Microsoft Word - zagaretal_2011.doc
|
|
- Vlasta Toplak
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 IZZIVI REGIONALNEGA KLIMATSKEGA MODELIRANJA N. Žagar, J. Rakovec, G. Skok in L. Honzak * Povzetek Članek predstavlja izzive povezane z regionalnim klimatskim modeliranjem s poudarkom na procesu povezovanja regionalnega in globalnega klimatskega modela in na oceni nedoločenosti modelskih rezultatov. Predstavljene so tekoče raziskave na tem področju v Sloveniji v okviru Centra odličnosti Vesolje-SI. Uvod Novoustanovljeni Centru odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije (Vesolje-SI) združuje slovenske raziskovalce na področjih daljinskega zaznavanja, meteorologije, astrofizike in različnih področij tehnologij mikro in nano satelitov, satelitskih komunikacij, hibridnih anten in radarskih tehnologij ter laboratorija za testiranje vesoljskih tehnologij (http// Namen meteorološkega delovnega sklopa je vključitev satelitskih meritev v meteorološke in klimatološke raziskave v Sloveniji. Raziskovalno delo je razdeljeno na tri naloge: uporaba in verifikacija vremenskih in klimatskih modelov, raziskave napovedljivosti in modelskih napak ter klimatske raziskave. V tem članku bomo predstavili izzive, povezane s klimatskim raziskovanjem v visoki ločljivosti. Napovedljivost Meteorološko modeliranje je predvsem napovedovanje. Minilo je 60 let, odkar je bila pripravljena prva objektivna (numerična) vremenska napoved. Prva napoved je bila narejena z uporabo barotropne enačbe vrtinčnosti, ki opisuje advekcijo gepotenciala v srednji troposferi in kot takšna pove zelo malo o vremenu pri tleh. Danes so napovedi vremena za nekaj dni naprej na skalah nekaj sto km precej uspešne. Tipičen primer uspešne napovedi so napovedi poplav septembra 2010 v Sloveniji (Oštir, 2011). V ozadju kvalitetne napovedi so: dober model za pripravo začetnih pogojev in za napovedovanje, veliko kvalitetnih opazovanj za pripravo začetnih pogojev in zmogljiv računalnik. Vseeno so napovedi vremena za več kot nekaj dni neuporabne, kar je posledica napak v začetnih pogojih, modelskih napak in hidrodinamične nestabilnosti toka v ozračju. Nestabilnost toka pomeni, da je numerični rezultat občutljiv na majhne razlike v začetnih pogojih, kakršne so npr. posledica napak opazovanj. Zato pravimo, da je napovedovanje vremena problem začetnih pogojev. Dolgoročne napovedi (daljše od deset dni), kot so mesečne, sezonske, večletne napovedi in napovedi klime so problem robnih pogojev. Za klimo je vreme šum. Do posameznega skupnega signala, ki je posledica določenih procesov, se pride s povprečevanjem mnogih simulacij (trajektorij). Modelerji klime povprečujejo rezultate več zagonov, in sicer ne zaradi tega, ker vreme ni pomembno, ampak da pridejo do robustne ocene obravnavanega signala. Za razliko od dosedanjih poročil Medvladnega panela za klimatske spremembe IPCC (htttp:// ki so govorila o projekcijah klime v primeru določenih scenarijev emisij (in ne o napovedih klime), bo naslednje poročilo (poročilo znano kot AR5) vsebovalo, poleg projekcij klime za obdobje 2100 in naprej, tudi napovedi klime za prihodnja desetletja. * vsi: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Oddelek za fiziko, Katedra za meteorologijo, Jadranska 19, Ljubljana, in Center odličnosti Vesolje-SI, Aškerčeva 12, Ljubljana 1
2 Časovna skala nekaj deset let je potrebna za sprejemanje odločitev in ukrepov. Napovedi in projekcije bodo pripravljene z izboljšanimi modeli glede na prejšnje poročilo AR4. Znanstveniki (npr. Trenberth, 2010) pa opozarjajo, da bo nedoločenost v napovedih in projekcijah klime v AR5 veliko večja kot v dosedanjih poročilih. Logični sklep bi bil, da bi se istočasno z naraščanjem razumevanja in znanja o različnih faktorjih, ki vplivajo na klimo, nedoločenost zmanjševala, toda z vedno boljšim razumevanjem klime tudi bolj natančno razumemo dejavnike, ki jih doslej nismo upoštevali in/ali se jih sploh