se boj no pre kri va nje ~asov nih zale dij regio nal nih sre di{~: Po leg tega, da je za bolj {o pro stor sko urav no te `e nost pomemb na kar naj bolj inten ziv na in ena ko mer - na pro met na dostop nost, je z vi di ka racio nal no sti rabe pro sto ra smo tr no, da se ~asov na zaled ja regio nal nih sre di{~ med seboj ~im manj pre kri va jo. Po tem kri te ri ju se sre - di{ ~a, kate rih zaled ja ~ez mer no sega jo na obmo~ ja zale dij dru gih sre di{~, uvr{ ~a jo med slab {e urav no te `e na. Ena ko kot v prej{ njem pri me ru smo tudi za ugo tav lja nje stop nje pre kri va nja zale - dij upo ra bi li 45-mi nut no izo hro no. Pri tem smo naj prej dolo ~i li {te vi lo ozi ro ma dele` pre bi vals tva Slo ve ni je, ki `ivi na obmo~ jih nji ho ve ga pre kri va nja, nato pa smo z iz - lo ~a njem sre di{~ dolo ~i li raz li ~i ce izbo ra regio nal nih sre di{~ (od 1 do 11), v pri me ru kate rih je stop nja pre kri va nja zale dij ~im manj {a (pre gled ni ca 4). ^eprav je ob vsem tem pomemb no tudi, koli ko zale dij se na nekem obmo~ ju pre kri va, smo izra ~un nekoliko poe no sta vi li in upo {te va li le oko li{ ~i no, ali se na nekem obmo~ ju zaled ja med se bojno pre kri va jo ali ne. Ana li za je poka za la, da je stop nja pre kri va nja zale dij v pri me ru upo {te va nja vseh 15 re gio nal nih sre di{~ pre cej{ nja, saj sko raj 85 % pre bi val cev Slo ve ni je `ivi zno traj 45-mi nut ne odda lje no sti do vsaj dveh regio nal nih sre di{~. Z iz lo ~a njem sre di{~ se nato ta dele` manj {a, in sicer najin ten ziv ne je, ~e iz nabo ra v za po red ju izv za me mo Postoj no, Kranj, Ljub lja no, Kr{ ko, Ptuj, Mari bor, Vele nje, Celje, Trbov lje in Novo Gori - co. Ko se {te vi lo regio nal nih sre di{~ v se sta vi Novo mesto, Mur ska Sobo ta, Slo venj Gra dec, Jese ni ce in Koper zmanj {a na pet, med nji ho vi mi 45-mi nut ni mi zaled ji ni ve~ nobe ne ga pre kri va nja. Skup na zna ~il nost teh sre di{~ je, da so dale~ vsak se bi in na Sli ka 10: Obseg in inten ziv nost pre kri va nja 45-mi nut nih zale dij regio nal nih sre di{~. p str

37 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Pre gled ni ca 4: Raz li ~i ce izbo ra regio nal nih sre di{~, v pri me ru kate rih je stop nja pre kri va nja nji ho vih 45-mi nut nih zale dij naj manj {a. {te vi lo re gio nal na sre di{ ~a {te vi lo pre bi val cev de le` pre bi val cev regio nal nih na obmo~ jih na obmo~ jih sre di{~ pre kri va nja pre kri va nja 45-mi nut nih 45-mi nut nih zale dij zale dij 15 NM, MS, SG, JE, KP, NG, TR, CE, VE, MB, PT, KK, LJ, KR, PO ,6 14 NM, MS, SG, JE, KP, NG, TR, CE, VE, MB, PT, KK, LJ, KR ,2 13 NM, MS, SG, JE, KP, NG, TR, CE, VE, MB, PT, KK, LJ ,5 12 NM, MS, SG, JE, KP, NG, TR, CE, VE, MB, PT, KK ,0 11 NM, MS, SG, JE, KP, NG, TR, CE, VE, MB, PT ,2 10 NM, MS, SG, JE, KP, NG, TR, CE, VE, MB ,9 9 NM, MS, SG, JE, KP, NG, TR, CE, VE ,1 8 NM, MS, SG, JE, KP, NG, TR, CE ,4 7 NM, MS, SG, JE, KP, NG, TR ,1 6 NM, MS, SG, JE, KP, NG ,9 5 NM, MS, SG, JE, KP 0 0,0 36

38 Nova Gorica Koper Jesenice Postojna Kranj Ljubljana Slovenj Gradec Velenje Celje Trbovlje Novo mesto Kr{ko Murska Sobota Maribor Ptuj [tevilo prekrivanj 45-minutnih zaledij regionalnih sredi{~ prekrivanje dveh zaledij prekrivanje treh zaledij prekrivanje {tirih zaledij prekrivanje petih zaledij prekrivanje {estih zaledij prekrivanje sedmih zaledij prekrivanje osmih zaledij km Avtor: Jani Kozina Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU,

39 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji robu dr`av ne ga ozem lja. V nas prot ju z nji mi so mesta z ve~ jo stop njo pre kri va nja zale dij veli ko bolj v no tra njo sti dr`a ve. Tako se tudi pas naj bolj izra zi te ga ve~ kratne - ga pre kri va nja zale dij vle ~e od Ljub lja ne do Celja in pote ka pre cej bli zu geo me tri~ ne mu ter popu la cij ske mu sre di{ ~u Slo ve ni je (sli ka 10). 6 Pro met na dostop nost do regio nal nih sre di{~ V prej{ njem poglav ju smo z raz li~ ni mi mode li in pri sto pi pred sta vi li stop njo pro - stor ske urav no te `e no sti regio nal nih sre di{~, v tem pa `eli mo podrob ne je pri ka za ti pro stor ske raz li ke v nji ho vi dostop no sti. Pro met no dostop nost smo preu ~i li na pri - me ru pet naj stih, dva naj stih, osmih, {estih in treh regio nal nih sre di{~. To so obe nem tudi raz li ~i ce {te vil sre di{~, ki se v zad njih letih naj po go ste je pojav lja jo ob vpra {a nju regio na li za ci je Slo ve ni je ozi ro ma {te vi lu pokra jin kot dru ge rav ni lokal ne samou prave. V njih bi pomemb no vlo go ime la tudi regio nal na sre di{ ~a z osre do to ~e ni mi delov - ni mi mesti, cen tri zna nja, oskrb ni mi in jav ni mi funk ci ja mi. Pro met na dostop nost do teh raz voj nih gene ra tor jev in poz na va nje obmo ~ij z bolj {o ali slab {o dostop nost - jo sta zato klju~ ne ga pome na za imple men ta ci jo bodo ~ih regio nal no-pro stor skih na~r to vanj in odlo ~i tev v Slo ve ni ji. 6.1 Pro met na dostop nost do pet naj stih regio nal nih sre di{~ Re gio nal na sre di{ ~a v Slo ve ni ji, kot jih opre de lju je Stra te gi ja pro stor ske ga raz - vo ja Slo ve ni je (2004), so raz po re je na na ni`in skih in neraz gi ba nih obmo~ jih, ki jih med seboj pove zu je jo viso ko zmog lji ve pro met ni ce v ob li ki avto cest, hitrih in glav - nih cest. Poto val ni ~as lju di z oseb nim avto mo bi lom do regio nal nih sre di{~ se zato pri ~a ko va no pove ~u je z od da lje va njem nase lij nji ho ve ga biva nja od glav nih pro metnih osi in ve~ jo raz gi ba nost jo povr{ ja (Ko zi na 2010). Edi no regio nal no sre di{ ~e, ki od tega vzor ca neko li ko odsto pa, so Trbov lje, ki so s slab {o cest no mre `o uje te sre di raz - gi ba ne ga Posav ske ga hri bov ja. Kar se ti~e medre gio nal nih pro met nih pove zav, sta med preo sta li mi sre di{ ~i slab {e dostop na tudi Slo venj Gra dec in Vele nje. Ob mo~ ja z naj kraj {im poto val nim ~asom do regio nal nih sre di{~ (manj kot 15 mi - nut) so v kot li nah (Ljub ljan ska, Celj ska, Velenj ska, Kr{ ka, Novo me{ ka in Piv{ ka), doli nah (Mi slinj ska in Gor nje sav ska), na rav ni nah (Go ri{ ko polje, Drav ska in Mur - ska ravan) ter v obal nem delu Slo ven ske Istre. Naj ve~ nase lij z manj kot 15-mi nut no odda lje nost jo od regio nal nih sre di{~ je v se ve ro vz hod ni Slo ve ni ji in Ljub ljan ski kot - li ni, kar je zla sti posle di ca la` je pre hod ne ga in goste je pose lje ne ga rav nin ske ga povr{ ja ter ve~ je gosto te regio nal nih sre di{~ na teh obmo~ jih. Ve~ je {te vi lo tovrst nih nase lij je osre do to ~e nih tudi v se ver nem delu 3. raz voj ne osi, od meje z Av stri jo do Celja, kjer so na raz da lji le 50 km kar tri regio nal na sre di{ ~a (Slo venj Gra dec, Vele nje in Celje). 38

