UNIVERZA V MARIBORU

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UNIVERZA V MARIBORU"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomska naloga SODELOVANJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH REVIZORJEV V BANKI Februar 2016 Kristina Gerič

2 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomska naloga SODELOVANJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH REVIZORJEV V BANKI COOPERATION BANK S INTERNAL AND EXTERNAL AUDITORS Kandidatka: Kristina Gerič Študijski program: Visokošolski 96 Študijska usmeritev: Računovodstvo Mentorica: doc. dr. Andreja Lutar Skerbinjek Jezikovno pregledala: Saša Adorjan Študijsko leto: 2015/2016 Maribor, februar 2016

3 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Andreji Lutar Skerbinjek za vse nasvete pri izdelavi diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem svoji družini in prijateljem, ki so me spodbujali ter spremljali na poti študija. ii

4 POVZETEK Današnje stanje lahko označimo kot stanje zmanjšanega zaupanja v finančne informacije gospodarskih družb. Zato so potrebna zagotovila revizorjev, da so podatki in informacije, ki jih zagotavljata upravna in računovodska služba, zanesljivi, pravilni in točni. Osnovna naloga notranje revizije je preiskovanje dokazov, ali notranje kontrole obvladujejo tveganja. Prav tako pa daje zagotovila in ustrezno svetuje, kako uspešno odpravljati tveganja, ki se pojavljajo pri poslovanju bank. Izboljšuje kakovost vodenja in upravljanja, to vse pa vodi k uspešnemu doseganju ciljev. Zunanja revizija igra izredno pomembno vlogo pri vzdrževanju visoke kvalitete finančnih poročil, ta pa poveča zaupanje javnosti. Zunanja revizija je zakonsko obvezna, opravi jo neodvisen pooblaščen revizor, ki poda neodvisno in objektivno strokovno mnenje o računovodskih izkazih, ki je podprto z dokazi. Namen diplomske naloge je prikazati sodelovanje med notranjimi in zunanjimi revizorji v banki. To medsebojno sodelovanje vpliva na občutno zmanjšanje obsega, vrste in časa preizkušanja notranjih kontrol. Ključne besede: notranji revizor, zunanji revizor, banka, sodelovanje revizorjev, notranje kontrole. ABSTRACT The current situation can be described as a state of reduced trust in financial information of companies. That is why the auditors need to issue assurances that the data and information released from management and accounting departments are reliable, correct and accurate. The basic task of the internal audit is to revise the evidence if the internal controls are managing the risks. It also gives assurances and appropriate advice on how to successfully annul risks, which arise during the economic operation of banks. Apart from that, it also improves the quality of leadership and management, which leads to a successful completion of goals. The external audit plays a key role in maintaining a high quality of financial reports. In turn, this high quality raises the public trust. The external audit is legally mandatory and is performed by an independent authorized auditor, which issues an independent expert opinion on financial statements, supported by evidence and an objective opinion. The purpose of this thesis is to show the cooperation between internal and external auditors in a bank. This mutual cooperation significantly reduces the extent, type and duration of internal controls. Keywords: internal auditor, external auditor, bank, cooperation of auditors, internal controls. iii

5 KAZALO 1 UVOD Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet diplomskega dela Namen, cilji in hipoteze diplomskega dela Predpostavke in omejitve diplomskega dela Predvidene metode dela BANKE Banke in bančno poslovanje Načela bančnega poslovanja Nadzor bank Pravna in strokovna podlaga v Sloveniji Zakon o gospodarskih družbah Zakon o bančništvu Zakon o Banki Slovenije Zakon o revidiranju Zakonske zahteve zunanjih in notranjih revizorjev Ugotovitve drugega poglavja NOTRANJA IN ZUNANJA REVIZIJA V BANKAH Notranja revizija Cilji in organizacija notranje revizije v bankah Potek notranje revizije v bankah Zunanja revizija Naloge in organizacija zunanje revizije v bankah Potek zunanje revizije v bankah Sodelovanje med notranjim in zunanjim revizorjem Ugotovitve tretjega poglavja NOTRANJE IN ZUNANJE REVIDIRANJE V NOVI KBM D. D Predstavitev Nove KBM d. d Delo in organizacija notranje revizije v Novi KBM d.d Poročilo o notranjem revidiranju v letu 2014 z mnenjem nadzornega sveta Pregled dela zunanjih revizorjev v Novi KBM d. d. za leto Poročilo neodvisnega revizorja lastnikom Nove KBM d. d. za leto Sodelovanje med notranjim in zunanjim revizorjem v Novi KBM d. d Zaključne misli o notranjem in zunanjem revidiranju v Novi KBM d. d. za leto SKLEP LITERATURA IN VIRI KAZALO SLIK Slika 1: Prodajni in marketinški koncept v banki. 7 Slika 2: Stroški, ki bremenijo Novo KBM d. d iv

6 1 UVOD 1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet diplomskega dela Banka je delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev. Pri svojem delovanju se srečuje s številnimi tveganji, ki jih mora ustrezno obvladovati, saj sta od tega odvisna dobičkonosnost in obstoj banke. Upoštevati je potrebno predpisane računovodske standarde ter potrebe po bančnem nadzoru. Organizirati mora službo notranje revizije kot samostojni organizacijski del, ki je neposredno podrejen upravi banke ter funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih organizacijskih delov banke, medtem ko zunanjo revizijo opravlja pooblaščena revizijska družba ali samostojni revizor, ki ni zaposlen v banki. Deluje v javnem interesu, zato mora biti odgovorna, neoporečna, nepristranska, neodvisna in poklicno skrbna. Ker je notranje revidiranje del banke, kljub visoki stopnji samostojnosti in nepristranskosti ne more doseči enake stopnje neodvisnosti, kot se zahteva od zunanjega revizorja. Neodvisnost notranjega revizorja izhaja iz njegovega položaja v banki in je neposredno povezana s tem, komu poroča o svojih ugotovitvah, medtem ko zunanji revizor opravlja revizijo računovodskih izkazov, njegov končni cilj pa je podati mnenje o tem, ali so ti izkazi resnična in poštena slika finančnega stanja in poslovnega izida družbe. Notranji in zunanji revizorji morajo med seboj sodelovati, saj tako pripomorejo k svoji učinkovitosti. Poslovanje bank je povezano s številnimi oblikami tveganja, zato je pod nenehnim notranjim in zunanjim nadzorom. Ta banki omogoča pravočasno prepoznavanje tveganj in njihovo obvladovanje. 1.2 Namen, cilji in hipoteze diplomskega dela Namen diplomske naloge je prikazati razmerje med notranjim in zunanjim revizorjem ter opredeliti njuno medsebojno sodelovanje, kar vpliva na občutno zmanjšanje obsega, vrst in časovnega okvira preizkušanja notranjih kontrol in podatkov v revidiranju zunanjega revizorja. V diplomskem delu bomo raziskali pojem in delo notranje in zunanje revizije v banki ter predstavili teoretične trditve različnih avtorjev. Poiskali bomo soodvisnosti in razlike med delom notranje in zunanje revizije ter raziskali, ali se lahko zunanja revizija opira na delo notranje. Sodelovanje med notranjimi in zunanjimi revizorji bomo raziskali tudi s pomočjo ankete. V praktičnem delu diplomske naloge bomo predstavili sodelovanje notranje in zunanje revizije v Novi KBM d. d. Cilji diplomskega dela: proučiti pojem banke in bančnega poslovanja, raziskati pravno in strokovno podlago za revidiranje v banki, raziskati delo notranje in zunanje revizije v banki, njune naloge, organizacijo in potek dela ter proučiti njuno sodelovanje, 1

7 predstaviti Novo KBM d. d., potek dela notranje in zunanje revizije ter njuno sodelovanje v letu Hipoteza diplomskega dela: Zunanja revizija v banki se opira na delo notranjega revizorja na področju presoje delovanja sistema notranjih kontrol. 1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela V diplomskem delu bomo najprej pregledali trenutno zakonodajo, ki jo morajo pri svojem delu upoštevati notranji in zunanji revizorji, ko opravljajo pregled računovodskih izkazov bank. Zato predpostavljam, da: se pravne in strokovne podlage za revidiranje v bankah v času raziskave ne bodo spremenile, se v času raziskovanja ne bo spremenil postopek opravljanja zunanje in notranje revizije bank, je kakovost revidiranje enaka ne glede na vrsto naročnika, saj mora ščititi javni interes. Omejitve, ki jih bomo upoštevali: pri proučevanju se bomo omejili samo na delo notranjih in zunanjih revizorjev v Novi KBM d. d. za leto 2014, pri izdelavi diplomskega dela se bomo omejili na strokovno literaturo, vire, prispevke in članke s teoretičnimi spoznanji s področja revidiranja slovenskih in angleških avtorjev, ker nam zaradi omejene razpoložljivosti podatkov niso dostopna celotna revizijska poročila, kar bi nam omogočilo natančno identifikacijo mnenja, se bomo omejili le na proučevanje podatkov, ki so zapisani v letnih poročilih Nove KBM d. d. za leto 2014 in ki jih bomo dobili od notranjega revizorja v banki. 1.4 Predvidene metode dela Diplomsko delo je poslovna raziskava, saj bomo proučevali sodelovanje zunanjih in notranjih revizorjev pri revidiranju v bankah. V prvem poglavju bomo uporabili predvsem metodo deskripcije, saj bom opisovali osnovne pojme s študijem domače in tuje literature. V drugem poglavju bomo poleg deskriptivne metode uporabili tudi metodo kompilacije, s katero bomo povzemali stališča različnih avtorjev, v tretjem poglavju pa metodo komparacije, s katero bomo primerjali različne ugotovitve. 2