zavedali. Modelska ločljivost in regionalno klimatsko modeliranje Horizontalna ločljivost modelov, uporabljenih v poročilu IPCC AR4, je bila med 125 km in 400 km. Klima Slovenije je tako v dosedanjih modelih IPCC podmrežni proces. Pri tej ločljivosti eksplicitna predstavitev marsikaterih za klimo pomembnih fizikalnih procesov ni možna, takšni procesi so nujno parametrizrani ali zanemarjeni. Večina študij vpliva klimatskih sprememb, ki so posledica človeškega vpliva na ozračje, zahteva veliko večjo ločljivost, kot jo ponujajo globalni klimatski modeli. Zato je potrebno ločljivost modelskih rezultatov izboljšati na fizikalno pravilen način. Postopek je znan kot dinamično povečevanje modelske ločljivosti (ang. downscaling) in ima namen priti s skale, ki jo uporablja globalni klimatski model (ang. global climate model, GCM), na skalo potrebno za oceno učinkov oz. za politične odločitve, s pomočjo regionalnega klimatskega modela (ang. regional climate model, RCM). Globalni klimatski model priskrbi spodnje pogoje (vlago in toploto v tleh, temperaturo površine morja, morski led), stranske meteorološke robne pogoje (ang. lateral boundary conditions, LBC) na približno vsakih 6 ur in odziv procesov velikih skal (okoli 100 in več km) na naravno in antropogeno siljenje sistema. Regionalni klimatski model pa producira podroben odziv na skalah okoli 10 km. Fizikalni motivi za regionalno modeliranje so še posebej močni za majhna območja z nepravilno obliko, območja s kompleksno orografijo, kompleksno obalo ter heterogenimi kopenskimi površinami. Rezultati RCM se uporabljajo kot vhodni parametri za druge modele (npr. modele onesnaženja) na še večji ločljivosti in za oceno odziva klime na siljenja na visoki ločljivosti (npr. orografija). Primer vpliva izboljšane ločljivosti na predstavitev orografije Slovenije v modelih je prikazan na Sliki 1. a b c Slika 1. Orografija Slovenije, kot jo»vidijo«numerični modeli ozračja na ločljivosti (a) okoli 120 km, (b) okoli 10 km in (c) 2.5 km. Barvna skala (v metrih) je enaka na vseh slikah. Prikazane so lokacije nekaterih postaj na orografsko različnih območjih v različnih modelih. Slika levo ustreza ločljivosti današnjih klimatskih modelov, ki bodo uporabljeni za AR5. 2
3 Dinamično povečevanje horizontalne ločljivosti za potrebe napovedovanja vremena se uporablja že dalj časa, uporaba za klimatsko modeliranje je stara okoli 20 let (Dickinson, 1989). Danes obstajajo številni RCM in skupine, ki se ukvarjajo z regionalnim klimatskim modeliranjem; npr. v evropskem projektu ENSEMBLES je na temo klimatskega modeliranja sodelovalo 60 partnerjev, ki so uporabljali okoli 20 različnih regionalnih klimatskih modelov ( Skupni viri napak GCM in RCM so posledica numeričnega reševanja enačb, omejene ločljivosti, parametrizacije podmrežnih fizikalnih procesov in dejstva, da so nekateri vplivi v enačbah kljub vsemu opisani le približno. Dodatni viri napak v RCM, ki jih GCM nima, so velikost domene, metoda gnezdenja, razlika v ločljivosti med globalnim in regionalnim modelom, pogostost uporabe stranskih robnih pogojev in napake v njihovi uporabi. Posebna težava z RCM je njihova verifikacija. GCM se verificirajo s pomočjo reanaliz, ki nimajo dovolj velike ločljivosti za verifikacijo regionalnih modelov. Istočasno je mreža opazovanj na večjem delu sveta preredka za direktno primerjavo RCM. Satelitska opazovanja ponujajo različne možnosti verifikacije, njihova uporaba v ta namen pa zahteva previdnost. Problem verifikacije postaja vedno bolj pomemben, ker ločljivost regionalnih modelov ves čas narašča. Načelo povečevalnega stekla Postopek zvišanja ločljivosti je podoben povečevalnem steklu. Laprise in sod. (2008) so obravnavali pet osnovnih načel pri postopku zviševanja ločljivosti. Predpostavlja se veljavnost nekaterih fizikalnih principov, čeprav njihova veljavnost ni natančno potrjena: 1. RCM so sposobni generirati procese na skalah, ki jih globalni model, uporabljen za stranske pogoje, nima. 2. Procesi, generirani na manjših skalah, imajo pravo amplitudo in klimatsko statistiko. 