(Microsoft Word - KDI LETNO PORO\310ILO 2006_FINALE.doc)

Transkripcija

1 LETNO POROČILO 2006 KD Investments, družba za upravljanje, d. o. o.

2 VSEBINA POSLOVNO POROČILO....3 POSEBNO MNENJE REVIZORJA ZA POTREBE OBVEŠČANJA JAVNOSTI..9 LETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI IZJAVA UPRAVE..10 BILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBRA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA REVIZORJEVO POROČILO O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH.15 PRILOGE K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM UPORABLJENE TEMELJNE RAČUNOVODSKE USMERITVE..16 POJASNILA POSAMEZNIH REŠITEV IN VREDNOTENJ 25 DODATEK REVIZORJEVO POROČILO O IZPOLNJEVANJU PRAVIL O OBVLADOVANJU TVEGANJ REVIZORJEVO POROČILO O IZPOLNJEVANJU PRAVIL VARNEGA IN SKRBNEGA POSLOVANJA..43 REVIZORJEVO POROČILO O STANJU NOTRANJIH KONTROL. 44 REVIZORJEVO POROČILO O KVALITETI INFORMACIJSKEGA SISTEMA...45 PRAVILA O OBVLADOVANJU TVEGANJ, VARNEM IN SKRBNEM POSLOVANJU, NOTRANJIH KONTROLAH, NAČINU VODENJA POSLOVNIH KNJIG IN INFORMACIJSKEM SISTEMU 46 REVIZORJEVO POROČILO O PRAVILNOSTI IN POPOLNOSTI OBVESTIL IN POROČIL.48 POROČANJE AGENCIJI ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN OBVEŠČANJE JAVNOSTI 49 TABELE 50 2

3 POSLOVNO POROČILO OSNOVNI PODATKI Naziv KD Investments, družba za upravljanje, d. o. o. Skrajšan naziv KD Investments d. o. o. Sedež Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana Telefon / 739 Faks Internetni naslov Elektronska pošta kdi.info@kd-group.si Matična številka Davčna številka Identifikacijska številka za DDV SI Transakcijski račun pri PBS d. d. SI Šifra dejavnosti Uprava Nadzorni svet Roman Androjna, predsednik uprave Dušanka Malerič, članica uprave Milan Kneževič, predsednik nadzornega sveta Leopold Frelih, namestnik predsednika nadzornega sveta Franc Fašalek, član nadzornega sveta Aleksander Sekavčnik, član nadzornega sveta Evgen Sapač, član nadzornega sveta Nadzorna inštitucija Agencija za trg vrednostnih papirjev Družbenik družbe za upravljanje po stanju na dan : KD Holding, d. d., Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana 100 % poslovni delež 3

4 1. Predstavitev družbe KD Investments d. o. o. Nastanek in razvoj KD Investments d. o. o. je bila ustanovljena kot Kmečka družba d. d. V sodni register je bila vpisana dne pod številko Srg 1392/94. Družba je bila ustanovljena za nedoločen čas. Dne so bile delnice družbe za upravljanje s sklepom št. R-418/IH/98 vknjižene v centralni register vrednostnih papirjev KDD Centralne klirinško depotne družbe d. d. in s tem izdane v nematerializirani obliki. Na osnovi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za nadaljnjo prodajo št. 11/200/AG-97 z dne so bile sprejete v trgovanje na prostem trgu dne Dne je bila s sklepom št. Srg 2000/13886 vpisana delitev družbe z oddelitvijo in prenosom dela premoženja družbe prenosnice - Kmečke družbe d. d. na novo ustanovljeno družbo Skupina Kmečka družba d. d., Ljubljana, Stegne 21. Skladno s sklepom skupščine dne je bil del premoženja, določen v delitvenem načrtu, prenesen na novo družbo kot univerzalno pravno naslednico. Kapital družbe, ki je bil sestavljen iz I. in II. emisije delnic v skupni nominalni vrednosti ,00 SIT, se je po vpisu oddelitve v sodni register zmanjšal na ,00 SIT. Nominalna vrednost delnic Kmečke družbe d. d. se je zmanjšala od ,00 sit na 8.000,00 sit, število izdanih delnic pa je bilo še vedno Dne je bila v sodni register pod številko Srg 2001/10979 vpisana sprememba firme, in sicer se je Kmečka družba d. d. preimenovala v KD Investments d. d. Na skupščini dne je bil sprejet sklep o preoblikovanju delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Dne je bila v sodni register pod Srg 2002/05430 vpisana sprememba, in sicer se je KD Investments, družba za upravljanje, d. d., preimenovala v KD Investments, družba za upravljanje, d. o. o. Na osnovi odločbe Ljubljanske borze, d. d., so bile delnice družbe za upravljanje z oznako KDZ dne izključene iz trgovanja na prostem trgu. Delnice KDZ so bile z dnem izbrisane iz centralnega registra vrednostnih papirjev. Družba za upravljanje je v začetku leta 1996 uspešno opravila prvo javno prodajo obveznic v vrednosti 8 milijonov DEM oziroma evrov in pridobila dovoljenje za organizirano trgovanje. Obveznice so bile dne izključene iz tečajnice Ljubljanske borze, d. d., saj so dne zapadle. Družba za upravljanje pri svojem poslovanju ne uporablja kakršnegakoli kodeksa. Osnovna dejavnost družbe je upravljanje investicijskih skladov. Družba je konec leta 2006 upravljala naslednje investicijske sklade: - KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb, - KD Rastko, delniški vzajemni sklad, - KD Bond, obvezniški vzajemni sklad, - KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, - KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, - KD Balkan, delniški vzajemni sklad, - KD Novi trgi, delniški vzajemni sklad, 4

5 - KD Severna Amerika, delniški vzajemni sklad, - KD Surovine in energija, delniški vzajemni sklad, - KD Tehnologija, delniški vzajemni sklad, - KD Nova energija, delniški vzajemni sklad, - KD Vitalnost, delniški vzajemni sklad, - KD ID, delniška investicijska družba, d. d., in premoženje dobro poučenega vlagatelja. Vsi navedeni investicijski skladi in družba so bili v letu 2006 revidirani s strani revizijske družbe PricewaterhouseCoopers d. o. o., Ljubljana. Uprava Družba ima upravo, ki jo sestavljata dva člana, ki družbo skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Upravo sestavljata: Roman Androjna, predsednik uprave, Dušanka Malerič, članica uprave. Nadzorni svet Družba ima nadzorni svet, ki ga sestavlja pet članov, ki jih imenuje edini družbenik družbe KD Holding d. d. Konec leta 2006 so bili člani nadzornega sveta: Milan Kneževič, predsednik nadzornega sveta, Leopold Frelih, namestnik predsednika nadzornega sveta, Franc Fašalek, član nadzornega sveta, Aleksander Sekavčnik, član nadzornega sveta, Evgen Sapač, član nadzornega sveta. Letno poročilo KD Investments d. o. o. spada v skupino povezanih družb, ki jih obvladuje KD Holding d. d., ki je edini družbenik KD Investments d. o. o. Letno poročilo družbe KD Holding d. d. je na voljo na sedežu družbe na Celovški cesti 206, Ljubljana. Letno poročilo družbe KD Investments d. o. o. je na voljo na sedežu družbe na Celovški cesti 206, Ljubljana. KD Investments d. o. o. je obvladujoče podjetje družbe ABDS d. d., Društvo za upravljanje fondovima, Sarajevo, Pruščakova 13, Sarajevo, Federacija Bosna in Hercegovina. KD Holding d. d. je kot imetnik celotnega, 100% poslovnega deleža družbe KD Investments d. o. o., družbo KD Investments d. o. o. kot obvladujoče podjetje družbe ABDS d. d., Društvo za upravljanje fondovima, Sarajevo, Pruščakova 13, Sarajevo, Federacija Bosna in Hercegovina, z izjavo odvezal obveznosti sestave skupinskih računovodskih izkazov za poslovno leto 2006, v katere bi bila vključena družba ABDS d. d., na podlagi neposredne uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1725/2003 z dne 29. septembra 2003 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta. 5

