Petra Bavčar, univ
|
|
- Benjamin Mlinarič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Psihosocialna rehabilitacija bolnikov po laringektomiji in izkušnje s skupine za bolnike po laringektomiji in njihove njihove svojce mag. Petra Bavčar, univ. dipl. psih., spec.klin.psih. UKC - Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacilano kirurgijo, Zaloška 2, Ljubljana Diagnoza in zdravljenje raka grla je težka preizkušnja za bolnika in vse njegove bližnje; v bolnikovo življenje prineseta veliko začasnih ali trajnih sprememb in težav. Vse to zahteva velike prilagoditve bolnikov. Bolniki pri svoji rehabilitaciji potrebujejo različne oblike pomoči. Močna psihološka in socialna podpora je potrebna ves čas zdravljenja in tudi po zdravljenju. Potrebujejo jo v prvi vrsti bolniki; pri čemer ne smemo pozabiti na njihove družine, ki so ob takšni preizkušnji prav tako potrebni svetovanja in podpore. V težkih trenutkih pomeni bolniku njegova družina prav gotovo glavno oporo, ki je lahko pozitivna le, če tudi svojci sami uspešno sprejmejo bolezen in zdravljenje svojega bližnjega. Narava raka, kot bolezenskega procesa, zahteva hitro in na splošno agresivno zdravljenje. Med diagnozo raka, uporabo primarne oblike zdravljenja in sprejemanjem posledic zdravljenja lahko preteče le nekaj dni. Bolnikovo prilagajanje na diagnozo malignosti, na zdravljenje in na njegove posledice je dolgotrajno. Čeprav mnogo dejavnikov vpliva na stopnjo in hitrost bolnikovega prilagajanja, pa bolniki doživljajo različne nove omejitve postopoma. Mnoge izmed teh omejitev so lahko individualne. V večini primerov bolnike po laringektomiji skrbijo problemi, ki so v tem času najbolj pomembni. Tako za bolnika kot za njegovo družino imajo nekatere potrebe prednost. Čeprav mnogi pogosto sami rešijo določene probleme, pa je kljub vsemu zelo pomembno, da imajo možnost, da o svojih težavah spregovorijo z drugimi ljudmi. Dejavniki psihosocialne prilagoditve na bolezen neodvisne spremenljivke mediatorske spremenljivke izhod bolezen rak & zdravljenje fizično funkcioniranje socialni suport družina prijatelji odnos z zdravstvenim osebjem individualne značilnosti osebnostne značilnosti sociodemografske značilnosti način spoprijemanja Prilagajanje psihološko poklicno socialno seksualno ekonomski viri drugi stresorji Psihosocialne intervencije Slika 1: Model psihosocialnega prilagajanja bolnikov z rakom (Kornblith AB in sod., 1995) 1
2 Kako se bo posameznik prilagodil na bolezen in spremembe, ki jih prinašajo posledice bolezni in njenega zdravljenja, je odvisno od številnih dejavnikov; tako dejavnikov same bolezni in zdravljenja kot tudi osebnostnih dejavnikov ter dejavnikov socialnega okolja. Mnogi bolniki zmorejo sami aktivno sodelovati pri zdravljenju in se dobro rehabilitirati, drugi pa potrebujejo pri tem pomoč in spodbudo. Ob soočanju z boleznijo lahko bolnikom in/ali njihovim družinskim članom pomoč nudijo zdravstveni strokovnjaki, ljudje s podobno izkušnjo bolezni, družina. Pomemben dejavnik prilagajanja so tudi ekonomski dejavniki in urejenost življenja. Način spoprijemanja z boleznijo kot dejavnik prilagajanja Ugotovljeno je, da posameznikov odziv na stresno situacijo ni odvisen toliko od situacije same, kot od tega, kako jo posameznik sam vidi oz. kako jo ocenjuje. Zato se lahko na enako situacijo dve osebi popolnoma različno odzoveta. Podobno je v bolezni. Simptomi bolezni ali učinki zdravljenja ne pogojujejo čustvenega odziva sami po sebi, pač pa ga pogojuje pomen, ki jim ga posameznik pripiše; pogojuje ga vsakokraten odgovor na vprašanja:»kako velika je grožnja bolezni?