AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2018

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2018"

Transkripcija

1 AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU Ljubljana, maj 2019 ISSN

2 K A Z A L O I. UVOD... 1 II. POVZETEK... 3 III. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PRIHODKI ODHODKI DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA VELIKOST REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA DEJAVNOST REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA REGIJO IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV DRUŽB SREDSTVA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV STRUKTURA FINANCIRANJA V. DODATEK POSLOVNI IZID, PREMOŽENJSKI IN FINANČNI POLOŽAJ ZADRUG POSLOVNI IZID SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Preglednica 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2014 do Preglednica 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov in odhodkov družb Preglednica 3: Rezultati poslovanja družb glede na velikost v letu Preglednica 4: Število družb po velikosti v oddelkih področij dejavnosti v letu Preglednica 5: Razvrstitev družb po področjih dejavnosti v letu Preglednica 6: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti v letu Preglednica 7: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti v letu Preglednica 8: Razvrstitev družb po oddelkih predelovalnih dejavnosti v letu Preglednica 9: Poslovni izid družb po oddelkih predelovalnih dejavnosti v letu Preglednica 10: Razvrstitev družb po regijah v letu Preglednica 11: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po regijah v letu Preglednica 12: Poslovni izid družb po regijah v letu Preglednica 13: Obseg in struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev družb Preglednica 14: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2014 do Preglednica 15: Pomembnejši podatki poslovanja zadrug glede na velikost v letu Preglednica 16: Razvrstitev zadrug po področjih dejavnosti v letu Preglednica 17: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti zadrug po področjih dejavnosti v letu Preglednica 18: Poslovni izid zadrug po področjih dejavnosti v letu Preglednica 19: Obseg in struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev zadrug... 47

3 I. UVOD Informacija obravnava poslovni izid, premoženjski in finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju: družbe) v Sloveniji v letu. Podlaga so podatki 1 iz letnih poročil za leto, ki so jih družbe v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) 2 za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 1. aprila V tej informaciji je v dodatku (V. poglavje) posebej obravnavan tudi poslovni izid, premoženjski in finančni položaj zadrug v Sloveniji v letu. Vsi poslovni subjekti, razen pravnih oseb javnega prava, so podatke predložili na poenotenih obrazcih, ki jih je AJPES predpisal z Navodilom o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov 3. Banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekatere druge finančne in investicijske družbe, ki ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe, podatkov iz letnih poročil za državno statistiko ne predlagajo, ker zanje ni primerna predpisana vsebina podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih. Iz obdelave podatkov iz letnih poročil so izvzeti tudi podatki določenih družb, zaradi katerih bi bil glede na značilnosti njihovega poslovanja zbirni prikaz poslovnega izida, premoženjskega in finančnega položaja družb nerealen 4. V informaciji tudi ni podatkov o družbah, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. Pri presoji poslovanja družb v letu je treba upoštevati, da letna poročila družb, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko drugačni. Revizija letnih poročil za leto je poslabšala neto čisti poslovni izid družb, zavezanih k reviziji, glede na neto čisti poslovni izid družb, ki so ga te družbe izkazale v statističnih podatkih, zbranih za leto. Zmanjšale so ga za 9 milijonov evrov oziroma za 0,4 %. Največ so k zmanjšanju neto čistega poslovnega izida po reviziji pripomogle tri velike družbe iz Osrednjeslovenske regije, ena s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, druga s področja informacijskih in komunikacijskih dejavnosti in tretja družba s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Pri 6,0 % družb, zavezanih k reviziji, se je neto čisti poslovni izid v revidiranih letnih poročilih za leto razlikoval za več kot evrov od tovrstnega izida, izkazanega v letnih poročilih predloženih za državno statistiko Podatki, predloženi v evrih s centi, so v informaciji prikazani v tisoč evrih, deleži pa na eno decimalno mesto. Uradni list RS, št. 65/09 uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 - ZPosS Uradni list RS, št. 86/16 in 76/17. To navodilo je bilo predpisano zaradi spremenjenega osmega poglavja ZGD-1 in prenovljenih Slovenskih računovodskih standardov (SRS 2016) na podlagi Računovodske Direktive 2013/34/EU. Iz obdelave podatkov iz letnih poročil družb, predloženih na poenotenih obrazcih, so izvzeti podatki o poslovanju Slovenskega državnega holdinga d.d., Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. in Družbe za upravljanje terjatev bank d.d. Stran 1

4 V letu : Obseg industrijske proizvodnje se je povečal za 4,6 %, kar je manj kot v zadnjih dveh letih (v letu za 8,0 % in 2016 za 6,6 %), pri čemer so navedeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije začasni. Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se povečale za 1,9 %, v letu za 1,3 %. Izvoz je znašal tisoč evrov, uvoz pa tisoč evrov, pri čemer sta oba objavljena podatka Statističnega urada Republike Slovenije še začasna. Izvoz je bil v primerjavi z letom večji za 9,2 %, uvoz pa za 11,0 %. Pokritost uvoza z izvozom se je poslabšala, v letu je bila 100,8 %, v letu pa 102,6 %. Povprečna temeljna obrestna mera je znašala 2,13 %, v letu pa 1,30 % 5. Cene življenjskih potrebščin so se povečale za 1,7 % 6, v letu za 1,4 %. 5 6 Bilten Banke Slovenije, Januar 2019, številka 1, str. II-28.(vir: BS) Podatek o spremembi cen življenjskih potrebščin se nanaša na teh cen v obdobju januar december v primerjavi z obdobjem januar december (vir: SURS). Stran 2

5 II. POVZETEK Družbe so v letu nadaljevale s pozitivnimi trendi poslovanja, saj so v primerjavi z letom iz letnih poročil za leto povečale: Število družb Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur) Povprečna plača na zaposlenega EUR Prihodki Prihodki na tujem trgu Odhodki mio EUR mio EUR mio EUR + 9 % + 10 % + 8 % Neto dodana vrednost Neto dodana vrednost na zaposlenega Neto čisti dobiček mio EUR EUR mio EUR + 9 % + 2 % + 16 % Podatke iz letnih poročil za leto je AJPES predložilo družb, kar je 0,4 % več od števila družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu ustanovljenih družb (8 % manj kot v letu ), s poslovanjem je prenehalo (izbrisanih) družb (4 % manj kot v letu ), začetih je bilo stečajnih postopkov družb (6 % več kot v letu ) in začetih je bilo 15 rednih prisilnih poravnav (67 % več kot v letu ) ter 25 poenostavljenih prisilnih poravnav (36 % manj kot v letu ). Družbe, ki so podatke predložile za leto, so izboljšale rezultate poslovanja glede na preteklo leto. Po pokritju vseh odhodkov in davka od dobička so izkazale neto čisti dobiček, ki je bil za 16 % večji kot v preteklem letu. Pri tem so družbe s pozitivnim poslovnim izidom povečale čisti dobiček za tisoč evrov ali za 15 %, družbe z negativnim poslovnim izidom pa povečale čisto izgubo za tisoč evrov ali za 9 %. Znesek čiste izgube v letu je manjši od zneska čiste izgube družb, ki so ga družbe izkazale v letnih poročilih za leto Stran 3

6 , ker družbe, nad katerimi je bil v letu uveden stečajni postopek, niso predložile letnih poročil za leto. Družbe, ki so poslovale v letu, so imele za ali 6 % več zaposlenih kot v predhodnem letu, in za ali 5 % več zaposlenih kot družbe, ki so predložile letna poročila za leto. Znesek v tisoč EUR POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Letno poročilo za leto Letno poročilo za leto * ** 2016 Število družb od tega: ustanovljenih pred letom poročanja od tega: ustanovljenih v letu poročanja Število zaposlenih Prihodki Odhodki Neto celotni dobiček Čisti dobiček Čista izguba Neto čisti dobiček Opomba: * Podatki za leto iz letnih poročil za leto ** Podatki za leto iz letnih poročil za leto V primerjavi z družbami, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto, se je zmanjšal delež mikro družb (87,2 % na 86,0 % v letu ), povečala deleža majhnih in srednjih družb (majhnih od 10,7 % na 11,8 % v letu in srednjih 1,5 % na 1,6 % v letu ), nespremenjen pa je ostal delež velikih družb (0,6 %). Na izboljšanje rezultatov poslovanja družb so v letu odločilno vplivale velike družbe, ki so neto čisti dobiček leta povečale za tisoč evrov ali za 23 %. Vse velikostne skupine družb so leto zaključile z neto čistim dobičkom in ga tudi povečale (majhne za tisoč evrov, mikro za tisoč evrov in srednje za tisoč evrov). V skladu s slovenskimi računovodskimi standardi je poslovne knjige vodilo družb, v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja pa 376 družb ali 0,6 % vseh družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto. Od teh 376 družb je bilo po velikosti 136 velikih družb, 100 srednjih, 75 majhnih in 65 mikro družb. Od 136 velikih družb se jih je 81 opredelilo za zavezanost k sestavitvi konsolidiranega letnega poročila. Stran 4

