naslovnica 04

Transkripcija

1 kričač01 Časopis javnega zavoda RTV Slovenija leto 38 številka 01 februar 2009 poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

2 val 202 tekst in foto: Darko Koren Ime leta 2008 je Boris Pahor Na za klju č ni pri re di tvi za Ime le ta 2008, ki ga je ko nec mi nu le ga le ta že šestič or ga - ni zi ral Val 202, smo do bi li zma go val ca, gos po da, ki je naj bolj za zna mo val le to, ki se iz te ka. To je Bo ris Pa hor, tržaški pi sa telj, ki je po na sto pu v TV od da ji na ci o nal ne mreže RAI 3 zno va po tr dil, da je pr vi am ba sa dor slo ven ske kul tu re v Ita li ji in sko raj pet mi - li jo nom gle dal cem od strl bolj re sni č no po do bo zgo do vin skih dej stev v tem de lu sve ta. Andrej Karoli Mirko Štular in Tatjana Rojc Boris Pahor Med me se č ni mi fi na li sti, ki so jih iz gla so va li po slušal ci Va la 202, so bi li Bo jan Šrot, Bo ris Pa hor, Sa ra Isa ko vič, Slav ko Bo bov nik, Ma - tjaž Zu pan, Ma tej Rovšek, Ja nez Janša, Žiga Ko va č ič, Gre gor Vi rant, Tone Pavček, Tomaž Razingar in Peter Mankoč. Zmagovalca so izglasovali finalisti sami. V okvi ru Ime na le ta je ure dništvo Va la 202 sku paj s spon zor jem po da ri lo ček za 5000 tri le tni de kli ci Tjaši Vo dušek iz va si Tra te tik ob av strij ski me ji pri Zgor nji Vel ki. Pri srč na de kli ca, ki ima ra da živa li in obožuje piz zo, se je ro di la s hu do mo tnjo živč ev ja in najbrž ne bo nikoli hodila. Njena starša bosta s podarjenim denarjem dokončno uredila posebno sterilno sobo, namenjeno negi Tjaše. Podelitev čeka za 5000 evrov 2 kričač /februar 09/

3 namesto uvodnika vsebina Odprto pismo Državnemu zboru, Državnemu svetu in Vladi Republike Slovenije ter vsej slovenski javnosti RTV Slovenija izgublja bitko s komercialnimi hišami, ker z vrednotami, h katerim jo zavezuje njen nacionalni značaj, ne more dobičkonosno konkurirati njihovim tržno naravnanim projektom, ki nimajo takih omejitev. RTV Slovenija ni gospodarsko podjetje, ampak izrazito kulturna ustanova velikanskega dometa in vpliva ne le zato, ker posreduje dela umetniških vsebin, pač pa še po se bno za to, ker go ji ker naj bi go ji la kul tu ro v najširšem smislu tega pojma. S svo jim de lo va njem naj bi bi la to rej zgled za kul tu ro naših me dč lo veških odnosov, kulturo družbenega in družabnega sobivanja ljudi, kulturno obravnavanje naše naravne in zgodovinske dediščine in nikakor ne nazadnje za kulturo civiliziranega in demokratičnega političnega dialoga. RTV Slovenije je treba v duhu teh pričakovanj razbremeniti nekulturne komercializacije, v kateri so reklame samo vrh ledene gore in sicer tako, da preide njeno financiranje na skrb državnega proračuna neodvisno od te ali one vladajoče politične garniture. RTV Slovenija naj torej ostane beri: postane tisti medij, na katerega objektivno presojo dogajanj in pojavov v naši nacionalni skupnosti ne bodo beri: ne bi mogli vplivati razni kapitalsko-politični pritiski. Zdravi temelji in doslejšnji nedvomni dosežki RTV Slovenije so bi morali biti zagotovilo, da se bo ta kulturna ustanova z vsemi svojimi programi čim prej in čim globlje približala privlačnemu, pretehtanemu in odgovornemu delovanju. Ljubljana, Jože Snoj, l.r. in na sle dnji čla ni Pro gram ske ga sve ta RTV Slo ve ni ja: dr. Ja na Be zenšek, l.r. dr. Sta ne Gran da, l.r. dr. Ja nez Gril, l.r. To maž Ha be, l.r. Jože Hri ber nik, l.r. dr. Jan ko Kos, l.r. Ta nja Kuštrin, l.r. Ti no Ma mič, l.r. Bi ne Ma toh, l.r. mag. Stan ko Oko liš dr. Hu bert Požar nik, l.r. dr. Ivan Štu hec, l.r. kričač vaše glasilo 2 val 202 Ime leta 2008 je Boris Pahor 4-7 nagrade RTV Priznanja RTV Slovenija 8 jubileji 8 dan že 20 let 9 RTV v EU Radio Slovenija na festivalu Prix Ex Aequo v Bratislavi naša leta Jure Culiberg 12 prišli - odšli 13 Izobraževalni program TV SLO dediščina kamna-pastirske hiške na Krasu projekti TV EMA 09 Nadzorni svet RTV Slovenija sprejel programsko -poslovni načrt za leto Odnosi med zaposlenimi Mob bing psi hi č ni te ror na de lov nem me stu 17 in memoriam Iva nu v slo vo Ka ta ri na Fi stro vič 18 planinci, upokojenci De se ti tra di ci o nal ni po hod po po ti Can kar je ve ma te re od Vrz den ca do Vr hni ke Upokojenci smo aktivni 19 razvedrilo Povabilo k sodelovanju 20 razno Bo ri su Lju bi ču vi so ko pri zna nje FIS Informativa Ra č ke na smu č eh KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV lovenija. Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2 telefon: , kričač@rtvslo.si Odgovorni urednik: Darko Koren uredništvo: Nataša Segulin, Tatjana Pirc, Srečko Trglec, Darja Slokan, Neli Vozelj Prelom: Ma3ca Tisk: Tiskarna JANUS, naklada 2700 izvodov. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo. Redakcijo smo zaključili: Fotografija na naslovnici: Oko pod Pohorjem Avtor fotografije na naslovnici: Darko Koren /februar 09/ kričač 3

4 nagrade RTV Priznanja RTV Slovenija Ra dij ski stu dio 14 že ne kaj let za po red go sti do bi tni ke šte vil nih me dna ro dnih in do ma č ih pri znaj, ki so z de lom v naši hiši us pe li pre pri č a ti jav nost v pro duk cij ske pre sežke na me dij - skem po dro č ju. Hišna pri re di tev- po de li tev pri znanj RTV Slo ve ni ja je za to vsa ko le to do bro obi ska na in tu di to krat ni bi lo dru ga če. Ko mi si ja je pre je la šte vil ne pre dlo ge v ka te rih so ure dništva in dru ge službe pre dla ga li po sa me zni ke in sku pi ne, ki za služijo po se bna pri zna - nja in na gra de za do sežke v mi nu lem le tu. To krat so se odlo č i li, da pri zna nja do bijo; PRI ZNA NJE RTV SLO VE NI JA 2008 ZA DO BI TNI KE ME DNA RO DNIH IN UGLE - DNIH DO MA Č IH PRI ZNANJ DE JAN RAT, no vi nar na Ra diu Ma ri bor, je dobil priznanje Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve za leto V obra zložitvi je Društvo no vi nar jev Slovenije nagrado gospodu Dejanu RATU ute me lji lo med dru gim s tem, '' da ga pri po - ročanju o lokalnih temah ni zaneslo, da bi ob hkratnem poročanju za lokalni in nacionalni medij in ob prepletanju tem postal promotor lokalne skupnosti, oziroma, da bi vse odločitve me ril le z lo kal nim va tlom.'' TA NJA GO BEC, no vi nar ka Te le vi zi je Slo - ve ni ja, Tanja Gobec je dobitnica priznanja Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve za leto V obrazložitvi je Društvo novinarjev Slovenije nagra do med dru gim ute me lji lo tu di s tem» da je nagrajenka natančna, nenastopaška, profe si o nal na, ne pri sta ja na no ve in ne na vsi - ljene koncepte.«igor LI KAR, ra dij ski režiser, je k mednarodni odmevnosti Radia Slovenija v le tu 2008 pris pe val z ino va tiv no režijo otroške radijske igre Mihe Remca: Lučkov let. Igra je pre je la na gra do PRIX EX AE QUO za izredno umetniško upodobitev na 10. mednarodnem festivalu radiofonske ustvarjal no sti za otro ke Prix Ex Ae quo v Bra ti sla - vi. Mednarodna žirija je opazila in nagradila režiserjevo zvočno nadgradnjo domišljijske snovi in izvirni pristop v radiofonskem upodabljanju brezmejnega prostora, zvezd in planetov. Režija radijske igre Lučkov let se odlikuje z vznemirljivim prepletanjem zvočne sno vi in igral skih gla sov. Zgod bo za naj - mlajše pripoveduje poetično in čustveno, zaradi svojih vsestranske kakovost pa vabi na potovanje v brezmejnost tudi odraslega poslušalca. USTVAR JAL CI RA DIJ SKE IGRE ARI JA ALEN JE LEN, DRA MA TURG GO RAN SCHMIDT, GLAS BE NA OPREM LJE VAL KA DAR JA HLAV KA GO DI NA IN SO NJA STRE NAR IZ SKU PI NE ZA GLAS BE NA SNE MA NJA IN REŽIRA NE OD DA JE. Radijska igra Arija, ki je nastala v produkciji igranega programa Radia Slovenija avtorice Saše Pa vč ek, je ma ja 2008 pre je la 2. na gra do na 9. mednarodnem festivalu v Iranu v posebni kategoriji, poimenovani mir in prijateljstvo narodov, pod pokroviteljstvom Unesca. USTVAR JAL CI RA DIJ SKE OD DA JE EV RO - PA, OSE BNO! TA DEJ KOŠMRLJ, ANJA HLA ČA N MA TEJ PRA PRO TNIK Nacionalna zmagovalka Nagrade za novinarstvo 2008, ki jo podeljuje Evropski parlament, je v kategoriji radio oddaja Evropa, osebno!, ki na sta ja v ure dništvu VAL-a 202. Kot je za - pisano v obrazložitvi komisije,»oddaja ponuja raznolik in izrazito oseben pristop k analizi delovanja EU-institucij in politik in na tak način presega običajen anonimni-birokratski pristop do EU, ki pogosto onemogoča približevanje tovrstnih tematik širšemu občinstvu. Ta ko pa ta člo veški pri stop vnaša di na - miko, dramatičnost in tudi zabavnost, vse to pa ob vključitvi relevantnih in tehtnih sogovornikov.«sa MO MI LA VEC Samo Milavec, režiser Regionalnega RTV centra Koper Capodistria, je lani za scenarij in režijo kulinarično-turističnega dokumentarca OKUSI IN BESEDE ZALIVA na 11. Mednarodnem festivalu turističnega filma-itf/2008 CRO v Spli tu pre jel po se bno pri zna nje, ki mu ga je podelila mednarodna žirija za kakovost predstavitve ambienta in ovrednotenje kulinaričnih vsebin. Samo Milavec je izvrstno prepletel literarno besedilo in pripoved spominov pisatelja Vanje Pegana ter okuse istrskih jedi kuharskega mojstra Andreja Frica z lepoto Piranskega zaliva, sečoveljskih solin in Pirana, z bogato kulturno dediščino in znamenitostmi. Ustvaril je dokumentarec, ob katerem gledalec lahko uživa ob odlični sliki in dobrih receptih. BO JAN PA LI SKA IN SAN DI CU NJA Sistemski inženir informatike Bojan Paliska in mon tažer San di Cu nja sta la ni na Du na ju prejela mednarodno priznanje Pečat Erasmus Eu ro Me dia za do ku men tar ni film KEC o 50- metrskem nemškem desantnem čolnu, ki je že dolga leta priljubljena točka potapljačev v slo ven skem mor ju. Do slej pa se še ni hče ni lotil temeljitejše poizvedbe o usodi tega bojne ga plo vi la. Av tor ja do ku men tar ca sta skušala pojasniti Kecovo»usodo«vse do današnjih dni. Sama sta raziskovala, snemala 4 kričač /februar 09/