8 2 BANKE 2.1 Banke in bančno poslovanje Razvoj bančništva je tesno povezan z razvojem in vlogo denarja, ta pa je v tesni zvezi z razvojem gospodarstva (Bobek, 1989, str. 9). Beseda "banka" izvira iz italijanske besede "banca" ali "banco", kar pomeni mizo, na kateri so v srednjem veku imeli menjalci svoj denar, ko so opravljali svoje menjalne posle. Opredelitve bank so različne. Nekateri avtorji jih delijo na tiste, ki se ukvarjajo z emisijo denarja in vrednostnimi papirji, tiste, ki posredujejo pri odobravanju kreditov, in tiste, ki so podjetja in preko plačilnega prometa koncentrirajo denarna sredstva v svojih rokah ter jih nato posojajo gospodarstvu in prebivalstvu. Če bi vse te trditve strnili, bi lahko povedali, da je banka podjetje, ki sprejema naložbe in daje kredite, izvaja plačilni promet ter opravlja druge funkcije, ki so finančne narave (Bobek, 1992, str. 19). Današnje bančništvo ima svoje začetke v menjalnih in zlatarskih poslih, ko je najprej veljalo načelo "depositum regulare" 1, potem pa načelo "depositum iregulare" 2. Z razvojem gospodarstva se razvijajo tudi banke, ki se ne ukvarjajo več samo s tradicionalnimi kreditnimi bančnimi posli, ampak opravljajo tudi druge finančne storitve, kot so: factoring 3 odplačno prevzemanje terjatev, finančni zakup leasing, rentno zavarovanje, svetovanje pri ustanavljanju in eksistenci podjetja, svetovanje pri inovacijah, svetovanje pri zunanjetrgovinskem poslovanju, svetovanje pri odločitvah glede kapitalskih vložkov, svetovanje pri saniranju, kreditiranju in privatnem bančništvu (Žemva, 2005, str. 1). Vloga banke je odvisna od razvojne stopnje gospodarstva in od gospodarskega sistema, ki je bil ali je v posameznih državah (Bobek, 1992, str. 19). Vsaka banka mora pred začetkom svojega poslovanja pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Njihovo poslovanje urejajo določila, ki so navedena v Zakonu o bančništvu in podzakonskih aktih Banke Slovenije. Banka je delniška družba, za katero veljajo zakoni o gospodarskih družbah in ki opravlja bančne in druge storitve, za katere je pridobila dovoljenje od Banke Slovenije. Banke, ki imajo po Zakonu o bančništvu (UL RS, št. 25/15) dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev v Sloveniji, 1 Pod besedo depositum regulare razumemo načelo, da dobimo npr. od zlatarja/banke isto stvar, kot smo jo shranili (Žemva, 2005, str. 1). 2 Pod besedo depositum iregulare razumemo načelo, da dvignemo z banke enako vrednost, kot smo jo vložili (Žemva, 2005, str. 1). 3 Beseda factoring pomeni finančno orodje, ki omogoča takojšnje poplačilo terjatev z odloženim rokom plačila in podjetjem zagotavlja odpravljanje tveganj v finančnem poslovanju, učinkovitejše upravljanje s terjatvami in izboljšanje finančne likvidnosti (Achilles, 2014). 3

9 so: ABANKA VIPA D. D. BANKA CELJE D. D. BANKA KOPER D. D. BANKA SPARKASSE D. D. DEŽELNA BANKA SLOVENIJE D. D. FACTOR BANKA D. D. GORENJSKA BANKA D. D., KRANJ HYPO ALPE-ADRIA-BANK D. D. NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR D. D. NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA POŠTNA BANKA SLOVENIJE D. D. PROBANKA D. D. RAIFFEISEN BANKA D. D. SBERBANK BANKA D. D. SKB BANKA D. D. LJUBLJANA SLOVENSKA INVETSICIJSKA BANKA D. D. SID SLOVENSKA IZVOZNA IN RAZVOJNA BANKA, D. D., LJUBLJANA UNICREDIT BANKA SLOVENIJA D. D. (Vir: Banka Slovenije, 2015). Banke se ukvarjajo s pasivnimi, aktivnimi, nevtralnimi in lastnimi bančnimi posli. Bančni posel razumemo kot menjavo med ponudnikom in odjemalcem bančnih storitev (Fišer, 2010, str. 36). Pri pasivnih bančnih poslih se sredstva banke nahajajo na pasivni strani bilance stanja in zanje banka plačuje pasivne obresti. Banka je dolžnik. Ločimo: kratkoročne pasivne bančne posle: emisija denarja, sprejemanje vpoglednih depozitov, najemanje kratkoročnih kreditov doma in v tujini, izdajanje kratkoročnih vrednostnih papirjev, dolgoročne pasivne bančne posle: emisija dolgoročnih vrednostnih papirjev, sprejemanje dolgoročneje vezanih depozitov, najemanje dolgoročnih kreditov v tujini (Fišer, 2010, str. 36). Pri aktivnih bančnih poslih se sredstva banke nahajajo na aktivni strani bilance stanja in zanje banka prejema od dolžnikov aktivne obresti. Banka je upnik. Ločimo: kratkoročne aktivne bančne posle: vse oblike kratkoročnih kreditov, nakup kratkoročnih vrednostnih papirjev, dolgoročne aktivne bančne posle: vse oblike dolgoročnih kreditov, kapitalski vložki, nakup dolžniških vrednostnih papirjev (Fišer, 2010, str. 37). Pri nevtralnih bančnih poslih banka ni ne v položaju dolžnika ne v položaju upnika. Je strokovni servis, ki opravlja različne storitve za svoje komitente. Ločimo: opravljanje plačilnega prometa, 4

10 posojanje sefov, odpiranje akreditivov, izdajanje kreditnih pisem, nudenje različnih nasvetov (Fišer, 2010, str. 38). Na koncu lahko še dodamo lastne bančne posle, ki jih banka sklepa in vodi v svojem imenu, za svoj račun. Pomembno je, da banka dosega dobiček (Fišer, 2010, str. 38). Prav tako pa se banke pri svojem poslovanju srečujejo s tveganji, ki jih je potrebno z ustreznimi metodami obvladovati. Ta tveganja deli Banka Slovenije (Proces ocenjevanja tveganj, 2007, stran 24 39) v priročniku Nadzor bančnega poslovanja na: kreditno tveganje je tveganje, ki se pojavlja v banki na vseh področjih njenega poslovanja in je posledica dolžnikove nezmožnosti, da zaradi kateregakoli razloga ne izpolni svoje finančne/pogodbene obveznosti v celoti, tržno tveganje nastane zaradi neugodne spremembe tržnih tečajev obveznic, delnic, blaga ali izvedenih finančnih instrumentov, obrestno tveganje nastane zaradi gibanja obrestne mere, ki vpliva na prihodke in odhodke banke, likvidnostno tveganje nastane, ko banka ni sposobna poravnati svojih obveznosti in je primorana zagotovit potrebna sredstva z višjimi stroški, operativno tveganje nastane zaradi nepravilnega ravnanja ljudi, nepravilnega izvajanja notranjih procesov in delovanja sistemov. Nanj vplivajo ljudje, procesi, sistemi in okolje, strateško tveganje nastane zaradi nepravilnih poslovnih odločitev in nepravilnega izvajanja le-teh za doseganje uspešnega poslovanja banke, tveganje ugleda tveganje negativne podobe banke, ki jo imajo o njej njeni komitenti, poslovni partnerji in lastniki, kapitalsko tveganje nanaša se na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in način poslovanja banke ter na težave, s katerimi se sooča. 2.2 Načela bančnega poslovanja Banka je gospodarska družba, vendar zanjo predvsem zaradi zavarovanja njenih komitentov oz. vlagateljev in zaradi njihove funkcije v finančno in socialno-ekonomski sferi države veljajo mnogo strožja in ostrejša načela kot za gospodarske družbe. Različni avtorji (Fišer, 2010, str ; Žemva, 2005, str. 14) navajajo načela bančnega poslovanja na različne načine, vendar so si te delitve zelo podobne: Načelo likvidnosti: Narekuje skladnost sredstev in rokov naložb oziroma plasmajev. Načelo likvidnosti je za banke zelo pomembno, zato ga imenujemo tudi "zlato bilančno pravilo", ki pravi, da sme banka kratkoročne vire sredstev plasirati le v kratkoročne plasmaje, za dolgoročne plasmaje pa mora razpolagati z dolgoročnimi viri sredstev. Bilance v posameznih delih niso uravnovešene in uporabljajo kratkoročne vire sredstev za dolgoročne plasmaje. Zato banka oblikuje likvidnostno rezervo, ta je minimalna, pa vendar zadovoljiva, le če jo planiramo. Pomaga nam takrat, kadar bančni plasmaji presežejo razpoložljiva sredstva. Z likvidnostjo banke razumemo stanje banke, da je vselej sposobna poravnavati svoje obveznosti. Najbolj likvidni obliki sredstev sta gotovina in knjižni 5