«raziskovalca Greer in Moorey (1987) sta prepoznala pet značilnih stilov spoprijemanja z boleznijo: bojevanje, izogibanje, stoično sprejemanje, nemoč ter anksiozne preokupacije. Način spoprijemanja s stresom oblikujemo tekom življenja; posameznik se namreč na različne strese podobno odziva. Na opisane mehanizme pa ne moremo gledati kot na»boljše«ali»slabše«; način spoprijemanja postane nefunkcionalen takrat, kadar je nespremenljiv in znižuje sposobnost posameznika za reševanje problema. Namen poznavanja stilov spoprijemanja je v tem, da razumemo bolnikovo včasih na prvi pogled nerazumljivo vedenje. Bolnik, ki se aktivno spoprijemajo z boleznijo (bojevanje), na bolezen gleda kot na izziv in ima pozitiven odnos do izhoda bolezni, lahko tudi preveč optimističen glede na okoliščine. Verjame, da lahko sam pripomore k zdravljenju, sprejema v njem aktivno vlogo, skuša pridobiti čim več informacij v zvezi z boleznijo in ostati čim bolj vključen v svoje normalne aktivnosti. Zdravstveni delavci in ostali ljudje lahko doživljajo stisko in imajo težave v komunikaciji takrat, ko je razhajanje med dejanskim stanjem bolnika in njegovim optimističnim pogledom preveliko. Izogibanje uporabljajo bolniki zato, da se zaščitijo pred situacijo, ki je v tistem trenutku zanje preboleča in bi resno ogrozila psihično ravnovesje; ob zanikanju grožnjo bolezni doživljajo kot majhno, prognoza bolezni je dobra. Zdravstvenim delavcem in ostalim ljudem je velikokrat težko komunicirati z bolnikom, ki zanika situacijo; ki npr. ves jezen trdi, da mu o bolezni ni nihče nič povedal; da se odnos ne zaostri, je potrebno ohranjati nevtralno držo, v komunikaciji pa podajati pomembne in resnične informacie, ki so po potrebi lahko delne in postopne. Poznamo pa še posebno obliko, t. i. pozitivno izogibanje, kjer poskuša posameznik živeti, ne da bi mislil na bolezen (raka) in uporablja različne oblike preusmerjanja (misli in vedenja), da bi to dosegel. Tak bolnik se bo izogibal komunikaciji z drugimi bolniki, branju literature s tega področja, zadostujejo mu informacije, ki jih pove zdravnik. Stoično sprejemanje se odraža v prepričanjih:»vse je v rokah zdravnikov / Boga / usode.«. Tak posameznik pasivno sprejema bolezen in ne razvije aktivnih strategij spoprijemanja z njo. Verjame, da sam na svojo situacijo ne more vplivati, grožnjo bolezni zaznava ali kot majhno ali pa kot veliko. 2
3 Kadar v spoprijemanju bolnikov z boleznijo prevladuje nemoč, je posameznik preplavljen z grožnjo bolezni. Vsa njegova pozornost je usmerjena na možno izgubo življenja ali na bolezen kot poraz; pri tem doživlja, da nima pomembne kontrole nad situacijo. Posameznik se lahko popolnoma»vda«, preneha z ostalimi aktivnostmi. Pri bolnikih, za katere je značilen stil spoprijemanja anksiozne preokupacijeje v ospredju doživljanja strah, da bi se bolezen ponovila, da bi se simptomi stopnjevali, vsaka fizična sprememba je prepoznana kot znak nove bolezni. Bolnike je strah tudi, ali bodo zmogli obvladovati vsakodnevne zahteve v družinskem, poklicnem in socialnem življenju. Nekatere posebne skupine bolnikov Ob delu z bolniki se je dobro zavedati, kakšne stile spoprijemanja imajo bolniki, hkrati pa je dobro prepoznati, da nekateri bolniki zaradi specifičnih okoliščin bolezni in zdravljenja večkrat potrebujejo dodatno pomoč in obravnavo. V nadaljevanju so navedene nekatere od njih, pri tem pa ne smemo pozabiti na drugačnost in enkratnost vsakega bolnika, ki