5 tekst: Darko Koren, foto: Stane Sršen pod vodo in tudi zmontirala dokumentarec. S tem odličnim izdelkom, ki ga je mednarodna žirija uvrstila med izobraževalne medije, ki dvigujejo kakovost diskurza o evropskih vredno tah, zgo do vi ni in ide ji, sta si pri Izo - braževalnem centru RTV Slovenija pridobila višjo izobrazbo in potrdilo o uspešno opravljeni šoli, smer inženir multimedije. USTVAR JAL CI OD DA JE NA VR TU IRE NA BE DRAČ, DA NI LO PLA ZOV NIK, IGOR PUR NAT, MI TJA PUR GAJ IN AN GE LI NA PREM DE HAR Mag. Irena Bedrač, urednica in ustvarjalka od da je NA VR TU je av gu sta la ni na 11. me - dnarodnem festivalu fotografije in filma v Novem Sadu za uredniški koncept oddaje prejela»zlatno paunovo pero«, Televizija Maribor pa za serijo oddaj»srebrno paunovo pero«. Teme festivala se menjujejo lanski sta imeli naslov Zelenjadarstvo in Pomlad. V kategoriji filma je bilo v konkurenci 24 oddaj iz 5 nacionalnih televizijskih hiš iz Srbije in sose dnjih držav, na gra je na pa so bi la le tri de la. ČLA NI ME DIJ SKE GA PRO JEK TA CIR COM 2008 ZO RAN ME DVED, IRE NA BE DRAČ, DAR KO PUKL, MA TEJ ŽUN KO VIČ Medijski projekt CIRCOM 2008 je prejemnik nagrade Erasmus EuroMedia Pečat, ki jo podeljuje Evropsko društvo za izobraževanje in komunikacijo (ESEC). Projekt, ki je v organizaciji Evropskega združenja regionalnih televizij CIRCOM Regional in regionalnega centra, v sodelovanju s katedro za Medijske komunikacije FERI Univerze v Mariboru, potekal maja la ni v Ma ri bo ru, je bil eden naj ve č jih me - dnarodnih medijskih dogodkov v Sloveniji v le tu V nje go vem okvi ru se je zvr sti lo 21 stro kov nih do god kov z več kot 250 ude ležen - cev iz 30 ev rops kih držav - ta ko po de li tev pre stižnih na grad PRIX CIR COM 2008 naj - boljšim avtorjem oddaj v devetih kategorijah, kot kon cert CIR COM Open Air na Tr gu svo bo - de pa je pre našala TV Ma ri bor na la stni fre - kven ci in v pro gra mih RTV Slo ve ni ja. V okvi ru konference so nastajale tudi spletne strani, regionalni RTV-center Maribor pa je s tem dogodkom promoviral tudi Maribor kot prihodnjo Evropsko prestolnico kulture ČLA NI HRM PRO JEKT 2008 MAR JAN KRALJ, JA NEZ STRO JAN, DAŠA SAF TIČ IN JA NEZ LOM BER GAR S pri zna njem HRM PRO JEKT LE TA 2008, ki ga za dosežke na področju upravljanja s kadrovskimi viri na državni ravni podeljuje Podjetje Planet GV, je bil v hudi konkurenci prijavljenih projektov nagrajen projekt Izobraževalnega središča RTV Slovenija»Revitalizacija izobraževalnih vsebin in modulov šolskega pro gra ma me dij ski te hnik ter ve ri fi ka ci ja znanj in delovnih kompetenc (pridobitev verificirane listine) prek postopkov preverjanja in potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije«. Rdeča nit projekta je uspešna implementacija zakonskih predpisov, ki omogočajo delodajalcem aktivnejši poseg tako v oblikovanje šolskih programov, kot na področje pridobivanja verificiranih listin prek postopkov preverjanja in potrjevanja. PRI ZNA NJE RTV SLO VE NI JA 2008 ZA DO SEŽKE V MI NU LEM LE TU MI HA ŽIBRAT, NO VI NAR V ŠPOR TNEM URE DNIŠTVU TV SLO VE NI JA Miha Žibrat je avtor dokumentarnega filma v dveh 50-minutnih delih»olimpijski sprehod«. Film je bil namenjen predvsem promociji največjega športnega dogodka olimpijskim igram v Pe kin gu. Ven dar je bil ve li ko več kot to. Bil je svojevrsten prerez svetovnega političnega, kulturnega in socialnega dogajanja od začetka olimpijskega gibanja konec 19. sto le tja do so do bnih iger, ki smo jim pri ča dan da nes. Mi ha Žibrat je s svo jim bo ga tim besedilom, odličnim izborom slikovnega materiala ter z občutkom izbrano glasbeno podlago uspel ponazoriti in predstaviti duh olim pij skih iger, ki je bil in je še ve dno vpet v aktualne družbene razmere. Avtor je pri tem pokazal tudi široko razgledanost in poznavanje zgodovinskega dogajanja in s tem samo dokumentarno oddajo še dodatno oplemenitil. Mi ha Žibrat, ki je že v pre te klem no vi nar - skem delu pripravil vrsto odličnih dokumentarnih oddaj je z Olimpijskem sprehodom zagotovo prispeval k obogatitvi programa TV Slovenija. FRANC AR KO, REŽISER NA TV SLO VE NI JA Družin ska na ni zan ka ANI CA, ki jo je po la - stnih sce na ri jih režiral in zmon ti ral Franc Ar - ko, je ne dvo mno izje men do sežek naše te le - vizije v preteklem letu. ANICA je serija desetih televizijskih dram, ki niso namenjene le otrokom, saj se dotikajo bistvenih problemov sodobnega življenja: medgeneracijskih odnosov, pomena komuniciranja med starši in otroci, odnosov med vrstniki. Odlikuje jo premišljena dramaturgija, ki sleherni problem razrešuje odkritosrčno, brez sprenevedanja in olepševa nja. Pro ta go ni stom na ni zan ke je prav zato uspelo oblikovati polnokrvne vloge, ki nas očarajo z doživetim, pristnim razumeva njem psi ho loških stisk, pre dvsem pa z iskrenim, čustvenim odzivanjem na dogodke in za ga te dru gih lju di. FRANC AR KO je izo bli - ko val izra zi to av tor sko se ri jo te le vi zij skih dram, ki presegajo povprečno raven žanra in se v sodobno TV produkcijo vpisujejo kot ume tniška stva ri tev. ANI CA bo osta la v spo - minu generacijam naših otrok in odraslih gledalcev. MA TEJ PRA PRO TNIK, NO VI NAR NA VA LU 202 Novinar in voditelj Matej Praprotnik dobi nagra do za izje mne do sežke za av tor stvo, izvir - no zamisel in domišljeno izvedbo radijskega tečaja kitajščine MAMA HU HU. Med olim pij ski mi igra mi v Pe kin gu smo v ju - /februar 09/ kričač 5

6 nagrade RTV tranjem in popoldanskem programu Vala 202 predvajali radijski tečaj kitajskega jezika, katerega cilj je bil na poučen in zabaven način poslušalce seznaniti z jezikom države gostiteljice iger. V kratkih, a izjemno učinkovitih radijskih oddajah je tako ujel duha časa na področju jezikovnega izobraževanja, ki vse pogosteje uporablja nove medije in ne več le klasičnih učbenikov. Na sodoben način je opo zo ril po slušal ce ne le na je zik, tem več tu - di kulturo in civilizacijo Kitajske. Tečaj kitajšči ne pa je imel po se bno, do da no vre dnost pre dvsem za to, ker je jav nost s priv la č no vse - bi no opo zo ril na možno sti, ki jih omo go ča sodobni radio, namreč vso barvitost besede, glasu in jezika narediti dostopno prek novih oblik multimedijske tehnologije. Tečaj je bil na vo ljo v.pdf obli ki na sple tni stra ni Va la 202, da so ga po slušal ci lah ko bra li, isto č a sno pa tu di v obli ki pod ca stov MMC RTV Slo ve ni - ja, ki so omogočili ponavljanje v audio obliki. Vse segmente in oblike je Praprotnik zasnoval in pripravil samostojno. PRI ZNA NJE RTV SLO VE NI JA 2008 ZA DO SEŽKE V DALJŠEM DE LOV NEM OB - DO BJU IGOR OTAV NIK, VO DJA RA DIJ SKE KO OR DI NA CI JE Igor Otavnik je v organizacijski enoti radijske produkcije zaposlen že 36 let. S svojim profesionalnim pristopom je delo radijske koordinacije in tehnične produkcije postavil na trdne temelje, ki že vrsto let zagotavljajo izjemno profesionalno, odgovorno in kakovostno podporo zaposlenim na RTV Slovenija. Radijska koordinacija je nenehno vpeta v zahtevne projekte, kjer je potrebno zadostiti tehničnim, programskim, kot tudi protokolarnim zahtevam. Igor Otavnik pomembno prispeva tudi s svojo vlogo koordinacije v okvi ru EBU, kjer so se de lov ne pri stoj no sti in naloge močno povečale, odkar je Radio Slovenija vstopil v skupnost Euroradia. Potrebno je izpostaviti tudi izjemno pomemben segment in doprinos komercialne dejavnosti OE RAP, ki jo je Igor Otav nik uskla dil z zah te - vami programske in poslovne zmožnosti Radia Slo ve ni ja. Odli ku je jo ga na ta nč nost, vztrajnost, prizadevnost, predvsem pa velika me ra hu mor ja tu di v tre nut kih težkih odlo - čitev. S svojim delom in trdnimi načeli je predvsem člo vek, na ka te re ga se lah ko ve dno za - neseš. S tem prispeva odločilen delež k hitrim in profesionalnim rešitvam, tudi v najbolj stresnih trenutkih. BO RIS KRALJ, URE DNIK ŠPOR TA NA RA - DIU KO PER Bo ris Kralj je na Ra dio Ko per prišel v za č et ku osemdesetih let, sprva kot pomočnik direktor ja, na to se je na la stno željo po sve til ure - ja nju špor tnih od daj. Kot ure dnik špor ta je temu področju dal novo razsežnost. Po njegovi zamisli je športno reporterstvo zaživelo s popolnoma novim načinom dela, tako na Ra diu Ko per kot širše v slo ven skem pro sto ru. Radio Koper je prvi v Sloveniji začel s prenosi srečanj nogometne lige na Primorskem, nato še s prenosi košarkaških in rokometnih srečanj. Boris Kralj je uvedel tudi nedeljske špor tne po pol dne ve ure ja jih še da nes, sre - dine in sobotne večere s prenosi in komentarji športnih dogodkov. Tudi zaradi teh oddaj, ki so pro mo vi ra le šport, je Ra dio Ko per razširil krog svo jih zve stih po slušal cev. Bil je eden od pobudnikov skupnega izbora za najboljšega špor tni ka v za mej stvu in na Pri mor - skem, ki ga Ra dio Ko per sku paj z Ra di om Trst in časnikom Primorske novice odmevno in zdaj že tradicionalno pripravlja že vrsto let. Po za slu gi Bo ri sa Kra lja je za Slo ven ce v Ita - li ji, po leg kul tu re, prav šport po stal eden po - vezovalnih dejavnikov, ki Slovence z obeh stra ni me je družijo v sku pni pro stor in kre pi - jo identiteto naših rojakov. PRI ZNA NJE RTV SLO VE NI JA 2008 ZA ŽIV LJENJ SKO DE LO JOŽICA HA FNER, DOL GO LE TNA SO DE - LAV KA OD DEL KA ZA AR HI VI RA NJE IN DO KU MEN TA CI JO NA TE LE VI ZI JI SLO VE - NI JA Jožica Ha fner je ves čas svo je ga de la na RTV Slovenija (to je 30 let) vestno izpolnjevala vse zaupane naloge s področja arhiviranja, med katerimi lahko najbolj izpostavimo izredno zavzeto skrb za varovanje narodne kulturne dediščine. Poleg skrbi za obstoj arhivskega gradiva je z obdelavo podatkov in natančnim popisom gradiva omogočila vsem uporabnikom dostop do gradiva. S strokovnimi nasveti, široko razgledanostjo in poglobljenim poznavanjem arhivskega gradiva pa je množici scenaristov, režiserjev, raziskovalcev, novinarjev in drugim zaposlenim na RTV Slovenija nesebično pomagala pri novih stvaritvah, oddajah, prispevkih in poglabljanju znanj na mnogoterih področjih Na tak način je prejšnjim in sedanjim rodovom uporabnikov kot tudi vsem naslednjim generacijam prenesla potrebna vedenja in znanja o ravnanju s kulturno dediščino. Njena popolna predanost delu in delovna vnema je bila še posebej opazna in izstopajoča v jubilejnem letu ob 80-letnici radia in 50- letnici televizije in v nekaj letih pred tem, ko so se v arhivu javnega zavoda skrbno priprav lja li na le to oble tnic. Jožica Ha fner je s svojim strokovnim pristopom in izjemno delovno zavzetostjo ter svetovalno funkcijo pri izboru bogatega arhivskega gradiva za nas tako pomembnih zgodovinskih posnetkov pripomogla k temu, da so vsi pripravljalci (novinarji, uredniki, redaktorji ) jubilejnih oddaj, prireditev in dogodkov svoje delo opravili najbolje, najhitreje in najbolj profesio nal no. Ob tem bi ra di spo mni li, da je naš za - vod podoben drevesu, ki črpa v koreninah moč in jo po žilah pre ta ka navz gor v krošnjo z naj lepšimi li sti in cve to vi či sto zgo raj pri vr - hu. Toda, če drevesu porežemo korenine ali prekinemo pod lubjem skrito povezavo med koreninami in cvetočim vrhom, še tako lepo 6 kričač /februar 09/