11 denar, najmanj pa opredmetena osnovna sredstva. Likvidnost ločimo od solventnosti, ki pomeni, da je banka sposobna poravnati svoje dolgove ob njihovi dospelosti. Če se banka ne drži "zlatega bilančnega pravila", postane nelikvidna, to pa lahko pripelje do njenega propada. Zato je potrebno nelikvidnost hitro reševati, ker vpliva na zaupanje vlagateljev v celotni bančni sistem. Načelo varnosti: Banka bo zbrala tem več kreditnih sredstev, čim večjo varnost vlog bo zagotovila svojim vlagateljem. Vloge, za katere jamči država, spadajo med najbolj varne. Vsaka vloga, ki presega določen znesek, mora biti zavarovana zaradi negativnih izkušenj iz časa gospodarske krize. Pri posojilih je vedno prisotno tveganje, da kredit ne bo vrnjen, to pa je večje pri novih kreditojemalcih, v času gospodarskega zastoja in kadar kreditojemalec ne čuti moralne obveznosti, da vrne kredit. Tveganje pri dolgoročnih kreditih je večje kot pri kratkoročnih, saj se lahko spremenijo pogoji poslovanja, poslovna politika 4 ali pa se zamenja vodstvo. Tveganje je obojestransko. Kreditojemalec tvega, da denarja ne bo mogel vrniti, kreditodajalec pa, da denarja, ki ga je posodil, ne bo dobil nazaj v dogovorjenem roku in v znesku s pripadajočimi obrestmi. Vse to so razlogi, da se ugotovi kreditojemalčeva sposobnost vračanja kredita. Večja kreditna sposobnost, ki je odvisna od zneska kredita, roka vrnitve, obresti in zavarovanja kredita, omogoča najetje večjega kredita, hitrejše vračanje in možnost plačila višjih obresti ter manjšo potrebo po zavarovanju kredita. Analitiki na osnovi preteklih in prihodnjih podatkov uvrščajo kreditojemalce v bonitetni razred 5. Tisti, ki so najvišje, imajo najugodnejše pogoje za pridobitev kredita, obresti in drugih stroškov odobritve kredita. Zato je pomembno za banke, da imajo točno sliko o boniteti podjetja, kreditni sposobnosti 6, likvidnosti 7 in ugledu, ki ga ima doma in v tujini. Načelo varnosti se ne pojavlja samo pri zbiranju sredstev 8, ampak tudi pri plasmajih. Načelo rentabilnosti: 4 Poslovna politika je politika, ki je povezana s poslovnim procesom in jo lahko razčlenimo glede na temeljna poslovna področja nalog ali kako drugače (Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev, 2015). 5 Boniteta podjetja predstavlja celotno sliko podjetja vsebuje finančne in nefinančne kazalnike, prikazuje pozitivne in negativne pojave in procese tako v podjetju samem kot v okolju, kateremu se mora podjetje prilagajati. Boniteto lahko kratko opredelimo kot sposobnost podjetja za preživetje in razvoj (Bonitetne ocene podjetij, 2014). 6 Višina odobrenega kredita je praviloma odvisna od kreditne sposobnosti občana. Ne glede na izračunano kreditno sposobnost mora kreditojemalcu po odbitku vseh odtegljajev ostati na računu vsakokrat veljavni neto znesek minimalne plače (Nova KBM Maribor, 2009). 7 Likvidnost oziroma likvidno poslovanje pomeni sposobnost podjetja poravnavati vse obveznosti ob zapadlosti. Če tega ni zmožno, potem rečemo, da je podjetje nelikvidno in mora iskati zunanje vire financiranja, če sploh želi ostati v poslu (Finančni slovar, ). 8 Pod zbiranjem sredstev razumemo vloge na vpogled, ki jih je možno v vsakem trenutku dvigniti iz banke in jih le-ta koristi za kratkoročne kredite. Vezane vloge je medtem mogoče dvigniti le v dogovorjenem roku. Prav tako pa sem spadajo razne oblike varčevanja (Finančne institucije računovodstvo Pavliha, 2008). 6

12 Je osnovni princip poslovanja banke, ki ga realizirajo tako, da dosežejo največjo razliko med aktivnimi in pasivnimi obrestmi. Aktivne obresti so tiste, ki jih banka ali drugi posojilodajalec prejme za posojen denar, pasivne obresti pa tiste, ki jih mora plačati banka (drugi posojilojemalec) za pri njej naložen denar. Obrestna mera vpliva na povpraševanje in ponudbo denarnih sredstev. Banke se trudijo s kar najmanjšimi stroški doseči optimalne izide poslovanja. Znano je, da razmeroma malo bank propade in da dobička v banki ni mogoče doseči brez natančnega, uravnoteženega ter elastičnega gospodarjenja z njenimi sredstvi. Še posebej morajo biti previdne pri poslovanju s tujimi viri sredstev. Pomembno je, da banke usmerjajo svoja sredstva v naložbe, ki so dobičkonosne, kajti cilj in namen ustanavljanja bank je dobiček. Načelo tržnosti: Da se lahko banka ravna po načelu tržnosti, mora imeti razvit bančni marketing (Slika 1). To je planirano, organizirano in neprenehno proučevanje spreminjajočih se finančnih potreb, želja in interesov komitentov z namenom odzivanja na te potrebe preko ustvarjalnih in učinkovitih akcijskih programov prodaje bančnih storitev. Bistvo načela tržnosti je, da banka svojim stalnim komitentom zna vedno svetovati in jim je pripravljena dati denar, kadar ga le-ti potrebujejo. Pomembno je, da zadovolji potrebe svojih komitentov ob istočasnem doseganju čim ugodnejšega dobička. Slika 1: Prodajni in marketinški koncept v banki Vir: Fišer, 2010, str Nadzor bank Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije, za njene obveznosti jamči Republika Slovenija, ki pa skrbi predvsem za stabilnost valute in splošno likvidnost plačevanja v državi in do tujine. Banka Slovenije je neodvisna in posluje v skladu z Zakonom o banki Slovenije (ZBS-1, 1. in 2. člen). Vsaka banka mora pred začetkom svojega poslovanja pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Njeno poslovanje urejajo določila, ki so navedena v Zakonu o bančništvu in podzakonskih aktih Banke Slovenije. Banka je delniška družba, za katero veljajo zakoni o gospodarskih družbah in ki opravlja bančne in druge storitve, za katere je pridobila dovoljenje od Banke Slovenije 7

13 (ZBan-1, 13. člen). Nadzor nad bankami vrši Banka Slovenije, ki preverja, če banke spoštujejo pravila o obvladovanju tveganj in druga, ki so določena s tem zakonom in predpisi, ki urejajo poslovanje bank. Na podlagi rednih poročil, ki se delijo na dnevna, desetdnevna, mesečna, trimesečna, polletna in letna, Banka Slovenije nadzira poslovanje bank (ZBan-1, 7. poglavje Nadzor nad bankami). Banko vodi uprava, ki ima dva člana, ki jo zastopata in predstavljata v pravnem pomenu. Spremljata tveganja ter sprejemata ukrepe, s katerimi banka ta tveganja obvladuje. Člani uprave morajo zagotoviti organizacijo sistema notranjih kontrol na vseh področjih poslovanja banke in notranjo revizijo ter zagotoviti njihovo delovanje v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanih predpisov (Žemva, 2005, str. 6). Notranje kontrole so sistem snovanja in urejanja poslovanja bank, ki zagotavljajo učinkovito in uspešno delovanje postopkov finančnega informiranja, poročanja in delovanja v skladu z zakonodajo in ostalimi notranjimi predpisi s tega področja (Brečko, 1997, str. 121). Evropska centralna banka je neposredni nadzor opravljala z Banko Slovenije, a je prva omenjena tista, ki vodi inšpekcijske preglede, izdaja licence vodilnim in dovoljenja za bančne storitve ter izreka kazni in morebitne ukrepe. Učinkovit bančni nadzor uporablja kombinacijo zunanjega in notranjega nadzora. Zunanji nadzor se ukvarja s preverjanjem in spremljanjem poročil zunaj banke, notranji pa opravlja preglede poslovanja znotraj banke. Oba omogočata, da se v banki odpravlja tveganje. Potekata v tesnem medsebojnem sodelovanju, kar pomeni, da so analize in ugotovitve, ki se pripravljajo v okviru notranjega nadzora, osnova za pregled poslovanja zunaj banke. 2.4 Pravna in strokovna podlaga v Sloveniji Banke uporabljajo in upoštevajo določbe ter pravila, ki so zapisana v skladu z Zakonom o bančništvu, in upoštevajo določbe Zakona o gospodarskih družbah. Za delovanje revizorjev, ki se ukvarjajo z revizijo bank, pa sta najpomembnejša Zakon o revidiranju in Zakon o bančništvu. Prav tako je pomembno, da se revizorji držijo Kodeksa poslovne etike in upoštevajo načela in standarde Mednarodne zveze računovodij Zakon o gospodarskih družbah Z zakonom o gospodarskih družbah, ki je v veljavo stopil leta 1993, je prvič opredeljeno obvezno revidiranje računovodskih izkazov gospodarskih družb. Ta določa organizacije, v katerih je revidiranje obvezno, in sicer pravi: da je revidiranje letnih računovodskih izkazov obvezno za vse srednje in velike delniške družbe, za velike družbe z omejeno odgovornostjo, družbe, katerih delnice kotirajo na borzi, in povezane družbe (Kavčič, 2000, str. 2). Ta zakon določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in samostojnih podjetnic posameznic (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), povezanih oseb, gospodarskih 8