6 Na podlagi zgoraj navedenega KD Investments d. o. o. zaradi prejema izjave o soglasju za opustitev oblikovanja skupinskih računovodskih izkazov za poslovno leto 2006 ni oblikovala skupinskih računovodskih izkazov, v katere bi bila vključena družba ABDS d. d. 2. Poslovni razvoj V družbi KD Investments d. o. o. smo v letu 2006 največji poudarek dali razvojnim aktivnostim, med katerimi sta bili najpomembnejši razvoj novih vzajemnih skladov in razvoj informacijske podpore za povečanje varnosti in učinkovitosti spremljanja poslovanja investicijskih skladov. Pomemben napredek je bil dosežen tudi na področju upravljanja sredstev z večjo produktno in geografsko specializacijo naložb. Ob koncu leta so bile usklajene naložbe posebne investicijske družbe KD ID, delniška investicijska družba, d. d., z določbami o naložbah, ki veljajo za običajne investicijske družbe. KD ID, delniška investicijska družba, d. d. je v letu 2006 zabeležila visoko rast tečaja delnice, in sicer nekaj manj kot za četrtino. V letu 2006 smo začeli s trženjem sedmih novih delniških vzajemnih skladov: KD Balkan, KD Novi trgi, KD Severna Amerika, KD Surovine in energija, KD Tehnologija, KD Nova energija in KD Vitalnost. S tem smo ponudbo povečali na dvanajst vzajemnih skladov in vlagateljem omogočili večje možnosti izbora med naložbenimi politikami, pri čemer je prehajanje med vzajemnimi skladi oproščeno plačila vstopnih stroškov. To vlagateljem omogoča učinkovitejše in cenejše oblikovanje primernega portfelja. Kljub velikemu povečanju ponudbe in dodatnim vplačilom v nove vzajemne sklade nismo uspeli nadomestiti precejšnih izplačil iz nekaterih naših starejših vzajemnih skladov, predvsem iz KD Galilea in KD Rastka v prvi polovici leta. Na izstopanje vlagateljev so vplivale povečane konkurenčne razmere na slovenskem trgu, predvsem hitra rast števila novih vzajemnih skladov in njihovi dobri donosi na globalnih svetovnih trgih ter relativno slabi donosi KD Galilea in KD Rastka v tistem razdobju. Nižja donosnost je bila v glavnem posledica neugodnih razmer na Ljubljanski borzi, na kateri sta imela vzajemna sklada še vedno pomemben del svojih naložb. V drugi polovici leta, še posebej v zadnjih mesecih, se je zaradi pozitivnih borznih trendov njuna donosnost bistveno izboljšala, kljub temu pa vrednost novih vplačil ni uspela preseči vrednosti izplačanega premoženja vlagateljem v prvi polovici leta. Z vidika celoletnega poslovanja sta KD Galileo in KD Rastko poslovala zelo uspešno, saj sta uspela preseči 20-odstotno donosnost, KD Rastko pa je prejel priznanje revije Kapital za najboljši evropsko orientirani delniški vzajemni sklad leta Vrednost premoženja vseh vzajemnih skladov v upravljanju KD Investments d. o. o. se je v letu 2006 povečala za 16 %, predvsem zaradi povečanja vrednosti enot premoženja posameznih vzajemnih skladov, in je konec leta znašala milijonov SIT. Z upoštevanjem čiste vrednosti sredstev posebne investicijske družbe KD ID, delniška investicijske družba, d. d., in premoženja dobro poučenega vlagatelja se je skupno premoženje v upravljanju povečalo od milijonov SIT na milijonov SIT. V drugem četrtletju 2006 smo upravljanje premoženja investicijskih skladov in premoženja dobro poučenega vlagatelja pogodbeno prenesli na KD BPD, d. o. o. Zaradi povečevanja števila vzajemnih skladov z zelo različnimi naložbenimi politikami, tako po regionalni in panožni usmeritvi kot po naložbenem stilu, je dozorela potreba po dodatni specializaciji dela upraviteljev in analitikov. Ob načrtovanem nadaljnjem razvoju produktov v KD Investments d. o. o. pa tudi v drugih družbah skupine KD je bila na ravni skupine sprejeta odločitev o centralizaciji funkcije upravljanja premoženja v družbi KD BPD, d. o. o., in sicer za potrebe vseh družb v skupini. Po ustanovitvi sektorja za upravljanje sredstev v borznoposredniški družbi smo, kot že omenjeno, to storitev s pooblastilom prenesli k njej. 6

7 KD Investments je dne objavila ponudbo za prevzem družbe ABDS d. d., Sarajevo, družbe za upravljanje v Federaciji Bosne in Hercegovine. Po končani ponudbi se je lastniški delež KD Investments d. o. o. povečal za 17,54 % oziroma na 58,73 %. S tem bo lahko družba še v večjem obsegu sodelovala pri rezultatih poslovanja sarajevske družbe za upravljanje, ki deluje na dolgoročno obetajočem trgu. 3. Poslovni rezultat Čisti poslovni izid družbe KD Investments d. o. o. je v letu 2006 znašal dobra 502 milijona SIT in je občutno nižji kot v letu 2005, ko je dosegel 688 milijonov SIT. Ob nekoliko nižjih prihodkih v primerjavi s predhodnim letom, ki so bili posledica povprečno nižje dnevne vrednosti sredstev v upravljanju, je bil najpomembnejši razlog za tolikšen padec dobička močen porast stroškov, predvsem stroškov blaga, materiala in storitev. Ti stroški, ki se v največji meri nanašajo na stroške storitev, so v letu 2006 skupaj znašali milijonov SIT in so porasli kar za 13 %. Pretežni del povečanja tega zneska odpade na stroške trženja in reklamiranja, predvsem sedmih novih vzajemnih skladov. Pomembno se je povečal tudi strošek upravljanja premoženja investicijskih skladov, kar izvira iz zahtevnosti upravljanja premoženja bistveno večjega števila investicijskih skladov in njihovih različnih investicijskih politik. Stroški dela so se v letu 2006 znižali za dobrih 52 milijonov SIT, predvsem zaradi prezaposlitev nekaterih strokovnih delavcev na KD BPD, d. o. o. 4. Pričakovani razvoj Pričakujemo lahko, da se bo vlaganje slovenskih državljanov v vzajemne sklade v naslednjem razdobju še naprej močno povečevalo. Trenutno znaša per capita premoženje v vzajemnih skladih preko EUR, v razdobju naslednjih petih let pa se pričakuje, da se bo povečalo na EUR in več. Zaradi hitre rasti na področju vzajemnih skladov se bodo glavne aktivnosti KD Investments d. o. o. osredotočile na razvoj novih produktov, doseganje konkurenčnih donosov investicijskih skladov in izboljševanje kvalitete storitev, vključno s svetovanjem, prilagojenim specifičnim potrebam posameznega vlagatelja. Načrtujemo nadaljnji hitri razvoj informacijske podpore poslovanju in dodatne elektronske storitve za vlagatelje. Zaradi omejitev domačega trga in ocen o novih tržnih priložnostih bo pomemben del aktivnosti usmerjen na pridobivanje trgov in vlagateljev zunaj Slovenije. Nadaljnji razvoj družbe je v precejšnji meri odvisen tudi od predvidenih sprememb (domače in EU) zakonodaje, povezane z regulacijo kapitalskih trgov, in sicer tako na področju trga vrednostnih papirjev kot tudi na področju samih investicijskih skladov in družb za upravljanje (krovni skladi, njihovo davčno obravnavanje itd.). 5. Zaposleni Družba za upravljanje je imela na dan redno zaposlenih, od tega: - 1 zaposlen z magisterijem znanosti, - 13 zaposlenih z univerzitetno izobrazbo, - 8 zaposlenih z visokošolsko strokovno izobrazbo, 7

8 - 3 zaposleni z višješolsko izobrazbo, - 9 zaposlenih s srednješolsko izobrazbo. Število zaposlenih se je v primerjavi s koncem prejšnjega leta zmanjšalo za 6 zaposlenih, kar je predvsem posledica prenosa upravljanja premoženja investicijskih skladov in dobro poučenega vlagatelja. Povprečno število zaposlenih v letu 2006 je bilo 35,42, kar je 9,18 % zmanjšanje glede na leto 2005, ko je bilo povprečno število zaposlenih 39. Družba zaposluje usposobljene kadre, predvsem s področja ekonomije, financ, prava, informatike, obvladovanja tveganj in trženja, da bi zagotovila strokovnost in kakovostno podporo svoji dejavnosti. Zaposlenim je zagotovljeno okolje, v katerem lahko razvijejo svoje sposobnosti, velik poudarek družba namenja izobraževanju zaposlenih, ki predstavlja enega izmed ukrepov za razvoj in pripravljenost kadrov za nove izzive. 6. Pojasnilo iz poročila o razmerjih z obvladujočo družbo Obvladujoča družba KD Holding, d. d., je v preteklem poslovnem letu dala družbi KD Investments d. o. o. nalog za vpis izbrisa zastavne pravice na delnicah družbe ABDS d. d., kateremu je sledil odpis terjatev do dveh fizičnih oseb, kar je imelo za posledico prikrajšanje za družbo, ki je bilo s strani KD Holding, d. d., naknadno nadomeščeno. 7. Upravljanje s tveganji KD Investments d. o. o. pri svojem poslovanju obvladuje različne vrste tveganj v skladu z načrtom za obvladovanje tveganj. Glede na to, da je njena osnovna naloga upravljanje s premoženjem investicijskih skladov in dobro poučenih vlagateljev, so za družbo značilna naslednja tveganja: operativna tveganja, sistemska tveganja, tveganja kršitve predpisov, tveganja v povezavi s človeškimi viri, strateška tveganja, tveganja tretjih oseb, s katerimi družba posluje, in tveganje skrbništva. Vsa navedena tveganja so posledica dejavnosti družbe. Družba za upravljanje obvladuje navedena tveganja v skladu s predpisi. 8. Pomembnejši poslovni dogodki po koncu poslovnega leta 2006 Družba za upravljanje ocenjuje, da po koncu poslovnega leta 2006 niso nastopili poslovni dogodki, ki bi pomembneje vplivali na poslovanje KD Investments d. o. o. Ljubljana, 29. marec 2007 Članica uprave Dušanka Malerič Predsednik uprave Roman Androjna 8

9 9

10 LETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI IZJAVA UPRAVE Uprava potrjuje računovodske izkaze po stanju na dan 31. decembra 2006 na straneh od 11 do 14 in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 16 do 42. Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila, tako da ta predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov poslovanja za leto Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in s slovenskimi računovodskimi standardi. Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti in nezakonitosti. Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Ljubljana, 12. april 2007 Članica uprave Dušanka Malerič Predsednik uprave Roman Androjna 10

11 Bilanca stanja na dan 31. decembra 2006 (v tisoč sit) Pojasnilo SREDSTVA Dolgoročna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Opredmetena osnovna sredstva Dolgoročne finančne naložbe Odložene terjatve za davek Kratkoročna sredstva Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne poslovne terjatve Denarna sredstva Kratkoročne aktivne časovne razmejitve SKUPAJ SREDSTVA Zunajbilančna sredstva OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Kapital 8 Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Preneseni čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Dolgoročne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti Odložene obveznosti za davek Kratkoročne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne pasivne časovne razmejitve SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Zunajbilančne obveznosti