7 tekst: Darko Koren, foto: Stane Sršen drevo hitro odmre. Jožici Hafner podeljujemo priznanje za življenjsko delo za prispevek h kakovosti dela in k ugledu RTV Slovenija ter za dolgoletni opus, ki je vidno zaznamoval programsko, tehnično, poslovno in seveda tudi arhivsko dejavnost. ČA STNO PRI ZNA NJE ZA DE LO RTV SLO - VE NI JA 2008 ZA ŽIV LJENJ SKO DE LO BO RIS BER GANT Boris Bergant je večino svojega ustvarjalnega dela na RTV Slovenija namenil prav pomenu, vlogi, krepitvi in poslanstvu javnega servisa. Svoj odnos in pri pa dnost do RTV Slo ve ni ja pa je med drugim dokazal tudi s stalno dejavnostjo znotraj Evropske radiotelevizijske zveze, kjer je de lo val 19 let in de lo la ni za klju č il kot njen pod pred se dnik. Bo ris Ber gant je na RTV Slovenija med drugim opravljal naloge urednika zunanjepolitičnih oddaj TV Slovenija, urednika TV Dnevnika, hkrati je deloval tudi na področju ustvarjanja radijskih programov. Od le ta 1989 do 1992 je bil pred se dnik re gi - o nal ne zve ze CIR COM, od le ta 1995 do 2001 pa je bil njen ge ne ral ni se kre tar. Od le ta 1990 je bil član Administrativnega odbora EBU, leta 1993 pa je bil izvo ljen za pod pred se dni ka EBU TV odbora. Je prejemnik številnih mednarodnih in slovenskih priznanj za dejavnost na področju krepitve pomena javnega ser vi sa, za spošto va nje in eman ci pa ci jo manjšinskih organizacij znotraj matične skupnosti tako v Sloveniji kot znotraj Evropske uni je. V zve zi s tem ve lja ome ni ti nje go vo ak - tivnost znotraj pristojnih organov Sveta Evro pe. Je eden od vi dnejših stro kov nja kov na področju teorije in prakse javnih RTV-servisov znotraj Evropske unije. JOŽE BER GANT Jože Bergant se je po končanem študiju na Fakulteti za elektrotehniko zaposlil na RTV Ljubljana in bil v zavodu zaposlen neprekinjeno vse do upo ko ji tve. Svo je de lo v jav nem za - vodu je začel kot odgovorni vzdrževalec v takra tni sku pi ni za TV in lin ke. V svo ji bo ga ti ka - rieri je večkrat napredoval, najprej na mesto inženirja za telekomunikacijske sisteme, kasne je, ko se je for mi ra la sku pi na za ra zvoj, je v njej de lal kot glav ni inženir za zve ze, sle di - lo je delovno mesto namestnika vodje razvoja, leta 1993 pa je postal pomočnik direktorja za izgradnjo. Leto kasneje je nadaljeval kariero kot namestnik direktorja Oddajnikov in zvez, po reorganizaciji pa je bil imenovan za vo djo sek tor ja zvez. V le tu 1973 je bil no si lec izdelave idejnega projekta skupnega večkanalnega radijskega omrežja, ki je bil osnova za projekt celovite obnove in dograditve zvez RTV Slo ve ni ja v le tih 79/80. V si stem zvez RTV Slovenija je vpeljal sistem CAMUS, izdelal projekt za postavitev zemeljske satelitske postaje RTV Slovenija za izmenjavo programov radia in televizije z Evrovizijo, po osamosvojitveni vojni za Slovenijo pa vodil celovito obnovo oddajnega centra na Kumu, sodeloval pri gra dnji in obno vi an ten skih stol pov na Krvavcu, Plešivcu in Trdinovem vrhu. Zaupana mu je bi la na ba va in iz gra dnja pr ve ga di - gitalnega radiodifuznega sistema zvez v Slove ni ji, ki je po stav ljen od Lju blja ne do Ko pra, kasneje je projektiral še nadaljnjo digitalizaci jo om režja do Ma ri bo ra in Hr vaške ter no vo digitalno povezavo med madžarskim studiem v Len da vi in Ma ri bo rom. Vsa le ta je kot stro - kovnjak na svojem področju sodeloval tako v domačih kot tudi v mednarodnih organizacijah, zvezah in delegacijah. STAN KO PER PAR Stan ko Per par se je po oprav lje ni di plo mi iz barvne televizije zaposlil na RTV Slovenija, v kjer je svo jo ka ri er no pot za č el kot inženir na oddajnem centru Nanos, kasneje je sodeloval pri montaži novih FM-oddajnikov ter prvega televizijskega oddajnika za barvno televizijo za program Televizije Koper. Sledilo je delo inženirja za probleme propagacije, delo glavnega inženirja za televizijo in pozneje delo vodje Razvoja in pomočnika direktorja Oddajnikov in zvez. V tem času je vodil pripravo načrta obnove in izgradnje oddajnikov in sistemov zvez, izgradnjo in postavitev novega antenskega stolpa in oddajnega objekta na oddajnem centru Krvavec, zamenjavo televizijskih oddajnikov prvega programa na Nanosu, Krvavcu, Kumu, Pohorju in Plešivcu, postavitev novih oddajnikov drugega televizijskega programa, v zadnjih letih pa izgradnjo mreže oddajnikov za digitalno televizijo. Kot priznan strokovnjak je sodeloval in predsedoval tako v domačih kot tudi v mednarodnih organizacijah, zvezah in de le ga ci jah. Vse od le ta 1974 je bil re - dno delegat pri Mednarodni telekomunikacijski uniji, v Sloveniji pa aktivni član skupine, ki je pripravila Strategijo prehoda iz analogne v digitalno televizijo v državi. Predaval je na številnih seminarjih in strokovnih srečanjih v Slo ve ni ji in po sve tu; je eden od po mem bnih snovalcev vsakoletnega EBU-simpozija Forecast, kjer predseduje sekciji uvajanja digitalne radiodifuzije. S svojim delom je postavil solidni temelj mreži oddajnikov in zvez, tako na področju načrtovanja kot tudi njene realiza ci je, ne le v Slo ve ni ji, tem več tu di širše v Ev ro pi in po sve tu. /februar 09/ kričač 7

8 jubileji tekst: D. K., foto: Stane Sršen 8 dan že 20 let V Ure dništvu od daj o kul tu ri na TV Slo ve ni ja so ko nec pre te kle ga le ta za be ležili dvaj - se tle tni co osre dnje kul tur ne mo za i č ne od da je Osmi dan in pe tnaj stle tni co od da je o kla si č ni glas bi Opus. Ob 50-le tni ci TV Slo ve ni ji pa so se spo mni li tu di nek da njih ustvar jal cev kul tur nih od daj, ki so na tem po dro č ju ora li le di no. Go stje v stu diu so bi li Jože Hu de č ek, San di Čol nik, Pe ter Ku har, Ja dran Ster le, o svo ji us pešni od da ji Po ve č a va pa je spre go vo ri la Maj da Šir ca, se da nja mi ni stri ca za kul tu ro. Z odlom ki iz nek da njih odmev nih od daj so opo zo ri li tu di na po mem bno vlo go že po koj nih av tor - jev to so bi li Jo vi ta Pod gor nik,to ni Tršar, Bra ne Pre stor in Maj da Knap-Šem be ra. Ko nec osem de se tih let se je spri čo šte - vilnih kulturnih dogodkov doma in tujem ter po vzoru nekaterih drugih podobnih oddaj na nacionalnih televizijah porodila ideja o nekoliko bolj dinamični tedenski mozaični oddaji, ki bi imela krajše prispevke in bi se od zi va la na vse ak tu al ne te me od klasične do sodobne umetnosti Osmi dan je po stal si no nim za od da jo, ki je v eni uri predstavila najpomembnejše kulturne dogodke preteklega tedna in poskušala nadgraditi osnovno informacijo, ki so jo gle dal ci do bi li v Dnev ni ku oz.po ro č i lih. Od - da ja je pri bližno na pet let spre mi nja la gra - fično podobo in špico, vsebinsko pa se je profilirala kot tista oddaja, ki se loteva tudi pe re č ih kul tur no-po li ti č nih vprašanj. Osmi dan ohranja svojo mozaično formo in se tu di da nes po skuša od zi va ti na vse relevantne kulturne dogodke, na kar opozarja z ločnicami-fokus ( najpomembnejši dogodek tedna), Forum (kulturno-politična tema z različnimi mnenji), Retrovizor (pogled nazaj,spominski prispevki ob smrti ali rojstvu velikih avtorjev), Portret (kratek por tret ra zli č nih ustvar jal cev), Pre mi e ra (kritiška refleksija ob osrednjih gledaliških, predstavah, operah, baletih, filmskih premierah). V devetdesetih letih se je pokazala potreba po bolj poglobljenem obravnavanju posameznih področij, prva v sklopu monotematskih oddaj je bila oddaja o klasični glasbi Opus, za katero je leta 1992 dala pobudo in napisala scenarij Darja Korez-Kore nč an, ki to od da jo še ve dno ure ja, si cer pa je tu di ure dni ca Ure dništva od daj o kul - tu ri. V okvi ru od da je Opus sta ste kli dve odmevni akciji-pomagajmo glasbenim talentom in Glasbenik leta. Akcijo Pomagajmo glasbenim talentom je urednica oddaje organizirala skupaj z Gallusovim skladom, s pomočjo katerega so zbirali denar za nadarjene glasbenike in jim omogočili študij ali kupili inštrumente. Leta 1994 so se v neposrednem televizijskem prenosu predstavili mladi talentirani glasbeniki, s čimer se je promovirala tudi oddaja Opus. Mlade glasbenike leta pa je izbirala posebna stro kov na ko mi si ja, ki je pre so ja la nji - ho ve do sežke in ob kon cu le ta so jim po de - lili nagrade v obliki recitalov in koncertov po Sloveniji. Ta kontinuirana želja po predstavljanju najboljših mladih glasbenikov je botrovala tudi Škerjančevi nagradi, ki jo je urednica prejela za svoje delo, kasneje ji je podelilo posebno priznanje-betettovo listino tudi Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. Darja Korez-Korenčan se je v oddaji lotevala tudi portretov uveljavljenih slovenskih glas be ni kov in skla da te ljev,ze lo odmevne so bile njene reportaže iz tujine,kjer je pogosto spremljala orkester Slovenske filharmonije, Simfonike RTV Slovenija, Opero in balet Ljubljana, zbor Carmina Slovenica, svetovne pianistične konference idr. Njihova gostovanja je zmeraj umestila v širši družbeni kontekst določene države in po skušala izve de ti čim več tu - di o tam kajšnji kul tu ri. V svojih oddajah je predstavljala tudi aktualne glasbene dogodke kot so Slovenski glas be ni dne vi, pa po le tni glas be ni fe - stivali, premiere oper v ljubljanski in mariborski operni hiši, koprodukcije, svetovno zna ne ume tni ke, ki so go sto va li pri nas itd.. Leta 2006 je pritegnila k sodelovanju politologa Gregorja Jagodiča in skupaj sta pripravila cikel oddaj Glasba in politika, za kate re ga so se za ni ma le tu di šole, saj je bil edukativno in dokumentarno naravnan. Po vzo ru od da je Opus so na sta le še šti ri polurne mesečne monotematske oddaje. Od da jo o li te ra tu ri Pi sa ve pri prav lja Alen ka Zor-Simoniti, oddajo Podoba podobe o likov ni ume tno sti Iz tok Prem rov, od da jo Umetnost igre o gledališču Marjana Ravnjak in od da jo o fil mu Ume tni raj Ze mi ra Pečovnik. Vse od da je so še da nes na pro gra mu, če - prav veliko gledalcev s poznim terminom emitiranja ni zadovoljnih. 8 kričač /februar 09/