14 interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja (ZGD-1, 1. člen). Prva točka 57. člena ZGD-1 določa, da mora letna poročila družb pregledati revizor. Te družbe se delijo na velike, srednje ter majhne kapitalske družbe, ki trgujejo z vrednostnimi papirji. Letno poročilo, ki ga mora revizor pregledati, je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza denarnih tokov, izkaza gibanja kapitala, prilog s pojasnili k izkazom in poslovnega poročila. Sestavo letnega poročila določa 60. člen ZGD-1. Državni zbor Republike Slovenije je 24. junija 2008 spremenil in dopolnil zakon o gospodarskih družbah. Vse spremembe in dopolnitve so pojasnjene v ZGD-1B. Tukaj bi lahko dodali še, da se je 57. členu dodala nova, šesta točka, ki določa, da mora revizor sodelovati z revizijsko komisijo in jo obveščati o glavnih zadevah v zvezi z revizijo letnega poročila (ZGD-1B, 5. člen) Zakon o bančništvu Ureja pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje kreditnih institucij s sedežem v Republiki Sloveniji in pogoje, pod katerimi lahko osebe s sedežem zunaj Republike Slovenije opravljajo bančne in vzajemno priznane finančne storitve na območju Republike Slovenije (ZBan-1, 1. člen). Pomemben je predvsem za ugotavljanje pristojnosti notranjega revizorja in revizije v banki, priprave poslovnih poročil bank in nadzora Banke Slovenije nad bankami. Za člana nadzornega sveta banke je lahko imenovana le oseba, ki je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslovanja banke, in ki ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje (ZBan-1, 63. člen, 2. točka) in kazen še ni bila izbrisana (ZBan-1, 72. člen, 1. točka). Prav tako nadzorni svet imenuje revizijsko komisijo (ZBan-1, 75. člen). Banka mora organizirati službo notranje revizije kot samostojni organizacijski del, ki je neposredno podrejen upravi banke ter funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih organizacijskih delov banke. Namen, pomen in naloge službe notranje revizije morajo biti opredeljeni v ustreznem pisnem aktu, ki ga je odobrila uprava banke v soglasju z nadzornim svetom banke (ZBan-1, 197. člen). Prav tako so opredeljene naloge notranje revizije (ZBan-1,198. člen), delavci notranje revizije (ZBan-1, 199. člen), letni načrt notranje revizije (ZBan-1, 199. člen), poročilo o notranjem revidiranju (ZBan-1, 200. člen) ter obveščanje revizorja upravi banke in nadzornemu svetu (ZBan-1, 201. člen) Zakon o Banki Slovenije Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije, ki jamči za njene obveznosti. Banka Slovenije skrbi predvsem za stabilnost valute in splošno likvidnost poslovanja v državi in do tujine. Pri uresničevanju nalog in pooblastil je Banka Slovenije neodvisna (Dimovski, Gregorič, 2000, str. 15). Je centralna banka Republike Slovenije, je pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga s svojim premoženjem. Je v državni lasti s finančno in upravljalno avtonomijo (ZBan-1, 1. člen). Opravlja nadzor nad bankami, hranilnicami in drugimi osebami na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, in na tej podlagi oblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil, ki zagotavljajo standarde 9

15 varnega poslovanja bank in hranilnic (ZBS-1, 23. člen). Banka Slovenije nadzira poslovanje in položaj bank z zakoni, ki vsebujejo temeljna načela o obvezni zunanji gospodarski reviziji bank. Zunanji revizor pregleda letno poročilo banke in konsolidirano letno poročilo bančne skupine. Ista revizijski skupina mora opraviti pregled letnega in konsolidiranega letnega poročila nadrejene banke v bančni skupini in letnih poročilih podrejenih družb. Te naloge lahko opravlja samo pooblaščeni revizor, ki je pridobil pooblastilo Slovenskega inštituta za revizijo. Po osmih dneh oziroma najkasneje v petih mesecih po izteku koledarskega leta banka predloži Banki Slovenije revidirano letno in revidirano konsolidirano letno poročilo (Koletnik, 2008, str. 29) Zakon o revidiranju Zakon o revidiranju je temeljni predpis, ki ureja revidiranje v Sloveniji. Prvi zakon o revidiranju je Državni zbor Republike Slovenije sprejel leta To leto lahko upravičeno štejemo za začetek razvoja sodobne revizijske stroke v Sloveniji. S tem zakonom so dani okviri delovanja revizijske stroke v Sloveniji ter Slovenskega inštituta za revizijo, ki je na njegovi podlagi sprejel statut, s katerim podrobneje opredeljuje in ureja svoje delovanje. Oba akta sta prav tako kot za Inštitut pomembna tudi za njegove člane, saj so najtesneje povezani z njegovim delom (Slovenski inštitut za revizijo, 1994). Na podlagi 5. člena Zakona o revidiranju je Slovenski inštitut za revizijo ustanovila Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Ustanovljen je bil 11. januarja 1994 (Slovenski inštitut za revizijo, 1994). Marca 1996 je na predlog odbora sekcije za račuvodstvo Inštitut pripravil program za pridobitev naziva preizkušeni računovodja, leta 1997 pa program za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni davčnik. Tako je to leto Inštitut nadaljeval in prav tako omogočil izobraževanje za pridobitev strokovnega nazivov revizor in pooblaščeni revizor. Leta 1998 so bili postavljeni temelji za delovanje notranje revizije pri nas in tako so se začela izobraževanja za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor. Nov zakon o revidiranju je bil sprejet in popravljen leta 2001, delovati pa je začel naslednje leto, saj je bilo potrebnih kar nekaj pravnih prilagoditev novim zahtevam (Poročilo o delu slovenskega Inštituta za revizijo, 2006). Zakon o revidiranju ureja neodvisno in nepristransko revidiranje gospodarskih družb in drugih poslovnih oseb v Sloveniji. Izvirno Osmo direktivo je leta 2006 nadomestila nova Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (ZRev-2, 2. člen). Leta 2008 je bila uvedena nova evropska revizijska direktiva v slovenski pravni red Zakon o revidiranju ZRev-2. Zakon se je dopolnil in nekoliko spremenil. Spremenil se je nadzor nad kakovostjo revidiranja, ki ga sedaj opravljata Slovenski inštitut za revizijo in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (ZRev-2, 6. člen), v starem zakonu pa je bilo določeno, da opravlja nadzor samo Slovenski inštitut za revizijo (ZRev-1, 3. člen). Prav tako je leta 2009 Revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo določil Hierarhijo pravil revidiranja (UL RS, 2009, 86). 10

16 2.4.5 Zakonske zahteve zunanjih in notranjih revizorjev Notranje revidiranje je strokovno opravilo notranjih revizorjev. Opravljajo ga v skladu s Hierarhijo pravil notranjega revidiranja 9, sprejeto pri Slovenskem Inštitutu za revizijo. Naloga Inštituta je, da opredeli ravnanje notranjih revizorjev pri uporabi pravnih in strokovnih pravil, ki zagotavljajo nepristranskost in neoporečnost njihovega dela (Hierarhija pravil notranjega revidiranja, 2010, 1. člen). 1. RAVEN Zakon o revidiranju ZRev-2, zakoni, ki urejajo notranjo revizijo v posameznih dejavnostih in na posameznih področjih, ter pravni predpisi, izdani na njihovi podlagi, mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeks poklicne etike notranjih revizorjev, ki jih sprejema Inštitut notranjih revizorjev, Kodeks notranjerevizijskih načel Slovenskega inštituta za revizijo, Kodeks poklicne etike notranjih revizorjev Slovenskega inštituta za revizijo, slovenski standardi notranjega revidiranja. 2. RAVEN pojasnila in stališča strokovnega sveta Inštituta, usmeritve nadzornih inštitucij v Sloveniji, metodološka gradiva in priročniki Inštituta, svetovalni napotki. 3. RAVEN domača in tuja strokovna literature o notranjem revidiranju, splošno sprejeta strokovna pravila (načela, standardi in drugo) o notranjem revidiranju v praksi. Vir: Hierarhija pravil notranjega revidiranja, 2010, 3. člen. Hierarhija pravil zagotavlja izvajanje revizijskih storitev na najvišji kakovostni ravni. Prvi zakon, ki ga Hierarhija pravil predstavlja, je Zakon o revidiranju. Predstavili smo ga v drugem poglavju diplomskega dela. Zakon, ki ureja notranjo revizijo v posameznih dejavnostih, je v proučevanem primeru Zakon o bančništvu, ki je prav tako predstavljen v drugem poglavju diplomskega dela. Služba notranje revizije opravlja notranje revidiranje poslovanja bank v skladu s standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom načel notranjega revidiranja in Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev (ZBan-1, 198. člen). Hierarhija pravil velja tako za notranje kot tudi za zunanje revizorje. 1. RAVEN Zakon o revidiranju ZRev-2, 9 Hierarhija pravil določa prednostni red in način spoštovanja veljavnih in zavezujočih pravnih in strokovnih pravil ter poklicnoetičnega vedenja notranjih in zunanjih revizorjev v Republiki Sloveniji (Hierarhija pravil notranjega revidiraja, 2010, 3. člen). 11

