POROČILO O STANJU IN RAZMERAH NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V LETU 2011 Ljubljana, junij 2012

Transkripcija

1 POROČILO O STANJU IN RAZMERAH NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V LETU 2011 Ljubljana, junij 2012

2 Poročilo o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov za leto 2011 Pripravila: Agencija za trg vrednostnih papirjev Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana, Slovenija Oblikovanje: ATVP Leto izdaje: Junij 2012

3 Vsebina UVOD 4 1. PRIMARNI TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN PREVZEMI PRIMARNI TRG JAVNE PONUDBE VREDNOSTNIH PAPIRJEV IZJEME PRI OBVEZNOSTI OBJAVE PROSPEKTA UVRSTITEV VREDNOSTNIH PAPIRJEV V TRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU PREVZEMI OBJAVE PODATKOV O POSLOVANJU JAVNIH DRUŽB SEKUNDARNI TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV UVRŠČANJE FINANČNIH INSTRUMENTOV NA ORGANIZIRANI TRG STRUKTURA IN OBSEG PROMETA S FINANČNIMI INSTRUMENTI NA ORGANIZIRANEM TRGU DEJAVNOSTI NEREZIDENTOV NA ORGANIZIRANEM TRGU POSLOVANJE S SVEŽNJI BORZNI INDEKSI TRŽNA KAPITALIZACIJA FINANČNIH INSTRUMENTOV NA ORGANIZIRANEM TRGU POSLOVANJE BORZNOPOSREDNIŠKIH DRUŽB INVESTICIJSKI SKLADI VZAJEMNI SKLADI VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLADI 28 PRILOGA 32

4 UVOD Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v skladu s 472. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov do 30. junija tekočega leta za preteklo leto. Drugi odstavek 472. člena ZTFI določa, da mora letno poročilo o stanju na trgu finančnih instrumentov vključevati podatke o javnih ponudbah finančnih instrumentov, trgovanju na borznih trgih, s podatki o obsegu in sestavi prometa s finančnimi instrumenti, uvrstitvi finančnih instrumentov v trgovanje na borzne trge in trgovanju s finančnimi instrumenti zunaj njih. Evropska dolžniška kriza je krojila dogajanja na kapitalskih trgih v letu Začetek leta so zaznamovali predvsem nemiri v severni Afriki ter potres na Japonskem, vendar je bilo gibanje na finančnih trgih v prvi polovici leta relativno stabilno. V drugi polovici leta 2011 je imela največji vpliv na kapitalske trge Grčija odobritev drugega paketa pomoči s strani Evropske unije ter grško neučinkovito spopadanje z varčevalnimi ukrepi. Za mednarodno pomoč sta zaprosili še Irska in Portugalska. Prezadolžene evropske države (GIIPS države) se zadolžujejo z zelo visoko, več kot 8%, obrestno mero. Prav slabo reševanje evropske dolžniške krize je bil povod za nezaupanje v skupno evropsko valuto in njen obstoj. Kljub optimističnemu začetku leta je poslabšanje stanja svetovnega gospodarstva v drugi polovici leta zaznamovalo stanje na letni ravni. Tako se je svetovna gospodarska rast v letu 2011 upočasnila na 3,9%, v državah evrskega območja na 1,5%, v Sloveniji pa je bila gospodarska rast celo negativna, in sicer je znašala - 0,2%. Stanje svetovnega gospodarstva se je kazalo v zmanjšanju vrednosti večine svetovnih delniških indeksov. Največji poraženci so indeksi azijskih borznih trgov, in sicer japonski indeks TOPIX ter kitajski Hang Seng, ki sta izgubila kar 20,1% vrednosti v letu Tudi evropski indeksi so izgubljali vrednosti: največ nemški indeks DAX 15,61% in londonski indeks FTSE 100 7,34%. Najmanj so izgubili ameriški borzni indeksi, in sicer NYSE 100 le 1,28% in S&P 500 le 0,01%, Dow Jones Industrial Average pa celo povečal vrednost v letu 2011, in sicer za 5,10%. Okrevanje slovenske gospodarske aktivnosti in finančnega trga iz leta 2010 je bilo prekinjeno. Domači gospodarski in kapitalski prostor je spremljala najvišja brezposelnost v zadnjih letih, negativna gospodarska rast, nizka likvidnost, izjemno nizka kreditna aktivnost domačih bank zaradi kreditnega krča. Dogajanje v gospodarstvu se je posledično odrazilo na domačem kapitalskem trgu, saj se je delniški indeks SBITOP znižal za 30,67% v primerjavi z letom poprej. Najvišjo vrednost je indeks SBI TOP dosegel 25. marca 2011 pri vrednosti 852,44 točke, nato pa tekom leta strmo padal na 589,58 točke na zadnji dan leta V letu 2011 se je število dolgoročnih finančnih instrumentov, s katerimi se je trgovalo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev (Ljubljanska borza), znižalo za 19 in je 31. decembra znašalo 139 dolgoročnih finančnih instrumentov. Ob koncu leta 2011 je bilo na trgu delnic 68 delnic (9 delnic v borzni kotaciji, 17 delnic v standardni kotaciji in 42 delnic v vstopni kotaciji); na trgu obveznic je bilo 70 obveznic; na trgu investicijskih kuponov se je lahko trgovalo le še z investicijskimi kuponi enega vzajemnega sklada (VS). S trga delnic investicijskih družb so se umaknile še zadnji dve delnici investicijskih družb (ID), saj so se morali ID-i v začetku leta 2011 skladno z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1) preoblikovati v vzajemni sklad. Skupna vrednost prometa s finančnimi instrumenti na Ljubljanski borzi je v letu 2011 dosegla 470,06 milijonov EUR, kar je za 4,6% manj kot v letu Prometa z delnicami javnih družb je bilo za 394,48 milijonov EUR, z obveznicami za 59,58 milijonov EUR in z delnicami investicijskih skladov (IS) za 16,01 milijonov EUR. Tržna kapitalizacija finančnih instrumentov na Ljubljanski borzi je konec leta 2011 znašala 19,33 milijard EUR (IS niso vključeni), kar je za 4,9% manj kot v decembru Tržna kapitalizacija vseh delnic na borzi (IS niso vključeni) je konec decembra 2010 znašala 4,87 milijard EUR, kar je [ 4 ]

5 za 30,66% nižja kot v letu Tržna kapitalizacija obveznic je konec leta 2011 znašala 14,46 milijarde EUR, kar je za 9,60% več kot v preteklem letu. Tabela 1: Osnovni podatki o organiziranem trgu v Republiki Sloveniji * Tržna kapitalizacija (mrd EUR) 18,14 25,67 15,26 19,28 20,22 19,33 Tržna kapitalizacija IS (mrd EUR) 0,81 1,18 0,35 0,38 0,27 0,02 Delež tržne kapitalizacije v BDP (%) 60,0 74,5 41,1 54,5 57,2 54,67 SBI TOP 1.473, ,92 854,26 982,67 850,35 589,58 Število finančnih instrumentov Delnice, od tega delnice (P)ID Investicijski kuponi VS Obveznice Promet (mrd EUR) 1,81 3,38 1,29 0,90 0,49 0,47 Delež prometa v BDP (%) 6,0 9,8 3,5 2,5 1,4 1,3 Tržnost delnic ** 0,13 0,10 0,11 0,09 0,05 0,08 Tržnost obveznic 0,03 0,02 0,04 0,01 0,01 0,004 Tržnost delnic (P)ID/IS 0,24 0,14 0,13 0,07 0,09 0,8 Število pooblaščenih udeležencev borzno posredniške družbe banke Opombe: * Podatki do so preračunani po tečaju zamenjave 1 EUR = 239,640 SIT. ** Pri tržnosti delnic v prometu in kapitalizaciji niso upoštevane delnice IS. Ljubljanska borza že od leta 2010 del mednarodnega trgovalnega sistema Xetra, ki jo uporablja več kot 250 finančnih družb z več kot 4800 borznimi posredniki. Investitorji dostopajo do Xetre neposredno iz 18 evropskih držav in držav Srednjega Vzhoda in tako Ljubljanska borza uresničuje enega najpomembnejših strateških ciljev - integracija slovenskega trga v mednarodne kapitalske trge. Xetra omogoča lažji dostop do slovenskega trga tujim finančnim posrednikom, vendar je za prepoznavnost potrebna tudi mednarodna promocija v tujih finančnih centrih. S prvim januarjem 2011 je začel delovati neodvisni evropski nadzorni organ European Securities and Markets Authority (ESMA), ki je nadomestil prejšnji odbor Committee of European Securities Regulators (CESR). Preoblikovanje sistema nadzora evropskih finančnih trgov je spodbudila prav globalna finančna kriza, z namenom, da se ta ne bi več ponovila oziroma da bi bila bolj obvladljiva. Glavna prioriteta ESME je prispevati k zaščiti stabilnosti evropskega finančnega sistema, in sicer z zagotavljanjem celovitega, transparentnega, učinkovitega in urejenega delovanja finančnih trgov, kot tudi s povečano zaščito investitorjev. ESMA med drugim skrbi za enotno pravno ureditev evropskih finančnih trgov ter njen prenos v nacionalno zakonodajo držav članic. Tako je pri nas v začetku novembra 2011 začel veljati nov Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-2). ZISDU-2 je na področju UCITS skladov na novo uredil naslednje vsebine: centralno napajalne sklade, možnost čezmejnega združevanja UCITS skladov, poenostavitev postopkov notifikacije UCITS skladov v drugi državi članici, uvedbo evropskega potnega lista za družbe za upravljanje ter zamenjavo izvlečka prospekta z dokumentom s ključnimi informacijami za vlagatelje. Nadalje je ZISDU-2 na novo uredil tudi področje ne-ucits skladov (možnost oblikovanja alternativnih skladov) in njihovo poslovanje v Republiki Sloveniji. Tako je po novem zakonu možno oblikovati tudi alternativne sklade, za katere pa je bila sprejeta evropska direktiva, ki ureja enotno evropsko ureditev za upravljavce ne-ucits sklade, ki pa mora biti prenesena v slovenski pravni red do sredine leta [ 5 ]

6 1. PRIMARNI TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN PREVZEMI 1.1. Primarni trg Javne ponudbe vrednostnih papirjev V letu 2011 se zanimanje za izdajo novih vrednostnih papirjev ni povečalo glede na leto Navedeno gre še vedno pripisati predvsem finančni krizi, ki je izrazito omajala zaupanje investitorjev v trg vrednostnih papirjev, kar so domnevno predvidevali tudi izdajatelji, ki novih ponudb tako niti niso poskušali izpeljati. Tako se je v letu izdajateljev, gospodarskih subjektov, odločilo delnice ponuditi javnosti, za kar so morali pripraviti prospekt, ki ga predhodno potrdi ATVP. Štirje izdajatelji so pripravili prospekt, eden pa je, zaradi manjše vrednosti ponudbe, izdal poenostavljen prospekt. Tabela 2: Potrditev prospekta za prodajo vrednostnih papirjev javnosti v letu Izdajatelj VP Vrsta vrednostnega papirja Emisijska vrednost izdaje NOVA LJUBLJANSKA BANKA, d. d., Ljubljana kosovne delnice ,00 EUR NOVA KBM, d. d., Maribor kosovne delnice ,22 EUR ILANA, d. d., Ljubljana obveznice na ime ,00 EUR MLINOTEST Živilska industrija, d. d., Ajdovščina kosovne delnice do ,00 EUR Skupaj do ,22 EUR Tabela 3: Potrditev poenostavljenega prospekta za prodajo vrednostnih papirjev javnosti v letu Izdajatelj VP Vrsta vrednostnega papirja Emisijska vrednost izdaje MLINOTEST Živilska industrija, d. d., Ajdovščina kosovne delnice ,72 EUR Skupaj ,72 EUR Kadar od potrditve prospekta do zaključka ponudbe vrednostnih papirjev javnosti oziroma do začetka trgovanja na organiziranem trgu nastopi nov pomembni dejavnik, ali če se v tem obdobju ugotovi večja nepravilnost ali nepopolnost glede informacij, vključenih v prospekt, ki lahko vplivajo na ceno vrednostnih papirjev, mora izdajatelj, ponudnik oziroma vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu dopolniti prospekt z ustreznimi ali pravilnimi informacijami v dodatku prospekta. Za potrditev dodatka k prospektu velja enak postopek kot za potrditev prospekta. Zaradi tega sta morala dva izdajatelja dopolniti prospekt v obliki dodatka k prospektu za prodajo delnic javnosti (ALTA SKUPINA, d. d., Ljubljana osnovni prospekt je bil potrjen že v letu 2010 in NOVA LJUBLJANSKA BANKA, d. d., Ljubljana). Primerjava s preteklimi leti kaže (tabela 1, priloga), da trendi na področju izdajanja novih vrednostnih papirjev in obseg financiranja gospodarskih subjektov na kapitalskem trgu niso spodbudni niti pri izdaji delnic niti pri izdaji novih dolžniških vrednostnih papirjev. V letu 2011 se je samo en izdajatelj odločil, da ponudi javnosti dolžniške vrednostne papirje, kar je verjetno posledica visokih stroškov, ki so povezani z izdajo vrednostnih papirjev in slabim zanimanjem širše investicijske javnosti za nakup vrednostnih papirjev. Nekoliko bolj aktivna pri zadolževanju na trgu kapitala je bila Republika Slovenija, ki je izvedla 2 javni ponudbi obveznic in 5 dražb za zbiranje ponudb za nakup zakladnih menic. Republika Slovenija za javno ponudbo vrednostnih papirjev ne potrebuje dovoljenja ATVP. [ 6 ]

7 Tabela 4: Javne ponudbe vrednostnih papirjev Republike Slovenije v letu Vrednostni papir Izdaja št. Vpisana oz. vplačana vrednost emisije (v EUR)* Datum izdaje Kratkoročni vrednostni papirji trimesečne zakladne menice TZ TZ TZ TZ Skupaj kratkoročni vrednostni papirji Dolgoročni vrednostni papirji obveznice RS RS osemnajstmesečne zakladne menice OZ Skupaj dolgoročni vrednostni papirji SKUPAJ VSI VREDNOSTNI PAPIRJI RS Opomba: * Navedeni so podatki o skupni nominalni vrednosti izdanih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register KDD Centralne klirinško depotne družbe. Število emisij državnih vrednostnih papirjev se v letu 2011 v primerjavi s prejšnjim letom ni bistveno spremenilo, obseg zadolžitve države na slovenskem kapitalskem trgu pa se je povečal skoraj za 51%. Tabela 5: Izdaje vrednostnih papirjev Republike Slovenije v letih na slovenskem kapitalskem trgu (nominalna vrednost v milijonih EUR). Vrednostni papirji Republike Slovenije Kratkoročni Dolgoročni Leto Št. Nom. vred. Št. Nom. vred. Skupaj , ,53 425, , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,50 848, , , , , , , , , , , , ,28 Opomba: Podatki do so preračunani po tečaju zamenjave 1 EUR = 239,640 SIT. [ 7 ]

8 Izjeme pri obveznosti objave prospekta ZTFI ponudbo vrednostnih papirjev javnosti pojmuje zelo široko, saj šteje za ponudbo vrednostnih papirjev javnosti vsako sporočilo, dano v kateri koli obliki in z uporabo kateregakoli sredstva, ki vsebuje zadosti informacij o pogojih ponudbe in o vrednostnih papirjih, ki so predmet ponudbe, da se na njihovi podlagi vlagatelj odloči za nakup oziroma vpis teh vrednostnih papirjev. Gre lahko za izdaje vrednostnih papirjev, ki so ponujene širši investicijski javnosti in pa tudi za izdaje vrednostnih papirjev, ki so ponujene ožjemu oziroma točno določenemu krogu investitorjev. ZTFI določa, da nihče ne sme ponujati vrednostnih papirjev javnosti v Republiki Sloveniji, ne da bi prej v zvezi s tem objavil prospekt pripravljen v skladu z zakonskimi zahtevami. ZTFI v skladu s prospektno direktivo za posamezne primere določa tudi nekatere izjeme. Izjeme glede obveznosti objave prospekta so predvidene v 49. členu ZTFI (izdaja vrednostnih papirjev v zaprtem krogu največ 100 oseb, ki niso dobro poučeni investitorji, ipd.) in 50. členu ZTFI (izdaja delnic v postopku združitve, izdaja nadomestnih vrednostnih papirjev v postopku prevzema, ipd.). Tudi v primeru, da se izdajatelj vrednostnih papirjev odloči za uporabo izjeme glede objave prospekta, mora ATVP vnaprej obvestiti o uporabi takšne izjeme. V letu 2011 je ATVP prejela 46 obvestil o uporabi izjem glede obveznosti objave prospekta. V letu 2011 je bilo tako izvedenih 34 izdaj delnic, od tega 26 izdaj delnic podjetniškega sektorja, ožjemu oziroma točno določenemu krogu investitorjev in 8 izdaj delnic s strani bank. Delnice so bile izdane kot kosovne delnice brez nominalne vrednosti. Najpogostejši razlogi za izdajo delnic so bili: povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom, povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe, konverzije terjatev v delnice zaradi finančnih težav družbe, izdaje delnic zaradi pripojitve in investiranje v nove razvojne programe. Prav tako je bilo v letu 2011 izvedenih tudi 11 ponudb obveznic ožjemu oziroma točno določenemu krogu investitorjev, od tega 4 bančne izdaje in 7 izdaj podjetniškega sektorja. Skupna nominalna vrednost štirih tako imenovanih»nejavnih«izdaj bančnih obveznic je znašala EUR, sedem izdaj obveznic podjetniškega sektorja pa EUR. Najpogostejši razlog za izdajo obveznic je bil zagotovitev dolgoročnih virov sredstev, nadomestitev dolgoročnih virov ali pridobitev virov z namenom uresničevanja določene naložbene politike. V letu 2011 je bila izvedena ena ponudba komercialnih zapisov ožjemu oziroma točno določenemu krogu investitorjev. Skupna nominalna vrednost komercialnih zapisov je znašala EUR. Iz primerjave s preteklimi leti je razvidno (tabela 3, priloga), da je podjetniški sektor v letu 2011 nadaljeval trend izdaj (po številu) vrednostnih papirjev za omenjen krog izdajateljev kot pretekli dve leti. Medtem pa je bančni sektor izdal znatno več vrednostnih papirjev za omejen krog vlagateljev kot pretekla leta Uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu V primeru, da ob prvi prodaji vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe ni bilo potrebno objaviti prospekta, mora izdajatelj prospekt izdelati in objaviti ob uvrstitvi vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziran trg in s tem v zvezi pri ATVP pridobiti tudi odločbo o potrditvi prospekta (oziroma poenostavljenega prospekta). ATVP je v letu 2011 potrdila deset prospektov za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziran trg. Gre za vrednostne papirje, za katere so se izdajatelji v letu 2011 odločili, da jih uvrstijo v trgovanje na borzo. [ 8 ]

9 Tabela 6: Potrditev prospekta za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organizirani trg v letu Izdajatelj VP Vrsta vrednostnega Vrednost izdaje papirja TRIGLAV NALOŽBE, finančna družba, d. d., Ljubljana kosovne delnice ,00 EUR KD, finančna družba, d. d., Ljubljana obveznice na ime ,00 EUR AGROGORICA, d. d., Šempeter pri Gorici obveznice na ime ,00 EUR ABANKA VIPA, d. d., Ljubljana obveznice na ime ,00 EUR BANKA CELJE, d. d., Celje obveznice na ime ,00 EUR KB1909 Societa Finanziaria per Azioni Finančna delniška družba, Gorica, Italija obveznice na ime ,00 EUR KS NALOŽBE, finančne naložbe, d. d., Ljubljana obveznice na prinosnika ,00 EUR UNIOR Kovaška industrija, d. d., Zreče kosovne delnice ,48 EUR MODRA LINIJA HOLDING, finančna družba, d. d., Ljubljana kosovne delnice ,80 EUR CIMOS, d. d., Avtomobilska industrija, d. d., Koper obveznice na ime ,00 EUR Skupaj ,28 EUR V letu 2011 se število vrednostnih papirjev, ki so se uvrstili na borzo, v primerjavi s prejšnjim letom, ni bistveno spremenilo, skupna vrednost izdaj pa se je glede na prejšnje leto podvojila. Število izdaj vrednostnih papirjev, ki jih izdajatelji uvrstijo na organizirani trg je še vedno manjše kot v letih pred finančno krizo Prevzemi V letu 2011 se je število prevzemov v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za še enkrat, vendar je še vedno skromno. To lahko pripišemo neugodnim gospodarskim razmeram in dejstvu, da prevzemniki težko zagotovijo finančna sredstva za izvedbo prevzema, in to ne glede to, da so cene vrednostnih papirjev v preteklosti precej padle. V letu 2011 je bilo izvedenih 11 prevzemov podjetij in vsi razen enega so bili uspešni. Tabela 7: Prevzemi v letu Prevzemnik Ciljna družba Način plačila Uspešnost/datum odločbe o uspešnosti TERME ČATEŽ, d. d., Čatež ob MARINA PORTOROŽ, d. d., denar uspešna, Savi Portorož DZS, d. d., Ljubljana DELO PRODAJA, d. d., Ljubljana denar uspešna, ZAVAROVALNICA TIRGLAV, d. d., SLOVENIJALES, družba za denar neuspešna, Ljubljana trgovino in druge storitve, d. d. STONEX proizvodnja in trgovina, MINERAL Podjetje za denar uspešna, d. o. o., Šentjur pridobivanje, predelavo in montažo naravnega kamna, d. d., Podpeč NOVA KBM, d. d., Maribor ZAVAROVALNICA MARIBOR, d. denar uspešna, KOLEKTOR GROUP, vodenje in upravljanje družb, d.o.o., Idrija; KOLEKTOR SICOM, komutacijski in rotacijski sistemi, d.o.o., Idrija; FMR Holding, družba pooblaščenka, d. d., Idrija, KOLEKTOR PROKOS, trgovina in posredništvo, d.o.o., Idrija d., Maribor FMR, financiranje in upravljanje naložb, d. d., Idrija denar uspešna, [ 9 ]

10 S.P. PLOD proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., Zgornja Ložnica KS NALOŽBE finančne naložbe d. d., Ljubljana KMETIJSKA ZADRUGA VIPAVA zadruga z omejeno odgovornostjo, Vipava DRUŠTVO ZA UPRAVLJANJE INVESTICIONIM FONDOM MONETA A.D. - PODGORICA, Črna Gora, ki upravlja FOND ZAJEDNIČKOG ULAGANJA "MONETA" A.D. PODGORICA, Črna Gora CEESEG Aktiengesellschaft, Dunaj, Avstrija ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA zdravstvo, hoteli, turizem in upravljanje holding družb, d. d., Rogaška Slatina PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Laško AGROIND VIPAVA 1894 Vipava, d. d., Vipava AG, družba za investicije, d. d., Ljubljana LJUBLJANSKA BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV, d. d., Ljubljana denar uspešna, nadomestni uspešna, vrednostni papirji denar uspešna, denar uspešna, denar uspešna, Objave podatkov o poslovanju javnih družb Konec leta 2011 je bilo v Republiki Sloveniji 78 izdajateljev, katerih vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici. Njihovo število se iz leta v leto zmanjšuje, kar kaže, da slovenski trg kapitala ni atraktiven za pridobivanje dodatnih finančnih virov. Zaradi informiranja javnosti in vsestranskega seznanjanja vlagateljev so javne družbe dolžne poročati o svojem finančnem in pravnem položaju ter o poslovanju z objavo revidiranih letnih poročil, polletnega poročila, vmesnega poročila poslovodstva in z rednim obveščanjem javnosti o vseh zadevah, ki bi lahko pomembneje vplivale na ceno izdanih vrednostnih papirjev. Začetek aprila 2010 je stopil v veljavo sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij CSI. Sistem CSI z nazivom INFO HRAMBA po pooblastilu ATVP upravlja Ljubljanska borza, vanj pa vlagajo nadzorovane informacije vse javne družbe. Predložitev predpisanih informacij v sistem CSI šteje tudi kot predložitev Agenciji. Na ravni EU je bil z uveljavitvijo Transparentne direktive določeno, da mora vsaka država članica zagotoviti vsaj en sistem CSI. Posamezni sistemi CSI tako predstavljajo informacijsko točko, v katere se na nivoju posamezne države članice stekajo nadzorovane informacije, ki zadevajo javne družbe oziroma vrednostne papirje, katerih izdajateljice so le-te. Predvideno je, da naj bi se ti sistemi v prihodnosti povezali v platformo elektronskih omrežij, ki bo tako predstavljala enotno točko za dostopanje do nadzorovanih informacij vseh javnih družb na ravni EU. S tem bo zagotovljena ustrezna preglednost in tok nadzorovanih informacij, navedeno pa bo dodatno prispevalo k učinkovitejšemu integriranemu trgu vrednostnih papirjev EU. V letu 2011 so javne družbe v okviru zahtev po javnosti informacij objavile 81 revidiranih letnih poročil za leto Javne družbe so objavile tudi 79 polletnih poročil za prvo polletje 2011, v prvem polletju 2011 pa so tudi objavile 70 vmesnih poročil poslovodstva znotraj obdobja, ki se začne s potekom desetih tednov po koncu posameznega šestmesečnega obdobja. V drugem polletju 2010 je vmesno poročilo poslovodstva objavilo 67 javnih družb. V letu 2011 so javne družbe objavile tudi drugih obvestil o nadzorovanih informacijah, s katerimi so vlagatelje obvestile o posameznih dejstvih, ki bi lahko vplivala na ceno finančnih instrumentov. [ 10 ]

11 Vse zgoraj omenjene nadzorovane informacije so dostopne tudi na spletni strani Ljubljanske borze, spletnih straneh posamezne javne družbe in info-hrambe. Javne družbe so v letu 2011 objavile zaradi obveznega informiranja javnosti tudi 216 obvestil o pomembnejših spremembah lastniške in upravljavske strukture, to je o doseganju, preseganju in prenehanju preseganja 5, 10, 15, 20, 25-odstotnega, 1/3, 50 in 75-odstotnega deleža glasovalnih pravic oziroma obvestil o vsaki pridobitvi ali odsvojitvi deleža glasovalnih pravic članov organa vodenja ali nadzora družbe. Konec leta 2011 in v začetku leta 2012 je Agencija prešla na elektronski način poročanja še v delu poročanja javnih družb, ki ga predpisujeta 387. člen ZTFI in 7. člena Sklepa o posebnih pravilih za obveščanje o notranjih informacijah in naložbenih priporočilih. Ta zadeva seznam oseb, ki so jim dostopne notranje informacije, gre pa za informacije, ki jih Agencija prejema v okviru t. i. obrazca SONI 1. Na elektronski način poročanja je Agencija prešla tudi na področju obveščanja z obrazcem ODNI. Gre za poročanje o odložitvi objave notranje informacije, ki ga predpisujeta četrti odstavek 386. člena ZTFI ter 6. člen Sklepa. Agencija je mnenja, da je prehod na elektronsko poročanje v dobi vse večje informatizacije poslovanja ne le nujen, pač pa tako s stroškovnega kot tudi z vidika izrabe delovnega časa, utemeljen pristop, ki bo pripomogel k učinkovitejšemu izvajanju nadzora. [ 11 ]

12 2. SEKUNDARNI TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Konec leta 2011 je na trgu finančnih instrumentov delovalo 9 borznoposredniških družb (od katerih je 8 tudi članic Ljubljanske borze), in ki imajo dovoljenje ATVP za opravljanje investicijskih storitev in poslov ter 16 bank (od katerih je 13 tudi članic Ljubljanske borze) z dovoljenjem Banke Slovenije za opravljanje investicijskih storitev in poslov. Število borzno posredniških družb in bank, ki so dejavne na trgu kapitala, se glede na leto 2010 ni spremenilo. Konec leta 2011 je bilo v Republiki Sloveniji notificiranih investicijskih podjetij iz držav članic EU, ki imajo pravico za neposredno opravljanje investicijskih storitev in poslov v zvezi s finančnimi instrumenti na področju Slovenije Uvrščanje finančnih instrumentov na organizirani trg V letu 2011 so bile v segment trga delnic-prvo kotacijo premeščene delnice izdajatelja Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana, s trgovalno oznako ZVTG. V istem obdobju so bile v segment trga delnic-standardno kotacijo sprejete delnice izdajatelja Unior kovaška industrija, d. d., Zreče, s trgovalno oznako UKIG. V segment trga delnic-vstopno kotacijo so bile sprejete delnice izdajatelja ALTA Skupina, d. d., Ljubljana, s trgovalno oznako SMPR. Iz segmenta trga delnicvstopne kotacije pa so bile izključene delnice naslednjih izdajateljev: Aktiva naložbe, d. d., Ljubljana, s trgovalno oznako ATPG, Alpos, d. d., Šentjur pri Celju, s trgovalno oznako APOG, D Naložbe, d. d., Ljubljana, s trgovalno oznako DFNR, Finetol, d. d., Celje, s trgovalno oznako FINR, Goriške opekarne, d. d., Renče, s trgovalno oznako GORK, Košaki TMI, d. d., Maribor, s trgovalno oznako TKMG in Marina Portorož, d. d., Portorož, s trgovalno oznako MAPG. V segment trga obveznic so bile sprejete obveznice izdajateljev: Republika Slovenija s trgovalnimi oznakami RS69 in RS70; KB1909 Finančna družba, d. d., Gorica, Italija, s trgovalno oznako KBG3; Banka Celje, d. d., Celje, s trgovalno oznako BCE15; Abanka Vipa, d. d., Ljubljana, s trgovalno oznako AB14; AG, družba za investicije, d. d., Ljubljana, s trgovalno oznako AGO1; Cimos, d. d., Koper, s trgovalno oznako CIM2; KS Naložbe, d. d., Ljubljana, s trgovalno oznako KSF1, KD, finančna družba, d. d., Ljubljana, s trgovalno oznako SKD1. Zapadle pa so obveznice naslednjih izdajateljev: Abanka Vipa, d. d., Ljubljana, s trgovalnimi oznakami AB08, AB09 in AB10; Banka Celje, d. d., Celje, s trgovalno oznako BCE8; Cimos, d. d., Koper, s trgovalno oznako CIM1; Factor banka, d. d., Ljubljana, s trgovalno oznako FB17; KB1909 Finančna družba, d. d., Gorica, Italija, s trgovalno oznako KBG1; Nova KBM, d. d., Maribor, s trgovalno oznako KBM7; Poslovni sistem Mercator, d. d., Ljubljana, s trgovalno oznako MEO1, Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana, s trgovalnimi oznakami NLB17, NLB22 in BZ03; Poštna banka Slovenije, d. d., Maribor, s trgovalno oznako PBS6; Poteza Skupina, d. o. o., Ljubljana, s trgovalno oznako PSN1, Republika Slovenija s trgovalnimi oznakami RS23, RS26 in RS61 in SID banka, d. d., Ljubljana, s trgovalno oznako SI01. Zaradi preoblikovanja investicijskih družb v vzajemni sklad so bile iz kotacije izključene delnice NFD 1, delniški investicijski sklad, d. d., s trgovalno oznako NF1N in delnice investicijske družbe KD ID, d. d., s trgovalno oznako KDIR. S trga investicijskih kuponov so družbe za upravljanje umaknile investicijske kupone Delniškega VS Infond Dynamic s trgovalno oznako INDDY, Uravnoteženega VS Infond Globalni s trgovalno oznako INDGL in Indeksnega VS ALTA Eurostock s trgovalno oznako MPEU. [ 12 ]

13 Tabela 8: Število finančnih instrumentov na organiziranem trgu. Delnice Obveznice IS Skupaj Stanje na dan Novi FI v letu Umaknjeni FI v letu Sprememba FI v letu Stanje na dan Vir: Ljubljanska borza Struktura in obseg prometa s finančnimi instrumenti na organiziranem trgu Čeprav se je promet z delnicami javnih družb leta 2011 v primerjavi z letom 2010 povečal za 9,3%, promet s finančnimi instrumenti na organiziranem trgu še vedno vztrajno upada, to pa predvsem na račun znižanja prometa z obveznicami za 45,3%. Tabela 9: Obseg prometa s finančnimi instrumenti na organiziranem trgu. Leto Obseg prometa (v mrd EUR) Delnice Obveznice IS Pokoj. boni Dolgoročni finančni instrumenti Opomba: Podatki do so preračunani po tečaju zamenjave 1 EUR = 239,640 SIT. Vir: Ljubljanska borza. Kratkoročni finančni instrumenti Skupaj ,19 0,09 0,00 0,00 0,28 0,08 0, ,28 0,06 0,00 0,00 0,34 0,03 0, ,37 0,05 0,00 0,00 0,42 0,04 0, ,56 0,09 0,04 0,00 0,69 0,03 0, ,70 0,15 0,22 0,01 1,08 0,03 1, ,61 0,24 0,26 0,01 1,12 0,01 1, ,99 0,22 0,23 0,01 1,45 0,01 1, ,16 0,46 0,36 0,02 2,00 0,00 2, ,62 0,54 0,25 0,00 1,41 0,00 1, ,93 0,47 0,25 0,00 1,65 0,00 1, ,94 0,75 0,15 0,00 1,84 0,00 1, ,45 0,19 0,17 0,00 1,81 0,00 1, ,03 0,17 0,18 0,00 3,38 0,00 3, ,95 0,26 0,08 0,00 1,29 0,00 1, ,72 0,15 0,03 0,00 0,90 0,00 0, ,36 0,11 0,02 0,00 0,49 0,00 0, ,39 0,06 0,02 0,00 0,47 0,00 0,47 V sestavi prometa iz leta 2011 v primerjavi z letom 2010 so delnice pridobile 12,9-odstotne točke, in se z njimi opravi kar 86,2% vsega prometa. Zmanjšalo pa se je zanimanje za obveznice in za investicijske sklade, in sicer se je delež prometa z obveznicami zmanjšal za 9,1-odstotne točke, delež prometa z investicijskimi skladi pa za 3,8-odstotne točke. Zmanjšanje deleža prometa z investicijskimi skladi se je zmanjšalo predvsem zaradi preoblikovanja investicijskih družb v vzajemne sklade ter zaradi umika investicijskih kuponov treh vzajemnih skladov z organiziranega trga (tabela 6, priloga). V letu 2011 je bilo sklenjenih poslov, kar v povprečju znaša 390 poslov na trgovalni dan, [ 13 ]

14 medtem ko je število poslov v letu 2010 znašalo Število poslov se je tako v primerjavi s številom iz leta 2010 znižalo za 20,7%. Povprečna dnevna vrednost sklenjenih poslov v letu 2011 je znašala 1,87 milijonov EUR, kar je za 4,6% manj kot v letu Povprečna vrednost posameznega posla je v letu 2010 znašala EUR, kar je za 815 EUR več kot v letu Največ poslov je bilo sklenjenih z delnicami javnih družb (85,4% delež), sledijo posli z delnicami IS (11,9% delež) in posli z obveznicami (2,7% delež). Promet s finančnimi instrumenti upada že od leta 2007, tako po številu sklenjenih poslov, kot tudi po vrednosti. Struktura prometa na organiziranem trgu po mesecih je razvidna iz naslednje slike. Slika 1: Struktura prometa na organiziranem trgu v letu 2011 po mesecih. delnice obveznice IS Promet (v mio EUR) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Vir: Ljubljanska borza. Tržni deleži posameznih članov Ljubljanske borze glede na skupni obseg prometa so se v letu 2011 bistveno spremenili glede na predhodno leto. Na prvo mesto po tržnem deležu se je povzpela ALTA INVEST, d. d., (začela delovati v marcu 2010 in je nastala z združitvijo treh borzno posredniških družb), ki je povečala tržni delež za 9,3-odstotne točke v primerjavi z letom Na drugem mestu po tržnem deležu je družba UniCredit Banka Slovenija, d. d, ki je v letu 2011 zmanjšala svoj tržni delež za 2,7-odstotne točke. Na tretjem mestu po tržnem deležu je družba Ilirika BPH, ki je v letu 2011 zmanjšala tržni delež za 1,9-odstotne točke v primerjavi z letom V letu 2011 sta bili v članstvo na Ljubljanski borzi z oddaljenim dostopom sprejeti še dve investicijski podjetji, in sicer Erste Group Bank AG, Dunaj in WOOD&Company Financial Services, a. s., Praga. Tabela 10: Promet članov Ljubljanske borze po tipu finančnega instrumenta v letu Član Delnice (v EUR) Obveznice (v EUR) Invest. skladi (v EUR) Skupni promet (v EUR) Delež člana v skupnem prometu ALTA INVEST d.d ,3 % UNICREDIT BANKA SLOVENIJA d.d ,7% ILIRIKA BPH d.d ,0% NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d ,8% KD BANKA d.d ,9% [ 14 ]

15 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d ,6% PERSPEKTIVA BPD d.d ,5% GBD Gorenjska borzno posredniška družba d.d ,3% KBC Securities NV ,9% ABANKA VIPA d.d ,3% RAIFFEISEN BANKA d.d ,2% FACTOR BANKA d.d ,7% ARGONOS borzno posredniška hiša d.o.o ,4% ERSTE GROUP BANK AG ,3% PROBANKA d.d ,3% RAIFFEISEN CENTROBANK AG ,7% CERTIUS BPH d.o.o ,4% HYPO ALPE-ADRIA-BANK d.d ,1% WOOD&COMPANY Financial Services, a. s ,0% DEŽELNA BANKA SLOVENIJE d.d ,8% BANKA KOPER d.d ,7% SKB BANKA d.d ,6% PRIMORSKI FINANČNI CENTER INTERFIN d.o.o ,5% MOJA DELNICA BPH d.d ,4% ecetra Central European e-finance AG ,4% GORENJSKA BANKA d.d ,1% BKS BANK AG, Bančna podružnica ,1% Skupaj ,00 % Vir: Ljubljanska borza Dejavnosti nerezidentov na organiziranem trgu Delež tujcev v trgovanju s finančnimi instrumenti je znašal v leto 2011 več kot tri četrtine celotnega prometa, predvsem zaradi njihovega trgovanja z novo izdanimi obveznicami in trgovanja z bluechipi. Ne glede na te podatke, pa lahko iz obsega trgovanja zaključimo, da postaja slovenska borza za tuje vlagatelje relativno nezanimiva. Tabela 11: Promet in delež nerezidentov v prometu na organiziranem trgu (v mio EUR). Leto Celotni promet Promet Delež nerezidentov v Neto nakupi nerezidentov % nerezidentov ,8 419,3 32,6-91, ,0 244,3 27,0 49, ,5 282,0 57,3 121, ,1 366,7 78,0 84,9 Vir: Banka Slovenije. [ 15 ]

16 Slika 2: Neto nakupi nerezidentov na organiziranem trgu in sprememba indeksa delnic SBI TOP v letu Neto nakupi nerezidentov in sprememba SBI TOP sprememba SBI TOP neto nakupi nerezidentov na org. trgu 6,00 30,0 sprememba SBI TOP (v %) 4,00 2,00 0,00-2,00-4,00-6,00-8,00 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0-5,0-10,0-15,0-20,0 neto promet (v mio EUR) -10,00-25,0 Vir: Banka Slovenije, Ljubljanska borza. Delež kapitalizacije delnic v lasti nerezidentov je konec decembra 2011 dosegel 12,3% celotne tržne kapitalizacije delnic, kar je za 2,3-odstotne točke več kot konec leta Slika 3: Delež kapitalizacije delnic v lasti nerezidentov na organiziranem trgu in vrednost indeksa delnic SBI TOP v letu Delež kapitalizacije delnic v lasti nerezidentov in vrednost indeksa delnic SBI TOP 900 SBI TOP delež (v%) ,5 SBI TOP (v točkah) , , ,5 Delež (v %) 550 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 10 Vir: Banka Slovenije, Ljubljanska borza Poslovanje s svežnji V letu 2011 je bilo sklenjenih 222 poslov s svežnji, kar je za 14,9% manj v primerjavi z letom 2010, vendar za 1,4% več kot v letu Vrednost sklenjenih poslov s svežnji pa je znašala 148,1 milijonov EUR, kar je za 8,8% več kot v 2010 oziroma za 65,2% manj kot v letu [ 16 ]

17 Vrednost poslov s svežnji je v letu 2011 predstavljala 31,5% celotnega prometa na Ljubljanski borzi. V letu 2010 je znašal isti kazalec 27,6%, v ,1%, v 2008 pa 17,0%. Povprečna vrednost posla s svežnji je v letu 2011 znašala 0,67 milijona EUR, kar je za 28,3% več kot v letu Tabela 12: Trgovanje s svežnji od 2009 do 2011 po vrednosti poslov. Leto 2009 Leto 2010 Leto 201 Razredi Število Število Število Delež Delež poslov poslov poslov Delež do 0,125 mio EUR 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 nad 0,125 mio EUR do 0,167 mio EUR 36 16,44 % 58 22,22 % 49 22,07 nad 0,167 mio EUR do 0,209 mio EUR 21 9,59 % 34 13,03 % 21 9,46 nad 0,209 mio EUR do 0,250 mio EUR 17 7,76 % 23 8,81 % 16 7,21 nad 0,250 mio EUR do 0,334 mio EUR 28 12,79 % 29 11,11 % 40 18,02 nad 0,334 mio EUR do 0,417 mio EUR 11 5,02 % 26 9,96 % 13 5,86 nad 0,417 mio EUR do 0,835 mio EUR 37 16,89 % 46 17,62 % 45 20,27 nad 0,835 mio EUR do 2,086 mio EUR 39 17,81 % 38 14,56 % 25 11,26 nad 2,086 mio EUR do 4,173 mio EUR 12 5,48 % 6 2,30 % 5 2,25 nad 4,173 mio EUR 18 8,22 % 1 0,38 % 8 3,60 Skupaj ,00 % ,00 % ,00% 2.5. Borzni indeksi Gospodarske razmere v Sloveniji se odražajo tudi v gibanju tečajev delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Indeks delnic SBI TOP je dosegel vrednost 589,58 točke in je bil za 30,67% oziroma za 260,77 točke nižji v primerjavi z letom poprej, ko je vrednost indeksa SBI TOP znašala 850,35 točke. Najvišjo vrednost je indeks SBI TOP dosegel 25. marca 2011 pri vrednosti 852,44 točke. Slika 4: Slovenski borzni indeks SBI TOP v letu Promet z delnicami in indeks SBI TOP Promet (v mio EUR) promet z delnicami SBI TOP SBI TOP (v točkah) 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 500 Vir: Ljubljanska borza. Indeks SBI TOP je prvi pravi blue-chip indeks Ljubljanske borze in služi kot benchmark indeks, ki nudi informacije o gibanju cen največjih in najlikvidnejših delnic na Ljubljanski borzi. Indeks SBI [ 17 ]

18 TOP vključuje od 5 do 10 rednih delnic, pri čemer je omejitev deleža posamezne delnice v indeksu največ 30%. Likvidnostna kriterija za vključitev delnice v indeks SBI TOP sta: - minimalna tržna kapitalizacija v prostem obtoku 50 milijonov EUR in - minimalni povprečni dnevni promet (brez svežnjev) 50 tisoč EUR. Na dan so bile v indeks SBI TOP vključene delnice 6 izdajateljev: Krka, d. d., Novo mesto (30,81% delež v indeksu); Petrol, d. d., Ljubljana (26,07% delež v indeksu); Mercator, d. d., Ljubljana (21,33% delež v indeksu); Telekom Slovenije, d. d., Ljubljana (11,60% delež v indeksu); Nova KBM, d. d., Maribor (5,80% delež v indeksu) in Gorenje, d. d., Velenje (4,44% delež v indeksu). Večina najpomembnejših delniških svetovnih indeksov je v letu 2011 zmanjšala svoje vrednosti. Največji poraženci so indeksi azijskih borznih trgov, in sicer japonski indeks TOPIX ter kitajski Hang Seng, ki sta izgubila kar 20,1%, NIKKEI 225 pa je izgubil 18,68% vrednosti v letu Tudi evropski indeksi so izgubljali vrednosti, največ nemški indeks DAX, in sicer 15,61%, londonski indeks FTSE 100 pa 7,34% vrednosti. Najmanj so izgubili ameriški borzni indeksi, in sicer NYSE 100 le 1,28% in S&P 500 le 0,01%. Medtem ko je Dow Jones Industrial Average celo povečal vrednost v letu 2011, in sicer za 5,10% Tržna kapitalizacija finančnih instrumentov na organiziranem trgu Tržna kapitalizacija finančnih instrumentov na borzi, izračunana kot cena finančnega instrumenta pomnožena s številom finančnih instrumentov, ki kotirajo na borzi, je konec leta 2011 znašala 19,33 milijard EUR (IS niso vključeni), kar je za 4,4% manj kot konec leta 2010, ko je znašala 20,22 milijard EUR. Tržna kapitalizacija vseh delnic na borzi (IS niso vključeni) je konec decembra 2011 znašala 4,9 milijard EUR in bila za 30,7% nižja kot konec decembra Tržna kapitalizacija vseh obveznic na borzi je konec decembra 2011 znašala 14,46 milijard EUR in bila predvsem zaradi novih izdaj državnih obveznic za 9,6% višja kot konec decembra 2010, ko je znašala 13,19 milijard EUR. Tabela 13: Tržna kapitalizacija finančnih instrumentov na Ljubljanski borzi (v milijonih EUR) Delež (v %) Delež (v %) Delež (v %) Trg delnic 8.462,22 43, ,89 34, ,81 25,18 Prva kotacija 5.247,54 26, ,90 23, ,05 19,10 Standardna kotacija 2.206,92 11, ,48 7,31 578,19 2,99 Vstopna kotacija 1.007,76 5,12 815,51 3,98 598,57 3,09 Trg obveznic ,54 55, ,76 64, ,25 74,72 Trg investicijskih skladov 384,33 1,95 265,33 1,30 20,02 0,10 Trg investicijskih kuponov 132,98 0,68 106,78 0,52 20,02 0,10 Trg delnic ID 251,35 1,28 158,55 0,77 0,00 0,00 Skupaj ,09 100, ,98 100, ,08 100,00 Vir: Ljubljanska borza. Delež desetih delnic, s katerimi se je največ trgovalo v letu 2011, znaša 92,18% celotnega prometa z delnicami, v letu 2010 pa je bil 90,43%. To pomeni, da se je koncentracija prometa z desetimi najprometnejšimi delnicami nekoliko povišala. Delež najprometnejše delnice v skupnem prometu delnic v letu 2011 je znašal 43,87% in se je zmanjšal v primerjavi z letom 2010, ko je njen delež v skupnem prometu delnic znašal 49,95%. [ 18 ]

19 Tabela 14: Deset najprometnejših delnic na organiziranem trgu v letu Zap. št. Delnica Promet (v EUR) Delež v skupnem prometu delnic*(v %) Tržnost** 1. Krka ,87 0,09 2. Mercator ,87 0,16 3. Petrol ,92 0,08 4. Telekom Slovenije ,13 0,05 5. Nova KBM ,94 0,13 6. Gorenje ,54 0,18 7. Zavarovalnica Triglav ,39 0,06 8. Salus ,05 0,14 9. Luka Koper ,93 0, Pozavarovalnica Sava ,55 0,04 Skupaj ,18 0,10 Druge delnice ,82 0,03 VSE DELNICE ,00 0,08 Opombi: * Brez delnic IS. ** Tržnost je izračunana kot količnik med letnim prometom s finančnim instrumentom in njegovo kapitalizacijo na zadnji dan obdobja. Vir: Ljubljanska borza, ATVP. Deset najprometnejših obveznic, pri čemer je upoštevan tudi promet s svežnji, je v letu 2011 predstavljalo 87,57% vsega prometa z obveznicami, v letu 2010 je ta delež znašal 81,27%. Največ poslov je bilo sklenjenih z obveznico Slovenske odškodninske družbe druge izdaje, in sicer skoraj polovica vsega prometa z obveznicami. Tabela 15: Deset najprometnejših obveznic na organiziranem trgu v letu Zap. št. Obveznica Promet (v EUR) Delež v skupnem prometu obveznic (v %) Tržnost* 1. Slov. odškod. družba 2. izdaja ,83 0, Petrol 1. izdaja ,28 0, Republika Slovenija 48. izdaja ,49 0, Banka Celje 12. izdaja ,20 0, Republika Slovenija 38. izdaja ,22 0, Zavarovalnica Triglav 2. izdaja ,98 0, Republika Slovenija 21. izdaja ,86 0, Zavarovalnica Triglav 1. izdaja ,79 0, NLB 26. izdaja ,07 0, Poslovni sistem Mercator ,86 -** Skupaj ,57 0,0651 Druge obveznice ,43 0,0005 VSE OBVEZNICE ,00 0,0041 Opomba: * Tržnost je izračunana kot količnik med letnim prometom s finančnim instrumentom in njegovo kapitalizacijo na zadnji dan obdobja. ** obveznica na dan ni več kotirala na Ljubljanski borzi, zato ni podatka o njegovi tržni kapitalizaciji na zadnji dan obdobja. Vir: Ljubljanska borza, ATVP. V letu 2011 se je na organiziranem trgu trgovalo z dvema investicijskima družbama in štirimi vzajemnimi skladi. Z delnico ID NFD 1 je bilo ustvarjenega največ prometa in to 47,56% celotnega prometa z IS ob upoštevanju prometa s svežnji. [ 19 ]

20 Tabela 16: Promet z delnicami/investicijskimi kuponi IS na organiziranem trgu v letu Zap. št. IS Promet v EUR Opomba: * Tržnost je izračunana kot količnik med letnim prometom s finančnim instrumentom in njegovo kapitalizacijo na zadnji dan obdobja. ** IS na dan ni več kotiral na Ljubljanski borzi, zato ni podatka o njegovi tržni kapitalizaciji na zadnji dan obdobja. Vir: Ljubljanska borza, ATVP Poslovanje borznoposredniških družb Delež v skupnem prometu delnic IS (v %) Tržnost* 1. NFD 1 delniški investicijski sklad ,56 -** 2. KD ID ,50 -** 3. Probanka Globalni naložbeni sklad (VS) ,77 0,10 4. Infond Global (VS) ,75 -** 5. Infond Dynamic (VS) ,36 -** 6. ALTA EUROSTOCK (VS) ,06 -** VSE DELNICE/INV. KUPONI IS ,00 0,80 ATVP je v letu 2009 razvila Splošna merila in metodologije za preverjanje in ocenjevanje borznoposredniških družb po drugem odstavku 222. člena Zakona o bančništvu (ZBan-1). Določbe 301. člena ZTFI v povezavi z 222. členom ZBan-1 namreč določajo, da mora ATVP najmanj enkrat letno: - preveriti organizacijski ustroj, postopke in sisteme iz 124. člena ZBan-1 ter strategije in procese iz 126. člena ZBan-1, ki jih je vzpostavila borznoposredniška družba zaradi uskladitve svojega poslovanja z ZTFI in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, - oceniti tveganja, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju in - oceniti finančni položaj in tveganja, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena zaradi razmerij z drugimi osebami v investicijski skupini. ATVP ob smiselni uporabi tretjega odstavka 222. člena ZBan-1 opravlja preverjanja in ocenjevanje po drugem odstavku 222. člena ZBan-1 z namenom ugotoviti, ali organizacijski ustroj, postopki in sistemi iz 124. člena ZBan-1 ter strategije in procesi iz 126. člena ZBan-1, ki jih je vzpostavila borznoposredniška družba in kapital borznoposredniške družbe, zagotavljajo trden in zanesljiv sistem upravljanja in ustrezno pokrivanje tveganj, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju. Z uporabo te metodologije je ATVP na podlagi rezultatov nadzora v letu 2010 posameznim borznoposredniškim družbam dodelila tudi oceno glede na njihovo tveganost in sistemsko pomembnost za slovenski kapitalski trg. BPD mora vedno razpolagati z zadostnim kapitalom, glede na obseg in vrste investicijskih storitev ter poslov, ki jih opravlja, in tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev in poslov. Osnovni kapital BPD ne sme biti nikoli manjši od EUR, razen v primeru iz 153. člena ZTFI. V letu 2011 je osnovni kapital ene BPD padel pod EUR, zato so bili s strani BPD sprejeti ukrepi za zagotovitev zadostnega kapitala. Konec leta 2011 je vsota kapitalskih zahtev BPD v povprečju znašala 0,43 milijonov EUR, kar je za 20,4% manj kot konec leta Povprečni kapital BPD se je v istem obdobju zvišal za 5,4 %. [ 20 ]

21 Tabela 17: Kapitalska ustreznost BPD (povprečje). Povprečna kapitalska ustreznost BPD Vsota kapitalskih zahtev 0,71 mio EUR 0,68 mio EUR 0,54 mio EUR 0,43 mio EUR Kapital 3,12 mio EUR 2,31 mio EUR 1,85 mio EUR 1,95 mio EUR Vsota kapitalskih zahtev / kapital 0,23 0,29 0,29 0,22 Izpostavljenost BPD do posamezne osebe je vsota vseh terjatev in pogojnih terjatev do te osebe, vrednosti naložb v finančne instrumente te osebe in vrednosti kapitalskih deležev BPD v tej osebi. Izpostavljenost BPD do posamezne osebe in s to osebo povezanih oseb ne sme presegati višine 25% kapitala BPD. Velika izpostavljenost BPD izraža izpostavljenost posamezne BPD do posamezne osebe in z to osebo povezanih oseb, ki presega 10% kapitala BPD. Velika izpostavljenost do posamezne osebe ne sme presegati 25% kapitala BPD. Vsota vseh velikih izpostavljenosti pri posamezni BPD pa ne sme presegati 800% višine kapitala BPD. Kazalnik vsote velikih izpostavljenosti glede na kapital (v povprečju za vse BPD) je konec leta 2011 znašal 14,6%, kar je za 10,6% več kot konec leta Tabela 18: Razmerje med vsoto velikih izpostavljenosti in kapitalom (povprečje v %) Vsota velikih izpostavljenosti / kapital 36,5 26,0 13,2 14,6 BPD mora mesečno poročati ATVP količnike likvidnosti in obsege likvidnosti za vse delovne dni preteklega meseca. Količnik likvidnosti BPD je razmerje med likvidnimi sredstvi in dospelimi ter kmalu dospelimi obveznostmi BPD. BPD dosega najmanjši obseg likvidnosti, če količnik likvidnosti BPD, izračunan za posamezen delovni dan, znaša vsaj 1. Konec leta 2011 je povprečni količnik likvidnosti za vse BPD znašal 18,77 in je bil za 7,0% višji kot konec leta Tabela 19: Količniki likvidnosti BPD (povprečje) Količniki likvidnosti 13,18 21,83 17,54 18,77 [ 21 ]

22 3. INVESTICIJSKI SKLADI Zaradi nadaljevanja negotovih razmer na finančnih trgih se je premoženje slovenskih investicijskih skladov v letu 2011 glede na predhodno leto zmanjšalo za 11,6%, na 1,81 milijarde evrov. Po podatkih evropskega združenja družb za upravljanje (EFAMA) se je premoženje investicijskih skladov iz držav članic EU v istem obdobju zmanjšalo za 2,8% na milijard evrov, pri čemer se je premoženje UCITS skladov zmanjšalo za 6,2% na milijard evrov. Zaradi težkih razmer na finančnih trgih in zmanjševanja obsega poslovanja je prišlo do konsolidacije in racionalizacije poslovanja domačih družb za upravljanje. Tako sta v letu 2011 prenehali z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov dve družbi za upravljanje. Prav tako konec leta 2011 na slovenskem trgu ni bilo več investicijskih družb, saj sta se še zadnji dve preoblikovali v vzajemna sklada 1. Ponudba slovenskih vzajemnih skladov (VS) se je v letu 2011 glede na leto 2010 povečala za 5% in sicer iz 133 na 140 VS. Hkrati pa se je število investicijskih skladov iz drugih držav članic Evropske unije, ki se tržijo v Republiki Sloveniji v letu 2011 zmanjšalo iz 162 na 140. Kot prikazuje Tabela 20 je na dan v Sloveniji delovalo 11 DZU, ki so upravljale 140 VS. Konec leta 2011 je bilo v Sloveniji registriranih tudi 140 investicijskih skladov iz drugih držav članic Evropske unije. Tabela 20: Splošni podatki o investicijskih skladih na dan in na dan DZU VS ID IS iz držav članic EU DZU VS ID IS iz držav članic EU Število subjektov Število vlagateljev n.p n.p. Vrednost sredstev (v mio. EUR) Vzajemni skladi Obseg čiste vrednosti sredstev VS v upravljanju domačih DZU se je po zmerni rasti v letu 2010 ponovno znižal za 11,8% in je tako konec leta 2011 znašal 1,79 milijard evrov. Na letni ravni so se sredstva v upravljanju slovenskih upravljavcev zmanjšala za 237,7 milijonov evrov, od tega je bilo 77,2 milijonov evrov neto odlivov, razlika v višini 160 milijonov evrov pa je bila posledica padca vrednosti naložb. Prav tako so neto odlive imele tudi DZU iz držav članic EU, ki tržijo investicijske sklade v Republiki Sloveniji. Te so v lanskem letu doživele visokih 26 milijonov evrov neto odlivov, pri čemer so ti pri slednjih relativno višji kot pri domačih DZU, saj DZU iz drugih držav članic EU upravljajo le nekaj več kot 133 milijonov evrov sredstev, kar predstavlja manj kot desetino vrednosti sredstev v upravljanju domačih DZU. Tabela 21: Čista vrednost sredstev VS od leta 2006 do leta 2011 (v milijonih EUR) Skupaj 1.920, , , , , ,6 Opomba: Podatek za je preračunan po tečaju zamenjave 1 EUR = 239,640 SIT. Medtem ko so se slovenski vlagatelji na krizo odzvali predvsem z zmanjšanjem vplačil in povečanjem izplačil iz VS, niso spremenili svoje nagnjenost k tveganju pri vlaganju sredstev v 1 V Republiki Sloveniji se tržijo samo vzajemni skladi in krovni skladi, ki sta del širše skupine investicijskih skladov in spadata med tako imenovane UCITS sklade. 2 Podatki se nanašajo na zadnji obračunski dan v letu [ 22 ]

23 različne vrste skladov. Deleži sredstev v različnih vrstah VS so v Sloveniji v celotnem obdobju krize ostali skoraj enaki. Kot je razvidno iz Slike 5 so tudi ob koncu 2011 prevladovali delniški skladi (66%) in mešani skladi (26%), druge vrste skladov so imele zanemarljiv delež. V državah članicah EU je bil odziv drugačen, saj so se vlagatelji tudi z izbiro različnih vrst skladov odzivali na spreminjajoče se razmere v gospodarstvu. Tako so se leta 2008 povečali deleži denarnih skladov, znižali pa deleži bolj tveganih delniških skladov. V letih 2009 in 2010 so se ti deleži začeli počasi vračati na raven pred krizo, vendar pa so se v letu 2011 v skladu z razmerami na finančnih trgih začeli ponovno zniževati deleži delniških skladov in povečevati deleži denarnih skladov. V Evropi je razporeditev sredstev glede na posamezno vrsto sklada veliko bolje uravnotežena kot v Sloveniji, saj nobena vrsta sklada bistveno ne izstopa. Pri tem je potrebno pojasniti, da so po podatkih Banke Slovenije sredstva gospodinjstev v Sloveniji, naložena v investicijske sklade, konec tretjega četrtletja 2011 predstavlja samo 5,7% v strukturi finančnega premoženja gospodinjstev, delež bančnih vlog in gotovine prebivalstva pa predstavlja kar 56,5% v strukturi finančnega premoženja gospodinjstev. Slika 5: Primerjava razporeditve sredstev med slovenskimi skladi (levo) in evropskimi skladi (desno) od leta 2007 do leta % 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% % 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Delniški skladi Mešani skladi Drugi skladi Obvezniški skladi Skladi denarnega trga Delniški skladi Mešani skladi Drugi skladi Obvezniški skladi Skladi denarnega trga Vir: ATVP, EFAMA, Banka Slovenije. V Tabeli 22 je prikazana čista vrednost sredstev VS v upravljanju domačih DZU konec leta Največ sredstev v upravljanju je imela družba Triglav skladi, d. o. o., in sicer 419 milijonov evrov oziroma 23,4% vseh sredstev, sledijo ji KD Skladi, d. o. o., ki so upravljali 18,8% vseh sredstev in NLB skladi, d. o. o. s 16,7% deležem sredstev v upravljanju. Tabela 22: Tržni deleži posameznih DZU dan in na dan , merjeni z obsegom čiste vrednosti sredstev v upravljanju. DZU Čista vrednost sredstev (v EUR) Delež (v %) Št. VS v upravljanju Čista vrednost sredstev (v EUR) Delež (v %) Št. VS v upravljanju Triglav Skladi, d.o.o , ,42 15 KD Skladi, d.o.o.* , ,83 18 NLB Skladi, d.o.o , ,72 15 INFOND, d.o.o.** , ,85 17 Alta Skladi, d.d.*** , ,14 20 NFD, d.o.o.**** , ,09 9 Probanka upravljanje, d.o.o , ,26 9 Abančna Skladi, d.o.o , ,28 12 Primorski Skladi, d.d , ,78 4 Ilirika DZU, d.o.o , ,62 14 [ 23 ]

24 DZU Čista vrednost sredstev (v EUR) Delež (v %) Št. VS v upravljanju Čista vrednost sredstev (v EUR) Delež (v %) Št. VS v upravljanju Perspektiva DZU, d.o.o , ,01 7 DUS Krona, d.o.o , Krekova družba, d.o.o , Skupaj , , Opombe: * V letu 2011 se je KD ID, delniška investicijska družba, d.d. preoblikovala v vzajemni sklad KD Delniški dohodkovni. **V letu 2011 je družba INFOND, d. o. o. prevzela upravljanje Krekovega krovnega sklada. ***V letu 2011 se je družba DUS Krona, d. o. o. pripojila k družbi ALTA Skladi, d.d. (prevzemna družba) Na družbo ALTA skladi, d.d. je bil izvršen tudi prenos upravljanja vzajemnega sklada ALTA SENIOR, vzajemni sklad prilagodljive sestave naložb. **** V letu 2011 se je NFD 1 DELNIŠKI INVESTICIJSKI SKLAD, investicijska družba, d.d. preoblikovala v vzajemni sklad NFD 1 Delniški. V sestavi premoženja VS prevladujejo naložbe v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih vrednostnih papirjev (80%), kar je razvidno iz Tabele 23. Največ je lastniških vrednostnih papirjev, katerih vrednost je ob koncu leta 2011 znašala 1,29 milijarde evrov, kar predstavlja 84% vseh sredstev VS. Tabela 23: Sestava premoženja VS na dan in na dan SKUPAJ SKUPAJ v % (v EUR) (v EUR) v % 1. Denarna sredstva , ,82 2. Depoziti in posojila , ,28 3. VP in instrumenti DT, s katerimi se trguje na org. trgu VP , , VP domačih izdajateljev , , Lastniški VP domačih izdajateljev , , Dolžniški VP domačih izdajateljev , , Ostali vrednostni papirji domačih izdajateljev VP tujih izdajateljev , , Lastniški VP tujih izdajateljev , , Dolžniški VP tujih izdajateljev , , Ostali vrednostni papirji tujih izdajateljev Instrumenti DT, s katerimi se trguje na org. trgu VP , Instrumenti DT domačih izdajateljev , Instrumenti DT tujih izdajateljev ,27 4. Instrumenti DT prvovrstnih izdajateljev Invest. kuponi in delnice odprtih IS , ,40 6. Sestavljeni in izpeljani finančni instrumenti Drugi prenosljivi VP in drugi instrumenti DT , ,92 8. Terjatve in Aktivne časovne razmejitve , ,51 9. Skupaj , ,00 Na Sliki 6 je prikazano gibanje števila vlagateljev v VS v upravljanju domačih DZU od decembra 2005 do decembra Število vlagateljev v VS je ob koncu leta 2011 znašalo , kar sicer predstavlja 7,2% porast glede na leto poprej, vendar pa je potrebno poudariti, da je povečanje [ 24 ]

25 števila vlagateljev zgolj posledica preoblikovanja dveh ID v VS. Koncentracija vlagateljev se je v primerjavi z letom 2010 znižala, saj je bilo konec leta 2011 v treh VS, merjeno z višino čiste vrednosti sredstev, 18,4% vseh vlagateljev (29,4% v letu 2010). Konec leta 2011 je povprečna vrednost sredstev VS na prebivalca Slovenije znašala približno 880 evrov, kar je za 12% manj kot leta V istem obdobju je povprečna vrednost sredstev na prebivalca v Evropski uniji znašala približno evrov, kar je za 6,7% manj kot leta Slika 6: Gibanje števila vlagateljev v VS od decembra 2006 do decembra Število vlagateljev Kot prikazuje Slika 7 so bili v letu 2011 v slovenske VS zabeleženi prilivi sredstev v višini 260 milijonov evrov in odlivi sredstev v višini 337 milijonov evrov. Neto odlivov sredstev je bilo torej v letu 2011 za 77 milijonov evrov, kar predstavlja 4,25% vrednosti sredstev slovenskih VS konec leta V evropskih VS pa je bilo za 88 milijard neto odlivov, pri čemer delež le teh predstavlja 1,1% vrednosti sredstev evropskih VS konec leta Slika 7: Letni obseg vplačil in izplačil v VS v obdobju od leta 2006 do 2011 (v milijonih EUR) Vplačila Izplačila Neto vplačila Vrednost (v mio EUR) Opomba: Podatki do so preračunani po tečaju zamenjave 1 EUR = 239,640 SIT. Iz Slike 8 je razvidno, da so v letu 2011 slovenski VS beležili neto prilive sredstev le v prvih štirih mesecih. Skladno s poslabšanjem razmer na finančnih trgih so se v maju 2011 začeli neto odlivi sredstev in svoj vrh dosegli v septembru 2011, ko je bilo največ neto odlivov sredstev iz slovenskih [ 25 ]

26 VS, in sicer 32,4% vseh neto odlivov v letu Podobno so imeli tudi evropski VS največ neto odlivov septembra 2011, in sicer 55,7% vseh neto odlivov v letu Slika 8: Mesečni obseg vplačil in izplačil v VS v obdobju od januarja do decembra 2011 (v milijonih EUR). 45 Vplačila Izplačila Neto vplačila 35 Vrednost (v mio EUR) V letu 2011 se je vrednost sredstev v upravljanju slovenskih upravljavcev najbolj zvišala pri obvezniških skladih, in sicer za 18 milijonov evrov, kar pomeni 26,4% rast sredstev glede na leto poprej. Vrednost sredstev v upravljanju skladov denarnega trga se je podvojila, in sicer za 13 milijonov evrov na 25,85 milijonov evrov. Vrednost sredstev delniških in mešanih skladov pa se je v letu 2011 zmanjšala. Kot je razvidno iz Slike 9 so v letu 2011 glede na posamezne vrste VS, obvezniški skladi in skladi denarnega trga realizirali neto prilive v višini 31 milijonov evrov, delniški skladi in mešani skladi pa so imeli neto odlive v višini 105 milijonov evrov. Mešani skladi so kljub zelo pozitivnim razmeram v lanskem prvem četrtletju celo leto izkazovali neto odlive, medtem ko so se neto odlivi pri delniških skladih začeli maja, čemur je najverjetneje botrovalo poslabšanjem razmer na finančnih trgih. Slika 9: Obseg neto vplačil v posamezne vrste VS v letu 2010 in letu 2011 (v milijonih EUR) Skladi skupaj Delniški skladi Mešani skladi Skladi denarnega trga Obvezniški skladi Skladi skladov Drugi skladi Neto vplačila (v mio. EUR) Slika 10 prikazuje primerjavo tehtanih povprečnih donosnosti oziroma sprememb vrednosti enot premoženja (VEP) za leto 2011, pri katerih je kot utež upoštevan delež vrednosti sredstev posameznega VS v vrednosti sredstev posamezne vrste VS (delniški, mešani, obvezniški in denarni). Kot je razvidno iz Slike 10, je v letu 2011 najbolj nihala donosnost delniških skladov. [ 26 ]

27 Donosnost delniških skladov na letni ravni, merjena s spremembo VEP, se je gibala med 3,13% in - 22,39%. Tehtano povprečje tako merjenih donosnosti delniških skladov pa je znašalo -9,01%. Sledijo mešani skladi, kjer se je letna nominalna donosnost gibala med 1,95% in -16,24%. Tehtano povprečje letnih donosnosti mešanih skladov pa je zanašalo -7,01%. V letu 2011 izkazujejo pozitivno tehtano povprečno donosnost skladi denarnega trga in obvezniški skladi. Donosnost skladov denarnega trga, se je gibala med 2,13% in 0,02%, njihovo tehtano povprečje letnih donosnosti pa je znašalo 1,95%. Donosnost obvezniških skladov pa se je gibala med 1,60% in - 1,40%, njihovo tehtano povprečje letnih donosnosti pa je znašalo 0,34%. Slika 10: Tehtano povprečje letnih sprememb VEP posameznih vrst VS v letu 2011 (v %). 5,00 0,00-5,00-10,00-15,00-20,00 Delniški skladi Obvezniški skladi Mešani skladi Skladi denarnega trga -25,00 Opomba: Pri izračunu so bili upoštevani samo tisti VS, ki so v letu 2011 poslovali celo leto. [ 27 ]

28 4. VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLADI Na dan je imelo dovoljenje za poslovanje 6 VPS, v katere je bilo vključenih članov članov je bilo vključenih v kolektivno obliko zavarovanja (preko delodajalcev), članov pa je bilo vključenih individualno in sami plačujejo premijo. V skladu z določbami ZPIZ 1 lahko vsak zavarovanec pristopi k enemu kolektivnemu in enemu individualnemu pokojninskemu načrtu. Ob koncu leta 2011 so VPS upravljali sredstva v višini 816 milijonov evrov, kar je za 7,1% več kot konec leta Povečanje sredstev je rezultat rednih vplačil v VPS. Tabela 24: Splošni podatki o VPS od leta 2007 do leta Število skladov Število upravljavcev Vpl. čista premija v letu (v EUR) ČVS (v EUR) Tržna koncentracija - delež največjega sklada 57,30 % 58,49 % 60,57 % 60,98 % 65,03% - delež največjih treh skladov 93,51 % 92,03 % 93,56 % 93,52 % 93,47% Ker so upravljavci VPS dolžni mesečno zagotavljati tudi zajamčeno donosnost na vplačano čisto premijo, ki je odvisna od donosnosti državnih obveznic, so VPS svoje naložbe usmerili predvsem v naložbe s fiksno stopnjo donosa, to je v obveznice (54,4%) in bančne depozite (31,3%). Na ta način naj bi upravljavci zagotavljali skromne, vendar pozitivne donosnosti na vplačano premijo in se na ta način skušali izogniti tveganju nedoseganja minimalne zajamčene donosnosti. Tabela 25: Agregatna struktura naložb VPS na dan in na dan VPS Skupaj VPS Skupaj v % (v EUR) (v EUR) v % 1. Denarna sredstva , ,68 2. Bančni depoziti in posojila , ,31 3. Dolžniški vrednostni papirji , , Kratkoročni dolžniški VP , , Državni VP , , Drugi VP , , Dolgoročni dolžniški VP , , VP domačih izdajateljev - državni , , VP domačih izdajateljev - drugi , , VP tujih izdajateljev - državni , , VP tujih izdajateljev - drugi , ,54 4. Delnice in drugi lastniški VP , , Delnice domačih izdajateljev , , Delnice tujih izdajateljev , ,53 5. Investicijski kuponi in delnice IS , ,16 6. Izpeljani finančni instrumenti Naložbene nepremičnine Terjatve , ,12 9. Skupaj , ,00 [ 28 ]

29 Sestava naložb VPS iz leta v leto sicer nekoliko niha, vendar ostaja delež naložb s fiksno stopnjo donosa, to so bančni depoziti in obveznice, stabilen. V primerjavi s predhodnim letom se je povečal delež naložb v depozite in sicer iz 25,8% v letu 2010 na 31,3% v letu V letu 2011 se je zmanjšal delež naložb v delnice, in sicer iz 1,8% na 1,3%. Zaradi zagotavljanja doseganja zajamčene donosnosti pa še vedno prevladujejo naložbe v dolžniške vrednostne papirje, ki predstavljajo 54,4% vseh sredstev VPS. Slika 11: Agregatna struktura naložb VPS na dan Kratkoročni dolžniški VP; 5,47% Dolgoročni dolžniški VP; 48,98% Bančni depoziti in posojila; 31,31% Delnice domačih izdajateljev; 0,75% Delnice tujih izdajateljev; 0,53% Denarna sredstva ; 0,68% Terjatve + AČR; 0,12% IK in delnice IS; 12,16% Kot je razvidno iz Slike 12 je tudi v letu 2011 glede na pretekla leta zaznati zmerno rast števila članov VPS. Še vedno prevladujejo člani, vključeni v kolektivne sheme pokojninskega varčevanja. Delež članov, ki se vključujejo v individualno pokojninsko zavarovanje, pa ostaja majhen, predvsem zaradi nizke davčne olajšave in tudi dejstva, da imajo prednost pri koriščenju davčne olajšave kolektivne sheme pokojninskega varčevanja. Slika 12: Gibanje števila članov VPS od decembra 2006 do decembra Število članov - odprti VPS Število članov - zaprti VPS Število članov VPS [ 29 ]

30 Iz podatkov o zbranih sredstvih oziroma čisti vrednosti sredstev, je razvidno, da na področju poslovanja VPS izstopa Modra zavarovalnica, d. d. 3, pri čemer je pomembno dejstvo, da upravlja dva VPS, od katerih Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence (ZVPSJU) dosega 65% tržni delež, Kapitalski vzajemni pokojninski sklad (KVPS) pa 24% tržni delež. Deleži posameznih upravljavcev pri upravljanju VPS, ki so razvidni iz Slike 13, ostajajo skozi leta enaki. Slika 13: Delež posameznega upravljavca pri upravljanju VPS, merjen z obsegom čiste vrednosti sredstev na dan in na dan Probanka Abanka Generali Zav. Banka Koper Modra Zav. 1,14 1,12 2,28 2,33 3,11 3,03 4,23 4, ,24 88, Delež posameznega upravljavca pri upravljanju VPS Skladno z določbami ZPIZ-1 izvajajo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje VPS, zavarovalnice in pokojninske družbe. Glede na obseg vseh sredstev zbranih s strani ponudnikov dodatnega pokojninskega zavarovanja, so v letu 2011 VPS dosegli 42,8% tržni delež. Slika 14: Obseg poslovanja pokojninskih družb, VPS in zavarovalnic, merjen z obsegom sredstev na dan in na dan Vzajemni pokojninski skladi Zavarovalnice Pokojninske družbe Vzajemni pokojninski skladi Zavarovalnice Pokojninske družbe 36,18% 42,56% 35,40% 42,76% 21,26% 21,84% Kot prikazuje Slika 15 sta najnižjo donosnost v letu 2011 dosegla VPS, ki ju upravljata Banka Koper, d. d., (OVPS Banke Koper) in Abanka, d. d. (AIII) 3 Modra zavarovalnica je bila ustanovljena oktobra 2011 v postopku delitve z izčlenitvijo iz Kapitalske družbe, d. d.. Ob ustanovitvi je zavarovalnica prevzela v upravljanje Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence (ZVPSJU) in Kapitalski vzajemni pokojninski sklad (KVPS). [ 30 ]