40 MARJAN GARBAJS Sli ka 11: Trbov lje v ozki doli ni sre di Posav ske ga hri bov ja nima jo nepo sred ne ga dosto pa do avto cest ne ga omre` ja. Nas prot no od nase lij z naj bolj {o pro met no dostop nost jo so nase lja z naj dalj {im poto val nim ~asom do regio nal nih sre di{~ zla sti v hri bo vi tem ozi ro ma gor skem sve - tu z manj {o gosto to pose li tve in posle di~ no manj {o gosto to regio nal nih sre di{~. Pas naj slab {e dostop ne ga ozem lja se v Slo ve ni ji vle ~e ~ez celot no alp sko-di nar sko pre - gra do, nakar se prek Blok nada lju je neko li ko pro ti vzhod u, na {ir {e rib ni{ ko-ko ~ev sko obmo~ je. Nek je na polo vi ci ta pas pre se ka jo z vi di ka pro met ne dostop no sti zelo pomemb na Postojn ska vra ta, ki so s 612 m nad mor ske vi{i ne naj ni` ja pre hod na to~ - ka iz Sre do zem lja v Sred njo Evro po (Gams 1998). Na se lja, ki jih do najb li` je ga regio nal ne ga sre di{ ~a lo~i ve~ kot ura vo` nje z oseb - nim avto mo bi lom, so v Zgor njem Poso~ ju, na Idrij skem in Cer kljan skem ter na Ko~ev skem in v Zgor njem Pokolp ju. Tem obmo~ jem bi bilo tre ba pred nost no izbolj - {a ti dostop nost do na{ih naj ve~ jih sre di{~, kar dr`a va sku {a zago to vi ti z na ~r to va njem in izgrad njo 3a. in 4. raz voj ne osi (Re so lu ci ja o na cio nal nih 2006). Ve~ kot 45 mi - nut vo` nje do najb li` je ga regio nal ne ga sre di{ ~a ima jo tudi posa mez na nase lja v Zgor nji Savinj ski doli ni in Beli kra ji ni, ve~ ja skle nje na pose lje na obmo~ ja slab {e Sli ka 12: Poto val ni ~as pre bi val cev nase lij do pet naj stih naj hi tre je dostop nih regio nal nih sre di{~ ob upo ra bi oseb ne ga avto mo bi la. p str

41 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Nova Gorica Koper Jesenice Postojna Kranj Ljubljana Slovenj Gradec Velenje Celje Trbovlje Novo mesto Kr{ko Murska Sobota Maribor Ptuj Potovalni ~as v minutah 0 < < < < meja ob~ine km Avtor: Jani Kozina Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU,

42 MARJAN GARBAJS Sli ka 13: Postoj na je regio nal no sre di{ ~e ob pro met no zelo pomemb nih Postojn skih vra tih (612 m). BOJAN ERHARTI^ Sli ka 14: Lo{ ki potok spa da med obmo~ ja z naj slab {o pro met no dostop nost jo do regio nal nih sre di{~ v Slo ve ni ji. 41

43 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji dostop no sti z ve~ kot 30-mi nut no odda lje nost jo od regio nal nih sre di{~ pa so {e v Zgor - njem Poso te lju, osred njem delu Pohor ske ga Podrav ja, na sever nih in ju` nih obron kih Slo ven skih goric, v oko li ci Len da ve, ju` nem delu Posav ske ga hri bov ja, sever nem delu Kra sa in Gori~ ke ga ter v Br ki nih. V Slo ve ni ji na obmo~ jih zno traj 15-mi nut ne odda lje no sti do najb li` je ga regio - nal ne ga sre di{ ~a `ivi 54,0 % pre bi val cev ( ), zno traj 30-mi nut ne odda lje no sti 89,1 % ( ), zno traj 45-mi nut ne odda lje no sti pa kar 97,2 % ( ). Na obmo~ ju enour ne dostop no sti do regio nal nih sre di{~ v Slo ve ni ji skup no pre bi va 99,3% lju di ( ), nad to ~asov no mejo pa dele` pre bi val cev ne dose `e odstot ka (14.000) (pre gled ni ca 5). ^e bi `ele li, da bi bila vsa nase lja zno traj enour ne odda lje no sti do regio nal nih sre di{~, bi mora li v nji hov nabor med ve~ ji mi sre di{ ~i na naj slab {e dostop - nih obmo~ jih vklju ~i ti {e Tol min, Idri jo in Ko~ev je. Vsa tri mesta se po Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004) uvr{ ~a jo med sre di{ ~a regio nal ne ga pome na, torej so hie rar hi~ no v dru gi kate go ri ji slo ven skih regio nal nih sre di{~. Ob tem velja pose bej izpo sta vi ti pri mer Ko~ev ja, v ka te rem Stra te gi ja zara di narav nih raz mer, obmej - no sti, red ke ga omre` ja sre di{~ in slab {e dostop no sti do sre di{~ nacio nal ne ga pome na ter ob skr bi za urav no te `en pro stor ski raz voj in dobro pove za nost celot ne ga regio - nal ne ga obmo~ ja pred vi de va ume{ ~a nje naj po memb nej {ih jav nih funk cij in dejav no sti dru` be ne infra struk tu re, ustvar ja nje raz no vrst nih delov nih mest, raz vi ja nje proi zvodne dejav no sti in tako ustvar ja nje vi{ je funk ci je sre di{ ~a, s tem pa zago to vi tev pri mer - nih raz mer za nje gov posto pen raz voj v sre di{ ~e nacio nal ne ga pome na. Pre gled ni ca 5: [te vi lo in dele` pre bi val cev, povr {i na ter gosto ta pre bi vals tva na obmo~ jih raz li~ ne pro met ne dostop no sti do pet naj stih regio nal nih sre di{~. po to val ni ~as {te vi lo de le` po vr {i na go sto ta do regio nal nih pre bi val cev pre bi val cev (%) (km 2 ) pre bi vals tva sre di{~ (preb./km 2 ) manj kot 15 mi nut , od 15 do 30 minut , od 30 do 45 mi nut , od 45 do 60 minut , ve~ kot 60 minut , sku paj , V pre gled ni ci 5 nave de ni podat ki ka`e jo, da obe nem z iz bolj {e va njem pro met - ne dostop no sti na dolo ~e nem obmo~ ju nara{ ~a nje go va gosto ta pose li tve. Tudi na pod la gi te ugo to vi tve je mogo ~e zaklju ~i ti, da pro met na dostop nost pred stav lja ene - ga od pomemb nej {ih dejav ni kov raz vo ja pose li tve v Slo ve ni ji. 42