7 Družbe so po podatkih iz izkaza poslovnega izida za leto : Imele zaposlenih 7 ali 6 % ( delavcev) več kot v letu. Ustvarile tisoč evrov prihodkov in tisoč evrov odhodkov. Povečale prihodke za 9 % glede na leto, odhodke pa za 8 % in ohranile celotno gospodarnost na ravni leta, to je 1,05. Prihodke na domačem trgu so povečale za 8 %. Prihodke na tujem trgu so povečale za 10 % (in sicer prihodke na trgu EU za 11 % in na trgu izven EU za 6 %). K povečanju prihodkov na tujem trgu so največ prispevale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, s področja finančne in zavarovalniške dejavnosti ter družbe s področja prometa in skladiščenja; glede na velikost pa predvsem velike družbe. Ustvarile tisoč evrov neto dodane vrednosti, 9 % več kot v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala evrov ali 2 % več kot v letu. Imele tisoč evrov neto dobička iz poslovanja (EBIT 8 ), 9 % več kot v letu. Imele tisoč evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA 9 ), 7 % več kot v letu. Imele tisoč evrov neto celotnega dobička (EBT 10 ), 16 % več kot v letu. Izkazale tisoč evrov čistega dobička, 15 % več kot v letu. Čisti dobiček je ugotovilo družb, 68,3 % vseh. Izkazale tisoč evrov čiste izgube, 9 % več kot v letu. Čisto izgubo je ugotovilo družb, 28,5 % vseh, ki so imele ali 12,4 % vseh zaposlenih. Izkazale tisoč evrov neto čistega dobička ali 16 % več kot leta. Največ neto čistega dobička, 92,9 %, so ustvarile družbe s področij, navedenih v naslednji preglednici: PODROČJA DEJAVNOSTI (zneski v tisoč EUR) NETO ČISTI DOBIČEK/IZGUBA SKUPAJ, od tega: C Predelovalne dejavnosti G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti H Promet in skladiščenje K Finančne in zavarovalniške dejavnosti J Informacijske in komunikacijske dejavnosti F Gradbeništvo L Poslovanje z nepremičninami Povprečno število zaposlenih iz delovnih ur družbe je razmerje med številom delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposleni prejeli plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, in med številom možnih delovnih ur za koledarsko (obračunsko) leto. EBIT je dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja. EBITDA je denarni tok iz poslovanja, izračunan kot dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja ter povečan za amortizacijo in odpise vrednosti. EBT je razlika med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki. Stran 5

8 Vse regije so izkazale neto čisti dobiček, največ so ga ugotovile družbe iz Osrednjeslovenske regije, tisoč evrov, družbe iz Jugovzhodne Slovenije, tisoč evrov, in družbe iz Gorenjske regije, tisoč evrov. K povečanju neto čistega pozitivnega poslovnega izida so najbolj prispevale družbe iz Osrednjeslovenske regije, Obalno-kraške regije in nato iz Jugovzhodne Slovenije. Družbe so izkazale v bilanci stanja za leto : tisoč evrov sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev, 6 % ( tisoč evrov) več kot ob koncu leta tisoč evrov dolgoročnih sredstev, 4 % ( tisoč evrov) več kot konec leta tisoč evrov kratkoročnih sredstev, 8 % ( tisoč evrov) več kot konec leta. Na povečanje kratkoročnih sredstev so vplivale najobsežnejše kratkoročne poslovne terjatve (večje za tisoč evrov ali za 6 % ) in zaloge (večje za tisoč evrov ali za 10 %) tisoč evrov kapitala, 7 % ( tisoč evrov) več kot konec leta. Njegov delež v strukturi obveznosti do virov sredstev se je povečal od 48,1 % na 48,6 % tisoč evrov dolgoročnih obveznosti, 4 % ( tisoč evrov) manj kot konec leta. Na zmanjšanje so vplivale najobsežnejše dolgoročne finančne obveznosti tisoč evrov kratkoročnih obveznosti, 12 % ( tisoč evrov) več kot konec leta. Na povečanje le-teh so vplivale kratkoročne finančne (večje za tisoč evrov) in poslovne obveznosti (večje za tisoč evrov). Družbe so v letu nekoliko poslabšale financiranje poslovanja, saj so z dolgoročnimi viri sredstev financirale 103,2 % dolgoročnih sredstev in zalog, v preteklem letu pa 104,5 %, ter se v večji meri naslonile na lastne vire sredstev. Stran 6

9 III. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB Družbe so v letu ustvarile tisoč evrov prihodkov in ugotovile tisoč evrov odhodkov. Leto so zaključile z neto celotnim dobičkom 11, tisoč evrov, ki je bil za 16 % večji od neto celotnega dobička leta. Družbe so izkazale neto pozitiven rezultat iz vseh treh vrst delovanja, in sicer iz poslovanja, tisoč evrov, iz financiranja poslovanja, tisoč evrov, in iz drugega delovanja, tisoč evrov, ter jih izboljšale v primerjavi z letom. Družbe so ustvarile tisoč evrov čistega dobička in tisoč evrov čiste izgube. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom povečal za 15 % in čista izguba za 9 %. Družbe so poslovanje sklenile z neto čistim dobičkom 12 v znesku tisoč evrov in ga v primerjavi z letom povečale za 16 %. Pomembnejše postavke poslovnega izida družb so prikazane v naslednji preglednici: POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v prihodkih * Prihodki ,0 % 100,0 % Odhodki ,1 % 95,4 % Neto dodana vrednost ,2 % 22,1 % Neto celotni dobiček ,9 % 4,6 % Čisti dobiček ,1 % 4,8 % Čista izguba ,9 % 0,9 % Neto čisti dobiček ,2 % 3,9 % Opomba: *Podatki za leto iz letnih poročil za leto Družbe, ki so predložile letna poročila za leto, so ohranile vrednost kazalnika celotne gospodarnosti na ravni predhodnih dveh let, 1,05. V zadnjih treh letih so družbe na 100 evrov skupnih odhodkov izkazale 105 evrov skupnih prihodkov. Tudi vrednost kazalnika gospodarnosti poslovanja, izraženega z razmerjem med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki, se v zadnjih treh letih ni spremenila, znašala je 1,05. Na 100 evrov poslovnih odhodkov so družbe imele 105 evrov poslovnih prihodkov. V letu so družbe izboljšale kazalnik čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov, ki meri doseženi neto čisti dobiček na skupne prihodke. V letu so na 100 evrov skupnih prihodkov ustvarile 4,2 evra neto čistega dobička, v letu pa 3,9 evra neto čistega dobička Neto celotni dobiček je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. Neto čisti dobiček je pozitivna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo oziroma neto celotni dobiček, zmanjšan za obračunane davke in povečan za neto odložene davke. Negativni znesek odloženih davkov povečuje čisti dobiček oziroma zmanjšuje čisto izgubo. Stran 7