9 RTV v EU tekst in foto: Vilma Štritof Čretnik Radio Slovenija na festivalu Prix Ex Aequo v Bratislavi Prix Ex Ae quo je bi e nal ni me dna ro dni fe sti val ra dij skih iger za otro ke in mla do stni - ke, ki je le tos med 17. in 23. no vem brom že se dmič po te kal v Bra ti sla vi. Krog ude - leženk, na ci o nal nih ra dij skih po staj, se širi. Le tos sta po leg ve č i ne ev rops kih ra dij - skih po staj so de lo va li tu di Av stra li ja in No va Ze lan di ja. Slo ven ska ra dij ska igra je na tem fe sti va lu sta ra in ce nje na znan ka, saj je pre je la že ne kaj na grad. Letos je Uredništvo igranega programa na festival poslalo dve radijski igri v kategorijo za otroke in eno v kategorijo za mladostnike. V kategoriji za otroke je tekmovalo 19 radijskih iger, v kategoriji za mladostnike pa 15. Mednarodna žirija na čelu s predsednikom Hakanom Oezalpukom s turškega radia je nagradila nemško delo Tobias in poznavalka živalskih sanj (Westdeutscher Rundfunk), v katerem mali Tobias, otrok sveže ločenih staršev, sanja hu de sa nje o živa lih in ne ve, ka ko bi se spo pa del s tem. Nje - gova zaveznica in rešiteljica postane čudaška in odmaknjena teta, ki mu pomaga rešiti zagato in s svojimi posebnimi in nevsiljivimi metodami soočiti se s hudimi strahovi. Posebno nagrado je prejel slovenski radijski režiser Igor Likar za radijsko igro avtorja Mihe Remca Lučkov let. Poetična in domišljijska radijska igra na fantastičen način prikazuje padalce regratove lučke, ki kot mali junak Luček prepotuje vesolje in v srečanjih z nebesnimi telesi doživlja različne preizkušnje. Žirija je delo označila kot potovanje z oč mi in s sen zi bil no stjo otro ka. Tu di dru ga slo ven ska igra v tej kategoriji, Medvedek in punčka avtorice Bine Štampe Žmavc in v režiji Ane Kra u tha ker, je dožive la izje mno do ber od ziv in je bi la pra vza prav ves čas tu di v igri za na gra do. Žiri ja je še po se bej na - gradila radijski mjuzikl Nihajoči drog švedskega radia za izjemen dosežek v tej zvrsti. V kategoriji za mladostnike, katere žiriji sem predsedovala, pa smo se posebej razveselili norveške radijske igre Vse za Daniela, saj obravnava popolnoma nekonvencionalno družino izrazitih individualcev, od katere si odraščajoče dekle želi le topline in malo več tradicionalnega druženja. Kljub razumevanju in to pli ni nje nih čla nov pa je doživ lja nje nje ne pr ve lju be zni pra va ve li ka pre iz kušnja in kaže na to, da ne gle de na družbe no stanje otroci zmeraj želijo in potrebujejo isto: občutek varnosti, sprejetosti in ljubezni. Igra je še posebej očarala z duhovitostjo in pozitivno naravnanostjo. Posneli in predvajali jo bomo tudi na našem radiu. Posebno nagrado pa smo dodelili hrvaškemu režiserju Mislavu Brečiću za režijo radijske priredbe Dumasovih Treh mušketirjev. Dinamična, ustvarjalna in energična režija je izko ri sti la vse pre dno sti ti pi č no fan tov ske avan tu ri sti č ne pre iz - kušnje, ki po me ni tu di pot k odrašča nju in k izo bli ko va nju vre - dnot. S sodelavci je ustvaril duhovito produkcijo in moderno interpretacijo klasične zgodbe. Vse tri slovenske radijske igre so bila na letošnjem festivalu (v kategoriji za mladostnike je konkurirala igra avtorice in režiserke Irene Glonar) posebej opazne tudi zaradi kvalitetne tonske produkcije, pri čemer velja pohvala tonskim moj strom, ki ta ko do ka zu je jo, da se ga jo v sam vrh v me dna - rodnem prostoru. Zato smo na delo Uredništva igranega programa in na njegovo mesto v mednarodnem prostoru lahko upravičeno ponosni. Zadnji dan festivala je potekala tudi mednarodna de lav ni ca na te mo ra dij skih pro gra mov za otro ke, ki so se je ude - ležili tu di naši ra dij ski ko le gi s I. pro gra ma. Pre dvsem se je ukvar - jala s tem, kako pritegniti mlade in najmlajše poslušalce zlasti ob zavedanju, da se je medijska percepcija in percepcija vsakovrstnih vsebin mlade in najmlajše generacije zaradi tehnološkega razvoja in rapidno spreminjajoče se medijske pokrajine korenito spremenila in da je nenehno potrebno iskati nove poti do poslušalcev oziroma uporabnikov radijskih vsebin. Slovaški radio (Slovensky Rozhlas) je bil prijazen gostitelj, Raina Konstantinova, direktorica EBU za ra dio, pa je kot ča stna go stja de lav ni ce in fe sti va la po da - ri la, da je ra dij sko de lo za otro ke ne kaj, kar nas lah ko naj bolj iskreno zapolnjuje, nam nudi nekakšen azil v histeriji sodobnega časa, hkrati pa je eno najvznemirljivejših izzivov pri ustvarjanju v radijskem mediju. /februar 09/ kričač 9

10 naša leta Jure Culiberg Ju re Cu li berg je na Ra dio Lju blja na prišel ok to bra le ta Do bro se spo mi nja le - ta 1968, ko je kot sre dnješolec oprav ljal pra kso na ra diu in se je v ča su in va zi je na Češko slo vaško v Pra gi zažgal štu dent Jan Pa lach. Ta krat so na ra dij ski stre hi na me - sti li bo de čo žič no ogra jo, ki je tam še da nes. Ra dio bi bil pač pr vi na uda ru. Ju re je imel sti ke z ra di em že od ma le ga, ko je pel v zbo ru pod vod stvom Ja ne za Ku har ja.»v nje gov spo min smo usta no vi li Društvo Ja nez Ku har in iz da li njegov življenjepis. Bil je odličen harmonikar in zborovodja. Takrat se ni ve li ko ho di lo na mor je, z zbo rom pa smo za na gra do vsa ko le to odšli v Šilje vi co. Na te ra si nad mor jem smo va di li in se na u č i - li vr sto pe smi, ki smo jih po tem po sne li. V naši efek to te ki hra ni mo po sne tek po tre sa ko nec le ta 1959, ki ga je v fil har mo ni ji med sne - ma njem pe smi po snel Ser gej Do lenc.«že pri de se tih le tih je v otroškem zborčku opazoval snemanje v radijskem studiu 14.»Tudi sam sem si zaželel, da bi kdaj to po č el, ker so me lu č ke na sne mal - ni mizi zelo pritegnile. In tako se včasih želje tudi uresničijo.«ve li ko v ope ri»od sedmega leta dalje sem skoraj redno statiral v operi. Enkrat sem na sto pal tu di kot so list. V ope ri Bo hem me sem za pel - Jaz bi ko nja rad, ki pi ska. Lju bljan ska ope ra je bi la ze lo do bra. V njej sem se na va dil po slušati. S tem sem si izo stril sluh, kar mi pri de lu po - maga. Že kot praktikant sem samostojno snemal oddaje pod mentor stvom Bo ru ta Tur ka. Ve del je, da se sa mo z gle da njem ne bo mo ničesar naučili. Zaupal mi je in nekoč celo zamudil snemanje. Dana, ki je vo di la sne ma nje re klam, je bi la ze lo za skr blje na, saj smo bi li na te snem s ča som.«med pre no som za Val 202 v Ra den cih le ta 1974 z no vi nar jem Er ne - stom Ružič em. Naj prej v go vor ni sku pi ni Le ta 1970 je Ju re ob pri ho du na Ra dio Lju blja na spr va kot te hnik so de lo val pri obli ko va nju no vi nar skih pris pev kov. Pre našal je te kmo - va nja v Pla ni ci, Kranj ski go ri in no go met po vsej Ju go sla vi ji ter dru - ge pri re di tve. Za ni mal ga je Jazz. Na fe sti va lu v lju bljan skih križan - kah je kot ozvočevalec sodeloval dolga leta, tudi s snemalcem Stane tom Kun cem Kun di jem. Službe no je po to val v šte vil na ju go slo - van ska me sta.»pre našali smo ak tu al ne do god ke, par tij ske in sin di - kal ne kon gre se, 25. ma ja dan mla do sti, sprem ljal sem tu di Ti ta. Če - prav nisem bil nikoli v partiji, me zaradi tega ni nihče maltretiral. Teh železnih časov, kot jih mnogi poimenujejo, nisem občutil.«ju re je spr va na me ra val sne ma ti glas bo, ko pa so v dram skem stu diu od pr li de lov no me sto sne mal ca, se je odlo č il in odšel v kul - tur no ume tniški pro gram.»sne ma li smo ra dij ske igre in vse dru ge kul tur ne od da je. Vč a sih je bi lo na pro gra mu ze lo ve li ko mla din skih od daj: ra dij ska šola za višjo in nižjo sto pnjo, ki so se vr te le vsak dan. Pri mar si ka te ri od da ji je bi lo tre ba do bro pre mi sli ti, ka ko jo tu - di ton sko iz pe lja ti.»ne koč sem na le tel na to, da bi mo ral med le - tom po sne ti le ta lo bra tov Wright. Pre mišlje val sem, kakšno je bi lo to le ta lo. Ve del sem, da je ime lo dvo tak tni mo tor. Ta ko sta dvo tak - tna ko sil ni ca, po sne tek se ve da, in zvo ki sta re ga ko le sa ime ni tno le - te la po zra ku, če sem na ma gne to fo nu le ma lo spre mi njal hi trost tra ku. Na po lju den na č in smo izo braževa li otro ke, ve li ko krat z igra - ni mi pri zo ri. Ra dij ske igre sem sne mal že v ča su, ko je bil v službi še Fran Mi lč in ski Ježek kot režiser in sta ro sta ra dia. Spo mi njam se Dušana Mav ser ja, ki je bil naj prej ton ski moj ster, ka sne je pa režiser. On je usta no vi telj naše ta ko bo ga te efek to te ke. Že v ča su, ko je ma gne to fon bil še 'na elek tri ko', je ve li ko ho dil oko li in sne mal.«v tistem času je Rapa Šuklje. v okviru literarne redakcije, uvedla od da jo Naš eks pe ri men tal ni stu dio. Ta od da ja nam je res da la kri - la. Omo go č a la nam je ume tniško ustvar jal nost in svo bo do. To je bil za č e tek ste rea pri ra dij skih igrah in osta lih te hni č nih vra go lij, ko li - kor nam je dopuščala takratna tehnologija. Snemali smo večkanalno v stu diu 13 na AM PEX mgf. Dušan je bil men tor, Zma go Fre ce av tor in asi stent - jaz pa sem sne mal.«imam sre čo, da sem prak tik Sne ma lec mo ra po sne ti ve li ko šumov. Ta ko se po č a si pol ni ra dij - ska efek to te ka.»na Ra diu je ne ko rek ten in slab odnos do efek to te - ke, ki ni sa mo ra dij ski, - je pra vza prav slo ven ski ar hiv. Shra nje na je vr sta efek tov kot so: žetev žanjic, vožnja par ne lo ko mo ti ve, sta tve, sto pe, ki jih zdaj ne mo re mo več po sne ti. Pre več brez skr bno de la - mo z ar hi vom. Ko ga bo mo uni č i li, ga ne bo moč več na do kna di ti. Tu di naš do ma či pti č ek se dru ga če oglaša kot tuj. Kadarkoli se pogovarjamo o onesnaženosti, se nihče ne dotakne one snaženo sti s hru pom. V goz du ali na pla nem se da leč slišijo gla so vi le tal, mo tor nih žag, hrup mo tor nih vo zil. Pra vo tišino je ze - lo težko naj ti. One snaženost s hru pom je ve li ka, pa se ni hče ne zmi gne, da bi to pre pre č il. Ze lo težko je po sne ti efek te na ra ve.«ko se je od pr lo de lov no me sto v dram skem stu diu, je naš so be - sednik, ki govori počasi in strnjeno, snemal radijske igre.»sprejeli so me z od pr ti mi ro ka mi, v stu diu pa sem se ve dno do bro po č u til. Z asi sten ti smo pri ja te lji. Brez nji ho ve ve li ke po mo či in na ta nč no - 10 kričač /februar 09/