44 6.2 Pro met na dostop nost do dva naj stih, osmih, {estih in treh regio nal nih sre di{~ Pri izbo ru manj {e ga {te vi la regio nal nih sre di{~ za mode li ra nje pro met ne dostop - no sti smo se opr li na izsled ke ana liz pro stor ske urav no te `e no sti iz prej{ nje ga poglav ja. Pred po sta vi li smo, da o tem {e naj ve~ pove pov pre~ ni poto val ni ~as, ki ga mora jo pre - bi val ci Slo ve ni je pre vo zi ti z oseb nim avto mo bi lom do naj hi tre je dostopnih regio nal nih sre di{~. To pome ni, da smo pri posa mez ni raz li ~i ci (12, 8, 6, in 3 re gio nal na sre di{ - ~a) upo {te va li nabor sre di{~, ki so za pre bi val ce pose lje nih obmo ~ij v pov pre~ ju naj bo lje dostop na (pre gled ni ca 2). Z zmanj {e va njem {te vi la regio nal nih sre di{~ posa mez na obmo~ ja v Slo ve ni ji postane jo slab {e dostop na. Z od stra ni tvi jo Jese nic, Vele nja in Kr{ ke ga iz osnov ne ga nabo ra pet naj stih sre di{~ se v raz li ~i ci izbo ra z dva naj sti mi sre di{ ~i (sli ka 15) poslab - {a dostop nost zla sti za pre bi val ce Zgor nje sav ske doli ne, Velenj ske kot li ne in Zgor nje Savinj ske doli ne ter Spod nje ga Posav ja z vzhod nim delom Posav ske ga hri bov ja, Kozjan - skim in Poso te ljem. Na ta na~in se zmanj {a zla sti dele` pre bi val cev zno traj 15-mi nut ne izo hro ne, med tem ko pri dalj {ih izo hro nah nji hov dele` osta ja raz me ro ma enak kot v raz li ~i ci izbo ra s pet naj sti mi sre di{ ~i (pre gled ni ca 6). Pre gled ni ca 6: Dele` pre bi val cev zno traj posa mez ne izo hro ne v pri me ru raz li~ ne ga {te vi la regio nal nih sre di{~. po to val ni ~as de le` pre bi val cev Slo ve ni je (%) do regio nal nih sre di{~ 15 regio nal nih 12 re gio nal nih 8 re gio nal nih 6 regio nal nih 3 re gio nal na sre di{~ sre di{~ sre di{~ sre di{~ sre di{ ~a do 15 minut 54,0 47,2 40,1 32,6 25,1 do 30 minut 89,1 86,2 74,9 61,7 45,2 do 45 minut 97,3 96,6 92,4 84,7 65,7 do 60 minut 99,3 99,3 97,9 94,5 81,5 Sli ka 15: Poto val ni ~as pre bi val cev nase lij do naj hi tre je dostop ne ga regio nal ne ga sre di{ ~a ob upo ra bi oseb ne ga avto mo bi la raz li ~i ca z dva naj sti mi regio nal ni mi sre di{ ~i. p str. 44 Sli ka 16: Poto val ni ~as pre bi val cev nase lij do naj hi tre je dostop ne ga regio nal ne ga sre di{ ~a ob upo ra bi oseb ne ga avto mo bi la raz li ~i ca z os mi mi regio nal ni mi sre di{ ~i. p str. 45 Sli ka 17: Poto val ni ~as pre bi val cev nase lij do naj hi tre je dostop ne ga regio nal ne ga sre di{ ~a ob upo ra bi oseb ne ga avto mo bi la raz li ~i ca s {e sti mi regio nal ni mi sre di{ ~i. p str. 46 Sli ka 18: Poto val ni ~as pre bi val cev nase lij do naj hi tre je dostop ne ga regio nal ne ga sre di{ ~a ob upo ra bi oseb ne ga avto mo bi la raz li ~i ca s tre mi regio nal ni mi sre di{ ~i. p str

45 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Nova Gorica Koper Postojna Kranj Ljubljana Slovenj Gradec Celje Trbovlje Novo mesto Murska Sobota Maribor Ptuj Potovalni ~as v minutah 0 < < < < meja ob~ine km Avtor: Jani Kozina Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU,

46 Nova Gorica Koper Kranj Ljubljana Novo mesto Celje Murska Sobota Maribor Potovalni ~as v minutah 0 < < < < meja ob~ine km Avtor: Jani Kozina Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU,

47 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Koper Ljubljana Novo mesto Celje Murska Sobota Maribor Potovalni ~as v minutah 0 < < < < meja ob~ine km Avtor: Jani Kozina Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU,

48 Ljubljana Celje Maribor Potovalni ~as v minutah 0 < < < < meja ob~ine km Avtor: Jani Kozina Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU,

49 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Z na dalj njo izlo ~i tvi jo Postoj ne, Trbo velj, Ptu ja in Slo venj Grad ca pri de mo do raz li ~i ce izbo ra z os mi mi regio nal ni mi sre di{ ~i (sli ka 16), pri ~emer se dostop nost poslab {a zla sti na Koro{ kem, v Ha lo zah in Spod njem Podrav ju, pa tudi v Za sav ju, Posav skem hri bov ju in na Piv ki. S tem se za podob no stop njo kot v pred hod nem pri - me ru zmanj {a dele` pre bi val cev zno traj 15-mi nut ne izo hro ne, zara di znat no zmanj {a ne gosto te regio nal nih sre di{~ pa tudi zno traj odda lje no sti 30 mi nut. V raz li ~i ci s {e sti mi regio nal ni mi sre di{ ~i (sli ka 17) zara di izlo ~i tve Nove Gori - ce in Kra nja iz nabo ra sre di{~ v za hod ni Slo ve ni ji kot edi no regio nal no sre di{ ~e osta ja Koper. S tem naj ve~ izgu bi `e tako slab {e dostop na sever na Pri mor ska, ki je v ce lo ti zunaj obmo~ ja enour ne odda lje no sti do regio nal nih sre di{~, poslab {a pa se tudi dostop - nost za Gorenj sko, zla sti za nje ne sever ne pre de le. V tem pri me ru se poleg 15- in 30-mi nut ne izo hro ne ob~ut ne je zmanj {a tudi dele` pre bi val cev zno traj 45-mi nut - ne izo hro ne. V zad nji obrav na va ni raz li ~i ci s tre mi regio nal ni mi sre di{ ~i (Ljub lja na, Mari bor in Celje) (sli ka 18) je nji ho va gosto ta na slo ven skem ozem lju `e tako majh na, da se v ve li ki meri pove ~a dele` pre bi val cev na obmo~ jih z ve~ kot uro vo` nje do najb li` - je ga regio nal ne ga sre di{ ~a. Tak {na so zla sti obmo~ ja v ju` ni, zahod ni in seve ro vz hod ni Slo ve ni ji ter na Koro{ kem. Iz kar to graf skih pri ka zov pro met ne dostop no sti do regio nal nih sre di{~ (sli ke 12 in od 15 do 18) je mogo ~e raz bra ti, da se dostop nost v Slo ve ni ji o~it no raz li ku je zla sti gle de na potek glav nih pro met nih osi (av to cest ni kri `i) in raz gi ba nost povr{ ja. Zaradi tega smo v na da lje va nju na v tem poglav ju obrav na va nih pri me rih s po mo~ jo kore - la cij ske ana li ze pre ve ri li, kak {na je stop nja pove za no sti ozi ro ma kak {en je vpliv pote ka glav nih pro met nih osi (do stop nost nase lij do najb li` je ga pri klju~ ka na avto ce sto ozi - ro ma hitro cesto) in relie fa (pov pre~ ni naklon obmo ~ij nase lij) na dostop nost do regio nal nih sre di{~. 6.3 Vpliv pro met nih osi na dostop nost Za ugo tav lja nje sta ti sti~ ne pove za no sti med spre men ljiv ka ma pro met na dostop - nost do omre` ja glav nih pro met nih osi in pro met na dostop nost do regio nal nih sre di{~ po nase ljih je bila upo rab lje na biva riant na kore la cij ska ana li za. Raz sev ni dia gram je poka zal, da je pove za nost med raz mer nost ni mi spre men ljiv ka mi pozi tiv na in linear - na. Kljub temu v ana li zi ni bilo mogo ~e upo ra bi ti Pear so no ve ga koe fi cien ta, ker se vred no sti spre men ljivk navz lic {te vil nim posku som trans for ma ci je ne poraz de lju - je jo nor mal no. Zara di tega smo se odlo ~i li za upo ra bo Spear ma no ve ga koe fi cien ta, ki ugo tav lja kore la ci jo ran gov. Rezul ta ti ana li ze so poka za li, da je pove za nost v vseh petih pri me rih sta ti sti~ no zna ~il na (r = <0,01), vred nost Spear ma no ve ga koe fi cien - ta pa je na les tvi ci od 1 do +1 od 0,45 do 0,72 (pre gled ni ca 7). Po Saga di nu (2003, 122) vred no sti od 0,4 do 0,7 oz na ~u je jo zmer no in sred njo ozi ro ma bis tve no pozi tiv no 48