3. Procese, generirane v manjših skalah, bi globalni model reproduciral, če bi le imel zadostno ločljivost. 4. Procesi, generirani v manjših skalah, so za uporabljene stranske pogoje enolično definirani. 5. Procesi velikih skal (ki so rezultat GCM) v domeni RCM znotraj domene RCM v principu ostanejo nespremenjeni. Nobenega od načel ni mogoče povsem potrditi ali ovreči. Najbolj natančna ocena njihove točnosti se dobi s pomočjo simulacij, v katerih se predpostavi, da je model perfekten, oz. se stanje ozračja simulira na visoki ločljivosti z istim modelom, ki se potem uporabi za testiranje naštetih predpostavk. Simulacija visoke ločljivosti predstavlja simulirano»resnico«in služi za verifikacijo simulacije na omejenem območju. Če se iz te simulacije filtrirajo majhne skale in se polja uporabijo kot stranski pogoji za simulacijo RCM, primerjava rezultatov simulirane»resnice«in polj pridobljenih iz simulacije RCM, omogoča določanje napak, ki so izključno posledica metode gnezdenja in so neodvisne od modelskih napak in napak v LBC (Laprise in sod., 2008). 3
4 Slika 2. Napoved 3-urnih padavin z (levo) modelom ECMWF, ki ima horizontalno ločljivost okoli 16 km in (desno) z modelom ALADIN-SI s 4,4 km mrežo, in s stranskimi pogoji iz modela ECMWF. Napoved padavin nad Slovenijo in okolico je precej različna in ne glede na njeno kvaliteto lahko opazimo, da model z višjo ločljivostjo poda več detajlov, še posebej tistih, ki so orografsko pogojeni. Vir: ARSO. Najlažje je preveriti prvo načelo, saj ga ves čas uporabljamo pri pripravi vremenskih napovedi visoke ločljivosti. Primer na Sliki 2 je sicer predstavljen za vremensko skalo, toda enaka predpostavka velja na vse časovne skale. Načeli 2 in 3 na splošno veljata v zmernih geografskih širinah pod pogoji, da je domena dovolj velika, sicer močan tok v višinah lahko»odpihne«dogajanja manjših skal iz domene, še preden pride do ravnovesja. Načelo 3 na splošno ne drži za vremensko skalo, kar pa za klimatsko modeliranje (statistiko) ni težava težave. Sicer sta ti dve načeli testirani v prej opisanem idealiziranem eksperimentu, če privzamemo, da ni modelskih napak in so LBC perfektni. Slika 3. Časovni potek razpršenosti med člani ansambla simulacij narejenih z enakimi stranskimi robnimi pogoji (prirejeno po Laprise in sod., 2008) Načelo 4, ki pravi, da so generirani procesi manjših skal enolično definirani za uporabljene stranske pogoje, ne drži in je najbolj pogosto narejena napaka pri klimatskem modeliranju. Predpostavka enolične rešitve na omejenem območju bi pomenila, da ni lastne (notranje) variabilnosti RCM. Za identične robne pogoje pa obstaja razpršenost RCM. Zato posamezna klimatska simulacija ne pove veliko, če je ne spremlja ocena njene nedoločenosti, ki se pridobi iz ansambla simulacij. V primeru poročila IPCC oz. globalnih klimatskih modelov se 4
5 povprečevanje naredi preko vseh uporabljenih modelov. Sicer pa ima vsak model lastno notranjo variabilnost in bi v idealnem primeru vsak GCM potreboval lasten ansambel simulacij za oceno lastne notranje variabilnosti. Potrebno je še omeniti, da je zaradi LBC notranja variabilnost za RCM vsekakor manjša kot naravna variabilnost. Pri petem načelu v primeru perfektnega globalnega modela velike skale ostanejo nespremenjene, kar je tudi nujen test za uporabnost regionalnega modela. Za neperfekten model to še vedno drži in se napake LBC v RCM reproducirajo z enako amplitudo. Sicer obstajajo študije, ki trdijo nasprotno: da se velike skale iz LBC poslabšajo oz. izboljšajo v domeni RCM. Diskusija načelnega pristopa povečevalnega stekla sloni na ideji perfektnega modela in LBC. V resničnih aplikacijah pa se ukvarjamo s problemom stranskih robnih pogojev slabe ločljivosti in z napakami. Poleg tega uporabljamo tudi RCM z napakami različnih vrst ter z napakami LBC na robovih. V