10 Primerjavo rezultatov poslovanja družb v letih od 2014 do 13 izkazuje Preglednica 1, primerjavo kazalnikov pa Preglednica 14. Delež skupnih odhodkov v skupnih prihodkih je v letu znašal 95,1 % in bil najnižji, najugodnejši v zadnjih petih letih. Kazalnik dobičkovnosti poslovnih prihodkov, ki meri doseženi neto dobiček iz poslovanja na poslovne prihodke, je v letu znašal 0,047 in bil ugodnejši kot v predhodnih štirih letih. Razmerje med denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) in poslovnimi prihodki je v letu znašalo 0,088 in bilo manj ugodno od razmerja v predhodnih treh letih. Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička ali neto čiste izgube v skupnih prihodkih od leta 2006 do leta prikazuje naslednji grafični prikaz: Delež neto čistega dobička v skupnih prihodkih družb v letu je višji kot v vseh predhodnih letih z izjemo leta 2007, vendar pa so drugi kazalniki leta ugodnejši od izkazanih v letu V letu so družbe izboljšale kazalnike donosnosti. Ugodnejši je bil kazalnik čiste donosnosti kapitala, izračunan iz razmerja med neto čistim dobičkom in povprečnim kapitalom; družbe so v letu na 100 evrov kapitala ustvarile 9,1 evrov neto čistega dobička in imele najvišjo vrednost tega kazalnika v zadnjih petih letih. V letu so družbe izboljšale tudi kazalnik donosnosti sredstev, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnimi sredstvi; družbe so v letu na 100 evrov sredstev ustvarile 23,3 evre neto dodane vrednosti, kar je največ v zadnjih petih letih. Družbe so v letu izkazale največji delež kapitala v strukturi obveznosti do virov sredstev v zadnjih petih letih, 48,6 %. Tudi razmerje med finančnimi dolgoročnimi in kratkoročnimi obveznostmi se v primerjavi z EBITDA 14 z leti znižuje; v letu je znašalo 3,030 in je bilo najugodnejše v zadnjih petih letih Rezultati in kazalniki poslovanja so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. EBITDA je denarni tok iz poslovanja, izračunan kot dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja ter povečan za amortizacijo in odpise vrednosti. Stran 8

11 V letu so se izboljšali tudi kazalniki produktivnosti, izračunani iz razmerja med celotnimi prihodki, neto dodano vrednostjo in čistim poslovnim izidom na zaposlenega. Kazalniki merijo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo in kot prvino poslovnega procesa upoštevajo le število zaposlenih. Celotni prihodki na zaposlenega in čisti poslovni izid na zaposlenega so bili največji v zadnjih petih letih. Tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, evrov, je bila v letu največja v zadnjih petih letih. V primerjavi z neto dodano vrednostjo na zaposlenega v družbah, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto, se je povečala za 3 %. V letu se je povečala tudi povprečna mesečna plača na zaposlenega, ki je znašala evrov in bila večja za 65 evrov ali 4,1 %, ob 1,7 odstotnem povečanju cen življenjskih potrebščin pa realno višja za 2,4 %. Stran 9

12 1. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB 1.1. PRIHODKI Družbe so v letu ustvarile tisoč evrov prihodkov, 9 % ( tisoč evrov) več kot v letu, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin povečale za 1,7 %. Večino celotnih prihodkov, 98,4 %, so pomenili poslovni prihodki, 1,3 % finančni prihodki in le 0,3 % drugi prihodki, njihovi deleži pa so ostali nespremenjeni v primerjavi z letom. Struktura posameznih vrst prihodkov v letu je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Družbe so v letu izkazale tisoč evrov poslovnih prihodkov, 9 % ( tisoč evrov) več kot v letu. Največ poslovnih prihodkov, tisoč evrov (57,1 %), so družbe ustvarile s prodajo na domačem trgu, s prodajo na trgu EU tisoč evrov (32,4%) in s prodajo na trgu izven EU tisoč evrov (8,6 %). V primerjavi z letom so družbe na vseh treh omenjenih trgih povečale poslovne prihodke, in sicer najbolj na trgu EU, za 11 %, domačem trgu, za 8 %, in trgu izven EU, za 6 %. V strukturi poslovnih prihodkov se je povečal le delež čistih prihodkov od prodaje na trgu EU, od 31,8 % na 32,4 %. Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu je ustvarilo družb, od tega 318 velikih družb, 895 srednjih, majhnih in mikro družb. Delež prihodkov na tujem trgu v letu po velikosti družb je razviden iz naslednjega grafičnega prikaza: Stran 10

13 Prihodki na tujem trgu so bili v primerjavi z letom večji za tisoč evrov. K povečanju so največ prispevale velike družbe, v znesku tisoč evrov, majhne družbe, tisoč evrov, mikro družbe, tisoč evrov in nato srednje družbe, tisoč evrov. Največji delež, 53,1 %, tovrstnih prihodkov je ustvarilo družb s področja predelovalnih dejavnosti, družb s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil 20,0 %, in 72 družb s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro 9,1 % prihodkov, kar je razvidno iz naslednjega grafičnega prikaza: K povečanju prihodkov na tujem trgu so v primerjavi z letom največ prispevale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, v znesku tisoč evrov, družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, v znesku tisoč evrov, družbe s področja finančne in zavarovalniške dejavnosti, v znesku tisoč evrov, in družbe s področja prometa in skladiščenja družbe, v znesku tisoč evrov. Družb, ki so s prodajo na tujem trgu dosegle več prihodkov kakor s prodajo na domačem trgu, je bilo in so ustvarile 84,3 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. Finančni prihodki so znašali tisoč evrov ali 12 % več kot v letu. Med finančnimi prihodki je bilo 59,0 % prihodkov iz deležev, 22,6 % prihodkov iz danih posojil in 18,4 % prihodkov iz poslovnih terjatev. Finančni prihodki iz deležev vsebujejo tudi prihodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti in prihodke od odtujitve naložbenih nepremičnin, merjenih po pošteni vrednosti. Drugi prihodki so znašali tisoč evrov ali 14 % več kot v letu. Ta vrsta prihodkov obsega zlasti prejete subvencije, dotacije, odškodnine in kazni kakor tudi vse ostale prihodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov družb je razviden iz priloge (Preglednica 2). Stran 11

14 1.2. ODHODKI Družbe so v letu izkazale tisoč evrov odhodkov, 8 % ( tisoč evrov) več kot v letu. V primerjavi z letom je stopnja rasti odhodkov zaostajala za eno odstotno točko za stopnjo rasti prihodkov, vendar je vrednost kazalnika celotne gospodarnosti ostala nespremenjena. Večino celotnih odhodkov, 98,6 %, so pomenili poslovni odhodki, 1,2 % finančni odhodki in le 0,1 % drugi odhodki. V primerjavi z letom se je povečal delež poslovnih odhodkov (za 0,2 odstotni točki) in zmanjšal pa delež finančnih odhodkov (za 0,3 odstotne točke). Struktura posameznih vrst odhodkov v letu je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Družbe so v letu ugotovile tisoč evrov poslovnih odhodkov, 9 % ( tisoč evrov) več kot v letu. Med poslovnimi odhodki so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev. V letu so družbe obračunale tisoč evrov teh stroškov, kar je 8 % več kot v letu. Med temi stroški je bil delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala 49,0 %, delež stroškov porabljenega materiala 26,2 % in delež stroškov storitev 24,8 %. Stroški nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala so bili višji za 9 %, stroški porabljenega materiala za 10 % in stroški storitev za 7 %. Med poslovnimi odhodki so se stroški dela povečali za 10 %, in so znašali tisoč evrov. Med stroški dela je bilo 73,5 % stroškov plač, 13,1 % stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj in 13,4 % drugih stroškov dela. Stran 12

15 Plače obračunavajo družbe v bruto znesku, vključno z nadomestili plač, ki jih zaposleni prejemajo za čas, ko ne delajo, in bremenijo delodajalca. Družbe so v letu za plače namenile tisoč evrov, 11 % več kot v letu. V letu je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega v družbah evrov, v letu pa evrov. V primerjavi z letom je bila realno večja za 2,4 %, nominalno pa večja za 4,1 %. V družbah s področja predelovalnih dejavnosti je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega evrov, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil evrov, v družbah s področja prometa in skladiščenja evrov in v družbah s področja gradbeništva evrov. V letu so najvišjo povprečno mesečno plačo na zaposlenega imele družbe s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro evrov, najnižjo pa s področja drugih dejavnosti evrov. Stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj so znašali tisoč evrov, drugi stroški dela pa tisoč evrov. V primerjavi z letom so se prvi povečali za 10 %, drugi pa za 8 %. Odpisi vrednosti so se povečali za 4 % in so znašali tisoč evrov. Med odpisi vrednosti je bil največji delež amortizacije, 85,6 %, preostali del pa predstavljajo prevrednotovalni poslovni odhodki. Glede na leto se je amortizacija povečala za 8 %, prevrednotovalni poslovni odhodki pa so bili nižji za 14 %. Finančni odhodki so znašali tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom manjši za 10 %. Na zmanjšanje so vplivale vse tri vrste finančnih odhodkov, in sicer finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb so bili manjši za 15 %, finančni odhodki iz finančnih obveznosti za 8 % in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti za 6 %. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb vsebujejo tudi odhodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti in odhodke iz odtujitve naložbenih nepremičnin, merjenih po pošteni vrednosti. Družbe so v letu obračunale tisoč evrov drugih odhodkov, 4 % več kot v letu. Ta vrsta odhodkov obsega denarne kazni in odškodnine, donacije in subvencije, dotacije in podobne odhodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov družb je razviden iz priloge (Preglednica 2). Stran 13