50 sta ti sti~ no pove za nost, vred no sti od 0,7 do 0,9 pa viso ko ozi ro ma tesno pozi tiv no sta ti sti~ no pove za nost. Vpliv pro met nih osi na dostop nost pri ha ja naj bolj do izra za v raz li ~i ci z os mimi regio nal ni mi sre di{ ~i (ρ = 0,72). Bli zu tej meri pove za no sti je tudi raz li ~i ca s {e sti mi regio nal ni mi sre di{ ~i (ρ = 0,66). V teh dveh pri me rih je potek viso ko zmog lji ve ga cest - ne ga omre` ja o~it no naj bo lje pri la go jen omre` ju na{ih naj po memb nej {ih sre di{~ in raz po re di tvi pose li tve nas ploh. Naj ni` jo mero obrav na va ne pove za no sti izka zu je raz - li ~i ca s tre mi regio nal ni mi sre di{ ~i (ρ = 0,45). V tem pri me ru je raz log za ugo tov lje no sta nje naj ver jet ne je zelo majh na gosto ta in neu god na raz po re di tev regio nal nih sre - di{~. Na pre cej{ njem ozem lju Slo ve ni je (zla sti v za hod nih, ju` nih in seve ro vz hod nih pre de lih), kjer sicer pote ka jo glav ne pro met ne osi, namre~ ni nobe ne ga od na{ih naj - po memb nej {ih sre di{~. Pre gled ni ca 7: Spear ma nov koe fi cient kore la ci je med pro met no dostop nost jo do omre` ja glav nih pro met nih osi in pro met no dostop nost jo do raz li~ ne ga {te vi la regio nal nih sre di{~ po nase ljih (upo {te va nih je 5942 na se lij). 15 re gio nal nih 12 re gio nal nih 8 re gio nal nih 6 regio nal nih 3 re gio nal na sre di{~ sre di{~ sre di{~ sre di{~ sre di{ ~a 0,59 0,57 0,72 0,66 0,45 Omre` je glav nih pro met nih osi, ki je sestav lje no iz avto cest in hitrih cest, je leta 2005 med seboj pove zo va lo deset od pet naj stih obrav na va nih regio nal nih sre di{~. Zdaj sta na to omre` je pri klju ~e na tudi Mur ska Sobo ta in Ptuj. Tako so med regio nal ni mi sre - di{ ~i brez tovrst ne pove za ve le {e Slo venj Gra dec, Vele nje in Trbov lje, ki se jih sku {a na najz mog lji vej {e cest no omre` je pri klju ~i ti z iz grad njo 3. raz voj ne osi. Na ta na~in so regio nal na sre di{ ~a zelo dobro pove za na s svo ji mi zaled ji vzdol` tega omre` ja, pre - cej slab {e pa z deli zale dij, ki so od glav nih pro met nih osi odmak nje ni. Po men pro met nih osi za dostop nost pri ka zu je tudi kazal nik poto val nih hitro sti do naj hi tre je dostop ne ga regio nal ne ga sre di{ ~a (Ko zi na 2010), po kate rem izsto pa - jo zla sti obmo~ ja vzdol` posa mez nih avto cest nih odse kov med regio nal ni mi sre di{ ~i. Na teh obmo~ jih je gosto ta pro met nic, ki pred stav lja jo v hie rar hi ji cest ne ga omre` - ja vi{ ji hitrost ni rang, v pri mer ja vi z dru gi mi obmo~ ji ve~ ja, zato so tam poto val ne hitro sti vi{ je. Tak {ni so na pri mer odse ki Koper Po stoj na, Postoj na Ljub lja na ali Ljub - lja na Ce lje. Posle di~ no je na tovrst nih obmo~ jih poto val ni ~as do regio nal nih sre di{~ pre cej kraj {i, kot bi bil brez hitrih pro met nih pove zav. Iz tega pri ka za je jasno raz vid no, da gle de na poto val ni ~as viso ko zmog lji va cest na infra struk tu ra med seboj zbli `u je kra je nav kljub nji ho vi soraz mer no ve~ ji pro stor ski odda lje no sti. Na dru gi stra ni so ni` je poto val ne hitro sti zna ~il ne za obmo~ ja, ki se jim glav ne pro met ne osi 49

51 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Sli ka 19: Doli na Roba nov kot na Sol ~av skem je zna ~i len pri mer obmo~ ja, ki se mu glav ne pro met ne osi izog ne jo. BOJAN ERHARTI^ Sli ka 20: Via dukt ^rni Kal je pre cej zmanj {al poto val ni ~as med Slo ven sko Istro in notra njost jo dr`a ve. ARHIV DARS-A 50

52 izog ne jo. Tak {na pa so tudi obmo~ ja v bli `i ni regio nal nih sre di{~, kjer so zara di gostej - {e pose li tve ve~ je ome ji tve hitro sti, in obmo~ ja, kjer viso ko zmog lji va cest na infra struk tu ra do leta 2005 {e ni bila izgra je na sklad no z dr `av ni mi loka cij ski mi na~r ti (na pri mer pomur ski krak avto ce ste in avto cest ni odsek Treb nje Novo mesto). 6.4 Vpliv relie fa na dostop nost Med bis tve ne sesta vi ne relie fa, ki opi su je jo nje go vo raz gi ba nost, spa da jo nad mor - ska vi{i na, naklon in eks po zi ci ja (Hr va tin in Per ko 2003). Med nji mi je po ugo to vi tvah Per ka (2001) z raz gi ba nost jo povr{ ja v naj te snej {i zve zi naklon. Zara di tega smo za preu ~i tev vpli va relie fa na dostop nost ana li zi ra li sta ti sti~ no pove za nost med pov pre~ - nim naklo nom obmo ~ij nase lij in nji ho vo pro met no dostop nost jo do regio nal nih sredi{~. Zara di ena kih raz lo gov kot v pri me ru, pred stav lje nem v pod po glav ju 6.3 (spre- men ljiv ke so raz mer nost ne in linear no pove za ne, ven dar nav kljub {te vil nim posku som trans for ma cij nenor mal no poraz de lje ne), smo upo ra bi li Spear mo nov koe fi cient kore - la ci je ran gov. Ana li za je poka za la, da je pove za nost v vseh petih pri me rih sta ti sti~ no zna ~il na (r = < 0,01), vred nost Spear ma no ve ga koe fi cien ta na les tvi ci od 1 do +1 pa je v tem pri me ru od 0,07 do 0,38 (pre gled ni ca 8). Po Saga di nu (2003, 122) vrednosti od 0 do 0,2 oz na ~u je jo nez nat no pozi tiv no kore la ci jo ozi ro ma dejs tvo, da pove za - no sti sko raj da ni, vred no sti od 0,2 do 0,4 pa niz ko ozi ro ma majh no pozi tiv no sta ti sti~ no pove za nost. Vpliv relie fa na dostop nost pri ha ja naj bolj do izra za v raz li ~i ci s {e sti mi regional - ni mi sre di{ ~i (ρ = 0,38), ven dar so raz li ke med to in raz li ~i ca mi z os mi mi, dva naj sti mi in pet naj sti mi regio nal ni mi sre di{ ~i mini mal ne. Edi na izje ma je raz li ~i ca s tre mi regio - nal ni mi sre di{ ~i, kjer sta ti sti~ na ana li za obrav na va ne pove za no sti prak ti~ no ni potr di la. Raz lo ge za to lah ko naj ver jet ne je, podob no kot pri preu ~e va nju pro met nih osi, i{~e - mo v zelo majh ni gosto ti regio nal nih sre di{~ in nji ho vi nee na ko mer ni raz po re di tvi. Pre gled ni ca 8: Spear ma nov koe fi cient kore la ci je med pov pre~ nim naklo nom obmo ~ij nase lij in nji ho vo pro met no dostop nost jo do raz li~ ne ga {te vi la regio nal nih sre di{~ (upo {te va nih je 5928 na se lij). 15 regio nal nih 12 re gio nal nih 8 re gio nal nih 6 regio nal nih 3 re gio nal na sre di{~ sre di{~ sre di{~ sre di{~ sre di{ ~a 0,31 0,33 0,34 0,38 0,07 Re zul ta ti so sicer potr dili pred po stav ko, da dolo ~e na mera pove za no sti med relie - fom in dol `i no poto val ne ga ~asa do regio nal nih sre di{~ obsta ja, ven dar ni pre ti ra no izra zi ta. Pri mer ja va obeh preu ~e nih dejav ni kov ka`e, da ima na dostop nost potek glav - 51

53 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Sli ka 21: Grad nja nove ga mostu na cest ni pove za vi Bovec Pre del je zmanj {a la vpliv relie fa na dostop nost doli ne Korit ni ce do Bov ca in osta lih ve~ jih sre di{~. ROMEO ^ERNUTA Sli ka 22: Z grad njo {en tvi{ ke ga pre do ra pod vzhod ni mi obron ki Pol ho graj ske ga hri bov ja se je pove za lo pri mor ski in gorenj ski krak avto ce ste. ALE[ SMREKAR 52