11 tekst: Jože Skok du, gra du Snežnik, Ire na je režira la. Mo ra li smo po sne ti ve ri ge, le - se ne sto pni ce, dvo ra ne. Igral ce smo po sne li v stu diu. Če se kjer ko - li pojavimo, so ljudje zelo prijazni in razumejo, zakaj snemamo.«v pogovoru z igralci ob snemanju radijske igre v Mariboru leta sti teh šti ri de set let ne bi preživel. Ve dno smo se za ve da li, da smo eki pa: režiser, te hni č ni asi stent, asi stent režije, glas be ni oprem lje - va lec ali kom po nist in igral ci. Vzdušje na sne ma njih je bi lo pri je tno in ob de lu smo se tu di za ba va li. Igral ci so me ve li ko krat po sne ma - nju spraševali, kako je kaj 'izpadlo'. Očitno so gojili visoko mero spoštovanja tudi zaradi učinkov mojega dela. S Poldetom Bibičem sem se spoprijateljil prav na snemanjih, čeprav zme raj hu do mušno pra vi, da ga naj ne po dim le vo in de sno po stu diu, ker ko do ma po sluša igro iz tran zi stor ja na hla dil ni ku, ne sliši no be ne ra zli ke. V stu diu ni ble fa. Igra lec ni ma ge ste in mi - mike, vse mora storiti z glasom. Igralec gradi radijsko igro tako kot bi ustvar jal glas bo. Gre za vr sto stva ri, ki so dra ma turško do lo č e - ne, da je igra do volj hi tra, da je v ne kem lo ku in ra zum lji va. Da ima svoj radiofonski izraz, kar je bistveno.«v dram skem stu diu mi za že di gi tal na Pre hod v di gi tal no do bo je bil za Ju re ta kar na po ren.»mešal na mi za me ne ubo ga. Mor da imam pre su he pr ste. Ko so jo ku po va li, nas ni ni hče vprašal, kakšno po tre bu je mo. No va mešal na mi za, skupaj z računalniškim programom, ni narejena za snemanje radijskih iger. Ver je tno bi za hi trejše de lo mo ra li našo efek to te ko naj - prej spraviti v digitalno obliko.«le ta 1978 je Ju re Cu li berg pre jel odmev no na gra do RAI za ton ski po sne tek na Prix Ita lia (edi no na ra diu) za po sne tek igre En dan De - nisa Ivanoviča, ki jo je napisal Vladimir Kocjančič.»Všeč mi je bila obrazložitev žirije, da so opazili beautiful (sound) zvok in (background) ozadje. Takrat so edino v reportažnem avtu na Televiziji imeli ste reo na gro, ki pa si je ni sem mo gel do bi ti. Za to sem si jo spo so dil v Za gre bu pri ton skem moj stru in pev cu He ge dušiču. Za njo je bil ose bno za dolžen. V enem te dnu sva s San di jem Zgon cem po sne la ves tekst in po se bej še efek te. Sne ma li smo do ku men tar no, z igral ci v av to bu su, 'fa br ki', na ce sti, mon ti ra li pa v Stu diu 11, ki je že bil ste - reo. Vse pa je bi lo še ana lo gno. Pred tem sem rav no ta ko za De ni sa do bil ton sko na gra do tu di na Ohri du, ki je bil en kra ten fe sti val v okviru JRT. Poznali smo se med seboj, tekmovali kateri center ima boljše od da je - bolj ra di o fon ske. Ta ko sem se naj bolj ra zve se lil na - grade za nov radiofonski pristop pri radijski igri 'V maternici koroške Slovenke' in nagrade za eksperimentalno oddajo Fauvel. Obe je režira la Ire na Glo nar. Ta ko so le ta te kla in ne dav no sem ko nč al pet - sto to ra dij sko igro. Mo ram pri zna ti, da me je kar ga ni lo.«v No vem Sa du je Ju re pre jel na gra do za ton ski po sne tek Her ma - na Celj ske ga.»z Zma gom sva po sne la efek te v Pre djam skem gra - Igra, ki se do ga ja na de re zi ni»te ni moč po sne ti, ker je to pra sta ro pre vo zno sred stvo, ki so ga po ga nja li na ro ko. Lah ko jo vi di mo v sta rih kav boj skih fil mih. Ra - zmišljal sem, ka ko bi se naj bolj pri bližal te mu zvo ku. Pra gov ni vo zi - č ek še ob sta ja, ni sem pa ve del, kje bi ga po snel. Pro ga Ri bni ca Ko č - ev je je bi la prak ti č no uki nje na - to rej bo tam mir. Po znal sem gos - po da iz žele zniške ga mu ze ja, ker sem za nje po snel vlak na pa ro. Odločili smo se, da gremo v Ribnico posneti pragovni voziček, če že derezine nimamo. Načelnik postaje je bil vidno razočaran. Pričakoval je te le vi zi jo, to rej ka me re, in bil slo ve sno oble č en. Ko sem mu po - ka zal ka se tnik, je ce lo odvr nil, da ga ima tu di on do ma. Na po sta ji je bila dizelska lokomotiva, pripravljena za odhod in sem jo posnel. Lepo je po tro bi la in od pe lja la. Na sto pi la je tišina, saj ne sme bi ti hru - pa, če se de re zi na pe lje prek ste pe. Sne ma nje smo po ne kaj urah ko - nčali, pa sem vprašal postaje-načelnika, če želi posnetke poslušati. Ka se to sem za vr tel na za č e tek, po za bil pa, da sem na njej po snel tu - di lokomotivo. Kar naenkrat je načelnik postaje skočil s tirov, tako da mu je sne lo slušal ke. Ni sem se mo gel pre ma ga ti in sem se za sme jal. Žele zni č ar ne sme sta ti na ti ru, ko za tro bi 'mašina'.«glas ba in ra dij ska igra Ju re je še sne mal na te re nu, po tem pa vse več ča sa pre bil v stu - diu.»ob pri li ki me je obi ska la ma ma. Ko sem jo pri pe ljal v stu dio in ji de jal, da de lam tu že tri de set let, mi je odvr ni la, da ona ne bi v njem vzdržala ni ti če trt ure. Pro stor brez oken se ji zdel kot ne - kakšen bun ker.«ve li ko krat se za ra dij sko igro na piše tu di glas ba. Ta ko se je sre č al z raznimi komponisti: Borutom Lesjakom, Bojanom Adamičem, Urbanom Ko drom, Al dom Ku mar jem in dru gi mi.»vso glas bo za ra dij ske igre po sna mem sam, vklju č no s son gi. Glas ba v ra dij ski igri po me ni del le te in mo ra ustre za ti. Ta ko na pri mer sa mo ma lo pre več odme - va v pe smi igral cu spre me ni vlo go. Za to je po mem bno, da se vlo ga nadaljuje tudi v songu. Z instrumenti pa lahko podpremo igralca. Če je interpretirana ptička, je flavta že primeren instrument, za medveda bas in po do bno. Mo ram re či, da sem se z vse mi kom po ni sti do bro ra zu mel. Upošte va li smo de lo, ki je bi lo sku pno, in se ta ko hi tro do - govorili za način snemanja. Občudoval sem Adamiča, ki si je v poznih letih kupil računalnik in nanj komponiral ter snemal. Le včasih me je ra dij skem stu diu 11 le ta Ju re, Aleš Jan in Zma go Fre ce. /februar 09/ kričač 11