16 1.3. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI Dodana vrednost 15 je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Dodano vrednost v znesku tisoč evrov, za 9 % več kot v letu, je ugotovilo družb ali 80,0 % vseh. Izgubo na substanci v znesku tisoč evrov, za 23 % več kot v letu, je izkazalo družb, 16,6 % vseh. Družbe so v letu ustvarile tisoč evrov neto dodane vrednosti 16, 9 % več kot v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala evrov, 2 % več kot v letu ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA Čisti dobiček v znesku tisoč evrov je v letu izkazalo družb, to je 68,3 % vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom povečal za 15 %. Povečal se je tudi njegov delež v prihodkih vseh družb, od 4,8 % v letu na 5,1 % v letu. V družbi, v kateri je vsaka ustvarila več kot 500 tisoč evrov čistega dobička, so skupaj ugotovili 74,0 % čistega dobička. V družbah ugotovljeni čisti dobiček ni presegel 5 tisoč evrov in so ustvarile 0,6 % čistega dobička vseh družb. Čisto izgubo v znesku tisoč evrov je v letu izkazalo družb, to je 28,5 % vseh družb. V primerjavi z letom je bila čista izguba večja za 9 %. Njen delež v prihodkih vseh družb je v primerjavi z letom prej ostal nespremenjen, 0,9 %. Družbe s čisto izgubo so imele zaposlenih, kar je 12,4 % vseh zaposlenih. Največji delež čiste izgube so imele družbe s področja predelovalnih dejavnosti, 30,8 %, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, 13,6 %, in s področja prometa in skladiščenja, 9,8 %. Večje zneske čiste izgube (nad 500 tisoč evrov) je v letu ugotovilo 214 družb. Skupaj so imele tisoč evrov čiste izgube, kar je 69,2 % celotne čiste izgube. Neto čisti dobiček je v letu znašal tisoč evrov, za 16 % več kot v letu Dodana vrednost je kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke. Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci. Stran 14

17 2. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA VELIKOST ZGD-1 v 55. členu določa, da se družbe razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike z uporabo meril (povprečno število delavcev v poslovnem letu, čisti prihodki od prodaje in vrednost aktive) na bilančni presečni dan letne bilance stanja. Najmanj dve merili morata biti izpolnjeni, da se družba razvrsti v posamezni velikostni razred. Družbe se v skladu z merili iz 55. člena tega zakona tudi prerazvrstijo na mikro, majhne, srednje in velike družbe, če na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan letne bilance stanja obakrat presežejo ali nehajo presegati merila tega člena 17. Večina družb, kar ali 86,0 % vseh, je sodila med mikro družbe. Imele so 18,6 % vseh zaposlenih in s 15,9 % vseh sredstev ustvarile 9,4 % vseh čistih prihodkov od prodaje mikro družb ni imelo nobenega zaposlenega. V letu je bilo majhnih družb, ki so imele 26,7 % vseh zaposlenih, dosegle 21,4 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imele 18,1 % vseh sredstev srednjih družb je imelo 19,8 % vseh zaposlenih, doseglo 18,3 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imelo 15,2 % vseh sredstev družb. 419 velikih družb je zaposlovalo 34,9 % vseh zaposlenih, doseglo 50,8 % vseh čistih prihodkov od prodaje in 61,4 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu ter imelo 50,8 % vseh sredstev družb. Na izboljšanje rezultatov poslovanja družb so v letu odločilno vplivale velike družbe. Velike družbe so v letu izkazale tisoč evrov neto čistega dobička, za 23 % ( tisoč evrov) več kot v letu. Sledile so majhne družbe z tisoč evrov neto čistega dobička, za 11 % ( tisoč evrov) več kot v letu prej. V primerjavi z letom so najbolj povečale neto čisti dobiček mikro družbe, za 27 % ali tisoč evrov, še najmanj pa srednje družbe, za 2 % ali tisoč evrov. 17 Novela ZGD-1I je spremenila pragove meril, ki se uporabljajo od leta (1) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10, čisti prihodki od prodaje ne presegajo evrov, in vrednost aktive ne presega evrov. (2) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, čisti prihodki od prodaje ne presegajo evrov, in vrednost aktive ne presega evrov. (3) Srednja družba je družba, ki ni mikro in ne majhna družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, čisti prihodki od prodaje ne presegajo evrov, in vrednost aktive ne presega evrov. (4) Velika družba je družba, ki ni ne mikro ne majhna družba in ne srednja družba. V vsakem primeru se za velike družbe štejejo subjekti javnega interesa (družbe, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali kreditna institucija, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo, ali zavarovalnica, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja zavarovalništvo), borza vrednostnih papirjev in družbe, ki morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo. Stran 15

18 Največji delež neto dodane vrednosti so prispevale velike družbe, 43,7 %, majhne družbe, 24,4 %, srednje družbe, 19,3 %, in mikro družbe, 12,6 %. Najbolj pa so jo povečale majhne družbe, za tisoč evrov, velike družbe, za tisoč evrov, mikro družbe, za tisoč evrov, in srednje družbe, za tisoč evrov. Število zaposlenih so najbolj povečale mikro družbe za delavcev, nato majhne družbe za delavcev, velike družbe za delavcev in najmanj srednje družbe za delavcev. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila najnižja pri mikro družbah evrov, pri majhnih družbah evra, pri srednjih družbah evrov in največja pri velikih družbah evrov. Pomembnejši podatki družb glede na velikost v letu so razvidni iz naslednjega grafičnega prikaza: Rezultati poslovanja glede na velikost družb v pomembnejših področjih dejavnosti so razvidni iz naslednjega grafičnega prikaza: Podrobnejši pregled pomembnejših podatkov družb glede na velikost je razviden iz prilog (Preglednica 3 in Preglednica 4), rezultati poslovanja družb po dejavnostih pa so predstavljeni v točki 3. Stran 16

19 3. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA DEJAVNOST Družbe se razvrščajo po dejavnostih v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti 18. Struktura pomembnejših podatkov o poslovanju družb v letu po področjih dejavnosti je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Najpomembnejše področje po številu zaposlenih in po vrednosti sredstev v letu je bilo področje predelovalnih dejavnosti družb tega področja je imelo 36,9 % vseh zaposlenih, ki so s 26,3 % vseh sredstev ustvarili 30,8 % vseh prihodkov in 53,1 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. Največ družb, , je sodilo v področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Družbe tega področja so imele 17,3 % vseh zaposlenih in z 18,0 % vseh sredstev ustvarile največji delež vseh prihodkov, 33,7 %. Po številu družb je drugo najpomembnejše področje strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, ki zajema družb, s 6,3 % vseh zaposlenih in 4,6 % vseh prihodkov. Po številu zaposlenih je tretje najpomembnejše področje gradbeništva, ki zajema družb, 8,1 % vseh zaposlenih in 4,9 % vseh prihodkov. Področje prometa in skladiščenja je na četrtem mestu po številu zaposlenih, 7,8 % vseh zaposlenih, ki so z 11,5 % vseh sredstev ustvarili 6,0 % vseh prihodkov. Število zaposlenih so najbolj povečale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, za delavcev, s področja gradbeništva, za delavcev, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, za delavcev, in s področja prometa in skladiščenja, za delavcev. Povečanje števila zaposlenih navedenih področij je pomenilo 77,5 % celotnega povečanja vseh zaposlenih ( delavcev). 18 Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08 Stran 17