54 nih pro met nih osi pomemb nej {i vpliv od relie fa. [te vil ni grad be no-in `e nir ski pose - gi na na{em (avto)cest nem omre` ju v ob li ki pre do rov, via duk tov, gale rij, mostov in podob nih izbolj {av so pre ma ga li mno ge relief ne pre pre ke ter s tem ve~ kot o~it no zmanj {a li vpliv raz gi ba no sti povr{ ja na pre ma go va nje raz dalj v pro sto ru. 7 Pro met na dostop nost do sre di{~ v so mest jih ^e prav si sre di{ ~a some stij funk ci je med seboj deli jo, je z vi di ka loci ra nja urgent - nih slu`b (bol ni {ni ca, re{e val ne slu` be in podob no) in pro met no zelo gene ra tiv nih usta nov, kjer je pou da rek na oseb nem sti ku z upo rab ni ki ali tako ime no va nem face to face kon tak tu (uni ver za, uprav na eno ta, sodi{ ~e in podob no), pomemb no vede - ti, kate ro je za pre bi val ce nji ho ve ga vpliv ne ga obmo~ ja naj do stop nej {e. To je {e toli ko bolj smi sel no v pri me ru, ko so raz da lje med sre di{ ~i ve~ je, kar je tudi zna ~il nost na{ih some stij (pre gled ni ca 9). Ana li za med se boj ne pove za no sti sre di{~ zno traj some stij je poka za la, da so neka - te ra sre di{ ~a med se boj no pre cej odda lje na. To velja zla sti za somest ji v Spod njem Posav ju in Kopr skem pri mor ju, kjer poto val ni ~asi med posa mez ni mi sre di{ ~i prese - ga jo 20 mi nut ozi ro ma pol ure. Sicer pov pre~ na odda lje nost med sre di{ ~i posa mez ne ga somest ja zna {a sla bih 15 mi nut. To potr ju je dejs tvo, da ne gre za tipi~ ne pri me re some - stij, tem ve~ za funk cio nal na somest ja, kjer si prib li` no ena ko vred na sre di{ ~a, ki med seboj niso pro stor sko zra{ ~e na, deli jo funk ci je in hkra ti med seboj tek mu je jo za pre - vla do (Ko ko le in Koko le 1998). Taka obli ka pove za no sti urba nih sre di{~ vpli va na racio na li za ci jo stro{ kov, saj lah ko posa mez no sre di{ ~e oprav lja funk ci je tudi za osta - la sre di{ ~a v so mest ju in obrat no. Na ta na~in se je mogo ~e izog ni ti pod va ja nju funk cij na obmo~ jih, kjer to ni nuj no potreb no, hkra ti pa je pred nost pove zo va nja urba nih sre di{~ v so mest ja lah ko tudi kre pi tev regio nal ne ga raz vo ja na manj raz vi tih obmo~jih (Za vod nik Lamov {ek, Drob ne cer 2008). Med na{i mi somest ji so se v le - tih vsa v ce lo ti ali del no uvr{ ~a la med obmo~ ja s po seb ni mi raz voj ni mi prob le mi, razen somest ja v Ko pr skem pri mor ju (Ured ba o vred no sti 2000). Za dolo ~e va nje naj bolj dostop nih sre di{~ v so mest jih smo kot kri te rij upo ra bi li dol `i no pov pre~ ne ga poto val ne ga ~asa pre bi val cev regij, v ka te rih so somest ja, do posa - mez nih sre di{~. Obseg regij je bil v pri me ru Spod nje po sav ske, Koro{ ke in Zasav ske regi je dolo ~en z me ja mi sta ti sti~ nih regij. Ena ko velja tudi za Obal no-kra{ ko regi jo, ki smo ji doda li ob~i no Ilir ska Bistri ca. Pod la ga za tak {en poseg so bili rezul ta ti posve - to val ne ga refe ren du ma o vklju ~i tvi ob~i ne Ilir ska Bistri ca v no tranj sko ali obal no-kra{ ko regi jo v letu 2007, na kate rem so se nje ni pre bi val ci s 94,8 % izre kli za vklju ~i tev v re - gi jo s sre di{ ~em v Ko pru (med mre` je 3). V pri me ru obse ga Zgor nje go renj ske regije pa smo se zgle do va li po pred lo gu deli tve na 15 po kra jin, kakr {ne ga so raz li~ ni strokov - nja ki za regio nal ni raz voj enot no pred sta vi li v pub li ka ci ji Pokra ji ne v Slo ve ni ji (^o kert 53

55 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Pre gled ni ca 9: Poto val ni ~asi v mi nu tah z oseb nim avto mo bi lom med sre di{ ~i zno traj posa mez nih some stij. Bre `i ce Kr{ ko Sev ni ca Je se ni ce Ra dov- Ko per Izo la Pi ran Slo venj Rav ne na Dra vo- Tr bov lje Hrast nik Za gor je lji ca Gra dec Koro{ kem grad ob Savi Bre `i ce Kr{ ko Sev ni ca Je se ni ce 13 Ra dov lji ca 13 Ko per 9 21 Izo la 9 14 Pi ran Slo venj Gra dec Rav ne na Koro{ kem Dra vo grad 12 8 Tr bov lje 8 10 Hrast nik 8 15 Za gor je ob Savi

56 s so de lav ci 1999, 124). Rezul ta ti te ana li ze so poka za li, da je v Spod nje po sav ski regiji naj bolj dostop no Kr{ ko, v Zgor nje go renj ski Jese ni ce, v Obal no-kra{ ki Koper, v Ko - ro{ ki Dra vo grad in v Za sav ski Trbov lje (pre gled ni ca 10). Pre gled ni ca 10: Pov pre~ ni poto val ni ~as pre bi val cev Spod nje po sav ske, Zgor nje go renj ske, Obal no-kra{ ke, Koro{ ke in Zasav ske regi je z oseb nim avto mo bi lom do sre di{~ v ma ti~ nih somest jih. sre di{ ~a v so mest jih re gi ja pov pre~ ni poto val ni ~as pre bi val cev regij do sre di{~ v so mest jih Kr{ ko Spod nje Posav je 13,9 Bre `i ce 18,7 Sev ni ca 21,5 Je se ni ce Zgor nja Gorenj ska 11,4 Ra dov lji ca 11,9 Ko per Oba la in Kras 16,8 Izo la 20,0 Pi ran 29,3 Dra vo grad Ko ro{ ka 15,4 Rav ne na Koro{ kem 15,9 Slo venj Gra dec 18,5 Tr bov lje Za sav je 7,3 Za gor je ob Savi 9,1 Hrast nik 10,8 7.1 Somest je Bre `i ce Kr{ ko Sev ni ca V Spod nje po sav ski regi ji sestav lja jo funk cio nal no somest je kra ji Bre `i ce, Kr{ ko in Sev ni ca. Za pre vla do tek mu je ta pred vsem Kr{ ko in Bre `i ce, ki sta s 6994 ozi ro ma 6510 pre bi val ci neko li ko ve~ ja od Sev ni ce s 4933 pre bi val ci. Poseb nost somest ja in celot ne ga Spod nje ga Posav ja je v no vo na sta li regio nal ni iden ti te ti, ki se je obli ko va - la {ele v zad njih deset let jih (Kle men ~i~ 2005). V ~a su Avstro-Ogr ske je namre~ tod po Savi pote ka la de`el na meja med [ta jer sko in Kranj sko, Bre `i ce in Kr{ ko pa sta takrat vsak na svo jem bre gu reke pred stav lja la sre di{ ~i za svoj del zdaj{ nje ga Spod nje ga Posav - ja. Dan da nes ima neko li ko pomemb nej {o vlo go Kr{ ko, ki je gos po dar sko, uprav no, izo bra `e val no in kul tur no sre di{ ~e regi je, pred nost Bre `ic pa sta zla sti bli `i na dr`avne meje s Hr va{ ko in neko li ko bolj {i pro met ni polo `aj (bli `i na pomemb ne ga med - 55