12 Izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. decembra 2006 (v tisoč sit) Pojasnilo Čisti prihodki od prodaje 14A Drugi poslovni prihodki Stroški blaga, materiala in storitev 14B ( ) ( ) Stroški dela 14B ( ) ( ) Odpisi vrednosti 14B Amortizacija (33.964) (35.557) Prevrednotovalni poslovni odhodki (1.913) (39) Drugi poslovni odhodki 14B (1.612) (2.072) ( ) ( ) Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb 16 (29.451) (110) Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 16 ( ) ( ) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 16 (855) (233) ( ) ( ) Drugi prihodki Drugi odhodki 18 (805) (5.859) (214) (5.459) Davek iz dobička 21 ( ) ( ) Odloženi davek Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

13 Izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. decembra 2006 (v tisoč sit) Pojasnilo A. Denarni tokovi pri poslovanju a) Postavke izkaza poslovnega izida Poslovni prihodki (razen za prevredn.) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev 14A, Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn.) in 14B, 16, finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 18 ( ) ( ) Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih 20, 21 ( ) ( ) b) Spremembe čistih obratnih sredstev poslovnih postavk bilance stanja ( ) Začetne manj končne poslovne terjatve (50.269) Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve (12.891) Začetne manj končne odložene terjatve za davek Končni manj začetni poslovni dolgovi (6.238) ( ) Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije Končne manj začetne odložene obveznosti za davek (7.711) 0 c) Prebitek prejemkov (izdatkov) pri poslovanju (a + b) B. Denarni tokovi pri naložbenju a) Prejemki pri naložbenju Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje 4, Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 14A Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb b) Izdatki pri naložbenju ( ) (53.957) Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev 1 (2.862) (28.972) Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 2 (10.545) (24.920) Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb 3 ( ) (65) Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb 4 ( ) 0 c) Prebitek prejemkov (izdatkov) pri naložbenju (a + b) ( ) C. Denarni tokovi pri financiranju a) Prejemki pri financiranju Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti b) Izdatki pri financiranju ( ) ( ) Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje 10 ( ) ( ) Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti 10 0 ( ) Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti 10 ( ) 0 Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku 8 ( ) ( ) c) Prebitek prejemkov (izdatkov) pri financiranju (a + b) ( ) Č. Končno stanje denarnih sredstev Denarni izid v obdobju (seštevek A. c), B. c) in C. c)) (30.973) (4.083) Začetno stanje denarnih sredstev

14 Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2006 (v tisoč sit) Vpoklicani kapital Kap. rezerve Splošni prevredn. popr. kapitala Zakonske rezerve Preneseni čisti dobiček Čisti dobiček posl. leta Presežek iz prevredn. Skupaj Stanje Prenos izida preteklih let ( ) 0 0 Stanje Premiki v kapital Vnos čistega posl. izida Vnos prevrednotenj kapitala Premiki iz kapitala Izplač. deleža in nagrad nadzornemu svetu ( ) 0 0 ( ) Stanje Prenos izida preteklih let ( ) 0 0 Prilagoditve SRS(2006) (82.244) (37.879) Stanje Premiki v kapital Vnos čistega posl. izida Vnos prevrednotenj kapitala Premiki iz kapitala Izpl. deleža in nagrad nadzornemu svetu ( ) 0 0 ( ) Stanje Uporaba čistega dobička poslovnega leta (v tisoč sit) 2006 Čisti dobiček poslovnega leta Preneseni čisti dobiček Bilančni dobiček

15 15

16 PRILOGE K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM UPORABLJENE TEMELJNE RAČUNOVODSKE USMERITVE 1. Temelji za pripravo računovodskih izkazov Računovodski izkazi družbe KD Investments d. o. o. so pripravljeni v skladu z računovodskimi in poročevalskimi zahtevami slovenskih računovodskih standardov. Temeljni namen slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS) je upoštevati splošno mednarodno računovodsko prakso, finančno pojmovanje kapitala in zahtevo po realni ohranitvi kapitala. Slovenski inštitut za revizijo je dne 17. novembra 2005 sprejel nove računovodske standarde SRS 2006, ki so se pričeli uporabljati s 1. januarjem Ob prehodu na SRS 2006 je družba opravila prilagoditve in preračune postavk v računovodskih izkazih skladno s 15. točko uvoda v SRS Primerjalni podatki za leto 2005 niso preračunani po SRS 2006, temveč so le smiselno izkazani v postavkah v veljavnih shemah izkazov po SRS Sestava skupine povezanih družb Podjetja v skupini Podjetja v skupini družbe so družbe, v katerih imajo obvladujoča družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno več kot polovico glasovalnih pravic. Odvisne družbe so popolno konsolidirane od dne obvladovanja in izključene iz popolne konsolidacije takoj, ko jih družba ne obvladuje več. Pridružena podjetja Pridružene družbe so družbe, v katerih imajo družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno med 20,00 % in 50,00 % lastništva v kapitalu in pomemben, ne pa prevladujoč vpliv. Finančne naložbe v podjetja v skupini in pridružena podjetja se v računovodskih izkazih družbe obračunavajo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost se izmeri kot celoto poštenih vrednosti (na datum pridobitve) danih sredstev, nastalih in prevzetih dolgov ter vseh stroškov, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi. Odstotek Velikost Poslovni Sedež udeležbe Sredstva kapitala izid leta Ime podjetja podjetja v kapitalu (v tisoč sit) (v tisoč sit) (v tisoč sit) Podjetje v skupini ABDS d.d.* Sarajevo, FBIH 58,73 % *v letu 2005: 40,01 %, pridruženo podjetje Med dolgoročnimi finančnimi naložbami družba izkazuje naložbo v podjetje ABDS d. d., Sarajevo, BIH. Družba je v letu 2006 pridobila dodatnih 18,72 % družbe ABDS d. d., 16

17 Sarajevo. Podjetje ABDS d. d. je z dnem vstopilo v skupino KD Holding in se popolno konsolidira (v letu 2005 pridruženo podjetje). Nabavna vrednost naložbe v delnice družbe ABDS d. d. na dan znaša ,30 evra oziroma tisoč sit. Skupinski izkazi KD Investments d. o. o. je skladno s 56. členom ZGD-1 zavezana k izdelavi konsolidiranih izkazov. Družba je sama odvisna družba, saj je njen 100 % lastnik družba KD Holding d. d. in se uskupinja v okviru Skupine KD Holding. Skladno z Uredbo Komisije (ES) št. 1725/2003 z dne 29. septembra 2003 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (Uredba) je KD Holding d. d., kot edini lastnik družbe, privolil, da družbi ni potrebno sestavljati skupinskih računovodskih izkazov. Konsolidirano letno poročilo Skupine KD Holding je na voljo na sedežu družbe KD Holding d. d., Celovška 206, Ljubljana. 2. Pojasnila računovodskih usmeritev 2.1. Neopredmetena dolgoročna sredstva Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo brez fizičnega obstoja in se pripozna zgolj, kadar je verjetno, da bodo pričakovane prihodnje gospodarske koristi, ki se mu pripisujejo, pritekale v družbo in je mogoče zanesljivo izmeriti njegovo nabavno vrednost. Neopredmeteno sredstvo se po začetnem pripoznanju izkazuje po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in nabrane izgube zaradi slabitve (model nabavne vrednosti). Družba oceni, ali je doba koristnosti neopredmetenega sredstva končna ali nedoločena. Neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se amortizira glede na dobo koristnosti. Neopredmetena sredstva z nedoločno dobo koristnosti se ne amortizirajo. Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Med neopredmetenimi sredstvi družba izkazuje neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti, in sicer programsko opremo in usredstvene stroške naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva so sredstva, ki jih ima družba zato, da jih uporablja pri proizvajanju ali dobavljanju proizvodov ali opravljanju storitev, jih daje v najem drugim ali uporablja za pisarniške namene ter jih bo pričakovano uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju. Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Nabavna vrednost zajema njihovo nakupno ceno, uvozne carine ter nepovratne dajatve ter neposredne stroške usposobitve za uporabo. Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, povečujejo njihovo nabavno vrednost le, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Stroški vzdrževanja in popravil se izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko so nastali. Pripoznanje knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se odpravi ob odtujitvah ali ker od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja posameznega sredstva in se izračunajo na podlagi razlike med čistim 17

18 donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev, se izkazujejo med prevrednotovalnimi prihodki ali poslovnimi odhodki. Opredmetena osnovna sredstva so računalniška oprema, druga oprema in drobni inventar. Kot opredmetena osnovna sredstva, usposobljena za uporabo, se šteje tudi drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična vrednost ne presega tolarske protivrednosti 500 evrov. Opredmetena osnovna sredstva so računalniška oprema, druga oprema in osnovna sredstva v pridobivanju. Amortizacija Podjetje v okviru celotne dobe uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva in opredmetenega osnovnega sredstva dosledno razporeja njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamično. V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letu 2006 so naslednje: Najnižja stopnja Najvišja stopnja (Ne)opredmeteno sredstvo % % Neopredmetena dolgoročna sredstva: Vlaganja v tuja osnovna sredstva 10,00 33,30 Programska oprema 20,00 33,30 Opredmetena osnovna sredstva: Pisarniška oprema 25,00 33,30 Motorna vozila 12,50 33,30 Računalniki 50,00 50,00 Tiskalniki in ostala strojna oprema 25,00 33,30 Drobni inventar 25,00 33, Finančne naložbe Finančne naložbe so sestavni del finančnih inštrumentov podjetja in so finančna sredstva, ki jih ima družba, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečevala svoje finančne prihodke. Finančno sredstvo je vsako sredstvo, ki je denar, kapitalski inštrument drugega podjetja ali pogodbena pravica prejeti denar ali finančno sredstvo drugega podjetja. Finančna naložba se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot finančno sredstvo, če: a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo, b) je mogoče nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v: - finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, - finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, - finančne naložbe v posojila ali - za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. 18