20 V letu so vsa področja izkazala neto čisti dobiček, izjema je le področje dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo z eno samo družbo. Največji neto čisti dobiček so ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, tisoč evrov, vendar za 3 % manj kot v letu. Največ, 19,3 %, so k neto čistemu dobičku tega področja dejavnosti prispevale družbe iz oddelka proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov. Sledile so družbe iz oddelka proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, 11,5 %, nato družbe iz oddelka proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, 11,0 %, in družbe iz oddelka proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas z 8,0 % neto čistega dobička predelovalnih dejavnosti. Vsi navedeni oddelki tega področja razen oddelka proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas so ustvarili več neto čistega dobička kot v letu prej. Manjši neto čisti dobiček kot v letu je področje predelovalnih dejavnosti izkazalo zaradi velike družbe iz oddelka proizvodnja električnih naprav iz Savinjske regije. Družbe iz oddelka proizvodnja električnih naprav so še v letu prispevale 11,1 % neto čistega dobička področja predelovalnih dejavnosti, v letu pa le 1,7 %. Na drugem mestu po neto čistem dobičku so bile družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil z tisoč evri in ga v primerjavi z letom povečale za 50 %, na kar je pretežno vplivala velika družba iz Osrednjeslovenske regije, uvrščena v oddelek trgovina na drobno, razen z motornimi vozili. Največ so k neto čistemu dobičku tega področja prispevale družbe iz oddelka posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili, 51,6 %, in iz oddelka trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil, 36,2 %. Družbe iz prvega oddelka tega področja so neto čisti dobiček povečale, za 9 %, družbe iz drugega oddelka, pa kar za 310 %. Na tretjem mestu po neto čistem dobičku so bile družbe s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti s tisoč evri in so ga v primerjavi z letom povečale za 33 %. Največ so k neto čistemu dobičku tega področja dejavnosti prispevale družbe iz oddelka dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje, 52,6 %, in družbe iz oddelka arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje, ki so k neto čistemu dobičku tega področja prispevale 22,0 %. Družbe iz navedenih oddelkov so neto čisti dobiček tudi povečale. Na četrtem mestu po neto čistem dobičku so bile družbe s področja prometa in skladiščenja s tisoč evri in so ga v primerjavi z letom povečale za 1 %. Največ so k neto čistemu dobičku tega področja dejavnosti prispevale družbe iz oddelka skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti, 80,9 %, ter ga povečale za 31 %. Stran 18

21 Neto čisti dobiček oziroma neto čista izguba po pomembnejših področjih dejavnosti sta za leti in razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb po področjih dejavnosti je razviden iz prilog (Preglednica 5, Preglednica 6 in Preglednica 7). Rezultate poslovanja po oddelkih predelovalnih dejavnosti izkazujeta Preglednica 8 in Preglednica 9. Stran 19

22 4. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA REGIJO Družbe se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts) 19, ki jo dopolnjujeta Uredba Komisije (EU) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) 20 in Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot 21. Struktura pomembnejših podatkov o poslovanju družb v letu po regijah je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Najbolj razvita med regijami je Osrednjeslovenska regija. V tej regiji je bilo 43,1 % vseh družb, ki so imele 37,9 % vseh zaposlenih ter ustvarile 46,5 % vseh prihodkov in 37,2 % čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. Pomembni regiji sta bili še Podravska in Savinjska regija. V Podravski regiji je bilo 12,4 % vseh družb s 13,6 % vseh zaposlenih, ki so ustvarile 9,5 % vseh prihodkov in 10,0 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. V Savinjski regiji je bilo 9,9 % vseh družb, ki so imele 12,3 % vseh zaposlenih, dosegle 9,7 % vseh prihodkov in 9,4 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. Število zaposlenih se je najbolj povečalo v Osrednjeslovenski regiji (za delavcev), Podravski regiji (za delavcev), Savinjski regiji (za delavcev) in v Gorenjski regiji (za delavcev) Uradni list L 154, Uradni list L 342, Uradni list RS, št. 9/07 Stran 20

23 Najmanjši med regijami sta Zasavska z 1,5 % in Primorsko-notranjska z 1,7 % vseh družb. Deleža zaposlenih in prihodkov sta bila pri družbah obeh regij manjša od 2,0 %. V letu in so neto dodano vrednost ugotovile vse regije. Neto dodano vrednost so v primerjavi z letom najbolj povečale družbe iz Osrednjeslovenske regije, za tisoč evrov, družbe iz Jugovzhodne Slovenije, za tisoč evrov, in družbe iz Podravske regije, za tisoč evrov. Neto čisti dobiček so v letu in izkazale vse regije, in sicer največ družbe Osrednjeslovenske regije, tisoč evrov, družbe iz Jugovzhodne Slovenije, tisoč evrov, in družbe Gorenjske regije, tisoč evrov. Od naštetih treh regij le Gorenjska regija ni izboljšala neto čistega pozitivnega poslovnega izida. K povečanju neto čistega pozitivnega poslovnega izida so najbolj prispevale družbe iz Osrednjeslovenske regije, Obalno-kraške regije in nato iz Jugovzhodne Slovenije. Neto čisti dobiček oziroma neto čista izguba po regijah sta za leti in razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb po regijah je razviden iz prilog (Preglednica 10, Preglednica 11 in Preglednica 12). Stran 21

24 IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV DRUŽB Družbe so na dan izkazale tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 6 % ( tisoč evrov) več kot na dan Premoženje družb se je realno povečalo za 4,4 % SREDSTVA Družbe so na dan izkazale 58,5 % dolgoročnih sredstev, 40,6 % kratkoročnih sredstev in 0,9 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Zmanjšale so delež dolgoročnih in povečale delež kratkoročnih sredstev. Dolgoročna sredstva so znašala tisoč evrov, 4 % ( tisoč evrov) več kot na dan Med dolgoročnimi sredstvi je bilo največ opredmetenih osnovnih sredstev, 62,2 %, dolgoročnih finančnih naložb, 23,8 %, in naložbenih nepremičnin, 7,5 %. Opredmetena osnovna sredstva kot najpomembnejša skupina dolgoročnih sredstev so znašala tisoč evrov, 4 % več kot ob koncu leta. Njihov delež v strukturi vseh sredstev se je zmanjšal od 37,1 % na 36,4 % konec leta. Dolgoročne finančne naložbe so znašale tisoč evrov, 3 % več kot konec leta. Tudi njihov delež v strukturi vseh sredstev se je zmanjšal od 14,3 % na 13,9 % konec leta. Druga pomembnejša skupina sredstev so kratkoročna sredstva, ki so ob koncu leta znašala tisoč evrov, 8 % ( tisoč evrov) več kot konec leta. Med kratkoročnimi sredstvi je bilo največ kratkoročnih poslovnih terjatev, 41,6 %, zalog, 24,6 %, kratkoročnih finančnih naložb, 16,5 %, in denarnih sredstev, 15,8 %. V strukturi kratkoročnih sredstev sta se znižala delež kratkoročnih poslovnih terjatev in delež kratkoročnih finančnih naložb. 22 Podatek o spremembi cen življenjskih potrebščin se nanaša na teh cen v decembru v primerjavi z decembrom in je znašal 101,4 (vir: SURS). Stran 22

25 2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Med obveznostmi do virov sredstev je bilo na dan ,6 % kapitala, 27,9 % kratkoročnih obveznosti, 19,3 % dolgoročnih obveznosti in 4,2 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev. Ob koncu leta so imele družbe tisoč evrov kapitala, 7 % ( tisoč evrov) več kot ob koncu leta. Njegov delež v strukturi virov sredstev se je povečal od 48,1 % na 48,6 %. V strukturi kapitala je največji del, 33,7 %, pomenil vpoklicani kapital, 23,1 % rezultati poslovanja družb iz prejšnjih let, 19,7 % kapitalske rezerve, 13,6 % rezerve iz dobička, 8,1 % rezultati poslovanja družb v letu ter 1,0 % revalorizacijske rezerve in 1,0 % rezerve nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Dolgoročne obveznosti družb so na dan znašale tisoč evrov, 4 % ( tisoč evrov) manj kot konec leta. Med dolgoročnimi obveznostmi je bilo 92,1 % finančnih in 6,9 % poslovnih obveznosti, preostali del pa so pomenile odložene obveznosti za davek. Dolgoročnih finančnih obveznosti je bilo manj za 5 % ( tisoč evrov) kot konec leta, dolgoročnih poslovnih obveznosti pa več za 5 % ( tisoč evrov). Ob koncu leta so kratkoročne obveznosti družb znašale tisoč evrov, 12 % ( tisoč evrov) več kot ob koncu leta. Med kratkoročnimi obveznostmi je bilo 68,8 % poslovnih in 33,2 % finančnih obveznosti. Kratkoročne poslovne obveznosti so bile večje za 9 % ( tisoč evrov), kratkoročne finančne obveznosti pa za 20 % ( tisoč evrov) kot konec leta. Stran 23