idealnem primeru klimatsko modeliranje v visoki ločljivosti poteka na način, predstavljen na Sliki 4. Takšen potek je uporabljen v ravnokar končanem projektu EU ENSEMBLES ( pri katerem so se številne evropske institucije združile z namenom izboljšanja modeliranja evropske klime v prihodnjih desetletjih in zmanjševanja nedoločenosti rezultatov klimatskih napovedi. Slika 4. Potek procesa regionalnega klimatskega modeliranja zahteva ansambel simulacij, ki bo določil notranjo variabilnost modela in oceno nedoločenosti, povezano z nedoločenostjo stranskih robnih pogojev. Regionalno klimatsko modeliranje v Sloveniji V projektu Konkurenčnost Slovenije : Numerično modeliranje podnebja z visoko ločljivostjo za pripravo scenarijev podnebnih sprememb v Sloveniji za 21. stoletje (nosilci projekta: K. Bergant, M. Žagar, J. Rakovec) so bili verificirani rezultati regionalnega klimatskega modela RegCM3 na območju Slovenije za sedanjo klimo, obdobje V drugem delu so modelski rezultati za sedanjo klimo primerjani s klimo v prihodnjih obdobjih in Stranski robni pogoji so pridobljeni iz GCM ECHAM4. Slika 5 prikazuje primerjavo izmerjenih mesečnih povprečnih padavin v Sloveniji z modelskimi 5
6 rezultati, povprečenimi za isto 30-letno obdobje in interpoliranimi v pravilno mrežo ločljivosti 0,25 x 0,25. a b Slika 5: (a) Izmerjene mesečne povprečne padavine v Sloveniji. (b) Padavine modelirane z modelom RegCM3 za isto obdobje. (Vir: Boštjan Muri: Diplomsko delo, 2009) Pridobljen rezultat je potrebno dodatno ovrednotiti z oceno nedoločenosti. Takšna raziskavo opravljamo v okviru Centra odličnosti Vesolje-SI. Ocene nedoločenosti regionalnih klimatskih simulacij se lotevamo na dva načina. Uporabili bomo rezultate ansambla simulacij RCM za oceno razpršenosti regionalnih modelov nad Slovenijo. V drugi študiji pa bomo ocenjevali notranjo variabilnost posameznega modela. Primer nekaterih rezultatov te raziskave je predstavljen na Sliki 6, ki ilustrira dve lastnosti regionalnih simulacij: notranjo variabilnost regionalnega modela in pomembnost lokacije stranskih robnih pogojev. Slika 6. Napoved geopotencialne višine (izolinije) in hitrosti vetra (v barvah) na ploskvi 850 hpa ob 00 UTC na območju Atlantika in Evrope. V primerih (a - zgoraj) in (b na sredini) je bila simulacija začeta , v primeru (c - spodaj) pa Rezultati prikazani na slikah (a) in (c) so iz simulacij na zonalno periodični, neprekinjeni domeni krog in krog Zemlje, v primeru (b) pa je domena v zonalni smeri omejena (glej Sliko 7). 6
7 Rezultati, predstavljeni na slikah 6a in 6c, so narejeni na domeni, ki je v zonalni smeri neprekinjena in sega krog in krog Zemlje (globalni kanal, glej Sliko 7). V tem primeru so stranski pogoji predpisani le na severnem in južnem robu domene. Razlika med obema tema simulacijama je le v začetnih pogojih druga simulacija je začeta nekaj dni po prvi. Po nekaj tednih so razlike lokalno zelo velike, kar je posledica notranje variabilnosti modela (predpostavka 4). Npr. v enem primeru je nad Atlantikom greben (Slika 6a), v drugem dolina (Slika 6c) geopotenciala. Rezultati predstavljeni na Slikah 6a in 6b pa so začeti v istem času, toda v primeru (b) je domena v zonalni smeri omejena (na polovico pasu okrog Zemlje) in s tem je treba predpisovati stranske robne pogoje tudi na zahodnem in vzhodnem robu, kar močno vpliva na dogajanje znotraj domene. V primeru Slike 6c je rezultat nad Atlantikom precej podoben rezultatu 6b, kjer vpliv robnih pogojev predvsem na zahodu močno določa razvoj v notranjosti manjše domene. To dejstvo, da sta si rezultata na Slikah 6b in 6c nad Atlantikom po enem mesecu simulacij tako zelo podobna, je v veliki meri naključno. Slika 7. Domena numeričnih simulacij predstavljenih na Sliki 6. Velika domena (NH-Ch) je globalni kanal med 35 in 70 stopinj severne zemljepisne širine, ki je v zonalni smeri neprekinjen in sega krog in krog Zemlje. Manjša domena (NH-HCh) je polovica velike domene in zajema polovico severne Amerike, severni Atlantik in Evropo. Prostorsko povprečen časovni potek napake dveh simulacij zonalnega vetra na 850 hpa v globalnem kanalu je prikazan na Sliki 8. Slika 8 se lahko primerja s Sliko 3. Opazimo, da po približno dveh tednih simulacije, ko še vplivajo začetni pogoji, napaka pride na vrednost, ki ustreza časovnem povprečju, okoli 8 m/s. Povprečna napaka v dveh simulacijah je od prvega meseca naprej približno enaka. Njihove lokalne značilnosti, prestavljene na Slikah 7a,c, so posledica notranje variabilnosti sistema. 7