19 Po pošteni vrednosti se izkazujejo finančne naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in za prodajo razpoložljive finančne naložbe. Posojila in terjatve ter finančna sredstva v posesti do zapadlosti so izkazani po odplačni vrednosti. Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Za kotirajoče finančne inštrumente, za katere obstaja cena na delujočem trgu, se poštena vrednost ugotavlja kot zmnožek enot finančnega inštrumenta in kotirajoče tržne cene (zaključni tržni tečaj). Nakupi in prodaje finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in v posesti za trgovanje, se v poslovnih knjigah pripoznajo na datum trgovanja torej na dan, na katerega se družba obveže, da bo finančna sredstva kupila ali prodala. Finančne naložbe v posojila in finančne naložbe v posesti do zapadlosti pa se pripoznajo po datumu poravnave. Vsa finančna sredstva, katerih poštena vrednost se ne pripoznava skozi izkaz poslovnega izida, se začetno pripoznajo po pošteni vrednosti s prištetimi stroški posla. Pripoznanje finančnega sredstva v družbi se odpravi, če se pravice do koristi, določenih v pogodbi, izrabijo, če ugasnejo ali če se prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom finančnega sredstva. Ravno tako se pripoznavanje finančnega sredstva odpravi, če družba sicer ni prenesla tveganj in koristi, povezanih z lastništvom finančnega sredstva, ga pa ne obvladuje več. Šteje se, da družba ne obvladuje več finančnega sredstva, če ima prevzemnik dejansko sposobnost prodati finančno sredstvo v njegovi celoti neki nepovezani tretji osebi in je zmožen izvršiti to svojo sposobnost enostransko in brez nalaganja dodatnih omejitev za prenos. Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Prevrednotenje finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti, ne pa sprememba zaradi pripisa pogodbenih obresti ali sprememb glavnice. Pojavi se predvsem kot prevrednotenje zaradi njihove okrepitve, oslabitve ali odprave oslabitve. Prevrednotenje finančnih naložb se opravi na dan bilanciranja. Finančne naložbe, izražene v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po srednjem tečaju Banke Slovenije Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so opredeljena kot razpoložljiva za prodajo ali niso razvrščena v katero od prej navedenih kategorij. V družbi te finančne naložbe predstavljajo glavni finančni potencial, ki bo v prihodnosti porabljen za pridobivanje novih naložb v skladu s poslovno politiko družbe. Finančne naložbe delimo na kratkoročne in dolgoročne. Po začetnem pripoznanju družba izmeri za prodajo razpoložljiva sredstva po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je dokazana, če je objavljena cena na delujočem borznem trgu vrednostnih papirjev ali če obstaja model vrednotenja, pri katerem so vložki podatkov vanj dokazani, saj prihajajo z delujočega trga. Spremembe poštene vrednosti razen izgub zaradi oslabitve - so izkazane neposredno v kapitalu kot povečanje (dobiček) ali zmanjšanje (izguba) presežka iz prevrednotenja. Če je poštena vrednost finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, manjša od njegove pripoznane vrednosti, se pripozna negativni presežek iz prevrednotenja. Obresti, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v poslovnem izidu. Dividende za kapitalski inštrument se pripoznajo v poslovnem izidu, ko družba pridobi pravico do plačila. 19

20 Pri odpravi pripoznanja za prodajo razpoložljivega finančnega sredstva se nabrane prilagoditve v kapitalu odpravijo in učinki izkažejo v izkazu poslovnega izida. Družba na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva. Če tak dokaz obstaja, je potrebno finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve. Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo oslabljeno, se za nabrano izgubo najprej zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki. Znesek celotne nabrane izgube, za katerega se zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki, je razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšano za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila pripoznana v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek Finančne naložbe v posojila Posojila so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na borznem trgu. Merijo se po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Povečujejo se s posojanjem sredstev, dobavo blaga ali storitev drugim, kadar družba nima namena trgovati z njimi. V bilanci stanja se izkazujejo kot dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Posojila, ki zapadejo v plačilo v dobi, krajši od enega leta, se razvrstijo med kratkoročne finančne naložbe Terjatve Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve. Terjatve se pojavljajo večinoma do kupcev ali drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev, lahko pa tudi do dobaviteljev prvin poslovnega procesa, do zaposlencev, do financerjev in do uporabnikov finančnih naložb. Terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne. Kratkoročne terjatve se predvidoma udenarijo v letu dni. Terjatve vsebujejo terjatve do kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja in druge terjatve. Terjatve se razčlenjujejo na tiste, ki se nanašajo na podjetja v skupini, pridružena podjetja in druge. Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja na podlagi ustreznih listin pripozna kot sredstvo, ko se začnejo obvladovati nanjo vezane pogodbene pravice. Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznavanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo. Poslovne terjatve so najprej pripoznane po pošteni vrednosti, nato pa se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za slabitve. Poslovne terjatve so oslabljene, če obstajajo nedvoumni pokazatelji, da je vnovčljivost terjatev vprašljiva zaradi npr. dolžnikove nelikvidnosti, uvedbe prisilne poravnave ali stečaja. Če taki dokazi obstajajo, je pri terjatvah, izkazanih po odplačni vrednosti, potrebno preveriti, ali je nastala izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v poslovnem izidu kot finančni odhodek. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost 20

21 terjatve. Nadomestljiva vrednost poslovnih terjatev, izkazanih po odplačni vrednosti, se izračuna kot sedanja vrednost pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po izvirni efektivni obrestni meri. Slabitve poslovnih terjatev so izkazane kot prevrednotovalni poslovni odhodek v izkazu poslovnega izida. Terjatve, izražene v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po srednjem tečaju Banke Slovenije, povečanje (zmanjšanje) terjatev iz tega naslova pa povečuje finančne prihodke (odhodke) Denarna sredstva V družbi se kot denar in denarni ustrezniki izkazujejo gotovina, knjižni denar in depoziti pri bankah na odpoklic. Izkazujejo se po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti Finančne in poslovne obveznosti Dolgoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od leta dni, vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kratkoročni dolgovi pa so tisti, ki jih je treba poravnati v roku leta dni. Dolgovi so lahko finančni ali poslovni. Finančni dolgovi so dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb in so lahko dolgoročni ali kratkoročni. Med kratkoročnimi dolgovi se izkazujejo tudi dolgovi do zaposlencev, države in drugi dolgovi. Dolgovi se pripoznajo kot obveznost, če je verjetno, da se bodo zaradi njegove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je znesek za njegovo poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni in poslovni dolgovi se pripoznajo kot obveznost, ko ob upoštevanju pogodbenega datuma ali datuma prejemkov oz. prejemov in z njimi povezanih obračunov nastane obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu. Dolgovi so v začetku izkazani z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin ob njihovem nastanku, ki v primeru finančnih dolgov dokazujejo prejem denarnih sredstev, v primeru poslovnih dolgov pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oz. obračunani strošek ali odhodek, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Dolgovi se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Odplačna vrednost dolga je znesek, s katerim se dolg izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oz. zmanjšan za nabrano odplačilo razlike med začetnim in v plačilo zapadlim zneskom. Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po srednjem tečaju Banke Slovenije. Pripoznanja dolgov se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Stroški izposojanja so finančni odhodki Kratkoročne časovne razmejitve Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve ali druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena. Kratkoročne časovne razmejitve so lahko usredstvene (aktivne) ali udolgovljene (pasivne) časovne razmejitve. Aktivne časovne razmejitve je mogoče obravnavati kot terjatve 21

22 oziroma dolgove v širšem pomenu. Terjatve in obveznosti se nanašajo na znane ali neznane stranke, do katerih bodo v letu dni nastale prave terjatve in dolgovi. Aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke. V pasivnih časovnih razmejitvah so zajeti vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki in kratkoročno odloženi prihodki. Vnaprej vračunani stroški kasneje pokrivajo dejansko nastale stroške iste vrste Odloženi davek Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti do virov sredstev in davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. So bodisi obdavčljive začasne razlike ali odbitne začasne razlike. Terjatve in obveznosti za odloženi davek se v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih pripoznajo za pomembne zneske. Znesek je pomemben, če bi opustitev njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, ki temeljijo na računovodskih izkazih. Terjatve za odloženi davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. Obveznosti za odloženi davek so zneski davka, ki ga bo potrebno poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. Odložene obveznosti za davek so pripoznane v celoti. Odložene terjatve in obveznosti za davek se ne diskontirajo in se pobotajo, če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti in imajo podjetja v Skupini zakonsko izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve in obveznosti za davek. Terjatve za odloženi davek za odbitne začasne razlike so pripoznane, če je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče izrabiti obdavčljive razlike. Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise. Obveznosti za odloženi davek se pripozna, če se sredstva prevrednotijo, pri obračunu davka pa se ne opravijo ustrezne prilagoditve. Učinki pripoznavanja terjatev ali obveznosti za odloženi davek se pripoznavajo kot prihodek ali odhodek v izkazu poslovnega izida družbe, razen kadar se davek pojavi iz poslovnega dogodka, ki se je pripoznal direktno v kapitalu in se evidentira v breme presežka iz prevrednotenja in ne vpliva na poslovni izid podjetja. Terjatve in obveznosti za odloženi davek se lahko pobotajo, če ima podjetje zakonsko pravico pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek ter se terjatve in obveznosti za odloženi davek nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade - drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev Družba je v skladu z zakonodajo države, kolektivnimi pogodbami in internimi akti zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi. Družba enkrat letno 22