26 3. STRUKTURA FINANCIRANJA Družbe, ki so predložile letna poročila za leto, so konec leta s kapitalom financirale 83,1 % dolgoročnih sredstev, konec leta pa 80,8 %. Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog 23 pa so nekoliko poslabšale, tako je konec leta znašal 1,032, konec leta pa 1,045. Manj ugoden je bil tudi pospešeni koeficient 24, ki kaže, ali bi družbe lahko pokrile svoje trenutne kratkoročne obveznosti, če ne bi mogle uporabiti (prodati) zalog za pokrivanje teh obveznosti (priporočena vrednost kazalnika je okrog 1). Družbe, ki so predložile letna poročila za leto, so konec leta na 100 evrov kratkoročnih obveznosti imele 107,5 evrov kratkoročnih sredstev brez zalog, konec leta pa 111,1 evra. Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu leta je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb je razviden iz priloge (Preglednica 13) Izračunan iz razmerja med kapitalom, rezervacijami, dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami in dolgoročnimi obveznostmi v primerjavi z dolgoročnimi sredstvi in zalogami. Izračunan iz razmerja med kratkoročnimi sredstvi brez zalog in kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami v primerjavi s kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami. Stran 24

27 V. DODATEK POSLOVNI IZID, PREMOŽENJSKI IN FINANČNI POLOŽAJ ZADRUG 1. POSLOVNI IZID V letu je 424 zadrug (v letu 420 zadrug) ustvarilo tisoč evrov prihodkov in tisoč evrov odhodkov. Tako prihodki kot tudi odhodki so se povečali, prvi za 15 %, drugi pa za 17 %. Prihodki zadrug so pomenili 0,9 % prihodkov družb. V zadrugah je bilo zaposlenih, 28 več kakor v letu in so pomenili 0,6 % zaposlenih v družbah. V letu so zadruge izkazale negativno neto dodano vrednost oziroma neto izgubo na substanci v znesku tisoč evrov, v letu pa neto dodano vrednost v znesku tisoč evrov. V letu je bilo na zaposlenega izkazan evro neto izgube na substanci, v letu pa tisoč evrov neto dodane vrednosti. Čisti dobiček je ugotovilo 217 zadrug, čisto izgubo pa 142 zadrug. V primerjavi z letom so čisti dobiček zmanjšale, za 30 %, čisto izgubo pa povečale, za 231 %. V letu so zadruge izkazale tisoč evrov neto čiste izgube, v letu pa tisoč evrov neto čistega dobička. Na izkazano neto čisto izgubo je vplivala predvsem mikro zadruga iz področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti iz Osrednjeslovenske regije, ki ni imela zaposlenih. Večina zadrug, 81,8 % vseh, je sodila med mikro zadruge, ki so s 5,7 % vseh zaposlenih in 46,9 % vseh sredstev, ustvarile 16,3 % vseh prihodkov, izkazale 99,8 % vse izgube na substanci in 89,6 % čiste izgube vseh zadrug. Le mikro zadruge so v obeh letih ugotovile neto čisto izgubo, v letu v znesku tisoč evrov in v letu v znesku 856 tisoč evrov. Največje število zaposlenih je bilo v srednjih in majhnih zadrugah, ki so ustvarile tudi največ prihodkov in izkazale največ neto čistega dobička, srednje v znesku tisoč evrov in majhne v znesku tisoč evrov. Tudi velika zadruga je poslovala s čistim dobičkom v znesku 151 tisoč evrov. V primerjavi z letom so le srednje zadruge izboljšale neto čisti dobiček. Najpomembnejši področji po številu zadrug, zaposlenih in po ustvarjenih čistih prihodkih od prodaje sta bili področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter področje kmetijstva in lova, gozdarstva in ribištva. V področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil je 105 zadrug s 77,3 % vseh zaposlenih ustvarilo 83,8 % vseh čistih prihodkov od prodaje in največ, tisoč evrov, neto čistega dobička, v letu pa so izkazale 46 tisoč evrov neto čiste izgube. 78 zadrug s področja kmetijstva in lova, gozdarstva in ribištva je imelo 9,7 % vseh zaposlenih, ki so ustvarili 9,1 % vseh čistih prihodkov od prodaje in izkazali tisoč evrov neto čistega dobička (leto prej še tisoč evrov neto čistega dobička). Stran 25

28 V letu je 7 regij izkazalo neto čisti dobiček. Največ neto čistega dobička so ugotovile zadruge iz Goriške regije, 842 tisoč evrov, zadruge iz Podravske regije, 824 tisoč evrov, in zadruge iz Savinjske regije, 497 tisoč evrov. Največjo neto čisto izgubo so izkazale zadruge iz Osrednjeslovenske regije, tisoč evrov, in zadruge iz Pomurske regije, 126 tisoč evrov. Pregled pomembnejših podatkov poslovanja zadrug je razviden iz prilog (Preglednica 15, Preglednica 16, Preglednica 17 in Preglednica 18). 2. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Zadruge so na dan imele tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 16 % več kakor na dan Med sredstvi je bilo 57,5 % dolgoročnih sredstev, 42,3 % kratkoročnih sredstev in 0,2 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 55,3 % kapitala, 6,1 % dolgoročnih obveznosti, 21,4 % kratkoročnih obveznosti ter 17,1 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev. Kapital je znašal tisoč evrov, 1 % manj kot konec leta. Največ kapitala je bilo zadružnega, tisoč evrov, od tega je bilo tisoč evrov nerazdeljivega kapitala, preostali del pa so pomenili deleži članov zadruge. Nerazdeljivi kapital je izkazalo 159 zadrug, in sicer 89 mikro, 46 majhnih, 23 srednjih in ena velika zadruga. Pregled pomembnejših postavk obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev zadrug je razviden iz priloge (Preglednica 19). Stran 26

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2015

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2015 AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU Ljubljana, maj 2016 ISSN 1855-3982 K A Z A L O I. UVOD...

Prikaži več

Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU 2016 Kranj, maj 2017

Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU 2016 Kranj, maj 2017 Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU Kranj, maj 2017 Kazalo vsebine 1. UVOD... 4 2. POVZETEK... 6 3. GOSPODARSKE

Prikaži več

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOV

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOV AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU Ljubljana, maj 2019 ISSN 2536-4243 K A

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2008 Ljubljana, maj 2009 ISSN 1855-3990

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

Izpostava Ljubljana INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI V LETU 2018 Ljubljana, m

Izpostava Ljubljana INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI V LETU 2018 Ljubljana, m Izpostava Ljubljana INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI V LETU Ljubljana, maj 2019 Kazalo vsebine 1. UVOD... 1 2. POVZETEK... 3 3.

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.

Prikaži več

Izpostava Postojna INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG V PRIMORSKO - NOTRANJSKI REGIJI V LETU

Izpostava Postojna INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG V PRIMORSKO - NOTRANJSKI REGIJI V LETU Izpostava Postojna INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG V PRIMORSKO - NOTRANJSKI REGIJI V LETU Postojna, maj 2019 Kazalo vsebine 1. UVOD... 3 2. POVZETEK...

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 L

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 L AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran I. UVOD...1 II.

Prikaži več

Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Osrednjeslovenski regiji v letu 2014 i NFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV

Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Osrednjeslovenski regiji v letu 2014 i NFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV i NFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI V LETU 2014 Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, Izpostava Ljubljana, maj 2015 T: 01/ 583 33 00, F:

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V SPODNJEPOSAVSKI

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V SPODNJEPOSAVSKI AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V SPODNJEPOSAVSKI REGIJI V LETU 2011 Krško, maj 2012 K A Z A L O UVOD...

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

Izpostava Murska Sobota INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V POMURSKI REGIJI V LETU 2016 Murska Sobota, ma

Izpostava Murska Sobota INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V POMURSKI REGIJI V LETU 2016 Murska Sobota, ma Izpostava Murska Sobota INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V POMURSKI REGIJI V LETU Murska Sobota, maj 2017 Kazalo vsebine 1. UVOD... 3 2. POVZETEK... 5 3. GOSPODARSKE

Prikaži več

Izpostava Murska Sobota INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V POMURSKI REGIJI V LETU 2018 Murska Sobota, ma

Izpostava Murska Sobota INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V POMURSKI REGIJI V LETU 2018 Murska Sobota, ma Izpostava Murska Sobota INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V POMURSKI REGIJI V LETU Murska Sobota, maj 2019 Kazalo vsebine 1. UVOD... 3 2. POVZETEK... 5 3. GOSPODARSKE

Prikaži več

STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1.

STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1. STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1. Struktura standardnega zoženega izbora podatkov iz

Prikaži več

31

31 Hram Holding, finančna družba, d.d. Vilharjeva 29, Ljubljana, skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, objavlja podatke iz

Prikaži več

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA ( IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN 30.09.2013 Postavka AOP 30.9.2013 30.9.2012 INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (002+032+053) 001 7.565.152 6.566.959 115,20 A. DOLGOROČNA SREDSTVA

Prikaži več

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE

Prikaži več

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave

Prikaži več

Stran / Št. 86 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur

Stran / Št. 86 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur Stran 13006 / Št. 86 / 29. 12. 2016 Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 odl. US, 82/13 in 55/15:

Prikaži več

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. office-sl

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o.   office-sl 1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. email: office-slovenia@coface.com 14.12.2016 22:11(+1) POROČILO O PODJETJU IZMIŠLJENO PODJETJE D.O.O. Druga imena: IZMIŠLJENO d.o.o. Sedez podjetja:

Prikaži več

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka: v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN

Prikaži več

STRUKTURA STANDARDNIH IZPISOV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2006 ZA JAVNO OBJAVO 1. Struktu

STRUKTURA STANDARDNIH IZPISOV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2006 ZA JAVNO OBJAVO 1. Struktu STRUKTURA STADARDIH IZPISOV PODATKOV IZ LETIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG I SAMOSTOJIH PODJETIKOV ZA LETO 2006 ZA JAVO OBJAVO 1. Struktura standardnega izpisa podatkov iz letnih poročil gospodarskih

Prikaži več

Priloga_AJPES.xls

Priloga_AJPES.xls 1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika

Prikaži več

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR BONITETNO POROČILO Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 (0)1 620 2 866, fax: +386 (0)1 620 2 708 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA

Prikaži več

Untitled Document

Untitled Document BONITETNO POROČILO Izdano za: Mateja Roglič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 ()8 39 3, fax: +386 ()1 62 2 78 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA Poglavje

Prikaži več

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)

Prikaži več

Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav

Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav Kazalo > 8 Finančni rezultat Skupine Triglav in Skupina Triglav je ustvarila 82,3 milijona evrov čistega dobička in dosegla 11,4-odstotno dobičkonosnost kapitala. Čisti poslovni izid je za 29 odstotkov

Prikaži več

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 056NKP Davčna: Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 056NKP Davčna: Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim Bonitetno poročilo Izdano dne 23.9.214 Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 56NKP Davčna: Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim poslovanjem in slabš e posluje. Finančna ocena 213 17

Prikaži več

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 001NKP, d.o.o. Po razpoložljivih podatkih poslovni subjekt nima težav s tekočim po

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 001NKP, d.o.o. Po razpoložljivih podatkih poslovni subjekt nima težav s tekočim po Bonitetno poročilo Izdano dne 17.1.2014 Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 001NKP, d.o.o. Po razpoložljivih podatkih poslovni subjekt nima težav s tekočim poslovanjem in zelo dobro posluje. Poslovni subjekt zelo

Prikaži več

BONITETNO POROCILO Izdano dne Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POROČILO, vse pravice pridržane

BONITETNO POROCILO Izdano dne Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POROČILO, vse pravice pridržane BONITETNO POROCILO Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA Poglavje 1 Podjetje: Naslov: Dejavnost: J 58.190 DRUGO ZALOŽNIŠTVO Matična številka:

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 036NKP Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim poslovan

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 036NKP Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim poslovan Bonitetno poročilo Izdano dne 14.4.214 Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 36NKP Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim poslovanjem in slabš e posluje. Finančna ocena 212 8 Finančna

Prikaži več

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 010NKP d.o.o. 4 Po razpoložljivih podatkih poslovni subjekt nima težav s tekočim p

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 010NKP d.o.o. 4 Po razpoložljivih podatkih poslovni subjekt nima težav s tekočim p Bonitetno poročilo Izdano dne 17.1.2014 Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 010NKP d.o.o. 4 Po razpoložljivih podatkih poslovni subjekt nima težav s tekočim poslovanjem in slabš e posluje. Poslovni subjekt slabš

Prikaži več

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017 Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 217 Vsebina Sestava Skupine KD... 3 Analiza poslovanja Skupine KD v obdobju 1-3 217...

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) Zap. Oznaka štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA 1 A. 1. in del A. 5. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZELEN IN PARTNERJI, Podjetniško in poslovno svetovanje

Prikaži več

RAČUNOVODSKE USMERITVE SKUPINE PETROL

RAČUNOVODSKE USMERITVE SKUPINE PETROL ČETRTLETNO POROČILO POSLOVODSTVA DRUŽBE DATALAB TEHNOLOGIJE, d. d. in njenih odvisnih družb za obdobje od 01.07.2016 do 31.3.2017 1. PREDSTAVITEV DRUŽBE 1.1 Osnovni podatki Kratki naziv: DATALAB d. d.

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KAPI IN PARTNERJI d.o.o. posredništvo in druge

Prikaži več

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: 5665493 Davčna številka: SI 82155135 Telefon (h.c.): 01/ 200 75 00

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska NARVIS, napredne računalniške storitve, d.o.o.

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ARNE Računalniški sistemi d.o.o. Izdano dne 8.1.2016

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HALDER norm+technik d.o.o. Izdano dne 5.8.2014

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ILUMINA WAX trgovina in proizvodnja d.o.o. Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

STRUKTURA STANDARDNIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL ZA LETO NEGOSPODARSTVO 1. Struktura standardnega izbora podatkov iz letnih poročil dru

STRUKTURA STANDARDNIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL ZA LETO NEGOSPODARSTVO 1. Struktura standardnega izbora podatkov iz letnih poročil dru STRUKTUR STDRDIH IZBOROV PODTKOV IZ LETIH POROČIL Z LETO 2017 - EGOSPODRSTVO 1. Struktura standardnega izbora podatkov iz letnih poročil društev za leto 2017... 2 1.1 Standardni izbor v celotnem obsegu...

Prikaži več

Microsoft Word - SRS A.doc

Microsoft Word - SRS A.doc Slovenski računovodski standard 23 (2016) OBLIKE IZKAZA GIBANJA KAPITALA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE A. Uvod Ta standard se uporablja pri sestavljanju predračunskih in obračunskih izkazov, v katerih

Prikaži več

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = = CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) =1.1+1.2+1.3+1.6 =1.4+1.5+1.6 1.1 TEMELJNI KAPITAL =1.1.1+ 1.1.2+1.1.4+1.1.5 Znesek

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska INŽENIRING TELEKOMUNIKACIJ 100 d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Predelava termoplastov VARSPOJ, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi ABANKA d.d. Slovenska 58, 1517 Ljubljana T 01 47 18 100 F 01 43 25 165 www.abanka.si JAVNA OBJAVA PODATKOV POSLOVANJA ABANKE D.D. V PRVEM TRIMESEČJU LETA 2018 S PRILOŽENIMI KONSOLIDIRANIMI RAČUNOVODSKIMI

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KARBON, čiste tehnologije d.o.o. Velenje Izdano

Prikaži več

BILTEN JUNIJ 2019

BILTEN JUNIJ 2019 BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska SPLETNE REŠITVE, MIHA LAVTAR S.P. Izdano dne 26.6.2013

Prikaži več

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 851 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja POMEMBNEJŠA

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KOOP TRGOVINA trgovina in posredništvo d.o.o. Izdano

Prikaži več

2

2 Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZEL-EN, razvojni center energetike d.o.o. Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska AVTOSTORITVE ROGELJ avtokleparstvo in trgovina,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska PS družba za projektiranje in izdelavo strojev

Prikaži več

3

3 SIVENT, d.d., Ljubljana NEREVIDIRANO POLLETNO POROČILO družbe SIVENT, d.d., Ljubljana in NEREVIDIRANO KONSOLIDIRANO POLLETNO POROČILO Skupine SIVENT za obdobje 1.1. 30.6.2014 Ljubljana, avgust 2014 Pregled

Prikaži več

Poročilo k certifikatu FINANČNE ZANESLJIVOSTI gospodarskega subjekta Imetnik certifikata: KREMENITI d.o.o. KREMENITI, trgovina, servis, izvoz, uvoz, p