8 Slika 8. Časovni potek napak zonalnega vetra na 850 hpa v simulacijah na globalnem kanalu. Povprečenje je narejeno preko celotne domene. Zaključki Sposobnost regionalnih klimatskih modelov, da razvijejo informacijo na visoki ločljivosti, ni vprašljiva. Pri postopku povečevanja ločljivosti opisa klime na omejenem območju so stranski robni pogoji iz globalnega klimatskega modela večinoma glavni vir nedoločenosti. Različne metode povezovanja globalnega in regionalnega klimatskega modela lahko povzročijo različne scenarije o prihodnjih obdobjih tudi v primeru enega globalnega modela. Z drugimi besedami povedano, postopek povečanja ločljivosti ima prosto komponento, ki je posledica notranje variabilnosti regionalnega modela. Izboljšano prostorsko ločljivost regionalnega klimatskega modela je potrebno predstaviti v kontekstu ostalih nedoločenosti oz. potrebno je določiti relativni pomen nedoločenosti zaradi prostorske skale. Ostali viri nedoločenosti so povezani z uporabo alternativnih scenarijev emisij toplogrednih plinov in aerosolov in z modeliranjem globalnega odziva na emisije v regionalnem modelu v primerjavi z globalnim modelom. Zahvala Priprava članka je bila narejena v okviru Centra odličnosti Vesolje-SI, ki je financiran s sredstvi Evropskih strukturnih skladov. Literatura Dickinson, R. E., R. M. Errico, F. Giorgi and G. T. Bates, 1989: A regional climate model for the western United States. Climatic Change 15, Larprise, R. in sod., 2008: Challenging some tenets of regional climate modeling. Meteorol. Atmos. Phys. 100, Muri, B., 2101: Projekcije podnebnih sprememb na območju Slovenije z modelom RegCM3 : diplomska naloga, Ljubljana, UL FMF, 60 str. + 1 CD-ROM, COBISS.SI-ID Oštir, K. in sod., 2011: uporaba satelitskega daljinskega zaznavanja za napovedovanje in opazovanje poplav,. Zbornik predavanj, 16. strokovno srečanje SZGG, Ljubljana, str Trenberth, K. 2010: More knowledge, more uncertainty, Nature Reports Climate Change Published online: 21 January 2010 doi: /climate
PowerPoint Presentation
1»Projekcije prometnega dela«uporaba projekcij prometnega dela v analizi scenarijev za Dolgoročno strategijo za nizke emisije Matjaž Česen, IJS-CEU Reaktorski center Podgorica, Ljubljana, 21.11.2018 2
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večPOVZETEK DOKTORSKE TEZE 71 Simulacija rasti in razvoja koruze v spremenjenih podnebnih razmerah Andrej Ceglar, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakul
POVZETEK DOKTORSKE TEZE 71 Simulacija rasti in razvoja koruze v spremenjenih podnebnih razmerah Andrej Ceglar, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Uvod Podnebje na Zemlji se zaradi človeških posegov
Prikaži večMODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gr
MODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gregor Gregorič**, Tomaž Vrhovec*** UDK 551.50(497.4)
Prikaži večŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA
ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA Navdih Poizvedovanje po BD podatkovnih virih, ki imajo časovno dimenzijo in so dostopni. Večji promet pomeni večje število dobrin in močnejšo
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril
SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako
Prikaži večMočan veter od 2. do 4. januarja
Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večAli se podnebje v Celju spreminja?