zato zahteva tudi individualni pristop v obravnavi: 1) Bolečina, 2) Starost, 3) izguba bližnje osebe, 4) psihiatrična motnja, 5) psihosocialni suport. Psihosocialna rehabilitacija po laringektomiji V večini primerov bolnike po laringektomiji skrbijo problemi, ki so v tem času najbolj pomembni. Tako za bolnika kot za njegovo družino imajo nekatere potrebe prednost. Ta hierarhija potreb je poznana strokovnjakom, ki zato na začetku posvetijo pozornost najbolj izstopajočim spremembam. Pri bolnikih po laringektomiji so to anatomske in fiziološke spremembe, kakor tudi izguba govora kot takega. Med učenjem govora bolnik usmerja pozornost in energijo v to dejavnost. Na drugi strani pa spremembe, ki so manj izstopajoče, pogosto niso zaznane takoj po operaciji. Vsi bolniki, ki so preživeli laringektomijo imajo nekatere skupne probleme, pri čemer so med njimi tudi individualne razlike. Kontinuirana potreba po informacijah Čeprav mnogi bolniki pogosto sami rešijo določene probleme, pa je kljub vsemu zelo pomembno, da imajo možnost, da o svojih težavah spregovorijo z drugimi ljudmi. V najširšem smislu ima komunikacija z bolnikom pomembno psihološko funkcijo, saj lahko na primer že natančno informiranje o planiranem posegu zmanjša negativno emocionalno stanje tesnobe in napetosti. Raziskave so pokazale, da informativne intervencije posredno izboljšujejo občutek kontrole nad situacijo bolezni in zdravljenja pri bolnikih in njihovih družinah in prispevajo k boljšemu funkcioniranju in splošnemu počutju (Holland, 1998). Obravnava izgub Kot že rečeno, je rehabilitacija bolnikov po operaciji raka na grlu dolgotrajen proces, ker bolniki doživijo veliko izgub in sprememb, na katere se morajo privaditi. Prvo področje prilagajanja so anatomske in fiziološke omejitve. Aktivnosti, ki so bile do sedaj enostavne (npr. tuširanje), lahko po operaciji zahtevajo kar nekaj prilagajanja in motivacije. 3
4 Zelo pomembna vprašanja za bolnika so povezana tudi z nego taheostome, njenim zakrivanjem ipd. Drugo področje prilagajanja so vse ostale posledice, ki se jih bolnik zave v času šestih mesecev po zdravljenju. Gre na primer za bolnikov namen vrniti se na delo ali pa vključiti se nazaj v stare socialne aktivnosti. Čeprav so nekateri problemi pri bolniku posledica anatomskih in fizioloških sprememb, pa imajo lahko pomemben vpliv tudi psihosocialni dejavniki laringektomije. Bolnikovo zavedanje vseh sprememb je lahko enako ali še bolj stresno kot sama diagnoza in pričakovanje pred zdravljenjem. Nekateri bolniki se s to kontinuirano obremenitvijo soočajo bolje, drugi težje. Vendar vsak bolnik doživlja omejitve glede na svoj življenjski stil, glede na interese, družino, zaposlitev itd. Še posebej pomembne so spremembe v družinski dinamiki. Družinske vloge se lahko močno spremenijo. Bolniki morajo imeti možnost, da izrazijo svoje skrbi, svoje misli, strahove, želje itd. Odnos do bolnika Pri komunikaciji z bolnikom na vseh stopnjah zdravljenja in rehabilitacije sta enako pomembna tako ustrezna strokovna obravnava kot tudi primeren odnos do bolnika, ki naj bo sprejemajoč in pozitiven. Takšen odnos se lahko kaže v čisto vsakodnevnih kontaktih in komunikaciji da bolnika pozdravimo; ga povprašamo, kako mu gre (kadar imamo čas, da prisluhnemo njegovemu odgovoru) ipd. V komunikaciji naj ne bi bili samo dajalci, ampak tudi prejemniki informacij, podanih tako v besedni kot v nebesedni obliki s strani bolnikov in/ali njihovih svojcev. Skupina za bolnike po laringektomiji in njihove svojce Skupinske