17 Mednarodni standardi revidiranja, Mednarodni standardi obvladovanja kakovosti, Mednarodni standardi poslov preiskovanja, Mednarodni standardi poslov dajanja zagotovil, Mednarodni standardi sorodnih storitev, Kodeks etike za računovodske strokovnjake, drugi zakoni, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb oziroma druge oblike revizije, in predpisi, izdani na njihovi podlagi, temeljna revizijska načela, Kodeks etike zunanjih revizorjev. 2. RAVEN mednarodna obvestila za revizijsko prakso, stališča in pojasnila revizijskega sveta Inštituta. 3. RAVEN navodila revizijskega sveta Inštituta, metodološka gradiva in priročniki Inštituta. 4. RAVEN domača in tuja strokovna literatura, splošno sprejeto delovanje oziroma postopki delovanja revizorjev v tuji praksi. Vir: Hierarhija pravil zunanjega revidiranja, 2010, 13. člen.. Temeljni razlogi za postavitev Hierarhije pravil je opredeljevanje pravnih in strokovnih pravil notranjega in zunanjega revidiranja ter njihovega prednostnega reda pri strokovnem ravnanju. Prav tako Hierarhija pravil skrbi za izvajanje revizijskih storitev na najvišji kakovostni ravni (Hierhija pravil revidiranja, 2010). 2.5 Ugotovitve drugega poglavja Banka je gospodarska družba, ki sprejema naložbe in daje kredite, izvaja plačilni promet ter opravlja druge funkcije, ki so finančne narave. Število bank, ki imajo po Zakonu o bančništvu (UL RS, št. 25/15) dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev v Sloveniji, je 18. Banka se ukvarja s pasivnimi, aktivnimi, nevtralnimi in lastnimi bančnimi posli. Je gospodarska družba, vendar veljajo zanjo mnogo strožja in ostrejša načela kot za gospodarske družbe. Upoštevati mora načela likvidnosti, varnosti, rentabilnosti in tržnosti, da njeno poslovanje poteka uspešno in da dosega dobiček. Prav tako pa se banka pri svojem delovanju srečuje s tveganji, ki jih je treba obvladovati. Ta tveganja banka deli na kreditno, tržno, obrestno, likvidnostno, operativno, strateško, kapitalsko in tveganje ugleda. Nadzor nad bankami vrši Banka Slovenije, ki uporablja kombinacijo zunanjega in notranjega nadzora. Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije, je pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga s svojim premoženjem. Je v državni lasti s finančno in upravljalno avtonomijo. Zakon o gospodarskih družbah nalaga, da je revidiranje obvezno za vse srednje in velike delniške družbe, za velike družbe z omejeno odgovornostjo, družbe, katerih delnice kotirajo na borzi, in povezane družbe. Medtem Zakon o bančništvu ureja pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje kreditnih institucij s sedežem v Republiki Sloveniji ter druge pogoje. 12

18 Zakon o revidiranju je temeljni predpis, ki ureja revidiranje v Sloveniji. Revizijski pregled letnega poročila določa obvezno revidiranje računovodskih izkazov, pregled poslovnega poročila in drugih delov v letnem poročilu ter pregled pravil za obvladovanje tveganj. Z novim Zakonom o revidiranju se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, prav tako pa se je spremenil Zakon o gospodarskih družbah. Zakonske zahteve zunanjih in notranjih revizorjev so najbolj nazorno prikazane v Hierahiji pravil zunanjih in notranjih revizorjev. Temeljni razlogi za postavitev Hierarhije pravil je opredeljevanje pravnih in strokovnih pravil notranjega ter zunanjega revidiranja in njihovega prednostnega reda pri strokovnem ravnanju. Prav tako Hierarhija pravil skrbi za izvajanje revizijskih storitev na najvišji kakovostni ravni. 13

19 3 NOTRANJA IN ZUNANJA REVIZIJA V BANKAH Revidiranje mora potekati v skladu z Zakonom o revidiranju in mednarodnimi standardi revidiranja, ki jih je izdala Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov. Prav tako morajo revizorji upoštevati temeljna načela revidiranja in druga pravila, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo. Pri Slovenskem inštitutu za revizijo je na dan v register revizorjev bilo vpisanih 9 revizorjev, 99 preizkušenih notranjih revizorjev in 135 pooblaščenih revizorjev (Slovenski inštitut za revizijo, 2015). Revidiranje pomeni revidiranje računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področij revidiranja, dajanja zagotovil in etike. Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja ter poslovni izid pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja (ZRev-2, 3. člen). 3.1 Notranja revizija Notranje revidiranje je neodvisna in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja, ki je namenjeno povečevanju koristi in izboljšanju delovanja organizacije. Organizaciji pomaga uresničevati njene cilje s spodbujanjem premišljenega in urejenega načina vrednotenja ter izboljševanja uspešnosti postopkov ravnanja s tveganji, obvladovanja in upravljanja (The institute of Internal Auditors, 2015). Notranje revidiranje kot dejavnost v gospodarski družbi vstopa v okvir tamkajšnjega informacijskega podsistema in osvetljuje njegovo vlogo na tem področju: zagotavlja pravilnost podatkov, ki vstopajo v informacijski podsistem in ki so obravnavani v njem, a tudi pravilnosti informacij, ki izstopajo iz njega (Turk, 1995, str. 26). Notranja revizija se mora opravljati v bankah, zavarovalnicah in drugih organih državne uprave. Za podjetja ni obvezna, je pa zaradi medsebojne povezanosti z različnimi cilji in interesi priporočljiva v večjih podjetjih. Pomembno je, da notranja revizija pri svojem delu spoštuje Hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki je predstavljena v drugem poglavju diplomskega dela. Določa, da je prvi in najpomembnejši zakon, ki ga morajo spoštovati, Zakon o revidiranju. Sledi zakon, ki ureja notranjo revizijo v posameznih dejavnostih in na posameznih področjih v našem proučevanem delu je to Zakon o bančništvu, ki je prav tako predstavljen v drugem poglavju diplomskega dela. Notranja revizija je neodvisna ocenjevalna funkcija znotraj organizacije. Upoštevati 14

20 morajo tudi Mednarodne standarde strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, ki jih je izdal Inštitut notranje revizije. Ti standardi predstavljajo usmeritev pri organizaciji notranjega revidiranja. Poznamo: standarde značilnosti, ki zajemajo standarde: 1000 namen, pristojnost, odgovornost in naloga kjer so opredeljeni namen, pristojnost, odgovornost in naloge notranje revizije, 1100 neodvisnost in nepristranskost pri svojem delu morajo biti notranji revizorji nepristranski in neodvisni, 1200 strokovnost in potrebna poklicna skrbnost posli morajo biti opravljeni strokovno in poklicno vestno, 1300 program zagotavljanja in izboljševanja kakovosti vodja revizijske službe mora razvijati in skrbeti za program zagotavljanja ter izboljševanja kakovosti. standarde delovanja, ki zajemajo standarde: 2000 vodenje notranje revizije notranjo revizijo vodi vodja, ki skrbi, da njeno delo dodaja dodatni vrednosti organizacije, 2100 narava dela narava dela določa, da mora sistematično in metodično ocenjevati upravljanje, upravljanje tveganj in kontrolne postopke ter prispevati k njihovem izboljšanju, 2200 načrtovanje posla načrt je potrebno pripravit za vsak posel, vključno s cilji, obsegom in časom ter razporeditvijo virov, 2300 izvajanje posla izvajanje posla poteka tako, da opredelijo, prepoznajo, preučijo in ovrednotijo dovolj informacij, da se izvajanje posla lahko začne, 2400 poročanje o izidih o izidih, ki so bili predmet revizijskega dela, je potrebno poročati, 2500 spremljanje napredovanja vodja notranje revizije mora vzpostavit in vzdrževat sistem spremljanja dovzetnosti vodstva za izide, 2600 sporočilo o sprejemanju tveganja če notranja revizija ugotovi, da je vodstvo sprejelo raven tveganja, ki utegne vplivat na organizacijo, se o tem pogovori s poslovodstvom. Če ugotovi, da tveganje še vedno ni rešeno, se pogovori z organom nadzora (Mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, ). Prav tako pa morajo notranji revizorji upoštevati kodeks poklicne etike notranjega revizorja, ki je zapis strokovno-moralnih pravil, po katerih se je notranji revizor dolžan ravnati pri opravljanju notranjerevizijskih nalog. To so napisana pravila, ki jih revizor mora upoštevati pri opravljanju notranjerevizijskih nalog. Poklicna etika narekuje notranjemu revizorju, da se popolnoma posveti svojemu delu in da skrbi za njegovo kakovost. Strokovno zadovoljstvo in spoznanje, da je delo dobro opravljeno, sta mu prva, čeprav ne edina spodbuda pri delu: temeljna načela: Vzdrževati morajo visoke standarde strokovne sposobnosti, morale in dostojanstva, potrebno je spremljati strokovne dosežke na revizijskem področju in se strokovno izpopolnjevati. Med seboj morajo revizorji sodelovati, biti odkriti in prenašati izkušnje. 15