MLADI ZA CELJE ALI SE PODNEBJE V CELJU SPREMINJA? Raziskovalna naloga Avtorji: Jan Cigoj, 9.b Jure Košir, 9.b Matej Hrlec, 9.b Mentor: Sandi Šarman, prof. Šola: Osnovna šola Hudinja Šolsko leto 2007/2008
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večObilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja
Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 219 1 Splošna vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom se je 31. januarja iznad južne Grenlandije proti Irski poglobila izrazita višinska dolina hladnega
Prikaži večSpletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži večNeurja 11. junija
Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - poletna-sola_klima.ppt
Analiza podatkov za potrebe proučevanja podnebja Predavanje na Poletni meteorološki šoli za ljubitelje spremljanja in opazovanja vremena Gregor Vertačnik Ljubljana, 12. junij 2010 1 Kazalo Metapodatki
Prikaži večPrilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večPOROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič
POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič 1.O PROGRAMSKO ORODJE WUFI Program WUFI nam omogoča dinamične
Prikaži večMicrosoft Word - padavine_16-19sep10.doc
ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno
Prikaži večMočan veter in obilne padavine nov. 2013
Obilne padavine in močan veter od 5. do 7. novembra 216 Splošna vremenska slika V petek, 4. novembra, je iznad Britanskega otočja začela vdirati višinska dolina s hladnim zrakom proti Pirenejskemu polotoku
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 19.2.2019 C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 19.2.2019 o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve emisij
Prikaži večMicrosoft Word - Ozon_clanek_2012.doc
OZON NAŠ ZAŠČITNIK IN SOVRAŽNIK Kaj je ozon Ozon (O 3 ) je plin, katerega molekula je sestavljena iz treh atomov kisika. Pri standardnih pogojih (temperatura 0 C, tlak 1013 hpa) je bledo modre barve. Ozon
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večMicrosoft Word - Series 9_rezultati raziskave_slo.docx
Series 9 Rezultati raziskav, ki dokazujejo trditev»najbolj učinkovit in udoben brivnik/britje na svetu, testiran(o) na nekajdnevni bradi.«za utemeljitev reklamnega sporočila:»najbolj učinkovit in udoben
Prikaži več1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove
1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni
Prikaži več(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)
Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večOptimizacija z roji delcev - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije 2. junij 2011 Koncept PSO Motivacija: vedenje organizmov v naravi Ideja: koordinirano
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večMicrosoft Word - vrocina-neurja_1-9jul15.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,14. 7. Vročina in neurja od 1. do 9. julija Splošna vremenska slika Ob koncu junija se je nad jugozahodno Evropo razprostiral obsežen višinski greben s toplim
Prikaži večSistemi Daljinskega Vodenja Vaja 3 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubl
Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 3 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani matej.kristan@fe.uni-lj.si Česa smo se naučili
Prikaži večNAVADNA (BIVARIATNA) LINEARNA REGRESIJA O regresijski analizi govorimo, kadar želimo opisati povezanost dveh numeričnih spremenljivk. Opravka imamo to
NAVADNA (BIVARIATNA) LINEARNA REGRESIJA O regresijski analizi govorimo, kadar želimo opisati povezanost dveh numeričnih spremenljivk. Opravka imamo torej s pari podatkov (x i,y i ), kjer so x i vrednosti
Prikaži večAlbert Einstein in teorija relativnosti
Albert Einstein in teorija relativnosti Rojen 14. marca 1879 v judovski družini v Ulmu, odraščal pa je v Münchnu Obiskoval je katoliško osnovno šolo, na materino željo se je učil igrati violino Pri 15
Prikaži večMicrosoft Word - Fen 16. februarja 2012.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 20. 2. 2012 Močan karavanški fen 16. februarja 2012 Uvod Po prehodu vremenske fronte 15. februarja zvečer je naslednje jutro ponekod na Gorenjskem zapihal močan
Prikaži več(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE
Prikaži večNACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O
NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večSlikovne transformacije_2017_18_DKT
DEJAVNIKI KAKOVOSTI V TISKU Deja Muck Pri obdelavi digitalnih slik se večinoma srečujamo s slikami v prostorski domeni, a določeni postopki, npr. filtriranje, lahko potekajo tudi v t. i. frekvenčni domeni.