23 oblikuje rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade se pripoznavajo skupinsko. Rezervacije se pri porabljanju zmanjšujejo neposredno za nastale obveznosti v zvezi s stroški, za katere so bile oblikovane, zato se pri porabljanju rezervacij stroški ne pojavljajo več v izkazu poslovnega izida. Pri zmanjšanju rezervacij zaradi njihovega porabljanja ali odpravljanja se uporablja metoda fifo. Družba na bilančni presečni dan ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodek ali odhodek v zvezi s preračunom rezervacij, kot razliko med začetnim in končnim stanjem rezervacij. Glavne predpostavke, vključene v izračun rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, so: - diskontna stopnja 2,75 %, - pričakovana rast plač v družbi in pričakovana rast plač zaradi napredovanj (inflacija + 2 %) - ocenjena stopnja fluktuacije glede na pretekle podatke (povprečna stopnja 4 %) Prihodki Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanja sredstev ali zmanjšanja dolgov. Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Razčlenjujejo se tudi na prihodke, ustvarjene v razmerjih do podjetij v skupini, pridruženih, drugih povezanih podjetij in drugih podjetij. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki. Prihodke od prodaje sestavljajo vrednosti prodanih storitev v obračunskem obdobju. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, v katerem je storitev delno ali v celoti opravljena. Finančni prihodki so prihodki iz deležev, posojil in terjatev in se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami in terjatvami. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida (obresti) in prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (dividende, deleži v dobičku). Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačani del glavnice in veljavno obrestno mero. Prihodki od dividend se pripoznajo, ko družba pridobi pravico do izplačila Stroški Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se porabljajo pri nastajanju poslovnih učinkov in se pojmujejo kot neposredni stroški, ter tudi stroški, ki nimajo takšne narave in se pojmujejo kot posredni stroški. Stroški materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi. Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Stroški se krijejo v breme ustrezne postavke pasivnih časovnih razmejitev. Stroški materiala in storitev se razvrščajo po izvirnih vrstah. Stroški materiala so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter stroški porabljene energije. Stroški storitev so stroški prevoznih storitev, komunalnih storitev, telekomunikacijskih storitev, najemnin, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa, 23

24 stroški storitev nastalih s fizičnimi osebami, razen iz delovnega razmerja, stroški intelektualnih storitev in drugi stroški storitev. Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke Stroški dela in stroški povračil zaposlenim Stroški dela in stroški povračil zaposlencem so vse oblike poplačil, ki jih podjetje daje zaposlenim v zameno za njihovo službovanje in jih podjetje obravnava kot svoje stroške dela ali kot deleže v razširjenem dobičku pred predstavitvijo dobička v izkazu poslovnega izida. Z zaslužki so lahko povezane tudi dajatve, ki povečujejo stroške podjetja ali deleže zaposlenih v razširjenem dobičku. Družba na bilančni presečni dan vkalkulira stroške neizkoriščenih dopustov. Družba meri pričakovane stroške nabiranja plačanih odsotnosti kot dodatni znesek, za katerega se pričakuje, da ga bo plačalo zaradi neizrabljene pravice, ki se je nabrala do datuma bilance stanja. Obračunavajo se skladno z zakonom, kolektivno pogodbo, splošnim aktom podjetja ali pogodbo o zaposlitvi Odhodki Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanja sredstev oziroma povečanja dolgov ter prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Odhodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge odhodke. Razčlenjujejo se tudi na tiste, ki se pojavljajo v zvezi s poslovnimi učinki odvisnih, pridruženih in drugih podjetij. Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Odhodki za financiranje so predvsem obresti, odhodki za naložbenje pa imajo naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Le ti se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi Davki Davki iz dobička so obračunani na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v izkaz poslovnega izida v skladu z veljavno davčno zakonodajo. V letu 2006 se davek od dohodkov pravnih oseb obračunava po 25 % stopnji Izkaz gibanja kapitala Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za prikazano obračunsko obdobje. Izkaz gibanja kapitala je sestavljen tako, da posamično prikazuje vse sestavine kapitala, zajete v bilanco stanja. 24

25 2.16. Izkaz denarnih tokov Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za prikazano obračunsko obdobje. Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi. V izkazu denarnih tokov so izkazani denarni tokovi v obdobju, nastali pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Denarni tokovi so v izkazu denarnih tokov predstavljeni v nepobotanih zneskih. POJASNILA POSAMEZNIH REŠITEV IN VREDNOTENJ 1. Neopredmetena dolgoročna sredstva Programska oprema Drugo Neop. dolg. sredstva v pridobivanju Skupaj (v tisoč sit) Nabavna vrednost Stanje Popravki po otvoritveni bilanci Stanje Neposredna povečanja - investicije Zmanjšanja med letom 0 (13.134) (7.416) (20.550) Stanje Popravek vrednosti Stanje Popravki po otvoritveni bilanci Stanje Amortizacija v letu Zmanjšanja med letom 0 (8.235) 0 (8.235) Stanje Knjigovodska vrednost Knjigovodska vrednost Opredmetena osnovna sredstva Avtomobili Računalniška Druga Drobni Skupaj (v tisoč sit) oprema oprema inventar Nabavna vrednost Stanje Popravki po otvoritveni bilanci Stanje Neposredna povečanja investicije Zmanjšanja med letom (3.048) (4.893) (10.253) (4.311) (22.505) Stanje Popravek vrednosti Stanje Popravki po otvoritveni bilanci Stanje

26 Amortizacija v letu Zmanjšanja med letom (3.048) (4.532) (8.306) (3.222) (19.108) Stanje Knjigovodska vrednost Knjigovodska vrednost Družba nima finančnih obveznosti iz naslova nakupov opredmetenih osnovnih sredstev. Opredmetena osnovna sredstva niso zastavljena za zavarovanje obveznosti družbe. 3. Dolgoročne finančne naložbe (v tisoč sit) Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil Delnice in deleži v družbah v skupini Delnice in deleži v pridruženih družbah Druge delnice in deleži Dolgoročna posojila Dolgoročna posojila drugim Skupaj Naložbe v pridružena podjetja (v tisoč sit) Stanje Pridobitve Pripis rezultata preko IPI odprava popravka Pripis rezultata preko kapitala pripis dobička Prenos v odvisno podjetje ( ) 0 Tečajne razlike 0 (111) Stanje Prilagoditve SRS (2006) 0 (84.342) Naložbe v odvisna podjetja (v tisoč sit) Stanje Prenos iz pridruženih podjetij Tečajne razlike 63 0 Stanje Naložbe v druge delnice in deleže, razpoložljive za prodajo (v tisoč sit) Stanje Pridobitve 0 0 Stanje

27 Poštena vrednost finančnih naložb v delnice in deleže je na dan znašala tisoč sit. Dolgoročna posojila Dolg Črpanja Odplačila Tečajne Druga Dolg (v tisoč sit) posojil glavnice razlike gibanja Posojilojemalec Fizične osebe (46.909) 57 (11.522) Oslabitev 0 (17.929) (17.929) Skupaj (17.929) (46.909) 57 (11.522) Ročnost dolgoročno danih posojil (v tisoč sit) 2006 Zapadlost od 1 do 2 let Skupaj Družba na dan ni imela zastavljenih vrednostnih papirjev. Dolgoročna posojila tujim fizičnim osebam V letu 2000 je družba odobrila 45 tujim fizičnim osebam iz Federacije BIH dolgoročna posojila za vplačilo osnovnega kapitala ABDS d. d. Višina odobrenih in črpanih posojil je znašala ,00 dem oz ,70 evra (štirje obroki po ,00 dem). Obresti D + 4 % in glavnice teh posojil so zapadle v plačilo v dveh letih po črpanju posojila, zato jih je družba na dan izkazovala med kratkoročnimi naložbami. V letu 2002 se je z aneksi dogovorilo, da se vračilo posojil izvaja s pobotanjem dividend družbe ABDS d. d., ki bodo pripadale posojilojemalcem in da se višina posojila poveča za dva dodatna obroka, ki se prav tako namenita za vplačilo dokapitalizacije družbe ABDS d. d. V letu 2006 so kreditojemalci vrnili ,34 eur posojil, tako da na dan znašajo ,41 evra oziroma tisoč sit. Posojila so zavarovana z zastavo delnic družbe ABDS d. d. v višini tisoč sit (zunajbilančna sredstva). Družba je v letu 2006 oslabila dolgoročno dana posojila, za katere v zavarovanje ni prejela zastavljenih delnic, v višini ,65 eur oz tisoč sit. 4. Kratkoročne finančne naložbe (v tisoč sit) Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil Druge delnice in deleži Kratkoročna posojila Kratkoročna posojila družbam v skupini Kratkoročna posojila drugim Skupaj