21 osebnostne značilnosti in veščine notranjega revizorja: osebnostne značilnosti notranji revizor mora biti sposoben prepoznati in predvideti tveganje, ločevati bistveno od nebistvenega, spodbujati in navduševati zaposlene v organizaciji za uvajanje sprememb. Pomembno je, da je pošten, pravičen, iniciativen, motiviran, odgovoren, molčeč itd. veščine notranji revizor mora poznati, razumeti in uporabljati vsa veljavna strokovna in poklicno-etična pravila notranjerevizijske stroke, pravila upravljanja in poslovodenja organizacij ter temeljito poznati vse temeljne, stranske in podporne dejavnosti organizacije, v kateri izvaja notranjerevizijske storitve. načela obnašanja: strokovnost in odgovornost prevzemajo tiste naloge, ki jih bodo strokovno opravili, zaupnost informacij ne smejo razkrivati nepooblaščenim osebam, ne smejo jih uporabljati v osebno korist, prav tako so dolžni obveščati sodelavce o zaupnosti informacij, neoporečnost delo mora biti opravljeno neoporečno, izogibati se morajo dejavnostim, ki bi ogrozila njihovo stroko, ter dejanskim ali navideznim navzkrižjem interesov, neodvisnost in neprizadetost pri svojem delu so neodvisni, osebno odgovarjajo za ustanovitev in delovanje notranje revizijske službe v svoji organizaciji, sporočanje informacije sporočajo pošteno in objektivno ter jih popolnoma razkrivajo (Kodeks poklicne etike notranjega revizorja, 2011) Cilji in organizacija notranje revizije v bankah Cilji notranjega revidiranja, s tem pa tudi vrsta njegovih nalog in njegov položaj znotraj organizacije, so zelo različni in odvisni od velikosti ter sestave organizacije in od zahtev poslovodstva, kjer je primerno, pa tudi od zahtev pristojnih za upravljanje. Naloge notranjega revidiranja lahko vključujejo na primer spremljanje notranjih kontrol, upravljanje tveganj in pregledovanje skladnosti z zakoni in drugimi predpisi. Po drugi strani utegnejo biti na primer naloge notranjega revidiranja omejene na pregledovanje gospodarnosti, uspešnosti in učinkovitosti poslovanja in zato morda nepovezane z računovodskim poročanjem organizacije (MSR 315). Vsaka banka mora imeti neodvisno službo notranje revizije, ki izboljšuje izvajanje kontrol, za neodvisnost pregledov pa skrbi uprava banke. Cilj notranje revizije v banki je pomagati njenim članom, da uspešno opravljajo svoje naloge, ter zagotovitev uspešnega kontroliranja ob sprejemljivih stroških. Je sestavni del vsake banke. Cilj revizije računovodskih izkazov, ki so pripravljeni v okviru sprejetih računovodskih usmeritev, je omogočiti revizorju, da izrazi mnenje o njih (MSR 200). Neomejenost obsega dela notranje revizije določa ustanovitvena listina, ki opredeli cilje revizije. Svoje delo morajo opravljati neodvisno od dejavnosti, ki jo revidirajo, drugače ni mogoče dobiti želenih rezultatov. 16

22 Cilji, ki jih revizor želi uresničiti s svojim delom, so: pridobiti sprejemljivo zagotovilo, da računovodski izkazi kot celota ne vsebujejo nobene pomembne napačne navedbe zaradi prevare ali napake, kar revizorju omogoča, da izrazi mnenje o tem, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja (MSR 200), poročati o računovodskih izkazih in obveščati v skladu z revizorjevimi ugotovitvami, kot to zahtevajo mednarodni standardi revidiranja (MSR 200), preveriti in oceniti vzpostavitev in delovanje sistema notranjih kontrol. Notranje revidiranje in vzpostavljanje notranjih kontrol omogočata banki, da pravočasno prepozna tveganje. Vseh organizacijskih delov in poslovnih funkcij pa ni mogoče pregledati v enem letu, zato se služba notranje revizije posveča področjem, ki veljajo za najbolj tvegana. Pomembno je, da spremljajo in ocenjujejo delovanje notranjih kontrol. Poslovodstvo mora zgraditi konsistenten sistem obvladovanja tveganj, ki bo preprečeval neugodne razvojne tokove in stanja v podjetju ali jih pravočasno odkrival. Jedro tega sistema so notranji nadzorni sistemi, sistem za zgodnje odkrivanje tveganj in odločevalno naravnanost računovodstva. Gre za ureditev zgodnjega spoznavanja in zmanjševanja tveganj, ki ima naslednje sestavine: ureditev notranjega nadziranja z varovalnimi ukrepi, notranjimi kontrolami in notranjo revizijo, poslovodno računovodstvo z verodostojnimi poročili za usmerjevalne in usklajevalne odločitve, sistem obvladovanja tveganj v ožjem smislu, ki vsebuje strategije in procese za obvladovanje tveganj ter tudi podporo poslovodnega računovodstva pri obvladovanju tveganj (Koletnik, 2004, str. 16). Notranje kontrole vključujejo: okvir upravljanja in tveganja, notranje in zunanje poročanje, operativne postopke v poslovnih procesih, delovna navodila, pravilnike, notranje in zunanje revizijske preglede, kontrole usklajenosti z veljavno zakonodajo, informacijsko podporo in njeno uporabo v poslovnem procesu, kadrovsko politiko (Proces ocenjevanja tveganj, 2007, str. 41). Notranja revizija oceni delovanje notranjih kontrol, poslovni proces in metodologije, ki so bile uporabljene. Notranji revizorji pridobivajo tudi vse večjo vlogo pri svetovanju upravi in nadzornemu svetu, sodelujejo z zunanjim revizorjem in Banko Slovenje. Uprava je dolžna zagotavljati vse informacije v skladu s sprejeto strategijo poslovanja, načrti, sklepi organov pri upravljanju, revizijskimi poročili zunanjih revizorjev, pogodbami in akti. Želi zagotoviti nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in ažurnostjo bančnega poslovanja, nadzira preprečevanje nevarnosti ogrožanja premoženja banke, 17

23 zanesljivost in točnost informacij. Nadzorni svet daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa notranje revizije, nadzira primernost postopkov in učinkovitost delovanja ter daje soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje službe notranje revizije. Banka mora organizirati službo notranje revizije kot samostojni organizacijski del, ki je neposredno podrejen upravi banke ter funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih organizacijskih delov banke (ZBan-1, 197. člen). Notranje revidiranje v banki je organizirano tako, da obsega: spremljanje in vrednotenje učinkovitosti sistemov upravljanja s tveganji ter pomoč pri upravljanju s tveganji, pregled, vrednotenje in preizkušanje učinkovitosti sistemov notranjih kontrol, presojo procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala glede na lastno oceno tveganja banke, presojo zanesljivosti informacijskega sistema, vključno z elektronskim informacijskim sistemom in elektronskimi bančnimi storitvami, presojo zanesljivosti in verodostojnosti računovodskih evidenc in finančnih poročil, preverjanje popolnosti, zanesljivosti in pravočasnosti poročanja v skladu s predpisi, preverjanje skladnosti ravnanja banke s predpisi, internimi akti in ukrepi, sprejetimi na njihovi podlagi, izvajanje posebnih preiskav (ZBan-1, 198. člen). Za opravljanje nalog notranjega revidiranja mora biti v banki prisotna najmanj ena oseba, ki je pridobila naziv revizor ali revizorka oziroma preizkušeni notranji revizor ali notranja revizorka v skladu z zakonom, ki ureja revidiranja (ZBan-1, 199. člen). Hujša kršitev banke (ZBan-1, člen 392) je, če banka ne organizira službe notranje revizije v skladu s 197., 198. in 199. členom ZBan-1. Prav tako mora notranja revizija sodelovati z revizijsko komisijo in jo obveščati o vseh glavnih zadevah poslovanja banke, tveganjih in delovanju notranjih kontrol Potek notranje revizije v bankah Notranja revizija ne sme biti vključena v kako drugo službo, zlasti ne tako, ki jo proučuje, kar pomeni, da mora biti pri svojem delu popolnoma neodvisna. Če želimo, da je notranja revizija pri svojem delu uspešna, moramo vedeti, kaj želimo z njo doseči, kateri postopki bodo potrebni in zagotoviti najkakovostnejše osebje. Delovni koraki notranje revizije: Načrtovalna faza: seznanitev s področjem revidiranja, določijo se cilji, postopki in obseg revizije, nato poteka pridobivanje temeljnih informacij, zbrati je potrebno dovolj 18

24 revizijskih dokazov, da se dosežejo revizijski cilji, razporeditev delovnih nalog med zaposlene v notranjerevizijskem poslu, prepoznavanje notranjih (dogodek v posamezni banki) in zunanjih dogodkov (tržne razmere, tehnično-tehnološki razvoj itd.), seznanitev z najpomembnejšimi oblikami tveganja in ocena le-teh, med načrtovanjem je potrebno presoditi, ali vzpostavljena notranja kontrola deluje uspešno, izdelava revizijskega načrta. Izvedbena faza: prepoznavanje, preučevanje in presojanje spoznavnih podlag oziroma informacij, razvidovanje in shranjevanje informacij. Sklepna faza: osnutek revizorjevega poročila, ki mora biti razumljiv ter v jezikovni in strokovno pravilni obliki, pogovor z revidirancem in predstavitev izsledkov, notranjerevizijsko poročilo, kjer morajo biti izjave in podatki podprti ter preverjeni z dokazili (Koletnik, 2007, str. 262). Notranjerevizijsko poročilo je sestavljeno iz: uvoda, namena in ciljev, ki jim je notranja revizija sledila med opravljanjem revizije, področja in obsega nalog notranje revizije, mnenja, ki ga je notranja revizija podala, ugotovitev in priporočil, datuma in podpisa poročila. Poročilo, ki ga notranji revizor izda, mora obvezno vsebovati tudi priporočila, ki odpravljajo tveganja, slabosti in nepravilnosti v banki (Hermanson & Strawser & Strawser, 1993, str. 865). Da bi bilo delo službe notranje revizije učinkovito, mora: imeti ustrezen mandat, ki določa njene dolžnosti in cilje, biti neodvisna in nepristranska od področij in notranjih kontrol, ki jih pregleduje, imeti ustrezne vire, podatke in zapise za kakovostno izvajanje revizije, delovati na podlagi strokovnega revizijskega programa, redno obveščati upravo in nadzorni svet banke, o ugotovitvah pregledov mora poročati z ustreznimi poročili. Notranji revizor mora svoje znanje nenehno izpopolnjevati zaradi nalog, ki jih opravlja. Prav tako je pomembno, da spreminja svoj način dela. Z metodami in načinom dela, ki ga opravlja, se mora nenehno prilagajati spremembam v okolju in organizaciji, ki jo revidira (Larry E. Rittemberg, Mark A. Covaleski, 1997, str. 144). Rezultati pregledov morajo biti na voljo tudi Banki Slovenije na vpogled za njene 19