Prikaži večPredstavitev projekta
Delavnica Projekcije cen energije Primerjava mednarodnih projekcij cen energije mag. Andreja Urbančič, IJS Ljubljana, 21. 6. 2018 2 Cene na mednarodnih trgih svetovne cene nafte na mednarodnih trgih zemeljskega
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži večModel IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline
MODEL IEUBK ZA NAPOVED VSEBNOSTI SVINCA V KRVI OTROK IN NJEGOVA UPORABA NA PRIMERU ZGORNJE MEŢIŠKE DOLINE ZZV Ravne na Koroškem mag. Matej Ivartnik Portorož 25.11.2011 IEUBK model Računalniško orodje,
Prikaži večp
Razvoj skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) za nadzor na področju pomorstva EU in povezana presoja vpliva 2. del 1 Študija o presoji vpliva, ki podpira vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči
Prikaži večMicrosoft Word - Astronomija-Projekt19fin
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Jure Hribar, Rok Capuder Radialna odvisnost površinske svetlosti za eliptične galaksije Projektna naloga pri predmetu astronomija Ljubljana, april
Prikaži večBIO tehnologija S-ALFA Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO akti
Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO aktivna. To pomeni da S- ALFA vpiše dodatke v zdravila, ki omogočajo uporabo proti
Prikaži večSistemi za podporo odločanju
Potresna varnost v Sloveniji s poudarkom na preventivi in pripravljenosti na potres in obnovi po potresu in potrebi po razvoju primerljivega orodja za obvladovanje poplavnih tveganj dr. R. Žarnič, E.Vivoda
Prikaži večUporaba OVE v stavbah
Sončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Vrste SOS pasivni sistemi ; integrirani v stavbe aktivni sistemi ; ogrevalni
Prikaži večŠtevilka:
Projektna naloga za KARTIRANJE NEGOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA LIFE- IP NATURA.SI PROJEKTNIH OBMOČJIH SKLOP 1: Območje: SLOVENSKA ISTRA vzhod Območje: SLOVENSKA ISTRA zahod 1. UVOD SKLOP 2: Območje: VOLČEKE
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Programirljivi Digitalni Sistemi Digitalni sistem Digitalni sistemi na integriranem vezju Digitalni sistem
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o vzpostavitvi začasnega neposrednega stati
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 21.11.2018 C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 21.11.2018 o vzpostavitvi začasnega neposrednega statističnega ukrepa za izkazovanje izbranih vsebin popisa
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži več2. Model multiple regresije
2. Model multiple regresije doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 2.1 Populacijski regresijski model in regresijski model vzorčnih podatkov
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večPOSLOVNO OKOLJE PODJETJA
POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions
Prikaži večFGG13
10.8 Metoda zveznega nadaljevanja To je metoda za reševanje nelinearne enačbe f(x) = 0. Če je težko poiskati začetni približek (še posebno pri nelinearnih sistemih), si lahko pomagamo z uvedbo dodatnega
Prikaži večNapotki za izbiro gibljivih verig Stegne 25, 1000 Ljubljana, tel: , fax:
Napotki za izbiro gibljivih verig Postopek za izbiro verige Vrsta gibanja Izračun teže instalacij Izbira verige glede na težo Hod verige Dolžina verige Radij verige Hitrost in pospešek gibanja Instalacije
Prikaži večVerjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC
Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC VERJETNOST osnovni pojmi Poskus: dejanje pri katerem je izid negotov met
Prikaži večMicrosoft Word - neurja_22okt2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 24.. 14 Neurja v noči z 21. na 22. oktober 14 Splošna vremenska slika V dneh med 9. in 21. oktobrom 14 smo v Sloveniji beležili eno najtoplejših obdobij za sredino
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami
Prikaži večMicrosoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc
KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar
Prikaži večSAR DO VAS HITREJE TAKRAT, KO VSAKA MINUTA ŠTEJE SL
SAR DO VAS HITREJE TAKRAT, KO VSAKA MINUTA ŠTEJE SL COSPAS-SARSAT Zmogljivosti SAR v okviru sistema Galileo so vključene v mednarodni program COSPAS-SARSAT, tj. satelitski program za zaznavanje klicev