28 Gibanje kratkoročnih finančnih naložb Dolg Črpanja Odplačila Pripis Odplačila Dolg (v tisoč sit) posojil glavnice obresti obresti Posojilojemalec Podjetja v skupini ( ) (90.036) Druga podjetja (2) 638 Fizične osebe (18.736) 439 (7.276) Skupaj ( ) (97.314) Družba je na dan med kratkoročnimi naložbami izkazovala posojila dana družbam v skupini. Posojila so se večinoma obrestovala po davčno priznani obrestni meri na dan sklenitve pogodbe. Obrestne mere so se gibale v razponu od 3,23 % in 3,63 % p.a. Družba med drugimi naložbami izkazuje posojilo dano fizični osebi, ki se je obrestovalo po obrestni meri 12 % p.a. 5. Kratkoročne poslovne terjatve (v tisoč sit) Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev Kratkoročne poslovne terjatve do drugih Skupaj Ročnost kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev (v tisoč sit) Nezapadle terjatve Zapadlost od 1 do 30 dni Zapadlost od 61 do 180 dni Skupaj Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami do drugih družba izkazuje tisoč sit terjatev za preveč plačane akontacije davka od dohodkov pravnih oseb. Terjatve niso bile zavarovane. 6. Denarna sredstva (v tisoč sit) Gotovina v blagajni 1 84 Denarna sredstva na računih Nočni depoziti Skupaj Nočni depozit se je obrestoval po 2,025 % p.a. 28

29 7. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve (v tisoč sit) Kratkoročno odloženi stroški Kratkoročno nezaračunani prihodki Skupaj Kratkoročno odloženi stroški zajemajo razmejene stroške zavarovanj, najemov, naročnin in druge stroške. Gibanje kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev (v tisoč sit) Stanje Oblikovanje Črpanje (19.061) (6.869) Stanje Kapital Vpoklicani kapital družbe KD Investments d. o. o. je opredeljen v aktu o ustanovitvi družbe in registriran na sodišču ter so ga temu ustrezno vpisali oziroma vplačali njegovi lastniki. Vpoklicani kapital znaša tisoč sit in je enak registriranemu. Na skupščini dne je bil sprejet sklep o preoblikovanju delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Na osnovi odločbe Ljubljanske borze so bile delnice družbe z oznako KDZ dne izključene iz trgovanja na prostem trgu borze. Delnice KDZ so bile z dnem izbrisane iz centralnega registra vrednostnih papirjev. Po sklepu o uporabi bilančnega dobička z dne se je bilančni dobiček leta 2005 v višini tisoč sit uporabil, kot sledi: tisoč sit izplačilo družbeniku kot udeležba na dobičku, tisoč sit nagrada članom nadzornega sveta. Nerazporejeni čisti dobiček tekočega leta je dobiček, ustvarjen v tekočem letu, zmanjšan za obračunani davek od dobička. Družba je v letu 2006 ustvarila tisoč sit čistega dobička poslovnega leta. V letu 2006 se splošno prevrednotenje kapitala ni opravljalo. Vpoklicani kapital Kapital. rezerve Rezerve iz dobička Prenes. čisti dobiček Dobiček posl. leta Presežek iz prevred. (v tisoč sit) Skupaj Vrednost kapitala pred prevrednotenjem Splošno prevrednotenje zaradi ohranjanja kupne moči kapitala v evrih - 0,03 % (266) 1 0 Vrednost kapitala v primeru opravlj. prevrednotenja kapitala, zaradi ohranjanja kupne moči v evrih

30 Vpoklicani kapital Kapital. rezerve Rezerve iz dobička Prenes. čisti dobiček Dobiček posl. leta Presežek iz prevred. (v tisoč sit) Skupaj Vrednost kapitala pred prevrednotenjem Splošno prevrednotenje zaradi ohranjanja kupne moči na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin 2,8 % (24.742) 59 0 Vrednost kapitala v primeru opravlj. prevrednotenja kapitala, zaradi ohranjanja kupne moči v evrih V primeru splošnega prevrednotenja kapitala, zaradi ohranjanja kupne moči kapitala v evru, bi družba v letu 2006 ustvarila tisoč sit čistega dobička. V primeru prevrednotenja kapitala na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin bi družba imela v letu tisoč sit čistega dobička. Pri izračunu splošnega prevrednotenja kapitala je bila upoštevana rast cen življenjskih potrebščin v višini 2,8 % in razmerje med vrednostjo evra po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan glede na , kar pomeni 0,03 % povečanje. Lastniška struktura družbe je bila na dan : - KD Holding d. d. 100,00 % Kapital družbe je na dan znašal tisoč sit. Gibanje presežka iz prevrednotenj Podjetja v skupini Pridružena podjetja Skupaj (v tisoč sit) Stanje Prilagoditve SRS (82.244) Stanje Prenos (2.098) 0 Tečajne razlike Stanje Rezervacije Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti Stanje Prilagoditve SRS Stanje Poraba (220) Odprava (1.824) Oblikovanje 195 Stanje Finančne obveznosti (v tisoč sit) Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti do bank

31 Skupaj Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic Skupaj Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti Dolg Črpanja Pripis Odplačila Tečajne Dolg (v tisoč sit) posojil obresti v letu razlike Posojilodajalec Banke (67.079) Skupaj (67.079) Družba je v letu 2006 najela dolgoročno posojilo pri slovenski poslovni banki v višini ,00 EUR. Rok vračila posojila je Posojilo je obrestovano s fiksno nominalno obrestno mero 4,55 % p.a. Obresti se plačujejo mesečno. Posojilo je zavarovano z zastavo rednih delnic družbe KD Holding d. d. (oznaka KDHR), zastavitelj KD Group d. d. Poštena vrednost zastavljenih delnic je na dan znašala tisoč sit. Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti Dolg Črpanja Odplačila Pripis Odplačila Tečajne Dolg (v tisoč sit) posojil glavnice obresti v letu razlike Posojilodajalec Podjetja v skupini ( ) 31 (31) 0 0 Obveznice ( ) (49.067) Skupaj ( ) (49.098) Družba je v začetku leta 1996 izdala obveznice v vrednosti 8 milijonov dem oziroma evrov. Obveznice so dokončno zapadle. Vplačljive in iztržljive so bile v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. Letna obrestna mera je bila fiksna in je znašala 10 %. Obresti so se obračunavale po linearni metodi in se izplačevale dvakrat letno. 11. Poslovne obveznosti (v tisoč sit) Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini Kratkoročne poslovne obveznosti do pridruženih družb Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Kratkoročne poslovne obveznosti za davke in prispevke Kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlenih Druge kratkoročne poslovne obveznosti Skupaj Kratkoročne pasivne časovne razmejitve (v tisoč sit) Kratkoročno odloženi prihodki

32 Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki Skupaj Gibanje kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev (v tisoč sit) Stanje 1. januar Oblikovanje Črpanje ( ) ( ) Prilagoditev SRS(2006) 0 (20.079) Stanje 31. december Kratkoročno je družba vkalkulirala stroške revizije, vstopne provizije pogodbenih partnerjev, na katere je s pooblastilom prenesla storitev trženja vzajemnih skladov in stroške neizkoriščenih dopustov v letu Postavke bilance stanja po območnih odsekih (v tisoč sit) Slovenija EU Tujina Skupaj Postavke sredstev Neopredmetena dolgoročna Opredmetena osnovna sredstva Dolgoročne finančne naložbe Odložene terjatve za davek Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne poslovne terjatve Denarna sredstva Aktivne časovne razmejitve Postavke obveznosti do virov sredstev Dolgoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Pasivne časovne razmejitve (v tisoč sit) Slovenija EU Tujina Skupaj Postavke sredstev Neopredmetena dolgoročna Opredmetena osnovna sredstva Dolgoročne finančne naložbe Odložene terjatve za davek Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne poslovne terjatve Denarna sredstva Aktivne časovne razmejitve Postavke obveznosti do virov sredstev Odložene obveznosti za davek Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Pasivne časovne razmejitve

33 14. Analiza prihodkov iz prodaje in stroškov A. Poslovni prihodki (v tisoč sit) Prihodki od prodaje storitev v državi Podjetja v skupini Pridružena podjetja Drugi Drugi poslovni prihodki Dobički od prodaj opredmetenih osnovnih sredstev Prihodki od odprave rezervacij Drugi prevrednotovalni poslovni prihodki Skupaj Struktura prihodkov iz naslova provizij Upravljav. provizija Upravljav. Skupaj provizija Vstopna provizija Vstopna provizija Skupaj (v tisoč sit) KD ID, delniška investicijska družba, d.d KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb KD Rastko, delniški vzajemni sklad KD Bond, obvezniški vzajemni sklad KD MM, vzajemni sklad denarnega trga KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov KD Balkan, delniški vzajemni sklad KD Novi trgi, delniški vzajemni sklad KD Severna Amerika, delniški vzajemni sklad KD Surovine in energija, delniški vzajemni sklad KD Tehnologija, delniški vzajemni sklad KD Nova energija, delniški vzajemni sklad KD Vitalnost, delniški vzajemni sklad Skupaj

34 Prikaz sredstev dobro poučenih vlagateljev (v tisoč sit) 2006 Znesek sredstev v upravljanju Obračunana upravljavska provizija Udeležba na dobičku Število dobro poučenih vlagateljev Skupaj: (v tisoč sit) 2005 Znesek sredstev v upravljanju Obračunana upravljavska provizija Udeležba na dobičku Število dobro poučenih vlagateljev Skupaj: B. Analiza stroškov Analiza stroškov po izvirnih vrstah: (v tisoč sit) Stroški materiala Stroški energije Stroški storitev Stroški prevoznih in poštnih storitev Stroški najemnin in vzdrževanja sredstev Povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev Stroški zavarovanj Stroški sejmov, reklame, reprezentance Stroški storitev agentov za pridobivanje investitorjev v sklade Stroški posredovanja vrednostnih papirjev za investicijske sklade Stroški upravljanja skladov Stroški ostalih intelektualnih in osebnih storitev Stroški storitev fizičnih oseb Stroški drugih storitev Stroški storitev Stroški plač Stroški pokojninskega zavarovanja Stroški drugih socialnih zavarovanj Ostali stroški dela Skupaj stroški dela Amortizacija Prevrednotovalni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih Oblikovanje rezervacij za odpravnine Ostali stroški