Poročilo k certifikatu FINANČNE ZANESLJIVOSTI gospodarskega subjekta Imetnik certifikata: KREMENITI d.o.o. KREMENITI, trgovina, servis, izvoz, uvoz, p Poročilo k certifikatu FINANČNE ZANESLJIVOSTI gospodarskega subjekta Imetnik certifikata: KREMENITI d.o.o. KREMENITI, trgovina, servis, izvoz, uvoz, proizvodnja, d.o.o. Izdajatelj: PRVA BONITETNA AGENCIJA

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska CLEANGRAD, proizvodnja kovinskih konstrukcij in

Prikaži več

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 1 PREDSTAVITEV SKLADA...3 2 OPOZORILO IMETNIKOM INVESTICIJSKIH KUPONOV...4 3 POSLOVANJE SKLADA V OBDOBJU 01.01. DO 30.06.2006...5 4 NEREVIDIRANI RAČUNOVODSKI

Prikaži več

LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2016

LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2016 Ljubljana, 31. 8. 2017 Vsebina IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA... 2 1 OSNOVNI PODATKI... 3 2 POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA... 4 3 POMEMBNEJŠI DOGODKI... 6 4 POJASNILA K LOČENIM IN KONSOLIDIRANIM

Prikaži več

(Microsoft Word - \310etrtletno poro\350ilo januar-september 2015_kon\350na verzija.docx)

(Microsoft Word - \310etrtletno poro\350ilo januar-september 2015_kon\350na verzija.docx) ČETRTLETNO POROČILO O POSLOVANJU DRUŽBE ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA, D. D. IN SKUPINE ALPETOUR ZA OBDOBJE JANUAR SEPTEMBER 2015 Kranj, oktober 2015 KAZALO 1 UVODNA POJASNILA... 3 2 OSNOVNI PODATKI... 3

Prikaži več

Izdaja:

Izdaja: Izdaja: 30. 09. 2009 OSNOVNI PODATKI SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SID banka) je bila ustanovljena 22.10.1992 kot Slovenska izvozna družba, družba za zavarovanje

Prikaži več

SRS24-S

SRS24-S Slovenski računovodski standard 24 (2006) OBLIKE BILANCE STANJA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE A. Uvod Ta standard se uporablja pri sestavljanju obračunskih izkazov, v katerih so predstavljeni sredstva

Prikaži več

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI

Prikaži več

21. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNOVODSTVA 9. april 2019 (osnovni nivo) Čas reševanja: 60 minut Šifra dijaka: REŠITEV Odstotek: Točke / Sklop 1. 2

21. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNOVODSTVA 9. april 2019 (osnovni nivo) Čas reševanja: 60 minut Šifra dijaka: REŠITEV Odstotek: Točke / Sklop 1. 2 1. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNOVODSTVA 9. april 019 (osnovni nivo) Čas reševanja: 60 minut Šifra dijaka: REŠITEV Odstotek: Točke / Sklop 1.. SKUPAJ Možne točke: 55 36 91 Dosežene točke: Pišite s

Prikaži več

JAVNA AGENCIJA: Slovenski filmski center, javna agencija RS FINANČNI NAČRT ZA LETO 2014 Načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah de

JAVNA AGENCIJA: Slovenski filmski center, javna agencija RS FINANČNI NAČRT ZA LETO 2014 Načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah de JAVNA AGENCIJA: Slovenski filmski center, javna agencija RS FINANČNI NAČRT ZA LETO 2014 Načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti Javna služba Konto Realizacija 2012* Realizacija

Prikaži več

Pravilnik o računovodstvu Nogometne zveze Slovenije V1.0;

Pravilnik o računovodstvu Nogometne zveze Slovenije V1.0; Pravilnik o računovodstvu Nogometne zveze Slovenije V1.0; 12.04.2010 1 Na podlagi 22. člena Statuta NZS, 26. člena Zakona o društvih (Ur. list RS št. 61/2006, 58/2009) in SRS 33 (Ur. list RS št. 3/2007),

Prikaži več

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 ... 3... 4... 9... 35 2 ... 48 3 4 5 6 7 ZŠ KAZALEC OZ. KAZALNIK LETO 2013 LETO 2012 I 13/12 1 ŠTEVILO ZAPOSLENIH KONEC LETA 115 110 104,5 PO OBRAČUNSKEM

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 212 I. SPLOŠNI DEL 143 - ZR211 142 - P212_1 156 - VP212 161 - ZR212 I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 16.5.364 22.982.33 22.982.33 15.519.495 96,7 67,5

Prikaži več

Alta Skupina_revidirano letno poroèilo 2010

Alta Skupina_revidirano letno poroèilo 2010 LETNO POROČILO PODJETJA, Ljubljana za leto 2010 Maj 2011 KAZALO 1 REVIZORJEVO POROČILO... 1 2 POSLOVNO POROČILO... 2 2.1 PREDSTAVITEV DRUŽBE... 2 2.1.1 Osebna izkaznica... 2 2.1.2 Upravljanje družbe...

Prikaži več

VABILO

VABILO POLLETNO POROČILO 2013 Brežice, avgust 2013 Vsebina POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU DO 30. 06. 2013... 3 NAČRTOVANI KOLEDAR POMEMBNEJŠIH DOGODKOV IN OBJAV... 3 NAGOVOR UPRAVE... 4 POMEMBNEJŠI DOGODKI

Prikaži več

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo 20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 14.793.384 14.87.659 12.723.11-2.84.558 86, 85,9 TEKOČI PRIHODKI (7+71) 12.62.638 12.624.686 11.62.72-1.22.614

Prikaži več

Zavezanec za davek: Davčna številka: PRILOGA 14a PODATKI O UČINKIH NA DAVČNO OSNOVO PRI ZAVEZANCU, KI PRENEHA Z OPRAVLJANJEM DEJAVNOSTI Izjava I Prene

Zavezanec za davek: Davčna številka: PRILOGA 14a PODATKI O UČINKIH NA DAVČNO OSNOVO PRI ZAVEZANCU, KI PRENEHA Z OPRAVLJANJEM DEJAVNOSTI Izjava I Prene Zavezanec za davek: številka: PRILOGA 14a PODATKI O UČINKIH NA DAVČNO OSNOVO PRI ZAVEZANCU, KI PRENEHA Z OPRAVLJANJEM DEJAVNOSTI Izjava I Prenehanje opravljanja dejavnosti: Prilogo predlagam ob prenehanju

Prikaži več

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx) Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija Posredno financiranje NAZIV PRODUKTA: Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija NAČIN FINANCIRANJA posredno financiranje preko

Prikaži več

PREDLOG

PREDLOG DOPOLNJEN PREDLOG MAREC 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 ZUJF,

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

18/01/16 SRS 2016, ZGD-1I IN DAVKI Silva Koritnik Rakela Julija 2015 objavljena novela ZGD- 1I Pomebne spremembe v delu, ki ureja ustanavljanje podje4

18/01/16 SRS 2016, ZGD-1I IN DAVKI Silva Koritnik Rakela Julija 2015 objavljena novela ZGD- 1I Pomebne spremembe v delu, ki ureja ustanavljanje podje4 SRS 2016, ZGD-1I IN DAVKI Silva Koritnik Rakela Julija 2015 objavljena novela ZGD- 1I Pomebne spremembe v delu, ki ureja ustanavljanje podje4j, zastopanje, prekrške Julija 2013 je bila sprejeta nova računovodska

Prikaži več

Poslovno poročilo

Poslovno poročilo holdinška družba, d.d. Cesta Zore Perello-Godina 2, 6000 Koper Tel. 05/662-1500, Fax: 05/662-1515, www.istrabenz.si Informacija o poslovanju (nerevidirani podatki) Skupine Istrabenz in holdinške družbe

Prikaži več

MS MOL Obrazložitev - načrt ŽALE d.o.o (2)

MS MOL Obrazložitev - načrt ŽALE d.o.o (2) Številka: 354-1197/2017-1 Datum: 29. 12. 2017 Mestna občina Ljubljana Mestni svet ZADEVA: PRIPRAVIL: PREDLOG ZA OBRAVNAVO NA SEJI MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ŽALE Javno podjetje, d.o.o. ZUNANJI

Prikaži več

(I. Splo\232ni del prora\350una)

(I. Splo\232ni del prora\350una) DOPOLNJEN PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 11.817.73 11.817.73 11.389.216 11.585.789 196.573 98, 98, TEKOČI PRIHODKI (7+71) 9.772.584 9.772.584 9.78.4

Prikaži več