12 naša leta prišli - odšli ODŠLI V DECEMBRU 2008 PPE TV SLOVENIJA MARJAN CIMPERMAN mojster zvoka ANDREJ KNAFLIČ mojster zvoka BORIS LUNAČEK oblikovalec zvoka TV/RA produkcije MARKO TAJIČ mojster zvoka NADA KISOVEC montažerka MARTIN LUKŠIČ oskrbnik voznik reportažnega vozila ANTON STRGAR inženir laboratorija specialist NENAD ŽIVKOVIČ scenski slikar mojster IZTOK RUDOLF scenski mizar mojster Med pre no som ve slaške te kme z Ble da le ta poprosil, če pridem k njemu, da skupaj narediva miks.«sne mal no de lo je ve č i no ma stre sno.»zdaj ima mo kar ne kaj po - ma gal. Prej smo de la li vse na ro ke. Še trak smo re za li s škar ja mi. Na magnetofone smo dali trakove in jih zavrteli. Če fizično nismo zmo gli po sne ti sce ne,(pre ma lo mgf.), smo jih dva krat pre sne li, ve - č krat pa ne, si cer bi zra ven slišali še šum tra ku. Čas za sne ma nje radijske igre se je z digitalizacijo povečal vsaj za trikrat.«pri snemanju radijskih iger je potrebna velika koncentracija, predvsem pa do ber sluh.»efek te zla gam po in to nan ci. Mor da se to smešno sliši. Ve li ko krat po seže nek efekt v glas bo, pre li vi pa mo ra - jo bi ti meh ki. Kakšen efekt ce lo od stra nim, ker se ne uja me z osta - li mi in ne ka ko štr li. Gre za ume tniško este ti ko.«bolj na za č et ku službe ne po ti je Ju re sne mal ra dij sko igro o Bit - ki na Ne re tvi.»pred stav lja mo si, da je bi lo tam na pri mer dve sto tankov, petsto topov, deset tisoč pušk in da je to glasovno Bitka na Ne re tvi. V bi stvu pa bi s tem trak za pol ni li z zvo ki, ki so po tem ne - raz po znav ni. Ko sem po skušal mi ksa ti, sem vi del, da to no bo šlo. Odlo č il sem se, za ko nja, ki hr za, ker je to sti ska pre strašene živa li na bo jišču, ne kaj pušk, tank in pa ni ka lju di, da obč u ti mo gro zo, tr - pljenje, da se končujejo življenja.«ve li ko ča sa za ho bi je ni ma»v stu diu mo ram prežive ti dnev no po osem ur. Če do ma pre bi - ram tekst, mi teh ur ni hče ne pri zna in ne upošte va. Če želim pre - bra ti ra dij sko igro, jo pre bi ram zju traj ob ka vi in to re dno po č nem še ve dno do ma. Ne vi dim ra zlo ga, da bi se udi njal za ne kaj ur in te - ga ne na re dil pošte no. Veliko sem delal tudi za gledališča. Z Dragom Živadinovom smo snemali Krst pod Triglavom, Rdečega pilota in drugo. Dejal je, da je bil že mar si kje po sve tu, da pa ni kjer ni ta ke ga vzdušja kot na Ra - diu, v stu diu 02. To je bi la ve li ka po hva la nam vsem.«ju re ve li ko vr tna ri, de la okrog hiše, kjer je oprav kov ve dno do - volj.»izrazitega hobija nimam. Zbiram kovance in znamke, vendar ne preveč strokovno in veliko. Zelo rad potujem in fotografiram. Na potovanjih se rad srečam z domačini, če je le mogoče. Tako bolje spo znaš deželo. Z Ire no sva bi la v Me hi ki, na Taj skem, Sin ga pur - ju, Grčiji, Tunisu v Petri. Z mestnim gledališčem ljubljanskim smo bi li na Širi Lan ki. Po koj ni Zlat ko Šugman je or ga ni zi ral izlet in nas tu di za ba val. Ve č krat grem tu di v gle da lišče. Rad ni še po ve dal, da brez dobre strokovne in povezane ekipe ni umetniškega dela. Razni 'bra tje in mi si ce', ne na pol ni jo našega du ha in brez našega le - pega jezika, nimamo prihodnosti.«ppe RADIO SLOVENIJA MATJAŽ SPREIZER oblikovalec zvoka RA/TV produkcije MAJDA GARVAS RTV arhivarka VERICA ŠTRUBELJ RTV arhivarka PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIA VLADO OSTROUŠKA urednik oddaj OE ODDAJNIKI IN ZVEZE NATALIJA DELIJA sam.strok.sod. za finance in računov. ANDREJ ŠUMAN - oddajničar VODSTVO JZ RTV SLOVENIJA BORIS BERGANT svetovalec generalnega direktorja SPLOŠNE SLUŽBE SLAVKO PRIMČIČ voznik terenskih ekip PRIŠLI V DECEMBRU 2008 PPE RADIO SLOVENIJA NASTJA CAJHEN tuttistka KRISTUPAS KELLER - tuttist ODŠLI V JANUARJU 2009 PPE TV SLOVENIJA BOŽENA NOVAK - organizatorka izvedbe MARIJANA ROŽIČ oblikovalka maske PPE RADIO SLOVENIJA KATARINA FISTROVIČ koordinatorka programa MAJDA GORUP tajnica PPE REGIONALNI CENTER KOPER-CAPODISTRIA JANA HMELJAK - oblikovalka zvoka TV/RA produkcije PRIŠLI V JANUARJU 2009 PPE TV SLOVENIJA VESNA DERŽEK novinarka specialistka analitičarka PPE RADIO SLOVENIJA IRENA LESJAK strokovna sodelavka za koncertno dejavnost MATEJ PRAPROTNIK novinar urednik ŽIVA TRČEK turnusna urednica 12 kričač /februar 09/

13 Izo braževal ni pro gram TV SLO tekst: Jadran Sterle, foto: Jožica Zafred dediščina kamnapastirske hiške na Krasu Do ku men tar no-igra ni film Ko so v ča su ne o li ti ka, mlajše ka me ne do be, te da nji lju dje udo ma č i li pr ve ga psa, dro - bni co in po se ja li pr vo pšeni co, so se usta li li na enem me stu ter si po sta vi li bi va lišča. Na se ver nih oba lah Sre do zem ske ga mor ja, kjer je ka sne je za cve te la mar si ka te ra ci - vi li za ci ja oz. kul tu ra, so bi le po kra ji ne ka mni te, spre mem ba vre me na pa je na re ko - va la se li tve in iska nje pašni kov za čre de dro bni ce, te ne ne hne pre dvsem pa za go - tov lje ne ko li č i ne hra ne. Na dinarskem krasu, od zaledja Tržaškega zaliva do Grčije, so prebivalci zidali bivališča predvsem iz kamna potem ko so bili številni spodmoli že naseljeni. O tem najbolj priča kultura gradišč iz ča sov po zne ba kre ne do be, okrog sto le tja pr.n.št. Tu di mnogo kasneje so prebivalci teh krajev od Pirenejev do zahodnih obal da našnje Tu rč i je, zi da li hiše iz ka mna; da nes je to etno loška redkost, kvečjemu pomnik kulturne dediščine. Maj hne ka mni te hiške, ki so jih pa stir ji in po lje del ci zi da li ob bolj oddaljenih pašnikih ali njivah, pa so preživele stoletja in tisočletja vse do da našnjih dni, ko so tu di sa me zdr sni le v zgo do vi no ali preteklost, tako kot pastirji in poljedelci. Na Kra su je še ne kaj takšnih pa stir skih hišk, ki so si cer gra je ne v te hni ki su he zi da ve, se pa vse e no rušijo in se se da jo v amor fne ku - pe ka me nja. Ne ka te ri Krašev ci ra zmišlja jo, da bi jih zašči ti li kot kul - tur ni spo me nik, a je za en krat le ma lo lju di, ki ta ko vi di jo to našo (panevropsko) kulturno dediščino. Upam, da bo film (po snel ga je Bo ris Po ro pat, mon ti ral pa Mi ha Hva le), ohra nil še živo pri po ved o ča sih, ki so prav kar mi ni li ter da bo oza ve stil tu di ti ste držav ne de jav ni ke, ki odlo č a jo o naši kul tur - ni de dišči ni. Pa stir ske hiške so de dišči na naših de dov in sku pni spomin Evrope. Vredne so, da jih zaščitimo in ohranimo zanamcem! V filmu sodelujejo: arhitekta (dr. Borut Juvanec, dr.ljubo Lah), nekdanji pastirji (Virgilij Tavčar, Adrijan Kocjan),»zidarja«pastirske hiške (Boris Čok in Marjan Ozbič), zgodovinarka (Gabrijela Rebec- Škri njar), to da naj bolj so č ne pri po ve di se ve da pri ha ja jo iz ust do - mačinov, nekdanjih pastirjev. Največ jih je v okolici Lokve, kjer živi odličen poznavalec Boris ČOK; velika zna povedati Bruno Kralj iz sosednjih Trebč, Marjan iz Kosovelij, nona Elica Sila in Peter Štok iz Po vir ja.in še jih je Vir gi lij Ta vč ar je svo je pa stir sko in uč no živ - lje nje v Po vir ju in po tem kot al pi nec v Ao sti po pi sal v odli č ni knji - gi»trideseta leta v Povirju«, ki nudi živo podobo tistih časov. Ob tem pa smo z»mla di mi pa sti rč ki«iz Po vir ja, ki jim je»ta za re sne«krave posodil Branko Mahnič iz Brestovice, uprizorili pravo pašo na napajališču Globočaju, kjer so se pastirčki razigrali ob pastorskih igricah dokler ni»mama Danica«iz Brestovice prinesla»marendo«, okusno repo z ocvirki, potem ko je na vozičku(»premci«) peljala mle ko v Trst. Sodelovanje z domačini je bila tista»žlahtna pika na i«(strokovnja ki bi de ja li»pre sežek«), ki je fil mu vda hnil okus zgo do vi ne in re - alnosti.v pogovorih pa so mi razkrili še marsikatero zgodbo iz nji ho vih kra jev (Po vir, Bre sto vi ca, Žir je,itd.), vre dno ekra ni za ci - je.in Fran ko Uršič, pred se dnik Kra jev ne sku pno sti Po vir, je pri pra - vil ve li č a stno pred pre mi e ro fil ma v Po vir ju! Dvo ra na se je kar širi - la od radovednih obiskovalcev, predvsem domačinov. Vsem njim moja iskrena zahvala! Kot nekakšna»dokumentarna poslastica«pa zasijejo fotografski utrin ki s sne ma nja, ki jih je vse dne ve ve stno be ležila fo to gra fi nja JOŽICA ZAFRED iz Divače. Ustvarila je vrsto fotografij, portretov pa stir skih hišk in lju di, pa stir jev in čla nov sne mal ne eki pe TV Slo - venija. Ob projekciji v Povirju so fotografije vzbujale ravno toliko za ni ma nja kot film mor da pa se je mar sik do pred nji mi zadržal več časa kot pred»gibljivimi slikami«. Jožica Zafred je že večkrat s fotografskim aparatom spremljala delo TV ekipe pri snemanju različnih projektov, in spremljajoče občasne razstave so vedno obogatitev tako filmske projekcije kot pogovora članov ekipe z občinstvom. Dobrodošla, pa še benevolentna popestritev. /februar 09/ kričač 13

14 projekti TV EMA ja nu ar ja in 1. fe bru ar ja se je v stu diu 1 naše te le vi zij ske hiše zgo di la EMA Ev - rops ka Me lo di ja, ki je zo re la že me se ce prej, a je z dre ve sa od pa dla na sve tov ni dan bo ja pro ti ka je nju. Ja, oko li EME se ve dno ka di. In kjer je dim, je tu di ogenj, pra vi - jo ne ka te ri. Zmagovalci bodo nastopili v Rusiji. Mi smo dim upo ra bi li za boljši vi zu al ni in sve tlo bni vtis, okre - pljen lu č ni park in LED za ve sa pa sta Emi pri da la sta tus šova in gla - mur ja.»go re lo«pa je bolj v gla vah izva jal cev, av tor jev in za ložni - kov, ki so po razglasitvi rezultatov ritualno Javni zavod in slovenski oddelek za Hollywood (beri Razvedrilni program) primerjali s prostorom, kjer se pripravljajo gastronomske in kulinarične specialitete. Desa Muck je spisala dia- in trialoge Maje Martine Merljak, Ajde To man in Pe tra Po le sa. Sle dnji je v pri mežu de bi tantk kar ne kaj krat ostal brez be sed. Eki pa Eme, ne kaj manj kot 150 nas je bi lo, je ustvarila najbolj gledan in odmeven televizijski dogodek leta. Po po dat kih AGB Me die je bil de lež gle da no sti ob raz gla si tvi kar 69 %, ra ting pa 31,4 %. V šte vil kah je fi nal ni slo ven ski iz bor gle da lo ne - verjetnih gledalcev. Najbolj oglodana vseslovenska kost se v glavah in na papirju zač ne že ne kaj me se cev prej. Je sku pin ski iz de lek, te ga ne gre po za - bi ti, pre dvsem pa zah te va pre cejšnje šte vi lo pred pri prav, uskla je - vanj, kom pro mi sov. Cilj ni sprint je dožive la v dru gi po lo vi ci ja nu - arja, ko smo po izžrebanem vrstnem redu preizkusili igralske sposo bno sti vseh izva jal cev, jih po sta vi li pred ka me ro in z nji mi po - sneli predstavitvene filme. Povabljeni avtorji / izvajalci so dvignili ra ven kva li te te glas be ne po nud be, na EMI 09 se je ro di lo cel kup us pešnic in te ga smo ve se li. V Moskvo gredo Žiga Cerar (1. violina), Matjaž Bogataj (2. violina), Lu ka Du ka rić (vi o la) in Sa mo Der višić (če lo), ki no si jo ime Qu - ar tis si mo. So mla di in uve ljav lje ni glas be ni ki, ki kot so li sti ali čla - ni različnih komornih zasedb koncertirajo doma in na tujem. Sklad ba Lo ve symphony je za ni miv glas be ni eks pe ri ment, ki združuje pop ritme s klasiko in ženskim vokalom, katerega lastnica je Mar ti na Ma jer le, ki je že va je na ev ro vi zij ske ga odra, saj je bi - la spremljevalna vokalistka pri Alenki Gotar v Helsinkih. Ema je ta ko mi mo (za eno le to), ko se bo zgo di la pri ho dnja. In ko bo slovenski medijski prostor spet v pričakovanju spletk, intrig, pre ra č u na vanj, ugi banj, ko men ti ranj, kri ti zi ranj gos po di č ne, ki dvi - ga naj več pra hu. Po no sni smo, da jo ima mo. Da je naša. In da osta - ja ta ko oble ga na tu di v zre lih le tih. Več na Emini mušketirji: Urednik projekta Vanja Vardjan, Njegova desna roka - redaktor Andrej Hofer, Režiser Njegoš Maravič 14 kričač /februar 09/