25 potrebe. Banka Slovenije ocenjuje sestavo in delo notranje revizije z namenom ugotavljanja, ali je služba notranje revizije neodvisna, kvalitetna in učinkovita. Neodvisnost je službi notranje revizije treba zagotoviti v organizacijskem in funkcionalnem smislu (delavci v notranji reviziji ne smejo opravljati nobenih drugih nalog), poročanje o ugotovitvah pa mora potekati brez vpliva revidiranih oseb. Kvaliteta službe notranje revizije se presoja po strokovnih referencah in revizijskih izkušnjah zaposlenih v notranji reviziji, po celovitosti letnega programa dela in podrobnejšega revizijskega načrta ter glede na kvaliteto poročil in delovnega gradiva o izvedenih revizijah. Za učinkovitost notranjega revidiranja so ključnega pomena neodvisno poročanje upravi in nadzornemu svetu, podpora uprave ugotovitvam notranjega revidiranja, zato da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo, in sledenje danim priporočilom do njihove realizacije. Banka Slovenije od uprave banke pričakuje, da bo vzpostavila popolnoma neodvisno službo notranje revizije, ki pri svojem delu uporablja kvalitetne kontrolne programe in o svojih ugotovitvah poroča neposredno upravi, morebitnemu revizijskemu odboru ter nadzornemu svetu banke (Proces ocenjevanja tveganj, 2007). 3.2 Zunanja revizija Zunanja revizija je neodvisen organ, ki prebiva zunaj organizacije. Osredotočena je na računovodske izkaze ali tveganja, ki so povezana s financami, in je imenovana s strani uprave banke. Glavna naloga zunanje revizije je izvajanje letne obvezne revizije računovodskih izkazov. Zagotavlja svoje mnenje o tem, ali so računovodski izkazi resničen in pošten odraz finančnega stanja banke. Kot del tega zunanji revizorji pogosto preučijo in ocenijo notranje kontrole, vzpostavljene za obvladovanje tveganj, ki bi lahko vplivale na finančne izkaze (What is the difference between internal audit and external audit, 2012). Zunanje revidiranje je gospodarska dejavnost, ki po naročilu lastnikov, vrhovnih poslovodnikov ali drugih preizkuša in ocenjuje pravilnost ter resničnost sporočil, postopkov, stanj in drugih dejstev v podjetjih ter drugih poslovnih osebah. Zunanjo revizijo izvajajo strokovno usposobljeni posamezniki v obliki prostega poklica ali za to ustanovijo revizijsko družbo (Koletnik 2008, str. 9). Slovenski inštitut za revizijo vodi register revizijskih družb, ki imajo dovoljenje za opravljanje revizijskih storitev v Republiki Sloveniji. Pri Slovenskem inštitutu za revizijo je bilo na dan v register vpisanih 55 revizijskih družb v Sloveniji (Slovenski inštitut za revizijo, 2015). Zunanji revizorji morajo prav tako spoštovati Hierarhijo pravil revidiranja predstavljena je v drugem poglavju diplomskega dela, razdeljena je na štiri ravni. Prednost ima vedno tista, ki je na najvišji ravni. Prvi in najpomembnejši zakon, ki ga morajo zunanji revizorji spoštovati, je Zakon o revidiranju, predstavljen je v drugem poglavju diplomskega dela. Izvajalci zunanje revizije pa morajo prav tako upoštevati revizijska načela Odbora za mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil pri Mednarodnem združenju. Slovenski inštitut za revizijo je leta 1994 sprejel strokovna načela zunanjih revizorjev, ki jih sestavljajo splošna načela, načela revidiranja in načela poročanja: 20

26 Splošna načela: revidirati sme oseba, ki je ustrezno strokovno usposobljena ter obvlada poklicne veščine, revizor mora imeti neodvisno mnenje o vseh zadevah, ki se nanašajo na izvedbo naročila, revizor mora revidirati in pripraviti revizijsko poročilo z vso dolžno poklicno skrbnostjo. Načela revidiranja: revizor mora revidiranje ustrezno načrtovati in skrbno nadzirati delo sodelavcev, v zadostni meri mora spoznati in razumeti sistem notranjih kontrol, da lahko načrtuje revidiranje ter določi naravo, časovni okvir in obseg postopkov, s postopki pregledovanja, opazovanja, poizvedovanja in potrjevanja mora revizor zbrati zadostno in zadovoljivo dokazno gradivo, ki je razumna podlaga za oblikovanje mnenja o obravnavanih računovodskih izkazih. Načela poročanja revizorju: v poročilu neodvisnega revizorja mora biti navedeno, ali so računovodski izkazi sestavljeni v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in ali je poslovno poročilo poslovodstva skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi, v revizorjevem poročilu morajo biti nedvoumno označene okoliščine, v katerih slovenski računovodski standardi v obračunskem obdobju niso bili spoštovani enako kot v prejšnjem, razkritja in prikazi v listinah, ki vsebujejo revidirane računovodske izkaze, se štejejo za ustrezne, razen če so v revizorjevem poročilu označene kot drugačne, v revizorjevem poročilu je mnenje o računovodskih izkazih kot celoti bodisi izraženo bodisi nadomeščeno s trditvijo v zvezi z vzrokom, ki preprečuje izraziti mnenje. Če ga ni možno izraziti, morajo biti navedeni razlogi (Koletnik 2008, str. 48). Prav tako pa morajo zunanji revizorji spoštovati načela in pravila Kodeksa poklicne etike zunanjih revizorjev, ki ga je leta 1994 sprejel Slovenski inštitut za revizijo. Nanaša se na osebe, ki so vpisane v register revizorjev in pooblaščenih revizorjev. Opredeljuje odgovornost pripadnikov stroke do javnosti, naročnikov in poklicnih kolegov. Načela Kodeksa poklicne etike zunanjih revizorjev: odgovornost zunanji revizor je odgovoren do vseh, ki uporabljajo njegovo storitev. Utemeljevati mora poklicno in moralno presojo ne glede na vrsto prevzete naloge, javni interes pod pojmom javnost mislimo na naročnike, investitorje finančne institucije in druge, ki se opirajo na revizorjevo nepristranskost in neoporečnost. Spoštuje zaupanje javnosti in izkazuje svojo predanost poklicu, neoporečnost od revizorja se zahteva spoštovanje strokovnih in etičnih načel 21

27 in pravil, tako lahko opravlja svojo poklicno obveznost neoporečno, nepristranskost in neodvisnost pomembno je, da revizor ni na noben način udeležen v revidiranem podjetju. Nepristranskost zahteva miselno poštenost in odsotnost navzkrižja interesov, medtem ko neodvisnost preprečuje razmerje z naročnikom, dolžna poklicna skrbnost revizor se mora nenehno strokovno usposabljati, izobraževati in skrbeti, da so storitve opravljene kakovostno. Spoštovati mora poklicne in etične standarde ter svoje delo opravljati po svojih najboljših močeh (Kodeks poklicne etike zunanjih revizorje, 1994). Pravila Kodeksa poklicne etike zunanjih revizorjev: neodvisnost pri svojih nalogah in opravljanju poklicnih storitev mora biti neodvisen, neoporečnost in nepristranskost lastne presoje ne sme podrediti interesu naročnika. Spoštovati mora norme poklicnega obnašanja, ne sme pa zavajati in napačno tolmačiti dejstev, spoštovanje temeljnih revizijskih načel in slovenskih računovodskih standardov pod revizijska načela spadajo: poklicna usposobljenost (naloge, ki je ne more opraviti v skladu z načeli in standardi, ne bo sprejel), dolžna poklicna skrbnost, načrtovanje in nadziranje, zadostno pridobivanje informacij, zaupnost informacij, ki jih pridobi med svojim delom, ne sme uporabljati za doseganje premoženjske ali lastne koristi, poklicna skrbnost osebam zunaj revizijske družbe ne sme razkrivati podatkov, ki jih je pridobil med svojim delom. Izjemoma (ZRev-2, člen 38, točka 4) se s strokovnjakom izven revizijske družbe lahko posvetuje le, če je njegova pomoč bistvena za opravljanje revizije, plačila za storitve ter sprejemanje in plačevanje provizij, reklama in nabiranje naročil oblik javnega sporočanja, ki bi vsebovale napačna dejstva ali razkritja, revizor ne sme uporabljati, nezdružljivost določenih zaposlitev in revizorjeva nečastna dejanja tega, kar lahko neugodno vpliva na ugled stroke in zmožnost opravljanja storitev, revizor ne opravlja, ime revizijske družbe ime firme ne sme biti zavajajoče glede uradne pravne oblike (Kodeks poklicne etike zunanjih revizorje, 1994) Naloge in organizacija zunanje revizije v bankah Glavna naloga zunanje revizije računovodskih izkazov je omogočiti neodvisnemu revizorju, da izrazi svoje mnenje, ali so računovodski izkazi banke v vseh bistvenih pogledih pripravljeni v skladu z opredeljenim okvirom računovodskega poročanja (Priročnik za revizije računovodskih izkazov in skladnosti poslovanja s predpisi, 2012, str. 146). Zunanji revizorji igrajo pomembno vlogo v banki, kajti vsak, ki se opira na rezultate revizorjevega poročila, se zanaša na mnenje, ki ga je podal (Mednarodni standard revidiranja 200, 2009). Letna poročila gospodarskih družb pregleda revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje. Revizor mora revidirati računovodsko poročilo ter 22