obravnave omogočajo bolnikom, da svoje doživljanje podelijo z ljudmi s podobnimi izkušnjami, saj bolniki velikokrat čutijo, da jih zgolj le-ti lahko tudi razumejo. Ob izkušnji, da niso sami s svojimi težavami in s svojim doživljanjem, tudi premagujejo socialno stigmatizacijo ali izoliranost. Skupine lahko pomenijo tudi dobro priložnost za pretok informacij med bolniki, njihovimi svojci in zdravstvenimi delavci. Literatura: Bavčar P., Hočevar Boltežar I., Šmid L. Kvaliteta življenja pri laringektomiranih bolnikih. V: Medicinski razgledi. Ljubljana, 2004: Doyle, PC. Foundations of voice and speech rehabilitation following laryngeal cancer. San Diego: Singular Publishing Group;1994. Havelka M. Zdravstvena psihologija. Jastrebarsko: Slap, Holland J. Psycho-Oncology. Oxford, New York: Oxford University Press, Moorey S., Greer S. Cognitive Behaviour Therapy for People with Cancer. Oxford, New York: Oxford University Press, Škufca Smrdel A.C., Bavčar P. Psihološki vidiki zdravljenja in rehabilitacije bolnikov z rakom v Ukrepajmo danes, da bomo živeli jutri. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 2004: Vegelj Pirc M., Škufca AC. Psihoonkologija. V: Velepič M, Skela Savič B (ur.): Priročnik iz onkološke zdravstvene nege in onkologije. Ljubljana: Onkološki inštitut, 2000:
5 3 vprašanja: 1. Ves čas zdravljenja raka na grlu in tudi po zdravljenju potrebujejo psihološko in socialno podporo a) bolniki b) družine c) bolniki in njihove družine. PRAVILEN je c odg 2. Mnogo dejavnikov vpliva na stopnjo in hitrost bolnikovega prilagajanja, pri tem bolniki doživljajo različne nove omejitve a) postopno b) individualno c) postopno in individualno. PRAVILEN je c odg 3. Namen prepoznavanja stilov spoprijemanja bolnikov z boleznijo je a) spreminjanje, b) razumevanje, c)»predalčkanje«. PRAVILEN je b odg 5
Boštjancic
METAANALIZA RAZISKAV O STRESU NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI dr. Eva Boštjančič, BRIO svetovalni center d.o.o. Nina Bečič, Filozofska fakulteta 22. februar 2012 Stres ni stranski pojav sodobnega časa, temveč
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži večAKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj
AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži več- podpora ženskam v času materinstva
TEORETIČNI MODEL ZN HILDEGARD E. PEPLAV Hildegard E. Peplau, rojena 1.9.1909 v Pensilvaniji. Najpomembnejše delo»international RELATIONS IN NURSING«leta1952: Življenjsko delo posvečeno oblikovanju medosebnega
Prikaži večDruštvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota
Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za
Prikaži večPowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži večOCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO
TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]
VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra
Prikaži večNika
šč š š č š č š š č č č šč ž č š ž š ž š š č š č č ž š š č ž š ž č š š č č č č šč č š č ž š ž šč č š č šč ž š č č č č šč č š č šč žč č č ž č š Š Š Č č č š š š š č š č š Š Ž Ž Č š š š ž č č Ž Ž Č Š Ž Č Č
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP
Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev
Prikaži večPowerPoint Presentation
IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA
Prikaži večMicrosoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017
Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA
Prikaži večPowerPointova predstavitev