15 tekst: Andrej Hofer, foto: Darko Koren Izvajalcem krepko pomagajo režiserjeva navodila Kakovost zvoka je odvisna od nas Zanimanje medijev je bilo izjemno Zmagovalca lanske Eurovizije smo pričakali na Brniku O primernosti TV studia za Emo bi lahko kaj rekli najbolj zaposleni Nadzorni svet RTV Slovenija sprejel programsko-poslovni načrt za leto 2009 Na prvi februarski seji Nadzornega sveta RTV Slovenija je generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej prvič ocenil poslovanje RTV Slo ve ni ja v le tu To je bi lo po zi tiv no, saj do da nes RTV Slovenija ni najemala kreditov. Glede na globalno finančno situacijo in negotovost glede obljubljenih sredstev s strani države, pa je bilo potrebno sklepati kompromise. V letu 2008 smo za pro gram ski del po ra bi li zgolj 2 mio EUR obve znic, no be - ne del ni ce pa ni smo pro da li. Kljub in fla ci ji in kljub te mu, da se v zadnjih letih RTV prispevek ni povečal, nam je uspelo sredstva zagotoviti v okviru razpoložljivih notranjih rezerv. Ob uvedbi novega plačnega sistema s strani javnega sektorja država edino Radioteleviziji Slovenija ni prispevala obljubljenih sredstev za plače. Kljub vsem težavam, s katerimi se soočamo, je končni poslov ni re zul tat po zi ti ven in to je do bra osno va za le to 2009, ko bo RTV Slovenija poslovala v skladu z varčevalnim programom. Nadzorni svet RTV Slovenija je na seji sprejel Programsko-poslovni načrt RTV Slovenija za leto 2009, so sporočili. /februar 09/ kričač 15

16 Odno si med za po sle ni mi foto: Darko Koren Mob bing psi hi č ni te ror na de lov nem me stu Na RTV Slo ve ni ja sta že la ni Svet de lav cev in ge ne ral ni di rek tor An ton Gu zej kot pred stav - nik de lo da jal ca skle ni la Do go vor o pre pre č e va nju in od prav lja nju mob bin ga v jav nem za vo du RTV Slo ve ni ja. Na po dla gi te ga do go vo ra je bil usta nov ljen tu di sku pni Od bor za pre po zna - va nje in pre pre č e va nje mob bin ga. Do go vor je objav ljen na in tra ne tni stra ni sve ta de lav cev Z mobbingom označujemo čustveno in psihološko nasilje na delovnem mestu, pri čemer gre pra vza prav za bolj pre fi nje no in do - mišljeno obliko terorja (poleg klasičnega, verbalnega in spolnega nasilja), s katerim je mogoče psihično, čustveno, socialno, informacijsko in/ali poslovno onemogočiti sodelavca. Mob bing si cer ni ne kaj no ve ga, ven dar se je v za dnjih le tih ta ko v sve tu kot pri nas mo č no povečal in zato postal aktualna tema vsakdanjega življenja. Izvor besede mobbing izhaja iz gla go la»to mob«, ki v slo ven skem pre vo du pomeni šikanirati, napadati, tiranizirati. Z mobbingom torej označujemo konfliktno komuniciranje na delovnem mestu med sodelavci, ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri čemer je žrtev dalj časa izpostavljena sistema ti č nim na pa dom ene ali več oseb. To po - meni, da o mobbingu lahko govorimo šele takrat, ko se le-ta do ga ja vsaj en krat na te den v ob do bju pol le ta. Najpogostejši vzroki za nastanek mobbinga so v nesposobnosti odkrivanja in reševanja konfliktov, slabi organizaciji dela, slabem vo de nju, ne ja snih pri stoj no stih, ose bnih motivih ter zmanjševanju števila zaposlenih, preobilici dela itd. Posledice tega pa se ne kažejo sa mo pri žrtvah in so de lav cih, tem - več tudi pri zmanjševanju gospodarske uspešnosti. Znaki oziroma dejanja, iz katerih je mogoče prepoznati mobbing V osno vi gre za pre mišlje no, žalji vo, ne pri - jazno in ponavljajoče se ravnanje do žrtve, ki se lah ko kaže z ra zli č ni mi de ja nji, med ka - terimi se najpogosteje pojavljajo naslednja: na pa di na možnost izražanja (omejevanje možnosti komuniciranja, jemanje besede, kričanje ali zmerjanje, stalno kritiziranje, grožnje ipd) napadi na socialne stike (premestitev v druge poslovne prostore daleč od sodelavcev, prepoved pogovora sodelavcev z žrtvijo mobbinga, splošna aroganca, ignoranca s strani zaposlenih in vo dje itd) napadi na socialni ugled (obrekovanje, poskusi smešenja, napadanje političnega ali verskega prepričanja ipd) napadi na kakovost delovne in življenjske situacije (žrtev ne dobiva novih nalog, odvzete so ji vse delovne naloge oz dobiva le naloge, ki jih ni mogoče uresničiti ipd) napadi na zdravje (siljenje k opravljanju zdravju škodljivih nalog, grožnje s fizičnim nasiljem, namerno povzročanje psihične škode...) Od bor za pre po zna va nje in pre pre č e va nje mob bin ga 16 kričač /februar 09/

17 in memoriam Iva nu v slo vo Ka ta ri na Fi stro vič Ko se je Ka ta ri na pred dnevi poslovila, smo izgubili sodelavko, ki je znala prisluhniti sogovorniku, predvsem pa ji ni bi lo vse e no, ka ko se drugi, druga počuti. Včasih je izžarevala življenjsko energijo s sme hom, ki se je ra zle gel čez ho dnik, vč a sih se je uma - knila v tišino. Zaposlene in zaposleni na Radiu Slovenija smo imeli Katarino radi in jo spre je ma li takšno kot je bi la. Ko smo zju traj pri ha ja li v službo, nam je mar si ka te ri dan po lepšala nje na pe sem v dvi ga lu. Dvi - galo ni bilo več zgolj nujno zlo; iz prozaičnega prostora z vabilom v bližnjo restavracijo se je s Katarinino pesmijo spremenilo v nekaj lepšega, boljšega. Ob njenih pesmih se nismo naklonjeno zaustavili zgolj zaposleni, ampak tudi mnogi naši gostje, tudi mojster soneta.... Nje ne pe smi so (bi le) ze lo pre pro ste, ver zi krat ki in pre pro sti, le red - ko rimani, toda v urejenem ritmu so nam pripovedovali o pomembnih rečeh odčaranega sveta, o želji, neskončnem hrepenenju po ljube zni do dru ge ga in Dru ge ga, do člo ve ka in Bo ga. Ob bra nju nje nih pe smi je bil dan lepši, mar si kaj lažje, in mar sik do, ki je le red ko se gel po poeziji, je Katarinine verze fotokopiral. Morda pa največ o tem, kako smo čutili Katarino in njeno poezijo, povejo nekateri drobni dogodki, ki so sledili njenemu tihemu slovesu. Nekdo se je Katarine spomnil z občuteno besedo v njenem dvigalu, drugi je predlagal, da bi nje ne pe smi mo ra le izi ti v knji gi, nje ni že tre tji pe sniški zbir ki, ko - le ga pa je ta koj do dal na slov Pe smi iz dvi ga la. To da naj izi de jo nje - Zo pet je odšel nek do iz sta re gar de je bi la pr va mi - sel, ko sem izve del, da Iva na ni več med na mi. Kar na en - krat mi je po sta lo ja sno, da narava počasi in brez, da bi kaj po se bej iz bi ra la, re dči vr ste med pi o nir ji naše slo - venske radiotelevizije. Eden od njenih pionirjev si bil tu di ti dra gi Ivan. Na RTV Lju blja no, kot smo se takrat imenovali, si prišel v šest de se tih le tih. Za č el si le - ta 1962, ko si svo je pred ho dne de lov ne iz kušnje iz gle da lišča uve - lja vil v naši sku pi ni za TV osve tlja vo. Še da nes je to de lov no po dro - č je ne kaj po se bne ga, ker je eno od ti stih za ka te re ga zna nje in de - lovne kompetence ni moč pridobiti v rednem šolskem sistemu. To, da so te ve dno za ni ma la no va zna nja in po dro č ja, te je sprem lja - lo vse živ lje nje. Med de lom si pri do bil višjo izo braz bo in se pro ti koncu aktivne delovne dobe začel ukvarjati s kadrovsko problematiko. Imel si izdelan odnos do sodelavcev, njihovih delovnih potreb, njihovih težav, razumel pa si tudi potrebe delovne organizacije. Organizacije, ki smo jo takratni delovni sopotniki bistveno bolj spošto va li in ce ni li kot se to do ga ja da nes. Po upokojitvi te je zamikalo povsem novo področje zanimanja, ra č u nal ni ki. Ti sti, ki so te sre č e va li v za dnjih le tih so ve de li po ve - da ti, da si po stal ma li ra č u nal niški ge nij. Kar je bil za tvo ja le ta prav po se ben in re dek ho bi. Ivan, v naši usta no vi si preživel do brih tri de set let, ko si le ta 1992 odšel v za služeni po koj. Odšel si ta ko kot si prišel. Kar na en krat te ni bi lo več. Kot bi pre se kal pop ko vi no si se razšel tu di z na mi bivšimi so de lav ci. Tvo ji obi ski v za vo du so po sta li vse red kejši, do kler se te ni smo spo mi nja li sa mo še po pri - po ve do va nju. Ta ko je bi lo vse do da našnjih dni, ko smo izve de li tra - gično novico, da te je zahrbtna bolezen iztrgala iz naših vrst. Nekaj sodelavcev se je ob novici še spominjalo resnega, suhega sodelavca, vedno pripravljenega na nove delovne zadolžitve. Nekaj se te jih bo spo mni lo kot izvr stne ga izved be ne ga so de lav ca, za ve - č i no pa bo izo bešena čr na za sta va po me ni la le to, da je odšel še en upokojenec RTV Slovenija. Kakor je tragično, je povsem razumlji vo, da se roj stvo ko nča s smr tjo. Ka ko vost živ lje nja pa se po na - vadi ne meri s starostjo, ampak s človeškimi in delovnimi lastnosti umr le ga. Mi se te bo mo spo mi nja li pre dvsem po sle dnjem. Dra gi Ivan, ko se do ko nč no po slav lja mo od te be, ti želi mo mir no spa nje, tvo jim so ro dni kom pa gre naše iskre no sožalje. ne pe smi kma lu ali čez čas, jih nje ni bral ci že da nes po grešamo. Naj je skrivnost življenja onkraj takšna ali drugačna, želimo kolegi Katarini, da se ji je izpolnilo njeno hrepenenje. Mar ko Go lja NA NE KI ZVEZ DI STO JIM Na ne ki zvez di sto jim, nežno ode ta v plašč tisočerih svetlikanj. Mi slim na Zem ljo s koščkom rožne ga vr ta in tvo jim utri pom. Na ne ki zvez di sto jim, dotikam se tvojega diha in ti pošiljam srebrno molitev. Katarina Spoštovane Katarinine sodelavke in sodelavci, Iskreno se Vam želimo zahvaliti za vso Vašo pozornost, ljubeznivost in pri ja telj stvo, ki ste jih iz ka za li naši Ka ta ri ni. Hva la, da ste ji po ma ga li v nje nih sti skah in ji vli va li po gum. Ve dno je ze lo ra da hodila v službo, saj se je med Vami dobro počutila. Hvala, da ste imeli Katarino radi - naklonjenost je bila obojestranska. Še posebej se zahvaljujemo literarni redakciji, ki je mnogokrat pre dva ja la nje ne pe smi, še zla sti smo Vam hva ležni za glo bo ko občuteno oddajo v Literarnem nokturnu pretekli teden, ki ste jo posvetili Katarini. Hvala tudi za izrečeno sožalje in cvetje. V tolažbo nam je mi sel, da jo bo ste obdržali v pri ja znem spo mi nu. V ime nu Ka ta ri ni ne se stre Bar ba re in oč e ta Jožeta Mar ja na Ogrin, Ka ta ri ni na te ta. /februar 09/ kričač 17

18 planinci, upokojenci De se ti tra di ci o nal ni po hod po po ti Can kar je ve ma te re od Vrz den ca do Vr hni ke Na šte fa no vo (na ta dan je bi la tu di ose mnaj sta oble tni ca osa - mo svo ji tve Slo ve ni je) smo se čla ni pla nin ske ga društva RTV Lju - bljana odpravili na pohod po poti matere Ivana Cankarja od Vrzden ca do Vr hni ke. Bil je kra sen dan, rav no pravšnji za ho jo po ne - kaj centimetrih zmrznjenega snega. Zbra li smo se pred ga sil skim do mom na Vr hni ki, od tam so nas z avtobusom odpeljali do mežnarije Železnik na Vrzdencu (tam iz de lu je jo tu di di a to ni č ne har mo ni ke), ča ka li so nas že čaj, ku - hano vino in razne dobrote, ki so jih pripravile gospodinje, manjkala ni tudi (kačja slina). Potem ko nam je gospa iz Turističnega društva Vrzdenec v cerkvi sv. Kancijana predstavila kraj in okolico, nas je nagovoril tudi predsednik KS Vrzdenec, igralec Tone Kuntner pa je s prižni ce pred sta vil kra tek kul tur ni pro gram. Od tam smo se odpravili čez Vrzdenec mimo studenca na sredi vasi, po katerem je kraj do bil ime, do tu ri sti č ne kme ti je, kjer so nas že ča ka li hišni an - sambel in razne dobrote (čaj, kuhano vino, razno pecivo, sendviči). Nekateri so tukaj ob zvokih narodno-zabavnih viž tudi zaplesali. Po polurnem postanku smo se odpravili mimo vasi Žažar do Gradišča (to je hrib ozi ro ma ze lo le pa raz gle dna to č ka, kjer je tu di šti ri najst me trov vi sok križ) in na prej do va si Sta ra Vr hni ka, kjer se je vse po - novilo, tako kot na turistični kmetiji (razen ansambla). S Stare Vrhni ke nas je pot vo di la mi mo Sv. Tro ji ce do ko nč ne ga ci lja (Vr hni - ke). Tam je bi lo že vse pri prav lje no za pro sla vo ob dne vu sa mo stoj - nosti in žegnanje konj (štefanovo). Po kratkem nagovoru župana Vrhnike in blagoslovu konj smo bili povabljeni v gasilski dom, ker nas je že ča ka la to pla ma li ca. Na kon cu je sle di la še skle pna mi sel. Ško da, da nas na ta - ko lep izlet ni prišlo več. Dra go Car Upokojenci smo aktivni Občni zbor upokojencev RTV Slovenija je bil tokrat v Ljubljani, v središču mesta in razveseljivo je, da je bila udeležba zelo številna. Pri pomb na dnev ni red o po stor je nem v pre te klem le tu in na lo gah v pri ho dnjem, ni bi lo. Za to sta gos pa Ma ri ja Mi klič in Mi le na Gra - dišar kar hi tro pre bra li po ro č i la o de jav no sti klu ba, ga. Lju ba Po ga - č nik pa o de nar jih, ki smo jih us pe li zbra ti in na me ni ti za naše de - lo. Vsa poročila smo soglasno potrdili in komaj čakali, da spregovorimo z našimi nekdanjimi sodelavci upokojenci, saj si imamo ve dno do sti po ve da ti. Lažje nam je, če ma lo po tožimo in ve dro gle - da mo na prej. Tu di do bre želje smo si zažele li v tem le tu ter da se pri ho dnje spet sre č a mo. Na žalost se do ga ja, da smo zgu bi li tri čla - ne, ki smo jim na me ni li do bro mi sel in spo min. Druženje je bi lo pri - je tno in je kar tra ja lo, saj so bi li pri so tni tu di ti sti, ki na izle te ne mo re jo več, na obč ni zbor so pa le prišli, ker so jih pri pe lja li svoj ci ali pa so prišli z jav nim pre vo zom. Takšno sre č a nje sta rejšim ve li ko po me ni, saj smo bi li ne koč te sni so de lav ci na RTV. Ob slo ve su smo sklenili, da srečanje čim prej ponovimo. Ju di ta Tr tnik 18 kričač /februar 09/

19 razvedrilo ZGODOVINSKO IME ZA DEŽELE NA BLIŽNJEM VZHODU DEL MARIBORA REŽISER KAZAN RAZTEGLJIV TRAK TELEVIZIJKA NA SLIKI TV NADALJE- VANKA Z OPICO JUDY MOČAN EKSPLOZIV LOVSKA PAST HUDIČ, PEKLENŠČEK, SATAN PEVEC FLISER SKAND. M. IME SOZVOČJE NAJMANJ TREH TONOV SVETOVNO MORJE MESTO V BAČKI PEVKA PRODNIK OKRVAVL- JENOST PRIKUPEN KOŠČEK PERILA BOGOVI V NORDIJSKI MITOLOGIJI HEKTOLITER ATLET STEKIČ AM. JAZZ BOBNAR (BUDDY) VSIHANJE TELESNEGA ORGANA KRČENJE PRIPADNIK ITALOV DOMIŠLJAVEC, HOHŠTAPLER Rešitev nagradne križanke s svojim nalovom pošljite najkasneje do v uredništvo na naslov: RTV SLO, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana, (KRIČAČ). Izžrebani nagrajenci za pravilne rešitve dobijo: 1. nagrada: 3 kasete ali zgoščenke ZKP, 2. nagrada: 2 kaseti ali zgoščenki ZKP, 3. nagrada: 1 kaseta ali zgoščenka ZKP; Rešitev prejšnje križanke: POSKOČNO NOVO LETO. Tokrat smo izžrebali: 1. NAGRADA: Milka Blaznik, Črneče 56, 2370 dravograd, 2. NAGRADA: prof. dr. sc. Franci Cvetaš, rojčeva ulica 7, 1110 Ljubljana, 3. NAGRADA: rihard šoper, Paderšičeva 23, 8000 Novo mesto NADZORNIK TLAČANOV POKRAJINA V INDIJ (IZ ČRK MASSA) NIKOLA TESLA MESTO NA SZ KOLUMBIJE (IZ: BUTI) PLAČILO VNAPREJ SESTAVIL JOŽE PETELIN ITAL. LUKA OB JADRANU NAŠ TV SNEMALEC (SLAVO) VREDNOSTNI PAPIR EDIP TOMAŽ OBLAK PEVKA BAEZ RADIJSKI PROGRAM NAŠEGA RADIA ŠPANSKI SMUČAR (ORIOL) PREMETENKA DRAMATIK (DARIO) LAGO -- GARDA ANTON ČEHOV Kričač vabi vse tiste, ki vas kaj zanima v zvezi z delom in načrti RTV Slovenija, da vodstvu postavijo javno vprašanje in uredništvo bo pri odgovornih našlo in objavilo odgovore, v novi rubriki, Zanima me... Vabljeni k soustvarjanju našega Kričača. Povabilo k sodelovanju V okviru razvojnega projekta LABORATORIJ ZA PROGRAMSKI IN PROGRAMSKO-TEHNIČNI RAZVOJ TER KREATIVNI STUDIO ZA RAZVOJ NOVIH FORMATOV vabimo k sodelovanju avtorje, ki želijo sodelovati pri razvoju izvirnih formatov za digitalno platformo. Izmed prijavljenih predlogov bo komisija izbrala tiste, ki bodo vsebovali največ potenciala za razvoj v uspešen in sodoben format. Med glavnimi kriteriji za izbor projektov bodo: vsebinska in sporočilna ustreznost za predvajanje na javni televiziji z nacionalnimi programi, izvirnost in multimedijski pristop. Avtorji idejne zasnove izbranih projektov bodo ob pomoči programskih ekspertov v okviru projektnih timov razvijali izbrano idejo in v zaključni fazi projekta pripravili pilot oddaje. Dodatne informacije so vam na voljo na spletnem naslovu: kamor do 15. marca 2009 pošljite tudi svoje idejne predloge. /februar 09/ kričač 19

20 razno tekst: Darko Koren, foto: Tomi Lombar - Delo, Stane Sršen, Darko Koren Bo ri su Lju bi ču vi so ko pri zna nje FIS Med 44. Zla to po hor sko li si co je bi la v ti skov nem sre dišču tu di slo ve snost, na ka te ri je naš so de la vec, dol go le tni ra - dijski športni reporter Boris Ljubič prejel visoko priznanje. Za nje gov pris pe vek na več kot 30-le tni no vi nar ski po ti, ob spremljanju smučarskih tekmovanj, ga je nagradila mednarodna smučarska zveza FIS. Priznanje mu je predala delegacija slovenskih smučarskih delavcev na čelu s predsednikom OKS Janezom Kocjančičem, predsednikom SZS Stanetom Valantom in direktorjem SZS Jarom Kalanom. Boris Ljubič, med prijatelji Bobi, je dogodke izpod Pohorja posredoval slovenskim radijskim poslušalcem z 29 Zlatih li sic v več kot treh de se tle tjih po ro č a nja s smu č ar skih pri - zorišč. Čestitamo! Informativa Konec januarja smo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, v okviru prireditve Informativa, skupaj z Valom 202 in jutranjim programom TV Slovenija zastopali»barve RTV Slovenija«na informativnih dnevih namenjeni osnovnošol cem in sre dnješol cem pri nji ho vem spo zna va nju izo braževal nih in po kli cnih možno sti. Val 202 je po skr bel za dobro programsko pokritost prireditve, predstavili pa so tudi poklic radijskega napovedovalca- moderatorja. Skupaj z jutranjim programom TV Slovenija pa smo mladim predstavili, kako izgleda delo za in pred kamero, štipendijsko politiko in možnosti opravljanja obveznih delov nih praks v okvi ru RTV Slo ve ni ja. Mar jan Kralj, Izo braževal no sre dišče RTV Slo ve ni ja Ra č ke na smu č eh Smučišča v Cerknem so letošnji konec januarja gostila več kot sto tni jo slo ven skih no vi nar jev, ki se vsa ko le to v okvi - ru SCIJ Društva no vi nar jev špor tni kov Slo ve ni je, sre č u - je jo na tra di ci o nal nih te kmo val nih in družabnih sre č a - njih. Tudi tokrat so se izkazali nekateri naši sodelavci, med njimi še najbolj Filip Šemrl, ki so poskrbeli za organizacijo sre č a nja in izved bo te kmo vanj v ve le sla lo mu in smu č ar - skih te kih. Re zul ta ti ni so bi li v os pre dju saj je osnov no vo - di lo društva druženje in ne for mal no raz prav lja nje o težavah s katerimi se srečujejo novinarji pri vsakodnevnem de lu. Žal je bi lo opa zi ti, da mla dih no vi nar ske hiše in redakcije ne vzpodbudijo dovolj, da bi v še večjem številu sodelovali na takšnih srečanjih. 20 kričač /februar 09/