35 Skupaj stroški Analiza stroškov po funkcionalnih skupinah: (v tisoč sit) Stroški materiala Stroški prodaje Splošni stroški 2006 Stroški prodaje Splošni stroški Stroški energije Stroški storitev Stroški dela Amortizacija Drugo Skupaj Prejemki članov uprave in nadzornega sveta (v tisoč sit) Člani uprave Člani nadzornega sveta Individualne pogodbe Skupaj Med ostalimi stroški izkazuje družba izplačila za humanitarne namene v višini 674 tisoč sit, prispevke političnim strankam v višini 500 tisoč sit in 243 tisoč sit drugih stroškov. Družba je v letu 2006 izkazala med stroški intelektualnih storitev stroške storitev v višini tisoč sit, ki jih je opravila revizorska hiša PricewaterhouseCoopers d. o. o., in sicer: - stroški revizije v višini tisoč sit ter - stroški nerevizijskih storitev (svetovanje za izdelavo poročila o transfernih cenah) v višini tisoč sit. 15. Finančni prihodki (v tisoč sit) Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih Finančni prihodki iz deležev v drugih podjetjih Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini Finančni prihodki iz posojil, danih drugim Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih Skupaj

36 16. Finančni odhodki (v tisoč sit) Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov pridruženih podjetij Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov drugih naložb Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Finančni odhodki iz posojil, prejetih od podjetij v skupini Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank Finančni odhodki iz izdanih obveznic Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti Skupaj Drugi prihodki (v tisoč sit) Subvencije, dotacije Odškodnine Drugi prihodki 3 0 Skupaj Drugi odhodki (v tisoč sit) Odškodnine Skupaj Postavke izkaza poslovnega izida po območnih odsekih 2006 Slovenija EU Tujina (v tisoč sit) (izven EU) Skupaj Čisti prihodki od prodaje in prev. prihodki Stroški blaga, materiala in storitev ( ) (13.706) (3.475) ( ) Stroški dela ( ) 0 0 ( ) Amortizacija in drugi stroški (37.489) 0 0 (37.489) Finančni prihodki Finančni odhodki ( ) (675) (29.451) ( ) Drugi prihodki Drugi odhodki (805) 0 0 (805) Poslovni izid pred davki (14.171) (32.926)

37 (v tisoč sit) 2005 Slovenija EU Tujina (izven EU) Skupaj Čisti prihodki od prodaje in prev. prihodki Stroški blaga, materiala in storitev ( ) (10.050) (1.154) ( ) Stroški dela ( ) 0 0 ( ) Amortizacija in drugi stroški (37.668) 0 0 (37.668) Finančni prihodki Finančni odhodki ( ) 0 (233) ( ) Drugi prihodki Drugi odhodki (5.859) 0 0 (5.859) Poslovni izid pred davki (10.050) Odloženi davek Stanje odloženih davkov (v tisoč sit) Terjatve za odloženi davek Obveznosti za odloženi davek 0 (7.711) Skupaj odloženi davek (6.317) Gibanje odloženih davkov (v tisoč sit) Stanje (6.317) 0 Odloženi davek v dobro (breme) posl.izida Odloženi davek v dobro (breme) kapitala 0 0 Odloženi davek iz prilagoditev SRS(2006) 0 (6.317) Stanje (6.317) Gibanje obveznosti za odloženi davek Učinek Skupaj prehoda (v tisoč sit) SRS2006 Stanje Prilagoditve SRS(2006) Stanje Odloženi davek v breme (dobro) poslovnega izida (7.711) (7.711) Stanje Gibanje terjatev za odloženi davek Rezervacije za Drugo Skupaj (v tisoč sit) odpravnine Stanje Odloženi davek v dobro (breme) posl.izida Stanje

38 Prilagoditve SRS(2006) Stanje Odloženi davek v dobro (breme) posl.izida (649) 523 (126) Stanje Davki (v tisoč sit) Prihodki, usklajeni z določbami ZDDPO Odhodki, usklajeni z določbami ZDDPO-1 ( ) ( ) Razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki Povečanje davčne osnove zaradi prehoda SRS(2006) Davčna osnova Davčne olajšave (5.277) (20.246) Osnova za davek Davek iz dobička za poslovno leto Od tega davek od učinka prehoda SRS(2006) davek za poslovno leto Razkritja terjatev, obveznosti in naložb po skupinah povezanih oseb iz 13. člena ZISDU-1 (v tisoč sit) Terjatve do povezane osebe Obveznosti do povezane osebe Naložbe v osebe Povezana oseba iz poslovanja iz financiranja iz poslovanja iz financiranja povezane z DZU B B C E E G Skupaj Šifrant vrste povezanosti: B1 - ena oseba oz. osebe, ki so neposredno udeležene v drugi osebi, B2 - ena oseba oz. osebe, ki so posredno udeležene v drugi osebi, C - v obeh osebah udeležena ista oseba, ki je povezana po 1. odstavku in po 1., 2., 4. in 5. točki 2. odstavka 13. člena ZISDU-1, E1 - člani uprave, E3 - zaposleni po individualnih pogodbah, G - oseba upravljavsko povezana z drugo osebo. 23. Posli s povezanimi osebami Prodaja povezanim osebam (v tisoč sit) Podjetja v skupini Pridružena podjetja

39 Skupaj Nabava pri povezanih osebah (v tisoč sit) Podjetja v skupini Pridružena podjetja Skupaj Odprte postavke od prodaj povezanim osebam in nabav od povezanih oseb (v tisoč sit) Poslovne terjatve do povezanih oseb Podjetja v skupini Pridružena podjetja Skupaj Poslovne obveznosti do povezanih oseb Podjetja v skupini Pridružena podjetja Skupaj Pridobljena posojila od povezanih podjetij (v tisoč sit) Podjetja v skupini Skupaj Dana posojila povezanim osebam (v tisoč sit) Podjetja v skupini Skupaj Prilagoditve V skladu s SRS 2006, ki so se pričeli uporabljati z dnem , je družba opravila prilagoditve in preračune. (v tisoč sit) Prilagoditve SREDSTVA Dolgoročna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Opredmetena osnovna sredstva Dolgoročne finančne naložbe (5.538) Odložene terjatve za davek (4.144) Kratkoročna sredstva Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne poslovne terjatve (71.064) Denarna sredstva

40 (11.522) Kratkoročne aktivne časovne razmejitve SKUPAJ SREDSTVA (15.666) OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Kapital Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja ( ) Preneseni čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta ( ) (37.879) Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Dolgoročne obveznosti Odložene obveznosti za davek Kratkoročne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne pasivne časovne razmejitve (20.079) SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (15.666) Učinek prehoda na preneseni izid Odprava popravkov vrednosti za deželno tveganje Tečajne razlike od finančne naložbe v pridruženo podjetje (2.098) Oblikovanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine (4.182) Vkalkuliranje stroškov neizkoriščenega dopusta (8.926) Obveznosti za odloženi davek (7.711) Skupaj učinek na preneseni izid Učinek prehoda na presežek iz prevrednotenja Prenos splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala med kapitalske rezerve ( ) Odprava kapitalske metode (84.342) Tečajne razlike od finančne naložbe v pridruženo podjetje Skupaj učinek na presežek iz prevrednotenja ( ) Učinek prehoda na odložene davke Terjatve zaradi rezervacij za jubilejne nagrade, odpravnine Terjatve zaradi stroškov neizkoriščenih dopustov Obveznosti zaradi odprave deželnih tveganj (9.942) Skupaj učinek na odložene davke (6.317) Dolgoročne finančne naložbe Skladno s SRS2006 je družba odpravila učinek kapitalske metode iz preteklih let. Knjigovodska vrednost finančne naložbe se je zmanjšala v višini tisoč sit, v enaki višini se je iz tega naslova zmanjšal tudi posebni prevrednotovalni popravek kapitala. 40

41 Finančne naložbe v posojila so skladno s SRS2006 izkazane po odplačni vrednosti. Zaradi te prilagoditve so se dolgoročne finančne naložbe v posojila povečala za tisoč sit, kratkoročne poslovne terjatve pa so se znižale za tisoč sit. Družba je do dne za dolgoročne finančne naložbe v posojila oblikovala popravke vrednosti za deželna tveganja. S je družba oslabila dolgoročne finančne naložbe v posojila, če obstajajo nedvoumni pokazatelji, da posamična terjatev ne bo poplačana, ne oblikuje pa več popravkov vrednosti za deželno tveganje (sprememba računovodske usmeritve). Na dan je družba v dobro prenesenega izida odpravila popravke vrednosti za deželna tveganja v višini tisoč sit in iz tega naslova oblikovala tisoč sit obveznosti za odloženi davek. Kratkoročne finančne naložbe Ob prehodu na prenovljene slovenske računovodske standarde so bile kratkoročne finančne naložbe v posojila pripoznane po odplačni vrednosti. Povečanje kratkoročnih finančnih naložb se nanaša na prerazporeditev terjatev za obresti med kratkoročne finančne naložb v višini tisoč sit. Rezervacije V skladu s SRS2006 je družba pripoznala obveznosti v višini tisoč sit, ki predstavljajo rezervacije za zaposlene iz naslova izplačil jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi. Iz tega naslova je bilo oblikovanih tisoč sit terjatev za odložene davke. Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti se merijo po odplačni vrednosti, zato je ob prehodu na SRS2006 prišlo do prerazvrstitve obveznosti za obresti v višini tisoč sit iz pasivnih časovnih razmejitev na kratkoročne finančne obveznosti. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve Družba je skladno s SRS2006 na vkalkulirala stroške neizkoriščenih dopustov za leto 2005 v višini tisoč sit. Iz naslova vkalkuliranih stroškov je bilo oblikovanih tisoč sit odloženih terjatev za davek, ki so bile pobotane z odloženimi obveznostmi za davek. Odloženi davki Obveznosti in terjatve za odloženi davek so bile oblikovane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, pripoznanih drugih obveznosti iz preteklih obdobij (neizkoriščeni dopusti) in odprave oblikovanih popravkov vrednosti za deželno tveganje. Kapitalske rezerve Skladno s 15. točko uvoda v slovenske računovodske standarde je družba splošni prevrednotovalni popravek kapitala na dan višini tisoč sit prenesla v kapitalske rezerve. 41