MOŽNOSTI ZDRAVLJEN HEMODIALIZA Razumeti ledvično bolezen, njen potek in vedeti za možnosti zdravljenja KAJ DELAJO LEDVICE čistijo kri in odstranjujejo odvečno vodo iz telesa odstranjujejo presnovke vzdržujejo
Prikaži več*Quest. cg sloveno
ŽIVLJENJE S PAH: DIALOŠKI PRIPOMOCEK ˇ ZA NEGOVALCE KAZALO PREDSTAVITEV DIALOŠKEGA PRIPOMOČKA ZA NEGOVALCE...3 PREPOZNAVA POMEMBNOSTI OSKRBE...5 PLJUČNA ARTERIJSKA HIPERTENZIJA (PAH)...6 VPLIV PAH NA VSAKDANJE
Prikaži večPALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izb
PALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izboljšav v okviru oskrbe pri napredovani demenci in družinske
Prikaži večDRŽAVNI PROGRAM OBVLADOVANJA RAKA Pilotna projekta celostne rehabilitacije za onkološke bolnike OSNUTEK Datum: november 2018 **
DRŽAVNI PROGRAM OBVLADOVANJA RAKA 2017-2021 Pilotna projekta celostne rehabilitacije za onkološke bolnike 2019-2021 1. OSNUTEK Datum: november 2018 **** Ta dokument je nastal na podlagi Akcijskega načrta
Prikaži večPowerPointova predstavitev
ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:
Prikaži večGARJE V USTANOVI
IZBRUH GARIJ V USTANOVI (domovi za ostarele, bolnišnice) Dokument je v elektronski obliki objavljen na spletni strani www.nijz.si Ljubljana, november 2017 1/11 November 2017 UVOD Zgodnja zaznava, zdravljenje
Prikaži večKadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje
Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Večina ljudi, ki naredijo samomor, pred tem opozarjajo na svoj namen. Samomor prijatelja, znanca ali bližnjega lahko mnogokrat preprečimo, če prepoznamo,
Prikaži večMalabsorpcija pri odraslih s cistično fibrozo – izziv za prehransko podporo
Celostna obravnava bolnikov s cistično fibrozo s tranzicijo izzivi po prehodu v odraslo dobo v Sloveniji Barbara Salobir, Izidor Kos 1 Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Interna klinika, UKC
Prikaži večDa bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla
Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži večIzvajalec
Priloga 1 PREDLOG SOFINANCIRANJA PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA V LETU 2013 1. PROGRAMI NA PODROČJU HUMANITARNE DEJAVNOSTI: - programi, ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami
Prikaži večNebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T
Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večKONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH
Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe, NA STIČIŠČU: PALIATIVNA OSKRBA IN ONKOLOGIJA 9.10.2018, Onkološki inštitut Ljubljana Vloga Internistične prve pomoči pri oskrbi bolnikov z rakom v paliativni
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva
Prikaži večSpletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH
Prikaži večZdrav način življenja
o o o o Zdrav način življenja vodi k boljšemu počutju in ohranjanju dobrega zdravja, Biti zdrav ni le naša pravica, temveč tudi dolžnost, Človeški organizem za nemoteno delovanje potrebuje ravnovesje,
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni
Prikaži večprogram-ivz
Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,
Prikaži večKoncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejaln
Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejalnega programa in registra ZORA Onkološki inštitut Ljubljana
Prikaži večNa podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36
Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36/00), 12. ter 15. člena pravilnika o pripravništvu
Prikaži večMicrosoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE
Prikaži večNevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih. Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
Nevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih. Nevrološka klinika, UKC Ljubljana Število bolnikov z boleznimi možganov v Sloveniji in Evropi
Prikaži večZdravljenje raka debelega črevesa in danke Pomen napovednih bioloških označevalcev RAS slovenija
Zdravljenje raka debelega črevesa in danke Pomen napovednih bioloških označevalcev RAS slovenija Izdalo: Združenje Europacolon Slovenija Strokovni pregled vsebine: doc. dr. Janja Ocvirk dr. med. Pozdravljeni,
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Komunikacijske veščine Mag. Edita Krajnović, Mediade Vsebina 1. Kako naj bolj učinkovito komuniciram? 2. Na kaj se ljudje odzovejo? 3. Usta govorijo, telo pove. 4. Zakaj nekateri znajo z ljudmi in drugi
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večOBJAVLJA 15
OBJAVLJA 16. IZVEDBO 1. STOPNJE USPOSABLJANJA IZ VEDENJSKIH IN KOGNITIVNIH TERAPIJ PRAKTIKUM 1 v času od januarja do aprila 2015 Vedenjske in kognitivne terapije Vedenjske in kognitivne terapije (VKT)
Prikaži večIMUNOONKOLOGIJA Nov pristop k zdravljenju raka
IMUNOONKOLOGIJA Nov pristop k zdravljenju raka Ne bojte se napredovati počasi, bojte se le tega, da bi se ustavili. Kitajska modrost Imunoonkologija je nov način zdravljenja raka, ki prinaša novo upanje
Prikaži večList specializanta
ZDRAVNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Oddelek za usposabljanje in strokovni nadzor Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: **386/1/30-72-166, Fax.: 386/1/30-72-169 LIST ZDRAVNIKA SPECIALIZANTA SPECIALIZACIJA
Prikaži večDiapozitiv 1
IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična
Prikaži večDiapozitiv 1
Računalništvo in informatika Program: Mehatronika dr. Hubert Fröhlich, univ. dipl. el. Podatkovne baze 2 Podatkovne baze Podatki osnova za odločanje in izvajanje akcij tiskana oblika elektronska oblika
Prikaži večSPOLNA USMERJENOST
SPOLNA USMERJENOST Spolna usmerjenost ali spolna orientacija je pojem, ki se nanaša na posameznikov spolni nagon oz. na preferiran spol intimnih partnerjev. Spolnost je normalen del človekovega življenja.
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večMicrosoft Word - Pogodba-SI-TSA-v7.doc
SI-TSA Overitelj na Ministrstvu za javno upravo Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana, Slovenija http://www.si-tsa.si si-tsa@gov.si Overitelj na Ministrstvu za javno upravo Tržaška cesta 21 1000 Ljubljana Davčna
Prikaži večMicrosoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc
Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:
Prikaži več(Microsoft Word - ANALIZA ANKET_So\236itje_Kr\232ko)
Splošno o projektu ANALIZA ANKET Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 201 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših
Prikaži večOpravljeni izpiti SZŠ Program izob. : * Letnik : 4 Datum : Oddelek : II - ZN-B Središče izob. : * Redni / izredni : * Skupina : * Vrsta izpi
Opravljeni izpiti SZŠ Program izob. : * Letnik : 4 Datum : 25.2.2016 Oddelek : II - ZN-B Središče izob. : * Redni / izredni : * Skupina : * Vrsta izpita: * Šol. leto vpisa : * 3351 Slovenščina 1 2012/13
Prikaži večBolnišnični register tumorjev prsnega koša klinike golnik
POROČILO BOLNIŠNIČNEGA REGISTRA TUMORJEV PRSNEGA KOŠA KLINIKE GOLNIK 2010 2017 Razlaga uporabljenih kratic KG OP RT KT + RT ST KT BSC RP N Me Univerzitetna klinika Golnik Operacija, kirurško zdravljenje