Prikaži večFOTOVOLTAIKA
PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična
Prikaži večNOVA H Y BR I D
NOVA H Y BR I D PREFINJENOST HIBRIDA HIBRID Nova Toyota Camry Hybrid je limuzina, v kateri se združujeta prefinjena eleganca in izjemne zmogljivosti naslednje generacije hibridnega pogona. Z izjemno obliko,
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večLetnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka
Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka stran 2 Pričakovanja podjetij glede na velikost stran
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži večUvodno predavanje
RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec 2.TRAN analiza (Analiza v časovnem prostoru) Iskanje odziva nelinearnega dinamičnega vezja v časovnem prostoru Prehodni pojavi Stacionarno
Prikaži večPožarna odpornost konstrukcij
Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večJupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević
Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević www.cd-copy.tk Jupiter je peti planet od Sonca in daleč največji. Jupitrova masa je več
Prikaži večOsnove matematicne analize 2018/19
Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko
Prikaži več4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znan
4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti«20.
Prikaži večMatematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 23. april 2014 Soda in liha Fourierjeva vrsta Opomba Pri razvoju sode periodične funkcije f v Fourierjevo vrsto v razvoju nastopajo
Prikaži večČlen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0
Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Hz Neomejeno 49,0 Hz-51,0 Hz Neomejeno 51,0 Hz-51,5
Prikaži večELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "
ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave
Prikaži več(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)
3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 17 / / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjeno
Uradni list Republike Slovenije Št. 17 / 10. 4. 2017 / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: 26.07.2016 Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjenosti V nadaljevanju je opisan programa leta in s tem
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - vorsic ET 9.2 OES matri\350ne metode 2011.ppt [Compatibility Mode])
8.2 OBRATOVANJE ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA o Matrične metode v razreševanju el. omrežij Matrične enačbe električnih vezij Numerične metode za reševanje linearnih in nelinearnih enačb Sistem algebraičnih
Prikaži večMicrosoft Word - Osnovni podatki FACOST november 2018.docx
OSNOVNI VHODNI PODATKI ZA PROGRAM OPCOST, NIVO CEN NOVEMBER 2018 Osnove za izračun: Navodila za izdelavo študij upravičenosti cest (DORSCH consult, 1974) Guide to Cost benefit Analysis of Investment Projects,
Prikaži več(Microsoft PowerPoint _IZS_izobraevanje ZK_1_del.ppt [Zdru\236ljivostni na\350in])
Geodetski postopki in izdelava elaborata Darinka Bertole, september 2017 NAMEN IZOBRAŽEVANJA: obnova znanja s področja izvedbe geodetske storitve in izdelave elaborata poenotenje dela in dvig kvalitete
Prikaži večMB_Studenci
RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2
Prikaži večPRESTOR-1_Analiza obremenitev
Analiza obremenitev in vplivov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. GeoZS, Oddelek za hidrogeologijo Ljubljana, 6. oktober 2009 Kdo je najbolj odgovoren
Prikaži večPowerPoint-Präsentation
1 Modul III: Glavne stopnje projektov EPC: Razpisni postopki in sklepanje pogodb za EPC Razpisni postopki in sklepanje pogodb EPC. Odločitev za implementacijo EPC Podpis pogodbe Izvedba dodatnih ukrepov
Prikaži večMilan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]
Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno
Prikaži večSLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3
SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 12 33 32 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 33 32 KAZALO 1. FUNKCIJE / UPORABA... 3 2. VARNOSTNI
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži več