DEDNI RAK DOJK IN/ALI JAJČNIKOV AMBULANTA ZA ONKOLOŠKO GENETSKO SVETOVANJE Druga, dopolnjena izdaja 1

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "DEDNI RAK DOJK IN/ALI JAJČNIKOV AMBULANTA ZA ONKOLOŠKO GENETSKO SVETOVANJE Druga, dopolnjena izdaja 1"

Transkripcija

1 DEDNI RAK DOJK IN/ALI JAJČNIKOV AMBULANTA ZA ONKOLOŠKO GENETSKO SVETOVANJE Druga, dopolnjena izdaja 1

2 KAZALO KRITERIJI ZA NAPOTITEV NA SVETOVANJE ZA DEDNI RAK DOJK IN/ALI JAJČNIKOV...4 POTEK ONKOLOŠKEGA GENETSKEGA SVETOVANJA...6 RAK DOJK IN/ALI JAJČNIKOV...8 ZNANI NEVARNOSTNI DEJAVNIKI ZA NASTANEK RAKA DOJK IN/ALI JAJČNIKOV...8 DRUŽINSKA OBREMENJENOST...9 GENI IN DEDNA OGROŽENOST ZA RAKOM...10 POMEN IZVIDA GENETSKEGA TESTIRANJA ZA IZBIRO ZDRAVLJENJA RAKA DOJK IN JAJČNIKOV...14 MOŽNI PREVENTIVNI UKREPI PRI ŽENSKAH Z DEDNO OGROŽENOSTJO ZA NASTANEK RAKA DOJK IN/ALI JAJČNIKOV...14 ONKOLOŠKO GENETSKO TESTIRANJE...16 DEDNI RAK DOJK IN/ALI JAJČNIKOV AMBULANTA ZA ONKOLOŠKO GENETSKO SVETOVANJE Druga, dopolnjena izdaja Avtor: Mateja Krajc Soavtorji: Srdjan Novaković, Janez Žgajnar, Ana Blatnik, Erik Škof, Alenka Vrečar, Natalija Klopčič, Amela Duratović Konjević Recenzent: Olga Cerar Oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj, Studio Aleja d.o.o. Ilustracije: Katja Mulej Izdal: Onkološki inštitut Ljubljana Izdajo omogočila: AstraZeneca UK Limited, podružnica v Sloveniji, Verovškova 55, Ljubljana Tisk: Medium d.o.o. Naklada: izvodov Leto izida: 2017 AMBULANTA ZA ONKOLOŠKO GENETSKO SVETOVANJE DEDNI RAK DOJK IN/ALI JAJČNIKOV Ambulanta za onkološko genetsko svetovanje je namenjena posameznikom in družinam, kjer se rak pojavlja pogosteje in ko je genetski izvid pomemben za načrtovanje zdravljenja rakave bolezni. Dejavnost izvaja multidisciplinarni tim, ki ga sestavljajo zdravniki različnih specializacij (klinični genetik, genetski epidemiolog, kirurg, radioterapevt, internist onkolog, ginekolog, radiolog, pediater...), medicinska sestra, molekularni biolog in psiholog. GENET/2017/1 3

3 KRITERIJI ZA NAPOTITEV NA SVETOVANJE ZA DEDNI RAK DOJK IN/ALI JAJČNIKOV Posamezniki, ki so poslani na posvet v Ambulanto za onkološko genetsko svetovanje, ne opravijo nujno tudi genetskega testiranja. Odločitev o testiranju sprejme multidisciplinarni tim na rednem mesečnem konziliju. Na posvet je smiselno napotiti: 1. Bolnika 1 z rakom: bolnik potrebuje genetski test zaradi načrtovanja zdravljenja, znana mutacija v družini, rak dojk pred 45. letom starosti, trojno negativni (TN) rak dojke pred 60. letom starosti, dva primarna raka dojke (vsaj ena diagnoza postavljena pred 50. letom starosti), rak dojk in jajčnikov pri isti osebi, rak jajčnikov (predvsem, če gre histološko za serozni karcinom visoke malignostne stopnje), moški z rakom dojk, rak dojk pri bolnici s pozitivno družinsko anamnezo vsaj ena sorodnica z rakom dojk in/ali jajčnikov v prvem ali drugem kolenu (pri dveh bolnicah z rakom dojke v družini mora biti vsaj ena diagnoza postavljena pred 50. letom). 2. Zdrav posameznik s pozitivno družinsko anamnezo: znana mutacija v družini, sorodnica v prvem kolenu z rakom dojk pred 45. letom starosti, sorodnik moškega spola v prvem kolenu z rakom dojk, sorodnica v prvem kolenu z dvema primarnima rakoma dojke (vsaj ena diagnoza raka dojke postavljena pred 50. letom starosti), sorodnica v prvem kolenu z rakom jajčnikov (histološko serozni karcinom visoke malignostne stopnje), dve sorodnici v prvem ali drugem kolenu po isti krvni veji z rakom dojk in/ali z rakom jajčnikov (vsaj ena diagnoza raka dojke postavljena pred 50. letom starosti), tri (ali več) sorodnic v prvem ali drugem kolenu po isti krvni veji z rakom dojk in/ali jajčnikov. 3. Osebna ali družinska anamneza vsaj treh od v nadaljevanju naštetih obolenj po isti krvni veji, sploh če se pojavljajo pri mlajših bolnikih (diagnoza postavljena pred 50. letom starosti): rak trebušne slinavke, rak prostate, sarkom, adrenokortikalni karcinom, tumor možganov, endometrijski rak, rak ščitnice, rak ledvic, difuzni rak želodca, dermatološke posebnosti (trihilemom, palmoplantarna keratoza, papilomatoza, verukozne papule) predvsem v kombinaciji z makrocefalijo in hamartomski polipi prebavnega trakta. V Ambulanto za onkološko genetsko svetovanje lahko pacienta napoti osebni zdravnik ali zdravnik specialist, ki trenutno obravnava posameznika. Napotni zdravnik mora jasno navesti razlog napotitve in to obrazložiti z vsaj enim od doslej naštetih kriterijev. Na genetski test so po posvetu poslani le tisti posamezniki, ki ustrezajo kriterijem za testiranje (po sklepu multi disciplinarnega konzilija onkološkega genetskega svetovanja in testiranja). 1 Besede bolnik, posameznik, preiskovanec ipd. v besedilu praviloma pomenijo obolelo ali preiskovano osebo ne glede na spol. 4 5

4 POTEK ONKOLOŠKEGA GENETSKEGA SVETOVANJA: 1. Preden posameznik naveže stik z onkološko genetsko ambulanto, mora pri svojem osebnem zdravniku, ginekologu ali lečečem specialistu pridobiti napotnico za genetsko obravnavo oz. ga zdravnik prek e-napotnice napoti na onkološko genetsko obravnavo. Prvi stik pacienta z Ambulanto za onkološko genetsko svetovanje je največkrat po telefonu. Medicinska sestra v prvem pogovoru pacientu na kratko razloži potek genetskega svetovanja in mu pošlje vprašalnik za zbiranje družinskih podatkov (rodovnik) ter informativno gradivo. Ko pacient vrne izpolnjen vprašalnik, sledi nadaljnja obravnava pacienta/družine. 2. Pred genetskim svetovanjem medicinska sestra iz poslanih podatkov nariše rodovnik družinsko drevo, po dogovorjenih metodah oceni, ali so izpolnjeni kriteriji za genetsko svetovanje, s pomočjo računalniških aplikacij na podlagi preverjenih podatkov izračuna oceno ogroženosti in pripravi oceno (izračun) verjetnosti prisotnosti mutacije v družini. Zdravnik iz ambulante za genetsko svetovanje oceni, kako hitro je treba obravnavo speljati, in to zabeleži v dokumentacijo. 3. Ko so vsi družinski podatki zbrani in analizirani, vodja multidisciplinarnega tima družino predstavi ostalim članom konzilija na rednem mesečnem sestanku. Člane tima opozori o manjkajočih ali nezanesljivih podatkih, o posebnostih družine ter o željah pacienta glede svetovanja in testiranja. Glede na navedeno se tim dogovori, ali je smiselno opraviti genetsko testiranje in pri katerem članu družine bi testiranje opravili ter katere preventivne ukrepe oziroma program kontrolnih pregledov bi pacientu priporočili glede na ocenjeno ogroženost za raka in kasneje glede na genetski izvid. 4. Pacienta nato povabimo na svetovanje in mu posredujemo mnenje multidisciplinarnega tima. Posvet vodi zdravnik, sodeluje pa tudi diplomirana medicinska sestra, ki zapisuje potek pogovora. KONTAKT: OSEBNO ALI PO TELEFONU: 01/ (pon., sre., pet., od 8. do 9. ure) PO EL.POŠTI: genetika@onko-i.si Za obisk naše ambulante potrebujete veljavno kartico ZZZS in veljavno napotnico (izdana za Ambulanto za onkološko genetsko svetovanje, Onkološki inštitut Ljubljana), če za Onkološki inštitut (OI) Ljubljana še nimate veljavne napotnice. Pacient se pred dogovorjenim svetovanjem najprej zglasi v sprejemni pisarni, stavba D/pritličje. 6 7

5 RAK DOJK IN/ALI JAJČNIKOV ZNANI NEVARNOSTNI DEJAVNIKI ZA NASTANEK RAKA DOJK IN/ALI JAJČNIKOV Ogroženost za nastanek raka dojk in/ali jajčnikov je povezana s številnimi dejavniki: Starost Ogroženost za nastanek raka dojk in/ali jajčnikov raste s starostjo. Med ženskami je ogroženost za nastanek raka dojk do starosti 30 let 1-odstotna (od 100 žensk bo ena zbolela za rakom dojk), do 75. leta starosti pa 8-odstotna (zbolela bo vsaka 13. ženska po podatkih Registra raka Republike Slovenije). Ogroženost za nastanek raka jajčnikov do starosti 70 let je 1-odstotna in do 85 let 1,4-odstotna. Reproduktivni in hormonski dejavniki Imajo pomembno vlogo pri razvoju raka dojk večja ko je namreč izpostavljenost dojk hormonom (estrogenom), večja je ogroženost za nastanek raka dojk. Dojke dosežejo dokončno zrelost šele pod vplivom hormonov med nosečnostjo in po porodu. Po porodu je tako dojka manj občutljiva za vse vplive, ki lahko prispevajo k nastanku raka dojk. Večjo ogroženost za nastanek raka dojk pri ženskah opažamo: pri tistih, ki so prvo menstruacijo dobile pred 12. letom sta rosti in prišle v menopavzo po 50. letu starosti; pri tistih, ki so prvič rodile po 30. letu starosti (nasprotno pa prvi porod pred 30. letom in v nekoliko manjši meri doje nje prispevata k zmanjšani zbolevnosti za rakom dojk); nekatere raziskave kažejo, da uporaba hormonske kontracepcije nekoliko zviša ogroženost za nastanek raka dojk, vendar le takrat, ko ženska začne z uporabo v mladosti, pred prvo nosečnostjo, in jo uporablja dalj časa (dlje od 8 let). Večjo ogroženost za nastanek raka jajčnikov pri ženskah opažamo: pri neplodnih ženskah, zlasti ob uporabi hormonske kontracepcije (slednja pri zdravih ženskah zmanjša ogroženost). Nasprotno pa so ženske, ki so rodile večkrat, manj ogrožene za nastanek raka jajčnikov kot tiste, ki niso imele otrok. Nadomestno hormonsko zdravljenje Je ob dolgotrajni uporabi prav tako povezano z večjo ogroženostjo za nastanek raka dojk, še zlasti ob kombinaciji estrogenov in progesteronov. Pred odločitvijo za uvedbo nadomestnega hormonskega zdravljenja velja pretehtati pozitivne in negativne posledice takšnega zdravljenja. DRUŽINSKA OBREMENJENOST Ženske, katerih krvni sorodniki so zboleli za rakom dojk in/ali jajčnikov, so bolj ogrožene, da se tudi pri njih pojavi rak dojk in/ ali jajčnikov. Ogroženost je še večja, če so sorodnice zbolele pred menopavzo in če gre za sorodnice v prvem ali drugem kolenu (mati, sestra, hčerka; teta ali babica - sploh po očetovi krvni veji). Še posebno močno družinsko obremenjenih je okoli 5 do 10 % žensk z rakom dojk in nekaj več kot 10 % žensk z rakom jajčnikov (nekaj več kot 20 % pri seroznem raku jajčnikov visoke malig nostne stopnje). 8 9

6 GENI IN DEDNA OGROŽENOST ZA RAKOM Po natančnem pregledu družinske anamneze je mogoče oceniti, kakšna je verjetnost, da ima posameznik okvarjen gen, ki poveča ogroženost za zbolevanje za rakom dojk in/ali jajčnikov. Molekula deoksiribonukleinske kisline (DNK) je nosilka naše dedne informacije. Gen je del dednega zapisa, ki ustreza osnovni enoti dedovanja in v večini primerov vsebuje zapis za določeno beljakovino. V genih nosimo zapis za vse naše značilnosti (npr. barva oči, las itd.), ki jih podedujemo od staršev. Večino genov imamo ljudje v parih, eno kopijo podedujemo od matere in eno od očeta. Nekateri med njimi uravnavajo rast in delitev celice, spet drugi skrbijo za nevtralizacijo snovi, ki bi lahko poškodovale celico. Nemoteno in usklajeno delovanje genov je nujno za normalno rast ter življenje celice in celega telesa. Celica postane rakava v zapletenem procesu, v katerega so vpleteni različni geni in dejavniki iz okolja, ki vplivajo drug na drugega. Vzemimo kot primer rak dojk. Ta lahko vznikne zaradi različnih vzrokov. Večinoma (90 do 95 %) je rak dojk posledica pridobljenih okvar (t. i. somatskih mutacij) večjega števila genov, do katerih pride sčasoma in zaradi vplivov iz okolja. Mnogo redkeje je rak posledica dedne genetske okvare, ki se na potomce prenaša od staršev. V primerih, ko gre za dedno genetsko okvaro, opažamo pri več družinskih članih enako rakavo bolezen ali značilen vzorec pojavljanja sicer različnih rakov. Takšni raki so posledica dedne genetske ogroženosti in ta ogroženost se lahko prenese tudi na potomce. Danes poznamo že več genov, ki so lahko vpleteni v razvoj dedne oblike raka dojk in/ali jajčnikov. Pri nosilcih okvar v teh genih je verjetnost, da bodo zboleli za rakom dojk in/ali jajčnikov, občutno višja kot v splošni populaciji. Med njimi sta klinično daleč najbolj pomembna gena BRCA1 in BRCA2. GENA BRCA1 IN BRCA2 V družinah, kjer se deduje mutiran (okvarjen) gen BRCA1, praviloma najdemo več članov družine, ki zbolijo za rakom dojk in/ali jajčnikov že pred 50. letom starosti. Pri nosilcih okvarjenega gena je tako verjetnost, da bo oseba zbolela za rakom dojk v svojem življenju, kar 60- do 85-odstotna (pri ženski brez mutacije okoli 10-odstotna) in za rakom jajčnikov 20- do 40-odstotna (pri ženski brez mutacije 1- do 2-odstotna). Tudi pri nosilkah mutiranega gena BRCA2 opažamo povečano zbolevanje za rakom dojk (ogroženost podobna kot pri BRCA1) in jajčnikov; pri slednjem je ogroženost nekoliko nižja kot pri BRCA1, in sicer 10- do 20-odstotna. Vendar pa je mutacija gena BRCA2 lahko povezana s povečano ogroženostjo za nastanek raka dojk in prostate pri moških. Zdi se, da je mutacija BRCA2 povezana tudi s povečano ogroženostjo za nastanek nekaterih drugih vrst raka: trebušne slinavke, melanoma, želodca in raka ustne votline. Kot smo že omenili, ima vsak od nas dve kopiji genov BRCA1 in BRCA2. Ko torej podedujemo po enem od staršev okvarjeno (mutirano) kopijo, je verjetnost, da bomo zboleli za nekaterimi raki, večja kot pri tistih, ki imajo obe kopiji gena normalni

7 Kakšna pa je verjetnost, da se bo okvarjen gen prenesel na potomce? Ker potomec dobi po eno kopijo gena od matere in eno od očeta, je torej verjetnost, da bosta sin ali hči podedovala okvarjen gen po enemu izmed staršev, 50-odstotna govorimo o t. i. avtosomno dominantnem vzorcu dedovanja. Na teh pravilih temeljijo tudi nekateri statistični modeli, s katerimi izračunavamo verjetnost, da je preiskovana oseba lahko nosilka okvarjenega gena. DRUGI GENI, POVEZANI Z VIŠJO OGROŽENOSTJO ZA RAK DOJKE IN/ALI JAJČNIKOV V nekaterih družinah, kjer se rak dojke pojavlja pogosteje, gre lahko za posledico okvar v genih, povezanih z zmerno zvišano ogroženostjo za pojav te bolezni. Med tovrstne gene prištevamo npr. CHEK2, ATM in NBN. Nosilke patogenih sprememb v teh in nekaterih drugih genih so približno 2- do 3-krat bolj ogrožene, da zbolijo za rakom dojk, v primeru pozitivne dru žinske anamneze pa je ogroženost lahko tudi višja - mutacije v genu PALB2 so tako v družinah s povečano pojavnostjo raka dojk povezane z visoko ogroženostjo za to bolezen. Na ogrože nost pomembno vplivajo dejavniki okolja, zelo verjetno pa tudi nekatere dodatne, trenutno še neznane ali nezadostno raziskane različice v dednem zapisu. Smernice za spremljanje nosilk genetskih sprememb v genih, povezanih z zmerno ogroženostjo za pojav raka dojk, se pomembno razlikujejo od tistih, ki veljajo za nosilke mutacij BRCA. Ker je o omenjenih genih vsako leto na voljo več podatkov, pričakujemo, da se bodo navodila za spremljanje nosilcev v prihodnosti spreminjala, zato jih je treba redno posodabljati. Poleg že omenjenih genov so spremembe v genih, ki so značilne za različne dedne sindrome (npr. TP53, STK11, PTEN, CDH1, NF1), prav tako povezane z občutno večjo ogroženostjo za pojav raka dojk pri nosilkah. Nosilci okvar v teh genih pogosteje zbolevajo še za nekaterimi drugimi raki (npr. difuzno obliko raka želodca, različnimi sarkomi, rakom ščitnice, maternice, jajčnikov, črevesja...). Pri njih se maligne bolezni praviloma pojavijo prej kot v splošni populaciji. Okvare nekaterih genov so jasno povezane s povišano ogroženostjo za raka jajčnikov, ogroženost za pojav raka dojk pa je pri nosilkah manj jasno opredeljena ali podobna kot velja za splošno populacijo (npr. BRIP1, RAD51C, RAD51D, MLH1, MSH2, MSH6, PMS2 in EPCAM). Okvare določenih izmed teh genov so sicer povezane z dedno obliko raka debelega črevesa in maternice (MLH1, MSH2, MSH6, PMS2 in EPCAM). Če je pri posamezniku, ki obišče našo ambulanto, treba opraviti genetsko testiranje za izključevanje dednega sindroma raka dojk in/ali jajčnikov in v njegovi družini ni znane družinske mutacije, bolnikovo DNK testiramo na mutacije v genih BRCA1 in BRCA2 ter po potrebi tudi na spremembe v nekaterih drugih genih, ki smo jih že navedli

8 POMEN IZVIDA GENETSKEGA TESTIRANJA ZA IZBIRO ZDRAVLJENJA RAKA DOJK IN JAJČNIKOV Izvidi genetskega testiranja so lahko v nekaterih primerih pomembni za načrtovanje nadaljnjega zdravljenja pri pacientih, ki so že zboleli za rakom. 1. Pomen izvida genetskega testiranja za načrtovanje kirurškega zdravljenja bolnic z rakom dojk Raziskave kažejo, da je pri nosilkah mutacij BRCA, ki so zbolele za rakom dojk, v sklopu kirurškega zdravljenja smiselno opraviti obojestransko odstranitev tkiva dojk, saj tovrstno zdravljenje pri njih lahko podaljša dolgoročno preživetje. Obojestransko odstranitev dojk priporočamo tudi bolnicam z rakom dojk, ki so nosilke mutacij v genih CDH1, PTEN, TP53 in PALB2. 2. Pomen izvida genetskega testiranja za načrtovanje sistemskega zdravljenja raka jajčnikov Ob ponovitvi raka jajčnikov, ki se odziva na preparate platine, lahko internist onkolog bolnici z znano mutacijo BRCA predpiše tarčno zdravilo olaparib (Lynparza TM ), ki je iz skupine t. i. PARPinhibitorjev. To je nova skupina zdravil za zdravljenje raka, ki so se pokazala kot učinkovita proti tisti vrsti raka jajčnikov, ki nastane zaradi mutacije na genu BRCA. Olaparib uporabljamo/ predpišemo kot vzdrževalno zdravljenje po tem, ko je bilo predhodno zdravljenje s kemoterapijo na osnovi platine učinkovito. O zdravljenju z olaparibom se je treba pogovoriti z lečečim onkologom. MOŽNI PREVENTIVNI UKREPI PRI ŽENSKAH Z DEDNO OGROŽENOSTJO ZA NASTANEK RAKA DOJK IN/ALI JAJČNIKOV Ko pri posameznici odkrijemo mutacijo na genu, ki je povezan z večjo ogroženostjo za rak dojk in/ali jajčnikov oz. drugimi raki, jo s to informacijo seznanimo na onkološkem genetskem svetovanju. Na posvetu se pogovorimo tudi o možnih preventivnih ukrepih. V okviru delovanja ambulante za spremljanje visoko ogroženih priporočamo in omogočamo v nadaljevanju naštete ukrepe. Zdravnik, ki spremlja posameznike, pa se glede na zadnje izvide lahko odloči za morebitne spremembe ukrepov, saj se lahko trenutno veljavne smernice v prihodnosti tudi spremenijo: mesečno samopregledovanje dojk (10. dan od začetka zadnje menstruacije); 2-krat letno klinični pregled dojk; 1-krat letno mamografija v kombinaciji z UZ-preiskavo dojk in 1-krat letno MRI dojk (pregled dojk z magnetno resonanco od 25. leta starosti dalje, letno mamografija od 30. leta starosti dalje oz. glede na priporočila in mnenje radiologa glede na zadnji klinični izvid), izmenjaje na 6 mesecev; možnost preventivne operativne odstranitve dojk (mastektomije) z rekonstrukcijo ali brez (po predhodnem posvetu z zdravnikom iz multidisciplinarnega tima za onkološko genetsko svetovanje); 2-krat letno ginekološki pregled s transvaginalnim ultrazvokom; spremljanje tumorskega označevalca CA 125; možnost preventivne kirurške odstranitve jajčnikov in jajcevodov po končanem rodnem obdobju (po posvetu z zdravnikom iz multidisciplinarnega tima za onkološko genetsko svetovanje); drugi preventivni ukrepi glede na najdeno genetsko okvaro. Ženske imajo možnost spremljanja v okviru ambulantnih pregledov na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Prav tako vse, ki bi rade opravile preventivne operacije, napotimo k ustreznim specialistom na posvet. Ženske imajo tudi možnost obravnave pri psihologu

9 ONKOLOŠKO GENETSKO TESTIRANJE Za genetsko testiranje se vsak posameznik odloča samostojno in svobodno. Obravnava v genetski ambulanti še ne pomeni, da bo posameznik moral opraviti genetsko testiranje. PREDNOSTI Posamezniki, ki se zavedajo večje ogroženosti za nastanek rakave bolezni in vedo, da so nosilci mutacije na genih, ki so odgovorni za pojav dednega raka dojk ter jajčnikov, lahko lažje in z večjo gotovostjo soodločajo pri programu kontrolnih pregledov ter načrtovanju zdravljenja. Posameznikom, ki so bolj ogroženi za razvoj raka dojk in jajčnikov, svetujemo redne kontrole, ki se začnejo bistveno prej ter izvajajo bolj pogosto kot to velja za splošno populacijo. Po drugi strani pa lahko posamezniki, ki niso nosilci ogrožajoče mutacije, opustijo pogoste kontrolne preglede in preiskave ter druge preventivne ukrepe. Negativen izid testa lahko predstavlja olajšanje tako za preiskovano osebo kot za njene sorodnike. Pomembna sta tudi zdrav način življenja in sprememba življenjskih navad z namenom zmanjšanja ogroženosti za razvoj rakavih bolezni. Za oceno ogroženosti pri posamezniku potrebujemo družinsko drevo z natančnimi podatki o zbolevanju posameznih družinskih članov za več generacij. Če ugotavljamo večjo ogroženost svetujemo genetsko testiranje (odvzem vzorca krvi), najprej najmlajšemu zbolelemu družinskemu članu, saj je pri njemu verjetnost prisotnosti genetske okvare največja. Zaradi zanesljivejšega vrednotenja rezultatov testa je namreč pomembno najprej testirati, če je to seveda mogoče, že zbolelo osebo v družini. Če pri njej najdemo okvaro gena, pri ostalih preiskovanih sorodnikih pa ne, imajo slednji bistveno manjšo verjetnost, da so nosilci okvarjenega gena (populacijsko). Rezultati genetskega testa omogočajo natančnejšo oceno ogroženosti kot jo omogoča samo analiza osebne ali družinske anamneze. Z opravljenimi testi včasih pridobimo tudi informacije o verjetnosti za pojav nekaterih drugih zdravstvenih težav (ne zgolj rakavih obolenj). POTEK GENETSKIH PREISKAV Genetske preiskave za dedne oblike raka dojk in/ali jajčnikov najpogosteje opravimo iz vzorca DNK, ki ga izoliramo iz periferne krvi (DNK izoliramo iz belih krvničk). Po odvzemu vzorca sledijo testiranje, analiza in interpretacija rezultata. Pred dokončno izdajo izvida rezultat tudi potrdimo. Zato je proces genetskega testiranja od odvzema vzorca krvi do izdaje izvida dolgotrajen in lahko traja tudi več mesecev. REZULTAT GENETSKIH PREISKAV Z rezultati genetskega testa posameznika vedno seznanimo na posvetu, torej osebno in ne po telefonu ali pošti. Izvid genetske preiskave je lahko: pozitiven: prisotna je znana bolezenska sprememba v genu, povezanem z dednimi raki. Preiskovanec je bolj ogrožen, da zboli za nekaterimi vrstami raka; 16 17

10 Naj opomnimo, da lahko ob testiranju ugotovimo okvaro v genu, ki je povezan z drugim genetskim sindromom kot je tisti, za katerega je bila oseba testirana. Če ocenimo, da bi bilo to pomembno za preiskovančevo zdravje, ga o tem obvestimo. negativen: preiskovanec ni nosilec bolezenskih sprememb v pregledanih genih. Negativen izvid ne more povsem izključiti genetskega vzroka za bolezen pri preiskovancu/v družini, saj je lahko sprememba prisotna v katerem izmed genov, ki ni bil pregledan ali pa je z uporabljeno metodo ni mogoče zaznati (tehnična omejitev); nejasen: zaznana je bila sprememba oz. variacija, katere pomena trenutno ne znamo opredeliti. Tovrstne spremembe se lahko sčasoma izkažejo za vzrok dednih rakov ali pa se kasneje odkrije, da gre za normalne, neškodljive različice. Vsem preiskovancem z nejasnimi izvidi priporočamo, da enkrat letno obiščejo našo ambulanto za ponovno oceno najdenih sprememb, včasih pa so smiselne tudi dodatne preiskave pri svojcih. Vse pozitivne in nekatere negativne izvide (ob testiranju za znano družinsko mutacijo) preverimo s ponovnim odvzemom vzorca. V primeru tehničnih zapletov pri izvedbi testa je včasih treba ponoviti tudi odvzem krvi. TVEGANJA IN OMEJITVE Za osebe, ki vedo, da so za določene rake dedno zelo ogrožene, je takšna informacija lahko zelo obremenjujoča. Še posebej obremenjujoča je tedaj, ko ni na voljo ustreznih ukrepov za preprečevanje razvoja bolezni. Tudi osebe, ki niso podedovale družinske obremenitve za dedne rake, lahko pogosto spremlja občutek krivde (še posebej, če so sorojenci podedovali okvaro). Vsaka diskriminacija na podlagi izvida genetskega testiranja (genetska dediščina) je v Sloveniji prepovedana. Izvid testiranja izdamo samo za testirane gene in na podlagi trenutnega znanja. S testiranjem ne moremo iz klju čiti prisotnosti okvar v genih, za katere danes ni dokazano, da bi bili povezani z dednimi raki. S testom ne moremo izključiti morebitnih drugih genetskih obolenj, za katera nismo opravili genetskih testov. ZAUPNOST IZVIDOV Podatki o izvidu testiranja so zaupni, osebje pa je zavezano k molčečnosti v skladu z zakonom. Podatkov o izvidih genetskega testiranja nima od preiskovancev nihče pravice zahtevati, sami pa jih niso dolžni nikomur posredovati. HRAMBA VZORCA KRVI OZ. DNK ZA RAZISKOVALNE NAMENE Vzorec krvi po opravljeni analizi s preiskovančevim dovoljenjem shranjujemo v našem laboratoriju predvsem zato, če bi bili v prihodnosti potrebni dodatni testi. Soglasje za hrambo lahko preiskovanec kadarkoli prekliče. Vzorce krvi, ki jih hranimo v našem laboratoriju, včasih uporabimo za standardizacijo in razvoj novih testov, pa tudi v raziskovalne namene. Tovrstno testiranje lahko poteka le s preiskovančevo privolitvijo in v anonimni obliki. Dovoljenje za uporabo vzorca v raziskovalne namene lahko preiskovanec kadarkoli umakne. ČE SE ZA TEST NE ODLOČITE Odločitev za genetsko testiranje je svobodna, morebitna odklonitev testiranja pa je vaša pravica in ne sme v ničemer vplivati na vaš odnos z zdravnikom. Če se ne odločite za genetsko testiranje, vam bomo svetovali program kontrolnih pregledov glede na vašo družinsko obremenjenost

11 OSTALI ČLANI DRUŽINE Priporočamo, da vsak član obravnavane družine opravi pogovor z zdravnikom, ki se ukvarja z onkološkim genetskim svetovanjem. Odločitev o tem je povsem svobodna in vsakdo ima tudi pravico»ne vedeti«in odkloniti tako pogovor kot morebitno genetsko testiranje. O vseh naštetih možnostih se boste lahko temeljito pogovorili z zdravnikom v času svetovanja in izbrali ukrep, ki vam najbolj ustreza. Če bo pri vas opravljeno genetsko testiranje, boste podpisali ustrezno soglasje, s katerim potrjujete, da ste seznanjeni z vsebino tega informativnega gradiva. MOJI ZAPISKI 20 21

12 MOJI ZAPISKI KONTAKT: OSEBNO ALI PO TELEFONU: 01/ (pon., sre., pet., od 8. do 9. ure) PO EL.POŠTI: 22 23

13 GENET/2017/1

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Onkološko genetsko svetovanje in testiranje dedni rak debelega črevesa in danke Mateja Krajc Onkološki inštitut Ljubljana SVITOV DAN 2015 Ogroženost za raka debelega črevesa in danke Splošna populacija

Prikaži več

(Microsoft Word - KLINI\310NA POT ONKOLO\212KEGA GENETSKEGA SVETOVANJA IN TESTIRANJA ZA DEDNI NEPOLIPOZNI RAK DEBELEGA \310REVESA IN DANK)

(Microsoft Word - KLINI\310NA POT ONKOLO\212KEGA GENETSKEGA SVETOVANJA IN TESTIRANJA ZA DEDNI NEPOLIPOZNI RAK DEBELEGA \310REVESA IN DANK) II. KLINIČNA POT ONKOLOŠKEGA GENETSKEGA SVETOVANJA IN TESTIRANJA ZA DEDNI NEPOLIPOZNI RAK DEBELEGA ČREVESA IN DANKE (HNPCC) Avtorji KP: M. Krajc, A. Vrečar, S. Hotujec DEFINICIJA Klinična pot onkološkega

Prikaži več

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev DRUŽINSKO BREME RAKA NA DEBELEM ČREVESU IN DANKI Milan Stefanovič, DC Bled RDČD in dedni sindromi FAP (Familiarna ademomatozna polipoza) Hamartomski polipozni sindromi (Peutz-Jaeghers sindrom, Juvenilni

Prikaži več

Nika

Nika šč š š č š č š š č č č šč ž č š ž š ž š š č š č č ž š š č ž š ž č š š č č č č šč č š č ž š ž šč č š č šč ž š č č č č šč č š č šč žč č č ž č š Š Š Č č č š š š š č š č š Š Ž Ž Č š š š ž č č Ž Ž Č Š Ž Č Č

Prikaži več

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje KAJ SO EVROPSKE REFERENČNE MREŽE? Evropske referenčne mreže združujejo zdravnike in raziskovalce

Prikaži več

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701

Prikaži več

Zdravljenje raka debelega črevesa in danke Pomen napovednih bioloških označevalcev RAS slovenija

Zdravljenje raka debelega črevesa in danke Pomen napovednih bioloških označevalcev RAS slovenija Zdravljenje raka debelega črevesa in danke Pomen napovednih bioloških označevalcev RAS slovenija Izdalo: Združenje Europacolon Slovenija Strokovni pregled vsebine: doc. dr. Janja Ocvirk dr. med. Pozdravljeni,

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30

Prikaži več

Moja rožnata knjižica z nasveti za zdrave dojke

Moja rožnata knjižica z nasveti za zdrave dojke Moja rožnata knjižica z nasveti za zdrave dojke Samopregledovanje dojk Pregled, ki vam lahko reši življenje Rak dojke je v Sloveniji, kot tudi v svetu, najpogostejša oblika raka pri ženskah. Najnevarnejša

Prikaži več

DRŽAVNI PROGRAM OBVLADOVANJA RAKA Pilotna projekta celostne rehabilitacije za onkološke bolnike OSNUTEK Datum: november 2018 **

DRŽAVNI PROGRAM OBVLADOVANJA RAKA Pilotna projekta celostne rehabilitacije za onkološke bolnike OSNUTEK Datum: november 2018 ** DRŽAVNI PROGRAM OBVLADOVANJA RAKA 2017-2021 Pilotna projekta celostne rehabilitacije za onkološke bolnike 2019-2021 1. OSNUTEK Datum: november 2018 **** Ta dokument je nastal na podlagi Akcijskega načrta

Prikaži več

(Microsoft Word - KLINI\310NA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA.doc)

(Microsoft Word - KLINI\310NA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA.doc) Javni zdravstveni zavod SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE Černelčeva cesta 15 8250 BREŽICE KLINIČNA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA ( OSM ) Prostor za nalepko SPREJEMNI ZDRAVNIK DATUM OPERACIJE

Prikaži več

rešuje življenja dr žavni progr a m pre se janja in zgodnjeg a odkrivanja predr ak avih sprememb in r ak a na debelem čre ve su in danki Čas je, da po

rešuje življenja dr žavni progr a m pre se janja in zgodnjeg a odkrivanja predr ak avih sprememb in r ak a na debelem čre ve su in danki Čas je, da po rešuje življenja dr žavni progr a m pre se janja in zgodnjeg a odkrivanja predr ak avih sprememb in r ak a na debelem čre ve su in danki Čas je, da pomislite nase. 1 Rak debelega črevesa in danke prikriti

Prikaži več

DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE

DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE 1. UVOD: Vsak človek ima 23 parov kromosomov, od tega 22 parov avtosomih kromosomov in en par spolnih kromosomov. Ta ne določata samo spola, temveč vsebujeta tudi gene za nekatere

Prikaži več

univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva L

univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva L univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva 20 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: (01) 522 34 01 Fax.: (01)

Prikaži več

Malabsorpcija pri odraslih s cistično fibrozo – izziv za prehransko podporo

Malabsorpcija pri odraslih s cistično fibrozo –  izziv za prehransko podporo Celostna obravnava bolnikov s cistično fibrozo s tranzicijo izzivi po prehodu v odraslo dobo v Sloveniji Barbara Salobir, Izidor Kos 1 Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Interna klinika, UKC

Prikaži več

Rak TREBUŠNE SLINAVKE Kaj mora vsakdo vedeti o tej bolezni 1

Rak TREBUŠNE SLINAVKE Kaj mora vsakdo vedeti o tej bolezni 1 Rak TREBUŠNE SLINAVKE Kaj mora vsakdo vedeti o tej bolezni 1 V življenju ni rešitev. So sile na poti: treba je verovati vanje in rešitve bodo sledile. Antoine de Saint-Exupery Želimo, da vas uvodna misel,

Prikaži več

Zdravstveno zavarovanje Best Doctors

Zdravstveno zavarovanje Best Doctors Zdravstveno zavarovanje Best Doctors Best Doctors Zdravljenje pri najboljših zdravnikih Zdravje vam prinaša največje obresti. Zato ne oklevajte in se odločite za zavarovanje Best Doctors. Kaj je zavarovanje

Prikaži več

Protokol preiskav za presaditev ledvice Manca Oblak Klinični oddelek za nefrologijo Center za transplantacijo ledvic Ljubljana,

Protokol preiskav za presaditev ledvice Manca Oblak Klinični oddelek za nefrologijo Center za transplantacijo ledvic Ljubljana, Protokol preiskav za presaditev ledvice Manca Oblak Klinični oddelek za nefrologijo Center za transplantacijo ledvic Ljubljana, 28.03.2019 Uvod Načini izboljšanja izbire bolnikov za zdravljenje s presaditvijo

Prikaži več

zdr04.doc

zdr04.doc Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,

Prikaži več

Bolnišnični register tumorjev prsnega koša klinike golnik

Bolnišnični register tumorjev prsnega koša klinike golnik POROČILO BOLNIŠNIČNEGA REGISTRA TUMORJEV PRSNEGA KOŠA KLINIKE GOLNIK 2010 2017 Razlaga uporabljenih kratic KG OP RT KT + RT ST KT BSC RP N Me Univerzitetna klinika Golnik Operacija, kirurško zdravljenje

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Predstavitev smernic - osteoporoza mag. Suzana Kert, dr. med., spec. spl. med. Zdravstveni dom Maribor Katedra za DM MF Maribor 28. modularna skupina 01.03.2013 1 Viri 1. http://www.endodiab.si/ priporocila/osteoporoza/

Prikaži več

(Regijsko_poročilo_SVIT)

(Regijsko_poročilo_SVIT) ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO V LETU 2016 Rak na debelem črevesu in danki je zelo resen zdravstveni problem, ker je v Sloveniji to druga najpogosteje odkrita oblika raka. Pomembno

Prikaži več

PRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tin

PRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tin PRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tina Kamhi Trop, Anja Koren Jeverica, Nataša Marčun Varda,

Prikaži več

Številka: 62-4/2014

Številka: 62-4/2014 OE NOVO MESTO Muzejska 5 SI-8000 Novo mesto t +386 7 39 34 195 f +386 7 39 34 101 www.nijz.si info@nijz.si ID DDV: SI 44724535 TRR: 011006000043188 ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO

Prikaži več

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu

Prikaži več

Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejaln

Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejaln Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejalnega programa in registra ZORA Onkološki inštitut Ljubljana

Prikaži več

Zdravstveno zavarovanje12a_brez pik_poceckana.indd

Zdravstveno zavarovanje12a_brez pik_poceckana.indd Zdravstveno zavarovanje in socialna varnost bolnika s kronično ledvično boleznijo Zdravstveno zavarovanje12a_brez pik_poceckana.indd 1 Igor Rus 1.7.2010 11:49:18 Podlaga za vse so človekove pravice, ki

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe, NA STIČIŠČU: PALIATIVNA OSKRBA IN ONKOLOGIJA 9.10.2018, Onkološki inštitut Ljubljana Vloga Internistične prve pomoči pri oskrbi bolnikov z rakom v paliativni

Prikaži več

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2017 1 Pregled vsebine Ključni poudarki 3 Priporočila 3 1 Nove diagnoze okužb s HIV 4 2 Pozne diagnoze 6 3 Aids in smrt

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje] VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra

Prikaži več

Microsoft Word - 6.1splmed.doc

Microsoft Word - 6.1splmed.doc 6.1. Zdravstve služba splošne medice je e od zdravstvenih služb, ki izvaja dejavnost osnovnega zdravstvenega varstva. Uporabniku zdravstvenega varstva je dostop brez potnice praviloma predstavlja prvi

Prikaži več

Izločanje arzenovih spojin pri pacientih zdravljenih z arzenovim trioksidom

Izločanje arzenovih spojin pri pacientih zdravljenih z arzenovim trioksidom Izločanje arzenovih spojin pri pacientih zdravljenih z arzenovim trioksidom Zdenka Šlejkovec, Helena Podgo Peter Černelč in Ingrid Falnog Akutna promielocitna levkemija (APL) Večina primerov APL (98%)

Prikaži več

LASTNOSTI BOLNIKOV Z AKUTNIMI LEVKEMIJAMI, ZDRAVLJENIH NA ODDELKU ZA HEMATOLOGIJO UKC MARIBOR V OBDOBJU 2014 – 2015

LASTNOSTI BOLNIKOV Z AKUTNIMI LEVKEMIJAMI, ZDRAVLJENIH NA ODDELKU ZA HEMATOLOGIJO UKC MARIBOR V OBDOBJU 2014 – 2015 Jasmina Hauptman, Maja Majal UKC Maribor Laško,7.4. - 9.4.2016 AKUTNE LEVKEMIJE Heterogena skupina klonskih bolezni, ki so posledica pridobljene somatske mutacije in nato nenadzorovane rasti multipotentne

Prikaži več

Povratne informacije pri 74 bolnikih

Povratne informacije pri  74 bolnikih Primarij Tatjana Erjavec, dr.med., specialistka interne medicine Telesna vadba po možganski kapi v bivalnem okolju V projekt smo vključili vse v letu 2006 obstoječe klube v Sloveniji. Odzvalo se jih je

Prikaži več

Tysabri, INN: natalizumab

Tysabri, INN: natalizumab 25/04/2016 EMA/266665/2016 EMA potrjuje priporočila za zmanjševanje tveganja za možgansko okužbo PML pri Pri bolnikih s povečanim tveganjem je treba razmisliti o pogostejšem magnetnoresonačnem slikanju.

Prikaži več

Microsoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017

Microsoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017 Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev MOŽNOSTI ZDRAVLJEN HEMODIALIZA Razumeti ledvično bolezen, njen potek in vedeti za možnosti zdravljenja KAJ DELAJO LEDVICE čistijo kri in odstranjujejo odvečno vodo iz telesa odstranjujejo presnovke vzdržujejo

Prikaži več

SPOROČILO ZA JAVNOST Več časa za kontrolne preglede Izsledki preliminarnih rezultatov raziskave ''Komunikacija bolnik vs. zdravnik specialist'' Ljublj

SPOROČILO ZA JAVNOST Več časa za kontrolne preglede Izsledki preliminarnih rezultatov raziskave ''Komunikacija bolnik vs. zdravnik specialist'' Ljublj SPOROČILO ZA JAVNOST Več časa za kontrolne preglede Izsledki preliminarnih rezultatov raziskave ''Komunikacija bolnik vs. zdravnik specialist'' Ljubljana, 1. oktobra 218 Ob 35. obletnici delovanja in ob

Prikaži več

LETNO POROČILO 2018 o Državnem presejalnem programu za raka dojk DORA Datum priprave: januar 2019 Izdajatelj: Onkološki inštitut Ljubljana Državni pre

LETNO POROČILO 2018 o Državnem presejalnem programu za raka dojk DORA Datum priprave: januar 2019 Izdajatelj: Onkološki inštitut Ljubljana Državni pre LETNO POROČILO 2018 o Državnem presejalnem programu za raka dojk DORA Datum priprave: januar 2019 Izdajatelj: Onkološki inštitut Ljubljana Državni presejalni program za raka dojk DORA Avtorji: Sodelavci

Prikaži več

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn 1 Številka: 1382-18/2014 Datum: 31.7.2014 Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu 2013 V poročilu želimo na kratko predstaviti poročanje o domnevnih neželenih

Prikaži več

Zbornik predavanj, 7. izobraževalni dan programa ZORA ZORA 2017 Presejalni register DP ZORA danes Maja Primic Žakelj, Mojca Florjančič, Urška Ivanuš P

Zbornik predavanj, 7. izobraževalni dan programa ZORA ZORA 2017 Presejalni register DP ZORA danes Maja Primic Žakelj, Mojca Florjančič, Urška Ivanuš P Presejalni register DP ZORA danes Maja Primic Žakelj, Mojca Florjančič, Urška Ivanuš Program in register ZORA, Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, Ljubljana Povzetek Za nemoteno delovanje presejalnega

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Seznam predoperativnih preiskav in testov za pripravo pacienta na poseg v osnovnem zdravstvu Zahtevnost posega MALI SREDNJE VELIKI VELIKI ASA razred ASA 1 ASA 2 ASA 3 ASA 4 ASA 1 ASA 2 ASA 3 ASA 4 ASA

Prikaži več

O Č E S N I C E N T E R STAROSTNA DALJNOVIDNOST PRESBYOND IN MENJAVA OČESNE LEČE

O Č E S N I C E N T E R STAROSTNA DALJNOVIDNOST PRESBYOND IN MENJAVA OČESNE LEČE O Č E S N I C E N T E R STAROSTNA DALJNOVIDNOST PRESBYOND IN MENJAVA OČESNE LEČE LASERSKA ODSTRANITEV DIOPTRIJE PRESBYOND Kaj pomeni»starostna daljnovidnost«? Starostna daljnovidnost ali t.i. presbiopija

Prikaži več

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36 Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36/00), 12. ter 15. člena pravilnika o pripravništvu

Prikaži več

Microsoft Word - DIPLOMSKO DELO - TARA 4

Microsoft Word - DIPLOMSKO DELO - TARA 4 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE OSVEŠČENOST ŠTUDENTK O RAKU DOJK (Diplomsko delo) Maribor, 2011 Tara Bohnec UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: Viš. predav. mag.

Prikaži več

Zdravstveno zavarovanje Zdravje

Zdravstveno zavarovanje Zdravje Zdravstveno zavarovanje Zdravje Čas je, da zdravje postavimo na prvo mesto Z ZDRAVSTVENIM ZAVAROVANJEM VAM V PRIMERU NOVO NASTA Ključne prednosti 1 2 3 4 ENOSTAVNO IN HITRO DO ZDRAVSTVENIH STORITEV PRIČETEK

Prikaži več

VODNIK ZA BOLNIKE z nedrobnoceličnim pljučnim rakom v stadiju III Martina Vrankar Karmen Stanič 1

VODNIK ZA BOLNIKE z nedrobnoceličnim pljučnim rakom v stadiju III Martina Vrankar Karmen Stanič 1 VODNIK ZA BOLNIKE z nedrobnoceličnim pljučnim rakom v stadiju III Martina Vrankar Karmen Stanič 1 KAZALO VODNIK ZA BOLNIKE z nedrobnoceličnim pljučnim rakom v stadiju III Avtorici: doc. dr. Martina Vrankar,

Prikaži več

Predmet: gospodinjstvo HORMONI Seminarska naloga pri predmetu biologija

Predmet: gospodinjstvo HORMONI Seminarska naloga pri predmetu biologija Predmet: gospodinjstvo HORMONI Seminarska naloga pri predmetu biologija KAZALO VSEBINE UVOD...4 1 ŽLEZE Z NOTRANJIM IZLOČANJEM...5 1.1 HIPOFIZA (endokrina žleza na možganskem dnu)...6 1.2 ŠČITNICA (žleza,

Prikaži več

GARJE V USTANOVI

GARJE V USTANOVI IZBRUH GARIJ V USTANOVI (domovi za ostarele, bolnišnice) Dokument je v elektronski obliki objavljen na spletni strani www.nijz.si Ljubljana, november 2017 1/11 November 2017 UVOD Zgodnja zaznava, zdravljenje

Prikaži več

Kronični Nebakterijski Osteomielitis/Osteitis (ali CRMO) Različica 1. KAJ JE CRMO? 1.1. Kaj je t

Kronični Nebakterijski Osteomielitis/Osteitis (ali CRMO) Različica 1. KAJ JE CRMO? 1.1. Kaj je t https://www.printo.it/pediatric-rheumatology/si/intro Kronični Nebakterijski Osteomielitis/Osteitis (ali CRMO) Različica 1. KAJ JE CRMO? 1.1. Kaj je to? Kronični rekurentni multifokalni osteomielitis (angl.

Prikaži več

Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto Zdravstveni dom Ljubljana

Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto Zdravstveni dom Ljubljana Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto 2016 - Zdravstveni dom Ljubljana KADROVSKI NAČRT OBRAZLOŽITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV KADROVSKEGA NAČRTA ZD LJUBLJANA ZA LETO 2016 sprejetega dne 23.2.2016

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 MODEL ODLIČNOSTI REFERENČNE AMBULANTE Darinka Klančar NAMEN PREDSTAVITVE European Practice Assessment EPA Evropski model poslovne odličnosti EFQM Samoocena ambulante/odličnost ambulante EPA European Practice

Prikaži več

Hamzic_Aida.pdf

Hamzic_Aida.pdf visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA VLOGA ZDRAVSTVENE NEGE PRI PREPREČEVANJU IN ZGODNJEM ODKRIVANJU RAKA NA DOJKI THE ROLE OF NURSING IN BREAST CANCER PREVENTION

Prikaži več

zdravljenje s trombocitnimi koncentrati

zdravljenje s trombocitnimi koncentrati KO za hematologijo, UKCL zdravljenje s trombocitnimi koncentrati Barbara Skopec poraba KT na KOH 2012 2013 2014 Trombo afereza 2159 2048 1712 trombo zlitje 1551 1822 1781 skupaj 3710 3870 3493 indikacije

Prikaži več

a Navodilo za uporabo LEKADOL 1000 mg tablete paracetamolum Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pom

a Navodilo za uporabo LEKADOL 1000 mg tablete paracetamolum Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pom Navodilo za uporabo LEKADOL 1000 mg tablete paracetamolum Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Navodilo shranite. Morda ga boste želeli ponovno

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev MOŽNOSTI ZDRAVLJEN DIETA PRI LEDVIČNI BOLEZNI Razumeti ledvično bolezen, njen potek in vedeti za možnosti zdravljenja KAJ DELAJO LEDVICE čistijo kri in odstranjujejo odvečno vodo iz telesa odstranjujejo

Prikaži več

NACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan Ljubljana september 2014

NACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan Ljubljana september 2014 NACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan 1.9.2014 Ljubljana september 2014 NACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan 1.9.2014 Pripravil: David Breznikar

Prikaži več

Cepljenje proti okužbam s HPV (predavanje za starše)

Cepljenje proti okužbam s HPV (predavanje za starše) Cepljenje proti okužbam s humanimi papilomavirusi (HPV) predstavitev za starše Cepljenje in cepiva S cepljenjem izzovemo imunost tako, da s cepivom v telo vnesemo oslabljene ali uničene bakterije, viruse

Prikaži več

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa

Prikaži več

PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19)

PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) Želja nas vseh, tako staršev kot tistih, ki delamo z otroki v vrtcu je, da bi bili otroci zdravi in bi se v vrtcu dobro počutili.

Prikaži več

NACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan Ljubljana februar 2014

NACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan Ljubljana februar 2014 NACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan 1.2.2014 Ljubljana februar 2014 NACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan 1.2.2014 Pripravil: David Breznikar

Prikaži več

Microsoft Word - 01splmed.doc

Microsoft Word - 01splmed.doc 1. V okviru splošne medice spremljamo število izvajalcev splošne medice, zdravstvene delavce po številu izobrazbi, opravljene efektivne delovne ure število obiskov (kurativne - prve ponovne, preventivne

Prikaži več

Kadri in ure

Kadri in ure Kadri in ure 2013 Center za sistem zdravstvenega varstva Zdravstveno podatkovni center Center za zdravstveno informatiko Metodološko gradivo ver. 1.17 ZUNAJBOLNIŠNIČNA* ZDRAVSTVENA STATISTIKA Posredovanje

Prikaži več

Angiotensin-II- receptor antagonists (sartans) containing a tetrazole group EMEA/H/A-31/1471

Angiotensin-II- receptor antagonists (sartans) containing a tetrazole group EMEA/H/A-31/1471 Priloga IV Znanstveni zaključki 1 Znanstveni zaključki Zdravila, ki vsebujejo sartan, so pomembna možnost za zdravljenje resnih in morebitno resnih stanj, kot so hipertenzija in določene bolezni srca ali

Prikaži več

PROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro

PROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 2015 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših

Prikaži več

CENIK SAMOPLAČNIŠKIH STORITEV MAGNETNA RESONANCA DVOREC LANOVŽ MAGNETNA RESONANCA (MR) Cena MR GLAVE IN VRATU MR glave 230,00 MR glave + TOF angiograf

CENIK SAMOPLAČNIŠKIH STORITEV MAGNETNA RESONANCA DVOREC LANOVŽ MAGNETNA RESONANCA (MR) Cena MR GLAVE IN VRATU MR glave 230,00 MR glave + TOF angiograf MAGNETNA RESONANCA DVOREC LANOVŽ MAGNETNA RESONANCA (MR) MR GLAVE IN VRATU MR glave 230,00 MR glave + TOF angiografija možganskih žil 270,00 MR glave multipla skleroza 250,00 Kontrola za multiplo sklerozo

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov

Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov IZGUBLJENA PRILOŽNOST ZA UREDITEV RAZMER V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, spec. psihiatrije Predsednica Zdravniške zbornice

Prikaži več

(Microsoft Word - Dr\236avno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni za SREDNJ\205)

(Microsoft Word - Dr\236avno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni za SREDNJ\205) Državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni za SREDNJO ŠOLO 22.11.2008 možne toke Osvojene toke 1) Medicinski izraz za»prenizek sladkor v krvi«je: a) diabetes insipidus; 1 b) diabetes melius; c) hiperglikemija;

Prikaži več

Microsoft Word - GIS - pravilnik o uporabi sluzbenih mobitelov - koncna verzija doc

Microsoft Word - GIS - pravilnik o uporabi sluzbenih mobitelov - koncna verzija doc Na podlagi 31. člena Statuta Gozdarskega inštituta Slovenije je upravni odbor Gozdarskega inštituta Slovenije na svoji 3. redni seji z dne 29.05.2007 sprejel naslednji PRAVILNIK O UPORABI SLUŽBENIH MOBILNIH

Prikaži več

Microsoft Word - pravila Studentski dom.doc

Microsoft Word - pravila Studentski dom.doc Pravila o merilih za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskem domu Nova Gorica, 25. julij 2008 Prejmejo: Študentska pisarna Komisija za študentske zadeve Študentski svet Predsednik Predstojnik Ime

Prikaži več

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.

Prikaži več

Maj 2017 Leto 12 Številka 5 Berete nas že 12 let Revija za zdravje s koristnimi informacijami izvodov Svetovni dan astme Piki žuželk Je za vašo

Maj 2017 Leto 12 Številka 5 Berete nas že 12 let Revija za zdravje s koristnimi informacijami izvodov Svetovni dan astme Piki žuželk Je za vašo Maj 2017 Leto 12 Številka 5 Berete nas že 12 let Revija za zdravje s koristnimi informacijami 92.000 izvodov Svetovni dan astme Piki žuželk Je za vašo utrujenost kriva apneja? Tudi pubertetnice imajo lahko

Prikaži več

Daleron za otroke susp PIL

Daleron za otroke susp PIL NAVODILO ZA UPORABO Daleron za otroke 120 mg/5 ml peroralna suspenzija paracetamol proti vročini in bolečinam Pred uporabo natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Zdravilo je

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva

Prikaži več

Spremembe v patologiji kolorektuma v slovenskih bolnišnicah 5 let po uvedbi programa SVIT

Spremembe v patologiji kolorektuma v slovenskih bolnišnicah 5 let po uvedbi programa SVIT Spremembe v patologiji raka debelega črevesa in danke v slovenskih bolnišnicah 5 let po uvedbi programa SVIT (kirurski aspekt) S. Potrč, F. Jelenc*, U. Marolt Oddelek za abdominalno in splosno kirurgijo,

Prikaži več

Lynparza, INN-olaparib

Lynparza, INN-olaparib PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 Za to zdravilo se izvaja dodatno spremljanje varnosti. Tako bodo hitreje na voljo nove informacije o njegovi varnosti. Zdravstvene delavce naprošamo, da

Prikaži več

ZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP

ZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev

Prikaži več

NAVODILO ZA UPORABO Canesten3 200 mg vaginalne tablete klotrimazol Pred uporabo natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Zdravilo je na voljo brez recepta. Kljub temu ga morate

Prikaži več

ZAHTEVA ZA UVELJAVLJANE PRAVIC POSAMEZNIKA V POVEZAVI Z NJEGOVIMI OSEBNIMI PODATKI Pošta Slovenije skladno z veljavno zakonodajo na področju varstva o

ZAHTEVA ZA UVELJAVLJANE PRAVIC POSAMEZNIKA V POVEZAVI Z NJEGOVIMI OSEBNIMI PODATKI Pošta Slovenije skladno z veljavno zakonodajo na področju varstva o ZAHTEVA ZA UVELJAVLJANE PRAVIC POSAMEZNIKA V POVEZAVI Z NJEGOVIMI OSEBNIMI PODATKI Pošta Slovenije skladno z veljavno zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov posameznikom omogoča uveljavljanje

Prikaži več

RE_QO

RE_QO Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja B8-0514/2018 5.11.2018 PREDLOG RESOLUCIJE k vprašanju za ustni odgovor B8-0417/2018 v skladu s členom 128(5) Poslovnika o lymski boreliozi (2018/2774(RSP))

Prikaži več

TUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanj

TUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanj TUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanju: zdravniki), ki poleg pogojev, določenih z delovnopravnimi

Prikaži več

MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja

MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Soizvajalci:, Erika Zelko, Maja Rus Makovec, Datumi 2018/2019: 23. skupina:

Prikaži več

BOLEZNI KOSTI

BOLEZNI KOSTI BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:

Prikaži več

RAS-acting agents

RAS-acting agents Priloga IV Znanstveni zaključki, podlaga za spremembo pogojev dovoljenj za promet z zdravilom ter podrobna obrazložitev znanstvenih razlogov za odstopanja od priporočila odbora PRAC 1 Znanstveni zaključki

Prikaži več

O Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ

O Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ O Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ LASERSKA ODPRAVA DIOPTRIJE Kaj je laserska korekcija dioptrije? Laserska operacija oči je postopek, s katerim se trajno odpravi

Prikaži več

Somatropin Art Annexes I-II-III-IV-SL

Somatropin Art Annexes I-II-III-IV-SL Priloga II Znanstveni zaključki in podlaga za dopolnilo povzetkov glavnih značilnosti zdravila in navodil za uporabo, ki jih je predstavila Evropska agencija za zdravila 75 Znanstveni zaključki Splošni

Prikaži več

Poslovno poročilo za leto 2000

Poslovno poročilo za leto 2000 Onkološki inštitut Ljubljana Zaloška 2, Ljubljana PROGRAM DELA IN FINANČNI NAČRT ZA LETO 2019 Onkološki inštitut Ljubljana Odgovorna oseba: Zlata Štiblar Kisić ISSN 2670-465X KAZALO I. PREDLOG FINANČNEGA

Prikaži več

0 Osnovni podatki o zbirki

0  Osnovni podatki o zbirki SPREMLJANJE BOLNIŠNIČNIH OBRAVNAV ISTEGA TIPA (SPP) Kontaktni podatki Nacionalni inštitut za javno zdravje Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Ga. I. Zupanc, sbo@nijz.si Pravna podlaga za zbiranje

Prikaži več

28 ONKOLOGIJA ISSN IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK LETO XXIII ŠT. 1 JUNIJ 2019 Vloga Bolnišničnega registra raka Onkološkega inštituta Ljubljana T

28 ONKOLOGIJA ISSN IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK LETO XXIII ŠT. 1 JUNIJ 2019 Vloga Bolnišničnega registra raka Onkološkega inštituta Ljubljana T 28 ONKOLOGIJA ISSN 1408-1741 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK LETO XXIII ŠT. 1 JUNIJ 2019 Vloga Bolnišničnega registra raka Onkološkega inštituta Ljubljana The role of Hospital-based Cancer Registry of the Institute

Prikaži več

IMUNOONKOLOGIJA Nov pristop k zdravljenju raka

IMUNOONKOLOGIJA Nov pristop k zdravljenju raka IMUNOONKOLOGIJA Nov pristop k zdravljenju raka Ne bojte se napredovati počasi, bojte se le tega, da bi se ustavili. Kitajska modrost Imunoonkologija je nov način zdravljenja raka, ki prinaša novo upanje

Prikaži več

NAVODILA IN VPRAŠALNIK ZA PREGLED Z MAGNETNO RESONANCO MR PROSTATE Spoštovani, Vabimo vas na pregled v Dvorec Lanovž, specialistična klinika, dne ob u

NAVODILA IN VPRAŠALNIK ZA PREGLED Z MAGNETNO RESONANCO MR PROSTATE Spoštovani, Vabimo vas na pregled v Dvorec Lanovž, specialistična klinika, dne ob u NAVODILA IN VPRAŠALNIK ZA PREGLED Z MAGNETNO RESONANCO MR PROSTATE Spoštovani, Vabimo vas na pregled v Dvorec Lanovž, specialistična klinika, dne ob uri. Magnetna resonanca prostate in okolnih struktur

Prikaži več

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.

Prikaži več

8c ChID ChID Navodilo za uporabo Flonidan S 10 mg tablete loratadin pri alergijskih boleznih Pred začetkom jemanja zdravila natančno p

8c ChID ChID Navodilo za uporabo Flonidan S 10 mg tablete loratadin pri alergijskih boleznih Pred začetkom jemanja zdravila natančno p Navodilo za uporabo Flonidan S 10 mg tablete loratadin pri alergijskih boleznih Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Pri jemanju tega zdravila

Prikaži več

Sistem za merjenje glukoze v krvi Predstavljamo vam pametni merilnik CONTOUR NEXT ONE, s katerim vstopamo v novo dobo vodenja sladkorne bolezni. Meril

Sistem za merjenje glukoze v krvi Predstavljamo vam pametni merilnik CONTOUR NEXT ONE, s katerim vstopamo v novo dobo vodenja sladkorne bolezni. Meril Sistem za merjenje glukoze v krvi Predstavljamo vam pametni merilnik CONTOUR NEXT ONE, s katerim vstopamo v novo dobo vodenja sladkorne bolezni. Merilnik omogoča izredno točne meritve glukoze v krvi. Edinstvena

Prikaži več

Na podlagi 270. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86), v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o

Na podlagi 270. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86), v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o Na podlagi 270. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86), v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije

Prikaži več