57 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Sli ka 23: Sev ni ca je med vse mi tre mi kon ku ren~ ni mi nase lji v so mest ju uprav no {e naj manj uspe {na. JURIJ SENEGA^NIK narodne ga mej ne ga pre ho da Obre` je, avto ce ste in `elez ni ce, re~ no pri sta ni{ ~e) (Per ko 1998). Za pre bi val ce Spod nje po sav ske regi je je v pov pre~ ju s 13,9 mi nu te naj bolj dostopno Kr{ ko, ki mu sle di ta Bre `i ce (18,7 mi nu te) in Sev ni ca (21,5 mi nu te). Poto val ni ~as do Kr{ ke ga je tako za 26 % ozi ro ma 35 % kraj {i kot do obeh dru gih sre di{~ v so mestju. Mo~ no poe no stav lje no bi lah ko deja li, da je ob upo {te va nju tega dejs tva z us trez nim regio nal no-pro stor skim na~r to va njem mo` no zmanj {a ti pro met ne obre me ni tve zno traj regi je naj ve~ za dobro ~etr ti no ozi ro ma dobro tret ji no. Prav tako je v teh okvi - rih mogo ~e izbolj {a ti dostop nost do inter vent nih slu`b ter zmanj {a ti pora bo ~asa za pre voz pre bi val cev in stro{ ke gos po dars tva regi je. Glav ni raz log za bolj {o pro met no dostop nost Kr{ ke ga je nje gov bolj sre di{~ ni polo `aj. ^eprav nje go va lega na robu rav - ni ne, ob vho du v sav sko sote sko ni pre ve~ pro met na, saj so bili pri nastan ku kra ja odlo ~il ni obramb ni raz lo gi (Me lik 1959), je v pri mer ja vi z Bre `i ca mi in Sev ni co veli - ko bli` je popu la cij ske mu te`i{ ~u regi je. Sli ka 24: Poto val ni ~as pre bi val cev Spod nje po sav ske regi je z oseb nim avto mo bi lom do sre di{~ v nje nem somest ju. p 56

58 Kr{ko Bre`ice Kategorija ceste avtocesta hitra cesta glavna cesta Sevnica regionalna cesta Potovalni ~as do sredi{~ v minutah 0 < < < < meja naselja km Avtor: Jani Kozina Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU,

59 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji 7.2 Somest je Jese ni ce Ra dov lji ca Po Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je somest je v Zgor nje go renj ski regi ji sestav lja ta Jese ni ce ( pre bi val cev) in Radov lji ca (5937 pre bi val cev), ~eprav neka - te ri k nji ma pri {te va jo {e turi sti~ no sre di{ ~e Bled (5252 pre bi val cev) in indu strij sko sre di{ ~e Les ce (2778 pre bi val cev). Jese ni ce so eno naj bolj tipi~ nih indu strij skih mest v Slo ve ni ji. Za nji hov raz voj je bila zelo pomemb na ugod na pro met na lega. Gorenj - ska `elez ni ca, zgra je na v dru gi polo vi ci 19. sto let ja, je mesto pove zo va la s Tr bi `em, tur ska pro ga prek kara van{ ke ga pre do ra pa z av strij ski mi de`e la mi. Za pro met no dostop nost je v zad njem ~asu odlo ~il ne ga pome na cest ni pre dor Kara van ke, ki pove - zu je tur sko avto ce sto na avstrij ski stra ni z ili ri ko na slo ven ski. Pro met in dejav no sti, pove za ne z njim, so ~eda lje bolj pomemb ne, saj sta te` ka indu stri ja in z njo meta - lur gi ja za{ li v re ce si jo (Ur banc 1998). Kljub te`a vam `ele zars tva so Jese ni ce {e ved no naj po memb nej {e izo bra `e val no, zdravs tve no, kul tur no in {port no sre di{ ~e Zgor nje Gorenj ske. V pri mer ja vi z Je se ni ca mi je Radov lji ca pre cej manj {a, odli ku je jo pa jo pred vsem raz vi te uprav ne funk ci je. Somest je Jese ni ce Ra dov lji ca je sicer pomemb - Sli ka 25: Radov lji ca sre di foto gra fi je je sku paj z Je se ni ca mi sre di{ ~e Zgor nje Gorenj ske. MARJAN GARBAJS Sli ka 26: Poto val ni ~as pre bi val cev Zgor nje go renj ske regi je z oseb nim avto mo bi lom do sre di{~ v nje nem somest ju. p 58

60 1 59

61 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji no regij sko sre di{ ~e, ven dar za zdaj {e nima raz vi tih vseh potreb nih poten cia lov (Za - vod nik Lamov {ek, Drob ne cer 2008). Gle de na ana li ze pro met ne dostop no sti zno traj regi je med sre di{ ~e ma ni sko raj nika kr {nih raz lik, saj mora jo nje ni pre bi val ci v pov pre~ ju do Jese nic pre vo zi ti 11,4 mi - nu te, do Radov lji ce pa 11,9 mi nu te. Raz mer je se uteg ne neko li ko nag ni ti v prid Radov lji ce po dokon~ ni izgrad nji gorenj ske ga kra ka avto ce ste leta 2011, ki bo pote - kal v ne po sred ni bli `i ni tega mesta. 7.3 Somest je Koper Izo la Pi ran So mest je Koper Izo la Pi ran se uvr{ ~a med naj hi tre je raz vi ja jo ~a se somest ja v Slo - ve ni ji. Sku paj pokri va jo vsa podro~ ja in dejav no sti, ki naj bi jih ime lo nacio nal no pomemb no sre di{ ~e regio nal ne ga pome na. Mesto Koper ( pre bi val cev) je dr`av - no in celo {ir{e pomemb no tovor no pro met no voz li{ ~e ter mor sko pri sta ni{ ~e, mesti Izo la (10.381) in Piran (4143) pa se sku paj s Por to ro `em (2849 pre bi val cev) in Luci - Sli ka 27: Koper je na{e naj ve~ je pri sta ni{ ko mesto in eno od treh slo ven skih sre di{~ med na rod ne ga pome na. MATEV@ LENAR^I^ Sli ka 28: Poto val ni ~as pre bi val cev Obal no-kra{ ke regi je z oseb nim avto mo bi lom do sre di{~ v nje nem somest ju. p 60

62 Koper Izola Kategorija ceste avtocesta hitra cesta glavna cesta regionalna cesta Potovalni čas do središč v minutah 0 < < < 45 Piran 45 < meja naselja km Avtor: Jani Kozina Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU,

63 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji jo (5792 pre bi val cev) raz vi ja ta kot pomemb ni turi sti~ ni mesti, ki odli~ no izko ri{ ~a - ta bli `i no gos po dar sko mo~ ne ga Kopra (Za vod nik Lamov {ek, Drob ne cer 2008). Gle de na pov pre~ ni poto val ni ~as pre bi val cev Obal no-kra{ ke regi je do posa mez - nih sre di{~ je med obrav na va ni mi mesti naj bo lje dosto pen Koper (16,8 mi nu te). Sle di ta mu Izo la (20,0 mi nut) in pre cej bolj odda lje ni Piran (29,3 mi nu te). Dostop nost Kopra je v pri mer ja vi z nji ma bolj {a za 19 % ozi ro ma 43 %. Pri ~a ko va ti je, da se bodo raz - li ke zmanj {a le z iz grad njo nove hitre ceste med Koprom in Luci jo (med mre` je 4). Poseb nost sre di{~ obal ne ga somest ja je, da so raz po re je na na robu regi je in so kljub sodob ni avto ce sti, ki je pre bi la relief no pre gra do niz ke ga kra{ ke ga roba, {e ved no slab - {e pove za na s se ver nim delom Kra sa in ob~i no Ilir ska Bistri ca. Zani mi vo je, da si ob~a ni Ilir ske Bistri ce `eli jo pod okri lje Obal no-kra{ ke regi je, ~eprav je nji hov poto val ni ~as do Kopra za kar tret ji no (33,5 %) dalj {i kot do Postoj ne (Ko zi na 2008). Izbolj {a nje notra nje pro stor ske kohe ziv no sti Obal no-kra{ ke regi je vse ka kor pred stav lja velik izziv tako za na~r to val ce pro stor ske ga kot regio nal ne ga raz vo ja. 7.4 Somest je Slo venj Gra dec Rav ne na Koro{ kem Dra vo grad Na Koro{ kem se v so mest je pove zu je jo mesta Slo venj Gra dec, Rav ne na Koro{ - kem in Dra vo grad. Mo~ nej {i sre di{ ~i sta zla sti Slo venj Gra dec (7712 pre bi val cev) in Rav ne na Koro{ kem (7797 pre bi val cev), med tem ko je Dra vo grad popu la cij sko pre - cej {ib kej {i (3414 pre bi val cev). Po tem kri te ri ju se pred nje ga uvr{ ~a ta celo Pre va lje s 4504 pre bi val ci in Me`i ca s 3487 pre bi val ci. Kljub temu je Dra vo grad zelo pomemb - no regij sko sre di{ ~e z do bro raz vi ti mi uprav ni mi funk ci ja mi (Bole 2008) in izra zi to ugod no pro met no lego na sti ku treh dolin, Drav ske, Me`i{ ke in Mislinj ske, s ~i mer je nekak {no narav no sre di{ ~e in voz li{ ~e Koro{ ke. Po raz vi to sti mest nih funk cij ima Sli ka 29: V ko ro{ kem somest ju vodil no vlo go posto po ma prev ze ma Slo venj Gra dec. BO[TJAN BURGER Sli ka 30: Poto val ni ~as pre bi val cev Koro{ ke regi je z oseb nim avto mo bi lom do sre di{~ v nje nem somest ju. p 62

