POSLOVANJE , NADZORNI SVET

Transkripcija

1 AERODROM LJUBLJANA, D.D. Zg. Brnik 130a SI Brnik-aerodrom POSLOVANJE AERODROMA LJUBLJANA, D.D. V OBDOBJU OD JANUARJA DO SEPTEMBRA POUDARKI Temeljni podatki o poslovanju družbe Indeks / Število potnikov Premiki letal Tovor (v tonah) Poslovni prihodki v mio SIT Prihodki od prodaje v mio SIT Stroški poslovanja v mio SIT Poslovni izid iz poslovanja v mio SIT Poslovni izid pred obdavčitvijo v mio SIT Čisti poslovni izid obračunskega obdobja v mio SIT Čisti dobiček na delnico (čisti poslovni izid / število izdanih delnic v SIT) Knjigovodska vrednost delnice na dan (kapital / število izdanih delnic) v SIT Kapital na dan v mio SIT Investicijska vlaganja v mio SIT Kazalnik gospodarnosti poslovanja (prihodki iz poslovanja / stroški poslovanja) 1,606 1, PROMET Promet v obdobju januar september 2006 se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal tako po številu premikov letal kot tudi z vidika števila potnikov in obsega prepeljanega tovora. Aktivna strategija trženja, inovativnost in vključevanje v posamezne segmente gospodarstva prinašajo dobre rezultate v smislu rasti prometa ter s tem vplivajo tudi na uspešno poslovanje naše družbe v celoti.

2 Na letališču je bilo opravljenih premikov letal, kar je za slabih 6 % več kot v enakem obdobju lani (77 % letnega načrta). Prepeljanih je bilo potnikov, kar je za 10 % več kot v enakem obdobju lani (82 % letnega načrta). Še najbolj pa se je povečal tovorni promet, in sicer za 23 % (83 % letnega načrta). FIZIČNI OBSEG PROMETA NA AERODROMU LJUBLJANA Realizacija Načrt Indeks Deleži Elementi '06/05 R/N N PREMIKI LETAL ,7 77, JAVNI PROMET ,7 82, Domači prevozniki ,9 80, Tuji prevozniki ,5 85, SPLOŠNO LETALSTVO ,8 67, Domači ,1 65, Tuji ,6 85, OSTALI ,2 71, ŠTEVILO POTNIKOV ,0 82, JAVNI PROMET ,1 82, Domači prevozniki ,6 88, Tuji prevozniki ,1 69, SPLOŠNO LETALSTVO ,3 67, Domači ,0 57, Tuji ,1 78, OSTALI ,6 0, TOVORNI PROMET ,3 83, Letalo ,2 88, Kamion ,7 83, Pošta ,6 56, Ostalo ,4 46, Potniški promet Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je s svojimi letali v prvih devetih mesecih leta 2006 opravil za 9 % več prometa letal kot v enakem obdobju lani. Vseh potnikov Adrie Airways v prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo kar je 13 % več kot v enakem obdobju lani. Če pogledamo strukturo opravljenega prometa Adrie Airways, ugotovimo, da je opravila 92 % letov na rednih linijah, in na njih prepeljala 83 % potnikov, delež prometa na čarterskih letih pa znaša 8 % pri premikih letal oziroma 17 % pri številu potnikov. Nizkostroškovni letalski prevoznik easyjet nadaljuje uspešno na liniji za London. V prvih devetih mesecih je na omenjeni liniji prepeljal potnikov, kar je 2 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Madžarski prevoznik Malév leti s 33-sedežnim Saabom 340 na liniji med Budimpešto in Ljubljano. V prvih devetih mesecih je prepeljal potnikov, kar je 20 % več kot v enakem obdobju lani. ČSA tudi v prvih devetih mesecih letošnjega leta uspešno povezuje Prago z Ljubljano. Povečano zanimanje na tej liniji se je izkazalo z uvedbo dodatnih frekvenc, tako da so s poletnim voznim redom začeli med Ljubljano in Prago leteti dvanajstkrat tedensko. V