Prikaži večPRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL
PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL DRAGI TAJNI AGENTI, SOOČITE SE S 50+1 JEZIKOVNIM IZZIVOM IN POSTANITE NAJBOLJŠI MED TAJNIMI AGENTI kot mednarodni tajni agenti boste obiskali veliko novih
Prikaži večPRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tin
PRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tina Kamhi Trop, Anja Koren Jeverica, Nataša Marčun Varda,
Prikaži večDiapozitiv 1
Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE
Prikaži večMEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja
MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Soizvajalci:, Erika Zelko, Maja Rus Makovec, Datumi 2018/2019: 23. skupina:
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži več(Microsoft Word - KLINI\310NA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA.doc)
Javni zdravstveni zavod SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE Černelčeva cesta 15 8250 BREŽICE KLINIČNA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA ( OSM ) Prostor za nalepko SPREJEMNI ZDRAVNIK DATUM OPERACIJE
Prikaži večBehaviorizem KAZALO - 1 -
Behaviorizem KAZALO - 1 - ŠT. TEMA STRA N 1 BEHAVIORIZEM 3 2 VEDENJSKA TEORIJA 4 3 BEHAVIORISTI 6 4 SKINNERJEVA TEORIJA OPERANTNEGA POGOJEVANJA 8 5 LITERATURA 1. BEHAVIORIZEM - 2 - Behaviorizem se ukvarja
Prikaži večMicrosoft Word - M DOC
Dr`avni izpitni center *M04254124* JESENSKI ROK PSIHOLOGIJA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 1. september 2004 SPLO[NA MATURA RIC 2004 2 M042-541-2-4 PRAZNA STRAN M042-541-2-4 3 IZPITNA POLA 1 Naloge izbirnega
Prikaži večVloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local
Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO
Prikaži večZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701
Prikaži večPowerPointova predstavitev
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO VEČLETNA EVALVACIJA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV mag. Aleksandra Tabaj Vodja Razvojnega centra za zaposlitven
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO VEČLETNA EVALVACIJA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV mag. Aleksandra Tabaj Vodja Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni direktor
Prikaži večPROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro
ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 2015 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših
Prikaži večNa podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne
Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE
Prikaži večSpominčnik Februar 2018 Jean Georges pozdravil Tomaža Gržiniča v EWGPWD V januarski številki glasila Alzheimer Europe je generalni sekretar Jean Georg
Spominčnik Februar 2018 Jean Georges pozdravil Tomaža Gržiniča v EWGPWD V januarski številki glasila Alzheimer Europe je generalni sekretar Jean Georges posebej omenil novega člana Evropske delovne skupine
Prikaži večPOROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV
POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV, RUDARSKI ŠOLI V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 1. Predstavitev šole V šolskem letu 2011/2012 so bili na Rudarsko šolo vpisani 204 dijaki. Razporejeni so bili v 6 oddelkov
Prikaži večSPLOŠNE INFORMACIJE
»PSIHOLOŠKI DIFERENCIALNI MODUL«(PDM) V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/17 1 VSEBINA: 1. Namen Psihološkega diferencialnega modula (PDM)... 2 2. Predmeti PDM... 2 2.1 Predmeti... 4 2.1.1 Diferencialna psihologija...