64 Dravograd Ravne na Koro{kem Kategorija ceste avtocesta hitra cesta glavna cesta regionalna cesta Slovenj Gradec Potovalni čas do središč v minutah 0 < < < < meja naselja km Avtor: Jani Kozina Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU,

65 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji v so mest ju vodil no vlo go Slo venj Gra dec, ki je gos po dar sko, ban~ no, izo bra `e val no, infor ma cij sko, sod no, zdravs tve no in oskrb no sre di{ ~e Koro{ ke; v nje go vi bli `i ni je tudi ter ciar no leta li{ ~e. Tudi zato je ob~i na Slo venj Gra dec ena od enaj stih mest nih ob~in v dr `a vi, ~eprav nima pre bi val cev in ima manj kot de lov nih mest. Rav ne na Koro{ kem so v tem pogle du pre cej skrom nej {e. Nji hov hiter raz voj po 2. sve - tov ni voj ni je teme ljil ve~i no ma na `ele zar ski indu stri ji. Pred nost Raven je v pri mer ja vi s Slo venj Grad cem zla sti nji ho va lega, ki je gle de na osta la koro{ ka nase lja pre cej bolj sre di{~ na. Ob tem ne gre zane ma ri ti dejs tva, da so Rav ne na Koro{ kem tudi zgo do - vin sko del nek da nje avstro-ogr ske de`e le Koro{ ke, kar pa ne velja za Slo venj Gra dec, ki je spa dal k [ta jer ski. Za pre bi val ce Koro{ ke regi je je v pov pre~ ju s 15,4 mi nu te naj bolj dosto pen Dra - vo grad, kar je odraz nje go ve sre di{~ ne lege na sti ku treh dolin. Le mal ce slab {e dostop ne so bli` nje Rav ne na Koro{ kem (15,9 mi nu te), med tem ko je Slo venj Gra dec s svo jo za spoz na nje bolj odmak nje no lego sre di Mislinj ske doli ne neko li ko slab {e dosto pen (18,5 mi nu te). Raz li ke v do stop no sti posa mez nih sre di{~ niso tako izra zi te kot na pri - mer v so mest jih Spod nje po sav ske, Zasav ske ali Obal no-kra{ ke regi je. Poto val ni ~as do Dra vo gra da je le za 3 % ozi ro ma 17 % kraj {i kot do Raven na Koro{ kem ozi ro ma Slo ve nje ga Grad ca. Pri ~a ko va ti je, da se bodo raz li ke v pri hod no sti z iz grad njo 3. raz - voj ne osi, ki bo tekla iz sme ri Celja mimo Vele nja in Slo ve nje ga Grad ca do Dra vo gra da ter naprej pro ti avstrij ski Koro{ ki, {e zmanj {a le. Izbolj {a la se bo zla sti pove za va Slo - ve nje ga Grad ca z Drav sko doli no. 7.5 Somest je Trbov lje Hrast nik Za gor je ob Savi Pri somest ju Trbov lje Hrast nik Za gor je ob Savi gre za rudar ska in indu strij ska mesta, ki ima jo veli ko struk tur nih te`av, ven dar ima jo to pred nost, da so raz me ro - ma bli zu Ljub lja ne, ki zago tav lja veli ko {te vi lo delov nih mest. Po veli ko sti so naj ve~ je Trbov lje ( pre bi val cev), ki se sku paj z os ta li ma mesto ma, Zagor jem ob Savi (6893 pre bi val cev) in Hrast ni kom (5865 pre bi val cev), uvr{ ~a jo med majh na slo ven - ska mesta. Zasav ski regi ji pri manj ku je sred nje veli ko mesto, ki ne bi teme lji lo na sekun dar nih, ampak na ter ciar nih in kvar tar nih dejav no stih (Za vod nik Lamov {ek, Drob ne cer 2008). So mest je Zasav ske regi je je ume{ ~e no na pre mo gov nem obmo~ ju ^rne ga revir - ja v utes nje ni trbo velj sko-la{ ki sin kli na li. Pre~ no nanjo so poto ki Medi ja, Trbo velj{ ~i ca in Boben izdolb li ozke doli ne do reke Save, ob kate ri je spe lja na glav na pro met na `ila. Doli ne med seboj raz dva ja jo od 200 do 300 m viso ki hrb ti, ki z vi di ka pro met ne pove - Sli ka 31: Del zasav ske ga somest je iz zra ka; Trbov lje na levi stra ni in Hrast nik na desni. p Sli ka 32: Poto val ni ~as pre bi val cev Zasav ske regi je z oseb nim avto mo bi lom do sre di{~ v nje nem somest ju. p str

66 GURS 65

67 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Trbovlje Zagorje ob Savi Kategorija ceste avtocesta hitra cesta glavna cesta regionalna cesta Hrastnik Potovalni čas do središč v minutah 0 < < < < meja naselja km Avtor: Jani Kozina Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU,

68 za no sti pred stav lja jo veli ko ovi ro. ^ez nje so v pre te klo sti vodi le samo obi ~aj ne ste - ze in kolo vo zi. [e zdaj tam vodi jo le ceste slab {e kako vo sti, kakr {ni sta na pri mer cesta z 230 m vzpo na med Trbov lja mi in Hrast ni kom in neko li ko novej {a pove za va med Trbov lja mi in Zagor jem ob Savi. Narav ne raz me re torej pre cej ovi ra jo pove za nost med mesti, pa tudi med mesti in osta li mi nase lji v re gi ji (Me lik 1959). Ana li za dostop - no sti sre di{~ je poka za la, da so za nase lja Zasav ske regi je sicer bolj dostop ne Zagor je ob Savi (sli ka 32), ven dar ob upo {te va nju raz li~ ne raz po re di tve pre bi vals tva to posta - ne jo Trbov lje (7,3 mi nu te), ki jim sle di ta Zagor je ob Savi (9,1 mi nu ta) in Hrast nik (10,8 mi nu te). Poto val ni ~as do Trbo velj je torej za peti no ozi ro ma sla bo tret ji no kraj - {i kot do osta lih dveh sre di{~. 8 Pro met na dostop nost kot kri te rij regio na li za ci je Re gio na li za ci ja Slo ve ni je ozi ro ma raz me ji tev na tako ime no va ne pokra ji ne je `e dobro deset let je eden izmed klju~ nih izzi vov na{e ga regio nal no-pro stor ske ga raz voja. Pri tem se odpi ra vrsta vpra {anj gle de pri stoj no sti regij, nji ho ve ga finan ci ra nja, nalog, poi me no va nja in podob no. Iz pro stor ske ga in ne nazad nje tudi dru` be ne ga, gos po - dar ske ga ter okolj ske ga vidi ka sta zla sti pomemb na {te vi lo regij in na~in nji ho ve raz me ji tve. ^le ni tev na regi je je tako v teo ri ji kot v prak si odvi sna od raz li~ nih kriterijev (Ko zi na in Plev nik 2009). Obi ~aj no se pri tem upo {te va obli ko in veli kost nasel binske struk tu re, pove za ne v omre` je nase lij, dru` be no gos po dar ske raz me re, upravno-politi~ - ne dejav ni ke in dostop nost do tistih urba nih sre di{~, ki so si v hie rar hi ji mest»pri bo ri le«vlo go raz voj nih pos pe {e val ni kov torej regio nal nih sre di{~ (Rav bar 1999). Tudi po mne nju Plu ta (2004) sodob ne raz voj ne, infor ma cij ske ter sona rav ne sve tov ne in evrop - ske usme ri tve pri raz me je va nju regij med dru gim v os pred je postav lja jo nji ho vo vse ve~ jo pove za nost in dostop nost. Us ta nav lja nje regij ozi ro ma pokra jin kot dru ge rav ni lokal ne samou pra ve je pro - ces, ki v Slo ve ni ji tra ja `e vrsto let. V pre te klo sti je bilo pri prav lje nih ve~ stro kov nih pred lo gov, ki so med dru gim pred vi de va li deli tev na manj {e (s 23 ozi ro ma 25 re gi - ja mi), ve~ je (od 4 do 8 re gij) in sred nje veli ke regi je (12 ozi ro ma 15 re gij) (^o kert s so de lav ci 1999), neko li ko novej {e {tu di je pa pred vi de va jo deli tev na 6, 8, 12 ali 14 re - gij. [e naj ve~ je pod po re je dele `en pred log z 8 re gi ja mi (Do ku men ti in {tu di je 2004). Obsta ja jo pa tudi {tu di je, ki poleg nave de nih pred lo gov pred vi de va jo deli tev na samo 3 re gi je (Po ga~ nik s so de lav ci 2009). Gle de na teo ret ska izho di{ ~a (pod po glav je 1.1) je v pro ce su deli tve na pokra ji - ne eden klju~ nih in zago to vo tudi upo {te va nja vred nih kri te ri jev pro met na dostop nost, ki pa v do se da njih posku sih regio na li za ci je Slo ve ni je, z iz je mo del Lenar ~i ~a (1993) in Poga~ ni ka s so de lav ci (2009), ni bila dele` na nepo sred ne obrav na ve (Ko zina 2008). O {te vi lu in izbo ru regio nal nih sre di{~, ki pred stav lja jo»srce«in ogrod je regij, s ~imer 67