3 devetih mesecih so prepeljali potnikov, kar predstavlja 29 % povečanje števila potnikov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. V juniju je tako kot prejšnja leta začel leteti izraelski prevoznik Israir. Do konca septembra je prepeljal potnikov oziroma 4 % več kot v enakem obdobju lani. JAT je na liniji Beograd Ljubljana v prvih devetih mesecih letošnjega leta prepeljal potnikov, kar je za 68 % več kot v prvih devetih mesecih leta Francoski prevoznik Air France 18-krat tedensko povezuje Pariz in Ljubljano. V prvih devetih mesecih je prepeljal potnikov, oz. kar za 69 % več potnikov ob 45% povečanju števila premikov letal v primerjavi s preteklim letom. Na redni liniji za Varšavo je dvakrat tedensko, v kombinaciji s prav tako dvema letoma Adrie Airways, letel poljski LOT. V prvih devetih mesecih leta 2006 je prepeljal potnikov. Januarja je na redni liniji med Istanbulom in Ljubljano začel leteti turški prevoznik Turkish Airlines. Do konca septembra 2006 je prepeljal potnikov. Z letošnjim majem je na liniji Ljubljana-Bruselj (Charleroi) in Ljubljana-London (Luton) z Airbusom 320 začel leteti nizkostroškovni prevoznik WizzAir. Na liniji med Ljubljano in Brusljem je ob treh tedenskih letih prepeljal potnikov, na liniji za London pa je bilo prepeljanih potnikov. Čarterski promet V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo na čarterskih poletih prepeljanih potnikov ter opravljenih premikov letal. Največ čarterskih potnikov je bilo prepeljano na letalih Adrie Airways (65 % vseh čarterskih potnikov). Večina čarterskih verig tujih prevoznikov se je začela v juniju. Tako so junija začeli leteti: Air Malta na Malto (Malta), BH Air za Bourgas in Varno (Bolgarija), BMI British Midland leti v East Midlands (Velika Britanija), Bulgaria Air v Varno (Bolgarija), Croatia Airlines na Brač (Hrvaška), Dubrovnik Airlines v Dubrovnik (Hrvaška), Montenegro Airlines v Tivat (Črna gora). Že od aprila dalje pa so vzpostavljene naslednje čarterske linije: Nouvel Air leti na Djerbo in v Monastir (Tunizija), Sun Express v Antalyo (Turčija), Tunisair pa prav tako v Monastir in na Djerbo (Tunizija). Tovorni promet Teža prepeljanega tovora je v prvih devetih mesecih leta 2006 narasla v skupnem obsegu za 23 % v primerjavi z enakim obdobjem leta Teža tovora, prepeljanega z letali in teža tovora, prepeljanega s kamioni, se je povečala za 26%, teža poštnega tovora pa se je zmanjšala za 10 %. Skupno je bilo v prvih devetih mesecih leta 2006 prepeljanih ton tovora. Letalski tovorni promet so z rednimi kamionskimi linijami nadaljevali prevozniki Air France, Austrian Airlines ter Lufthansa, z občasnimi prevozi pa Malév, Cargolux, ČSA, Adria Airways in drugi. Oskrbeli smo tudi nekaj čarterjev tovornih letal, sicer pa se je promet odvijal pretežno s tovornjaki ali v prtljažnikih potniških letal. Na povečanje tovora, prepeljanega z letali, je vplivala tudi povečana aktivnost Adrie Airways na področju tovornega prometa, saj je na treh letalih vozila hitro pošto za FEDEX in TNT.

4 Domači prevoznik Solinair je z dnevno letalsko povezavo med Ljubljano in Bergamom prevažal hitre pošiljke za DHL. Prevoz pošiljk je petkrat tedensko za UPS opravljal prevoznik Farner Air Transport na liniji Dunaj Ljubljana Zagreb in nazaj. Splošno in poslovno letalstvo Število prepeljanih potnikov v splošnem letalstvu je v prvih devetih mesecih leta 2006 znašalo potnikov in je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem na enakem nivoju (za 9 % je nižje število potnikov domačih prevoznikov, medtem ko je število potnikov tujih prevoznikov višje za 10 %). V prvih devetih mesecih letošnjega leta je zabeležen 7 % padec števila premikov glede na enako obdobje preteklega leta. 3. REZULTATI POSLOVANJA Računovodski izkazi za devet mesecev leta 2006 so izdelani skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, prav tako so upoštevaje navedene standarde ustrezno prilagojeni tudi podatki za devet mesecev leta Izkaz poslovnega izida Rasti fizičnega obsega prometa je sledila tudi rast prihodkov. Prihodki iz poslovanja so za 9 % višji kot v enakem obdobju lani (79 % letnega načrta), stroški poslovanja pa so se povečali za slabe 3 % (71 % letnega načrta). Dobiček iz poslovanja znaša mio SIT in je za 22 % višji kot je bil v enakem obdobju lani (98 % letnega načrta). Finančni prihodki devetih mesecev letošnjega leta znašajo 360 mio SIT in so v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 10 % (90 % letnega načrta). Če poslovnemu izidu iz poslovanja prištejemo finančne prihodke ter odštejemo finančne odhodke in ocenjeni davek od dobička, znaša čisti poslovni izid družbe mio SIT, kar je za 17 % več kot v enakem obdobju lani (96 % letnega načrta).

5 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA REALIZACIJA NAČRT I N D E K S I DELEŽI V PRIHODKU /05 R06/N N 1. POSLOVNI PRIHODKI ,2 78,8 100,0 100,0 100,0 1.1 PRIHODKI OD PRODAJE ,4 78,9 99,0 98,9 99,0 1.2 DRUGI POSLOVNI PRIHODKI ,4 75,4 1,0 1,1 1,0 2. STROŠKI POSLOVANJA ,6 70,6 62,3 66,3 69,6 2.1 STROŠKI MATERIALA ,4 73,0 4,9 4,6 5,3 2.2 STROŠKI STORITEV ,4 68,2 13,6 13,8 15,7 2.3 STROŠKI DELA ,6 69,7 27,5 28,5 31,1 2.4 AMORTIZACIJA ,5 72,6 15,5 18,9 16,8 2.5 PREVREDNOTOVALNI ODHODKI ,4 0,0 0,3 0,0 0,0 2.6 DRUGI STROŠKI ,7 63,7 0,5 0,6 0,6 3. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA ,3 97,7 37,7 33,7 30,4 4. FINANČNI PRIHODKI ,2 89,8 5. FINANČNI ODHODKI ,0 139,1 7. POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO ,2 96,3 8. DAVEK OD DOBIČKA ,1 96,3 9. ČISTI POSLOVNI IZID ,1 96,3 Prihodki Prihodki iz poslovanja so v devetih mesecih znašali mio SIT in so višji od poslovnih prihodkov v enakem obdobju lani za 9 % (79 % letnega načrta). S prodajo storitev na domačem trgu smo ustvarili 73 % prihodka, kar je za 7 % več kot v enakem obdobju lani. Prihodki, ustvarjeni na tujem trgu, pa so se povečali za 17 %. Po vrstah storitev imajo večje deleže v sklopu poslovnih prihodkov: - prihodki od letaliških storitev 51 % - prihodki od storitev zemeljske oskrbe 23 % - prihodki od komercialnih storitev 23 % Finančni prihodki so znašali 360 mio SIT (90 % letnega načrta) in so v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta nižji za 10 %, kar je posledica intenzivne investicijske dejavnosti, financirane iz lastnih investicijskih sredstev, ter dogajanja na finančnih trgih (nizki donosi).

6 Stroški Stroški poslovanja so v devetih mesecih leta 2006 znašali mio SIT in so od stroškov enakega obdobja lani višji za 3 % (71 % letnega načrta) Bilanca stanja Bilančna vsota je na dan znašala mio SIT in je bila za 5 % višja v primerjavi s stanjem na dan V strukturi sredstev se je zaradi novih investicij povečal delež opredmetenih osnovnih sredstev (za slabi dve odstotni točki), posledično pa se je zmanjšal delež finančnih naložb. V strukturi virov sredstev je kapital udeležen s 92 %, kar je za eno odstotno točko več, kakor ob stanju na dan BILANCA STANJA INDEKS STRUKTURA stanje stanje 06/ SREDSTVA ,1 100,0 100,0 A DOLGOROČNA SREDSTVA A1 NEOPREDM. SREDSTVA IN DOLGOROČNE AČR ,9 0,2 0,3 A2 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA ,9 54,0 52,6 A3 DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE ,5 32,2 34,1 A4 DOLGOR.POSLOVNE TERJATVE ,6 0,0 0,0 A5 ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK 0 0 0,0 0,0 B KRATKOROČNA SREDSTVA ,3 13,5 13,0 B1 ZALOGE ,1 0,2 0,3 B2 KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE ,6 6,6 8,1 B3 KRATK. POSLOVNE TERJATVE ,2 4,5 3,7 B4 DENARNA SREDSTVA ,1 2,1 0,8 C KRATKOROČNE AČR ,0 0,0 0,0 1.D ZUNAJBILANČNA SREDSTVA ,2 0,3 0,3 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ,1 100,0 100,0 A KAPITAL ,5 92,4 91,2 A1 VPOKLICANI KAPITAL ,0 16,1 16,9 A2 KAPITALSKE REZERVE ,0 24,7 25,9 A3 REZERVE IZ DOBIČKA ,9 38,5 36,1 A4 PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA ,3 3,1 2,6 A5 PRENESENI ČISTI POSLOVNI IZID ,8 2,4 2,7 A6 ČISTI POSL.IZID POSLOVNEGA LETA ,1 7,7 6,9 B REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PČR ,9 2,7 3,1 C DOLGOROČNE OBVEZNOSTI ,8 0,0 0,0 D ODLOŽENE OBVEZNOSTI ZA DAVEK ,0 1,7 1,6 E KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ,6 3,3 4,2 F KRATKOROČNE PČR 0 0 0,0 0,0 0,0 G ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI ,2

7 STRUKTURA SREDSTEV na dan Kratkoročne finančne naložbe 7% Kratkoročne poslovne terjatve 5% Ostala sredstva 2% Dolgoročne finančne naložbe 32% Opredmetena osnovna sredstva 54% STRUKTURA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV na dan Rezervacije in dolg. PČR 3% Kratkoročne obveznosti 3% Ostalo 2% Kapital 92%

8 4. INVESTICIJE V devetih mesecih leta 2006 smo v izgradnjo infrastrukturnih in komercialnih objektov ter za nabavo opreme za potrebe dejavnosti vložili 1.422,1 mio SIT lastnih sredstev, in sicer: v mio SIT 1. Investicije v izgradnjo objektov, od tega 1.038,9 - odkup zemljišč 440,1 - novi potniški terminal 424,9 - manevrske površine 135,9 2. Računalniška oprema (strojna in programska) 21,2 3. Oprema za potrebe dejavnosti 362,0 - vozilo za razledenitev letal 141,8 - vlečni traktor 39,3 - električno dvigalo 33,5 - oglasno telo 29,8 V prvih devetih mesecih smo bili na področju investicij v izgradnjo objektov najbolj angažirani z gradnjo 1. faze novega potniškega terminala oziroma prilagoditvijo potniških terminalov za delitev na domači (schengenski) in mednarodni promet. Podpisan je bil sporazum med Aerodromom Ljubljana, d.d. in Ministrstvi za promet, notranje zadeve in javno upravo, da mora biti letališče pripravljeno za delitev prometa do Skladno s to zahtevo smo pripravili delitev novega potniškega terminala na dve fazi. 1. faza, ki obsega nadzidavo in adaptacijo znotraj obstoječega terminala v velikosti cca m 2, bo zgrajena do navedenega roka, 2. faza v velikosti preko m 2 pa bo dograjena predvidoma leta Izdelana je bila dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za celoten terminal in projekti za izvedbo 1. faze. Z Ministrstvom za promet je bila podpisana pogodba o stavbni pravici, Ministrstvo za okolje pa je izdalo gradbeno dovoljenje. Izvedena sta bila javna razpisa za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških in instalacijskih del in za dobavitelja aviomostov. Dela bo izvajalo podjetje SCT, d.d. iz Ljubljane, aviomostove pa bo dobavil Thyssenkrupp iz Španije. Gradbeno-obrtniška dela so v teku. Zaradi spremembe parkiranja na letališki ploščadi, ki je pogojena z montažo aviomostov na novem terminalu, smo razširili obstoječo ploščad na pozicijah 9, 10 in 11 za m 2. Pričeli smo tudi s pripravljalnimi deli za izgradnjo podaljška vozne steze. Nadaljevali smo z odkupom zemljišč v kompleksu, ki ga ureja PUP Ob letališču. Izdelane so bile idejne zasnove vodovoda, kanalizacije, elektroenergetike in telekomunikacij kot strokovne podlage za infrastrukturno opremljanje novih in obstoječih površin v sklopu prostorskega akta PUP Ob letališču. Na tej podlagi je bil izdelan program opremljanja za izračun komunalnih prispevkov in sprejet odlok o komunalnem prispevku. Podatki bodo služili za izdelavo poslovnega načrta za gospodarjenje z zemljišči in za nadaljnje projektiranje omenjenih sistemov.

9 5. UPRAVA IN NADZORNI SVET Družbo vodi dvočlanska uprava, ki jo sestavljata: - Vinko Može, predsednik in - Zmago Skobir, član (namestnik predsednika in odgovoren za področje strategije trženja). V sestavi nadzornega sveta v obravnavanem obdobju ni prišlo do sprememb. 6. SEZONSKA NARAVA POSLOVANJA V rezultatih poslovanja družbe za obdobje januar september je vpliv sezonske narave poslovanja nevtralen. 7. STRUKTURA LASTNIŠTVA V devetih mesecih leta 2006 med večjimi delničarji Aerodroma Ljubljana, d.d., ni prišlo do bistvenih sprememb. Na dan je imela družba delničarjev, kar je za 3 % manj kakor na dan Delež v Delež v Število delnic kapitalu v % Število delnic kapitalu v % Prednostne participativne delnice Navadne delnice (prosto prenosljive) Republika Slovenija , ,67 - Kapitalska družba d.d , ,36 - Slovenska odškodninska družba d.d , ,82 - Maksima, delniška ID, d.d , ,07 - Zavarovalnica Triglav, d.d , ,98 - fizične osebe , ,23 - druge pravne osebe , ,87 SKUPAJ DELNIC ŠTEVILO DELNIČARJEV

10 8. POMEMBNI POSLOVNI DOGODKI PO ZAKLJUČKU OBRAVNAVANEGA OBDOBJA Podpis pogodbe z UPS za postavitev vozlišča za balkansko regijo. Operativni dogovor z Adrio Airways d.d. kot delnim izvajalcem za postavitev vozlišča za UPS. Podpis pogodbe z angleškim tour operatorjem First Choice za serijo čarterskih poletov. Podpis pogodbe za nabavo mostov za dostop potnikov iz iz/v letalo. Uprava družbe