42 42

43 43

44 44

45 45

46 PRAVILA O OBVLADOVANJU TVEGANJ, VARNEM IN SKRBNEM POSLOVANJU, NOTRANJIH KONTROLAH, NAČINU VODENJA POSLOVNIH KNJIG IN INFORMACIJSKEM SISTEMU Zakonska podlaga Zakonska podlaga za izpolnjevanje in izvajanje pravil o obvladovanju tveganj, varnem in skrbnem poslovanju, notranjih kontrolah, načinu vodenja poslovnih knjig in informacijskem sistemu je v naslednjih predpisih, ki veljajo za poslovanje družbe za upravljanje, investicijskih skladov in premoženja dobro poučenih vlagateljev, ki jih upravlja družba za upravljanje: Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZISDU-1), Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZTVP-1), Sklep o kadrovskih, tehničnih in organizacijskih pogojih ter dokumentaciji (Uradni list RS, št. 80/03 s spremembami in dopolnitvami), Sklep o načinu in pogojih za trženje in oglaševanje investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 80/03 in 23/06), Sklep o podrobnejših pravilih za izračun kapitalske ustreznosti družbe za upravljanje, rokih, načinu in podrobnejši vsebini poročanja družbe za upravljanje Agenciji za trg vrednostnih papirjev o kapitalski ustreznosti ter podrobnejših pravilih o obvladovanju tveganj družb za upravljanje (Uradni list RS, št. 126/04); Sklep o podrobnejši vsebini pravil o omejitvi nastanka konflikta interesov pri upravljanju premoženja dobro poučenih vlagateljev in premoženja investicijskih skladov s strani družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 80/03), Sklep o podrobnejši vsebini in načinu vodenja evidence imetnikov neprenosljivih investicijskih kuponov (Uradni list RS, št. 80/03). Kapitalsko ustreznost družbe za upravljanje v skladu s Sklepom o podrobnejših pravilih za izračun kapitalske ustreznosti družbe za upravljanje, rokih, načinu in podrobnejši vsebini poročanja družbe za upravljanje Agenciji za trg vrednostnih papirjev o kapitalski ustreznosti ter podrobnejših pravilih o obvladovanju tveganj družbe za upravljanje izračuna družba za upravljanje najmanj enkrat v četrtletju, v primeru večjih predvidenih sprememb, ki bi vplivale na kapitalsko ustreznost (izplačilo bilančnega dobička, morebitne spremembe osnovnega kapitala ipd.) pa po potrebi tudi v vmesnem obdobju. Pravila in postopki za obvladovanje tveganj, ki jim je pri svojem poslovanju izpostavljena družba za upravljanje, se nanašajo na zagotavljanje kapitalske ustreznosti, operativna in sistemska tveganja, tveganja kršitve predpisov, tveganja v povezavi s človeškimi viri, strateška tveganja, tveganja tretjih oseb in tveganje skrbništva. Pravila in postopki za obvladovanje tveganj so urejena v Pravilniku o načrtu za obvladovanje tveganj v KD Investments d. o. o., pravila o obvladovanju tveganj investicijskih skladov pa v načrtih za obvladovanje tveganj vsakega posameznega investicijskega sklada. Obvladovanje tveganj v zvezi z družbo za upravljanje in investicijskimi skladi, ki jih upravlja, se izvaja zlasti s pomočjo naslednjih ureditev, postopkov in ukrepov: opredelitve delovnih nalog, odgovornosti in pooblastil zaposlenih v delovnih procesih, sistema notranjih kontrol, ki se nanaša na posamezne delovne procese v družbi za upravljanje, 46

47 funkcionalne in prostorske ločenosti sektorjev, ki se ukvarjajo z upravljanjem premoženja na eni strani in spremljanjem upravljanja premoženja investicijskih skladov in dobro poučenih vlagateljev na drugi strani, ustrezne tehnološke in informacijske podpore pri funkcioniranju družbe za upravljanje, upravljanju premoženja in vodenju evidence imetnikov investicijskih kuponov vzajemnih skladov ter zagotovitve varnosti pri vnosu, obdelavi in prenosu podatkov, sistema spremljanja in razvoja kadrovskih potencialov družbe za upravljanje ter nagrajevanja zaposlenih, opredelitve ukrepov za preprečevanje možnih konfliktov interesov družbe za upravljanje in njenih zaposlenih pri upravljanju premoženja investicijskih skladov in dobro poučenih vlagateljev ter njihovega izvajanja, pravil in postopkov, sprejetih v internih aktih družbe za upravljanje, ki se nanašajo na posamezne vidike poslovanja družbe za upravljanje. Družba za upravljanje je pridobila certifikat ISO 9001:2000, ki opredeljuje poslovne procese v družbi, s katerimi so dani pogoji za izboljšanje kvalitete storitev in dela vseh zaposlenih v družbi za upravljanje. Postopki in ukrepi za obvladovanje tveganj, varno in skrbno poslovanje in notranje kontrole se izvajajo v vseh sektorjih in oddelkih družbe za upravljanje, in sicer po naslednjih delovnih področjih: spremljanje upravljanja premoženja v zaledni službi, vodenje poslovnih knjig, postopek sprejemanja vplačil in izvajanja izplačil investicijskih kuponov vzajemnih skladov, hramba dokumentov in evidence ter evidentiranje prejete in oddane pošte, varovanje zaupnih podatkov, notranjih informacij in poslovnih skrivnosti, notranja revizija. 47

48 48

49 POROČANJE AGENCIJI ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN OBVEŠČANJE JAVNOSTI Poročila in obvestila, s katerimi je KD Investments, družba za upravljanje, d. o. o., v letu 2006 poročala Agenciji za trg vrednostnih papirjev o svojem poslovanju in poslovanju investicijskih skladov, ki jih upravlja, so bila sestavljena na podlagi: ZISDU-1, Sklepa o poročanju Agenciji za trg vrednostnih papirjev o poslovanju investicijskih skladov in upravljanju finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev ter javni objavi podatkov in informacij o investicijskem skladu (Uradni list RS, št. 126/04 in 137/06), Sklepa o podrobnejši vsebini, načinu in rokih poročanja družbe za upravljanje oziroma podružnice tuje družbe za upravljanje o dejstvih in okoliščinah, povezanih s poslovanjem družbe za upravljanje oziroma podružnice tuje družbe za upravljanje in investicijskimi skladi (Uradni list RS, št. 126/04), Sklepa o podrobnejši vsebini in rokih objav pravnih in poslovnih dogodkov, povezanih s poslovanjem družbe za upravljanje in investicijskih skladov, ki jih upravlja (Uradni list RS, št. 80/03 in 126/04), Sklepa o podrobnejših pravilih za izračun kapitalske ustreznosti družbe za upravljanje, rokih, načinu in podrobnejši vsebini poročanja družbe za upravljanje Agenciji za trg vrednostnih papirjev o kapitalski ustreznosti ter podrobnejših pravilih o obvladovanju tveganj družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 126/04), Sklepa o podrobnejši vsebini povzetka revidiranega letnega oziroma polletnega poročila investicijskega sklada (Uradni list RS, št 80/03), ZTVP-1, Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06). Skladno s Sklepom o poročanju Agenciji za trg vrednostnih papirjev o poslovanju investicijskih skladov in upravljanju finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev ter javni objavi podatkov in informacij o investicijskem skladu so bila pripravljena mesečna poročila o poslovanju investicijskih skladov (obrazci IS/M), mesečna poročila o poslovanju družbe za upravljanje in o premoženju dobro poučenih vlagateljev v upravljanju družbe za upravljanje ter redne in izredne javne objave v tiskanih medijih in v okviru elektronskega poročanja Ljubljanske borze, d. d. V skladu s 97. členom ZISDU-1 je družba za upravljanje v rokih, določenih z ZISDU-1 za predložitev revidiranega letnega poročila oziroma polletnega poročila, dopolnila prospekte investicijskih skladov s podatki iz letnih poročil oziroma polletnih poročil. Dopolnjene prospekte je predložila Agenciji za trg vrednostnih papirjev, dostavila pa jih tudi vsem osebam, ki na podlagi pooblastila družbe za upravljanje opravljajo trženje in prodajo investicijskih kuponov vzajemnih skladov. Prospekti in pravila upravljanja so vsem zainteresiranim brezplačno na voljo tudi na sedežu družbe za upravljanje. Poročila Agenciji za trg vrednostnih papirjev, drugim državnim organom in obvestila za javnost se pripravljajo v pravni službi. KD Investments, družba za upravljanje, d. o. o., na podlagi Sklepa o podrobnejši vsebini in rokih objav pravnih in poslovnih dogodkov, povezanih s poslovanjem družbe za upravljanje in investicijskih skladov, ki jih upravlja, vodi arhiv vseh obvestil o pomembnih pravnih in poslovnih dogodkih, ki je dostopen javnosti na spletni strani družbe za upravljanje. 49

50 50

51 51

52 52

53 53

54 54

55 55