69 Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji so z vi di ka nji ho ve dostop no sti naj bolj pri mer na za prev zem funk ci je sede `a pokra - ji ne, je bilo veli ko pove da ne ga `e v po glav ju o pro stor ski urav no te `e no sti regio nal nih sre di{~ (5. po glav je). Na tem mestu `eli mo dodat no pre ve ri ti, v kak {ni meri se meje v zgo raj ome nje nih stro kov nih pred lo gih regio na li za ci je Slo ve ni je (^o kert s so delav - ci 1999; Doku men ti in {tu di je 2004; Poga~ nik s so de lav ci 2009) uje ma jo z me ja mi pro met ne dostop no sti do regio nal nih sre di{~. V ta namen smo pre so ja li uje ma nje meja v pri me rih deli tve na 15, 12, 8 in 6 re gij ozi ro ma na 3 re gi je. Ker meje regij v obrav na va nih stro kov nih pod la gah pote ka jo po mejah ob~in, se lah ko spre mi nja jo le z nji ho vim vklju ~e va njem k do lo ~e ni regi ji ali izklju ~e va njem iz nje. Na ta na~in bi bila opti mal na regio na li za ci ja Slo ve ni je z vi di ka pro met ne dostop - no sti tak {na, da bi bila vsa ka ob~i na del regi je, v ka te ri je njej naj hi tre je dostop no regio nal no sre di{ ~e. Pogoj za vklju ~i tev dolo ~e ne ob~i ne v po sa mez no regi jo je, da ve~i na nje ne ga pre bi vals tva naj hi tre je dosto pa do regio nal ne ga sre di{ ~a te regi je. Tovr - sten pri stop k ~le ni tvi Slo ve ni je omo go ~a pri mer ja vo uje ma nja meja regij z me ja mi pro met ne dostop no sti do nji ho vih regio nal nih sre di{~. 8.1 ^le ni tev na pet najst regij ^le ni tev na pet najst regij se opi ra na 15 re gio nal nih sre di{~, opre de lje nih v Stra - te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004), in nji ho va vpliv na obmo~ ja. V njej so upo {te va ne vse pomemb nej {e pre bi vals tve ne in gos po dar ske zgo sti tve, ~eprav so posa - mez na sre di{ ~a pre cej {ib ka in nera zvi ta, na pri mer Postoj na, Trbov lje in Jese ni ce (^o kert s so de lav ci 1999). Pred nost ~le ni tve na 15 re gij je med dru gim v tem, da ne pred vi de va pre ve li kih oze melj skih enot, kar vpli va na bolj {o dostop nost regio nal nih sre di{~. Z ob li ko va njem ve~ je ga {te vi la regij ta kon cept upo {te va dejs tvo, da je narav no zelo pestra Slo ve ni ja dr`a va z ve li ko relief no raz gi ba nost jo, kar ote `u je obli - ko va nje veli kih gra vi ta cij skih regij (Do ku men ti in {tu di je 2004). Pri mer ja va meja regij z me ja mi pro met ne dostop no sti do regio nal nih sre di{~ v pri me ru ~le ni tve na 15 re gij poka `e, da v Slo ve ni ji 12,9 % pre bi val cev, ki `ivi jo v 19,5 % ob~in, hitre je dosto pa do regio nal nih sre di{~ zunaj nji ho vih mati~ nih regij. Ve~i na teh ob~in je na Kra su, v Idrij sko-cer kljan skem hri bov ju, sever nem in zahodnem delu Ljub ljan ske kot li ne, Posav skem hri bov ju, Lo{ kem poto ku in na Ko~ev skem, v Po so te lju, oko li ci Vele nja, med Mari bo rom in Celjem ter v Slo venskih gori cah (sli ka 34). Meje regij so v ce lo ti pri la go je ne kri te ri ju pro met ne dostop no - sti samo v Zgor nje go renj ski regi ji, pre cej dobro pa {e v Po mur ski in Koro{ ki regi ji. V preo sta lih regi jah so raz li ke v po te ku obeh vrst meja pre cej ve~ je. Izsto pa jo zla - sti obmo~ ja regij, v ka te rih so na{a naj mo~ nej {a gos po dar ska sre di{ ~a Ljub lja na, Mari bor, Celje in Koper. Nji hov gra vi ta cij ski vpliv je o~it no tako mo~an, da se`e tudi na obmo~ ja ob~in, ki so jim sicer bolje dostop na dru ga regio nal na sre - di{ ~a. 68

70 CIVITAS ELAN Sli ka 33: Do ljub ljan ske ga mest ne ga sre di{ ~a vodi jo dol ge sema fo ri zi ra ne vpad ni ce, ki so obre me nje ne zla sti v ~a su jutra njih in popol dan skih pro met nih konic. [e naj ve~ jo stop njo neu je ma nja meja je mogo ~e zaz na ti v Osred nje slo ven ski regi - ji. Ljub lja na je namre~ v zad njih deset let jih izra zi to raz {i ri la gra vi ta cij ski vpliv na sosed nja obmo~ ja, ~emur pa ni sle di lo ustrez no na~r to va nje pro me ta, pro met nih tokov in pro met ne infra struk tu re. Slab {e dostop ni so pred vsem ju` ni pre de li regi je (ob ~i - ne Lo{ ki Potok, Sodra `i ca, Ko~ev je, Kostel in Osil ni ca), ki sta jim bolje dostop na Postoj na ozi ro ma Novo mesto. Ta obmo~ ja posku {a dr`a va osred nji Slo ve ni ji prib - li `a ti z iz grad njo 3a. raz voj ne osi (Re so lu ci ja o na cio nal nih 2006), ven dar se pora ja vpra {a nje, v ko lik {ni meri ji bo to ob pred vi de nih ukre pih in s tak {no dina mi ko gradnje, kakr {ni smo pri ~a ob vzpo stav lja nju avto cest ne ga omre` ja in osta lih dveh raz voj nih osi (3. in 4.), v bli` nji ali sred nje ro~ ni pri hod no sti tudi dejan sko uspe lo. Po leg ju` ne ga dela Osred nje slo ven ske regi je ima jo slab {o dostop nost do Ljub - lja ne tudi obmo~ ja v nje nem zahod nem (ob ~i ne Loga tec, Vrh ni ka, Borov ni ca in Hor jul), vzhod nem (ob ~i ni Liti ja in [mar no pri Liti ji) ter sever nem delu (ob ~i ne Kam - nik, Komen da, Men ge{, Vodi ce in Med vo de), ki so jim bli` je Postoj na, Trbov lje ozi ro ma Kranj. Tako se meje pro met ne dostop no sti do regio nal ne ga sre di{ ~a v tej regi ji, kljub veli kim spre mem bam v cest ni mre `i zara di izgrad nje avto cest ne ga kri `a, ne raz pro - Sli ka 34: Uje ma nje meja regij z me ja mi pro met ne dostop no sti do regio nal nih sre di{~ ~le ni tev na 15 re gij. p str