Prikaži večVodja delovne skupine v proizvodnji usposabljanje BREZPLAČNO za starejše od 45 LET z največ SREDNJO STROKOVNO IZOBRAZBO. Menimo, da je dobro usposoblj
Vodja delovne skupine v proizvodnji usposabljanje BREZPLAČNO za starejše od 45 LET z največ SREDNJO STROKOVNO IZOBRAZBO. Menimo, da je dobro usposobljen vodja proizvodnje ključnega pomena za vsako proizvodnjo,
Prikaži več%
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)
Prikaži večBOLEZNI KOSTI
BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Prepre\350evanje mi\232i\350no-kostnih obolenj_ dop ABJ.pptx)
Preprečevanje mišično-kostnih obolenj Usposabljanje za razvoj pedagoškega dela s poudarkom na učitelju kot temeljnemu nosilcu sprememb pri razvoju kompetenc 21. stoletja 23.4.2019, GZS & NIJZ PREDAVATELJICA
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večNAVODILO ZA UPORABO Canesten3 200 mg vaginalne tablete klotrimazol Pred uporabo natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Zdravilo je na voljo brez recepta. Kljub temu ga morate
Prikaži večMicrosoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx
Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v
Prikaži večZBORNIK - STRES
DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV NOVA GORICA KOMUNICIRAJMO MED SEBOJ Ajdovščina, 15. in 22. oktober 2005 1 KOMUNICIRAJMO MED SEBOJ Zbornik prispevkov Uredila: Renata Trampuž Lektoriranje:
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži večPREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD
PREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD) 1. Oblikovanje doživetij v izbrani turističnih destinaciji
Prikaži večPowerPoint slovenska predloga
NSP/2019/010 Predstavitev predloga koncepta analize trga plačil Tina Vehovar Smole, Banka Slovenije 14. seja Nacionalnega sveta za plačila 4. julij 2019 Izhodišča za pripravo analize Aktivnost priprave
Prikaži večNaslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
Prikaži večDiapozitiv 1
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Prikaži več0 Osnovni podatki o zbirki
SPREMLJANJE BOLNIŠNIČNIH OBRAVNAV ISTEGA TIPA (SPP) Kontaktni podatki Nacionalni inštitut za javno zdravje Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Ga. I. Zupanc, sbo@nijz.si Pravna podlaga za zbiranje
Prikaži večTekst
Služba za odnose z javnostmi Zaloška cesta 2 1525 Ljubljana E soj@kclj.si W www.kclj.si Ljubljana, 3. december 2018 Pohvale in zahvale zaposlenim v UKC Ljubljana novembra 2018 Spoštovani, v sodelovanju
Prikaži večODBOR “PLANINSTVO ZA INVALIDE/OPP”
Odbor Planinstvo za invalide/opp Marjeta, Jurček, Maja, Miloš, Daša; Kongres športa za vse, 30. november 2018 1 VZPOD- BUDA GIBANJE GIBALO POČUTJA INKLUZIJA BESEDA Kongres športa za vse, 30. november 2018
Prikaži večVLOGA ANESTEZIJSKE MEDICINSKE SESTRE PRI PRIPRAVI BOLNIKA NA OPERATIVNI POSEG
332D VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ANESTEZIJI PRI PRIPRAVI BOLNIKA NA OPERATIVNI POSEG THE NURSE ANAESTHETIST S ROLE IN PATIENT S PREPARATION TO THE OPERATIVE PROCEDURE Mateja Repinc dipl.m.s., Sandi Novak,
Prikaži več(Microsoft Word - \212ifre podlag za zavarovanje z opisom.docx)
ŠIFRE PODLAG ZA ZAVAROVANJE Z OPISOM Pojasnilo oznak PIZ - pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZZ - zdravstveno zavarovanje ZPB - zavarovanje za primer brezposelnosti ZSTV - zavarovanje za starševsko
Prikaži večRebernik_Nika.pdf
visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA POGOJI ZA DOBRO SODELOVANJE S PACIENTOM CONDITIONS FOR A GOOD RELATIONSHIP WITH PATIENTS Mentor: dr. Saša Kadivec, viš. pred.
Prikaži večТА 101
Dr. Nadezhda Zuykova zdravnica, PTSTA-P, EAP certificirana psihoterapevtka, EAC certificirana psihologinja, narkologinja, psihosomatologinja, vodja oddelka za psihiatrijo, psihoterapijo in psihosomatsko
Prikaži večArial 26 pt, bold
3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem
Prikaži več