28 pregledati poslovno poročilo v obsegu, potrebnem, da preveri, ali je njegova vsebina v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila (ZGD-1, 57. člen). V Sloveniji sta zunajrevizijska dejavnost in stroka organizirani skladno z določili Zakona o revidiranju, ki ureja pogoje in način za pridobitev strokovnih nazivov, organiziranost revizijske stroke ter namen in način revidiranja letnih poročil gospodarskih družb. Po omenjenem zakonu lahko letna in druga poročila revidira (Koletnik, 2008, str. 57): revizijska gospodarska družba 10, ki zaposluje vsaj enega pooblaščenega revizorja 11 (enako velja tudi za banke). Zunanji revizorji niso uslužbenci banke. Svoje neodvisne revizijske storitve opravljajo na podlagi pogodb. Čeprav te storitve obsegajo različne vrste revizij, je večina teh, ki jih izvajajo zunanji revizorji, revizij računovodskih izkazov, pri katerih se preverjajo računovodski izkazi, da bi bilo mogoče oblikovati mnenje o njihovi poštenosti in skladnosti s splošno sprejetimi računovodskimi načeli oziroma standardi (Taylor, Glezen, 1996, str. 36). Če med svojim delom ugotovi, da niso razkrite pomembne informacije, zahteva od vodstva, da napačne navedbe popravi v skladu z zakoni. Če poslovodstvo zahtevo po popravku zavrne, revizor ne more podati pozitivnega mnenja, ampak poda mnenje s pridržkom ali celo odklonilno mnenje (MSR 700). Takšno mnenje pa vpliva na organizacijo kot celoto, na njeno verodostojnost in zaupnost njenih komitentov. Uprava banke vedno poskrbi, da se temu izogne, zato izvede popravljalne ukrepe. Stališče 8 revizorjev pregled in poročanje o letnem poročilu ter drugih zakonskih in regulativnih zahtev bank in hranilnic določa, da revizijski pregled letnega poročila obsega (UL RS, št. 50/2008): revidiranje računovodskega poročila, pregled poslovnega poročila in morebitnih drugih delov letnega poročila v obsegu, ki je potreben za preveritev, ali je njegova vsebina skladna z drugimi sestavinami letnega poročila, revizijski pregled izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji, revizijski pregled kvalitete informacijskega sistema. Prav tako je zunanji revizor dolžan poročati v skladu z Mednardnimi standardi 10 Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Delimo jih na osebne in kapitalske družbe (Učbenik gospodarsko pravo, 2013, str. 31). 11 Pooblaščeni revizor je oseba, ki je zaključila najmanj študijski program druge stopnje po zakonu, ki ureja visoko šolstvo, oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo, da ima najmanj petletne delovne izkušnje, od tega najmanj triletne delovne izkušnje pri opravljanju revidiranja v zadnjem šestletnem obdobju pred oddajo vloge za izdajo dovoljenja, da je opravila preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, da ji v preteklosti ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, da ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine (ZRSZ opis poklica, 2010). 23

29 revidiranja. Pomembno je, da oblikuje mnenje o računovodskih izkazih. MSR 700 obravnava obliko in vsebino revizorjevega poročila kot izid revizije računovodskih izkazov. Prvi odstavek 207. člena ZBan-1 določa, da je banka dolžna razkriti informacije, ki javnosti omogočajo oceno profila tveganosti banke. Revizorjevo zagotovilo o razkritjih banke iz prvega odstavka 207. člena ZBan-1 vključuje: morebitne odstavke, ki pojasnjujejo pridržke, odklonilno mnenje ali zavrnitev mnenja, odstavek z izraženim mnenjem in pojasnjevalni odstavek k izraženemu mnenju. Revizija letnega poročila mora biti opravljena v šestih mesecih po koncu poslovnega leta. Poslovodstvo mora revidirano letno poročilo ali revidirano konsolidirano letno poročilo predložiti organu družbe, pristojnemu za sprejetje tega poročila, skupaj z revizorjevim poročilom najpozneje v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila (ZGD-1, 57. člen). Dejstvo, da neka banka potrebuje dokapitalizacijo 12, še ne pomeni, da revizor ni deloval v skladu s pravili revidiranja. Kakovosti revizorjevega dela ni mogoče presojati zgolj na podlagi števila mnenj s pridržkom, ampak z vidika namena in cilja revizije računovodskih standardov. Revizor namreč le oceni, ali so izkazi v vseh pomembnih pogledih sestavljeni v skladu z računovodskimi standardi, pojasnjuje mag. Mojca Majič (Majič, 2014) Potek zunanje revizije v bankah Poznavanje notranjega kontroliranja pomaga zunanjemu revizorju pri prepoznavanju vrste možnih napačnih navedb in dejavnikov, ki vplivajo na tveganja pomembno napačne navedbe in pri načrtovanju vrste, časa in obsega nadaljnjih revizijskih postopkov (MSR 315). Delovni koraki pri zunanji reviziji: Pripravljalna faza: najprej se je potrebno seznaniti z naročnikovimi potrebami, njegovo poštenostjo in resnicoljubnostjo, izdela se celovit načrt 13 revizijskega posla, kjer se ocenijo vrsta, čas in obseg del ter predračun stroškov in prihodkov, sklene se posel. Načrtovalna faza: spoznamo naročnikovo poslovanje, organizacijski ustroj, računovodenje, 12 Dokapitalizacija je potrebna, kadar se neko podjetje ali banka znajde v težavah, ki jih ne more rešiti sama (Dokapitalizacija banke, 2015). 13 Celovit načrt pomeni načrt, ki vsebuje: načrt vsebine del, izvajalcev, delovnega časa in stroškov. 24

30 tveganja in notranji nadzorni sistem, izdela se izvedbeni načrt 14, navedena so področja revidiranja in postopki za uresničitev ciljev, kdo so nosilci nalog in čas, da se zadana naloga uresniči. Izvedbena faza: spoznamo in ocenimo ključna vedenja in znanja o revidirancu, podrobneje spoznamo računovodstvo, poslovna tveganja in notranje kontrole, preizkušamo in ocenjujemo poslovna tveganja, notranje kontrole, popis sredstev in obveznosti, podatkov v računovodskih izkazih in ostalih sestavin letnega poročila, poznejših podatkov in poznejšega delovanja podjetja. Sklepna faza: poslovodstvu predstavimo izsledke, proučimo dodatna dejstva, pogovorimo se z delovno skupino, sledi poročilo o revidiranju z mnenjem, shranjevanje revizijskega dosjeja (Koletnik, 2008, str. 66). Nepravilnosti in slabosti, ki jih ugotovi zunanji revizor v delovanju notranjih kontrol, so navadno predstavljene v pismu poslovodstvu (Hermanson & Strawser & Strawser, 1993, str. 865). Zunajrevizijsko poročilo zajema: naslov, naslovnika, začetni ali uvodni stavek opredelitev revidiranih računovodskih izkazov, izjavo o odgovornosti poslovodstva v podjetju in revizorjevi nalogi, odstavek o področju revizije sklicevanje na uporabljene mednarodne standarde ter opis dela, ki ga opravi revizor, odstavek z mnenjem sklicevanje na okvir računovodskega poročanja, ki je bil uporabljen pri pripravljanju računovodskih izkazov in mnenje, datum poročila, revizorjev naslov in podpis (Koletnik, 2008, str. 172). Revizor se lahko po opravljenem revidiranju odloči za eno od naslednjih mnenj: pritrdilno mnenje pozitivno mnenje, poda ga, če je ugotovljena resnična in poštena slika prikaza računovodskih izkazov, mnenje s pridržkom poda ga, če ne more podati pritrdilnega mnenja. Za izrazom "razen glede" navede pridržek glede resničnosti in poštenosti prikazovanja posameznih kategorij v računovodskih izkazih, odklonilno mnenje poda ga, kadar izkazi niso pripravljeni v skladu z možnim okvirom računovodskega poročanja in ne prikazujejo resnične in poštene slike banke, temveč vsebujejo nepopolne in zavajujoče informacije, zavrnitev mnenja mnenja ne more izraziti, kadar ne more pridobiti zadostnih in zanesljivih dokazov o izkazih banke in so posledice nesoglasij s poslovodstvom bistvene in prodorne (Taylor, Donald, 1996, str ). 14 Izvedbeni načrt pomeni načrt, ki vsebuje: revizijski načrt posameznih revizijskih postopkov v izvedbeni in sklepni fazi. 25

31 3.3 Sodelovanje med notranjim in zunanjim revizorjem Iz poglavja 3.1 in 3.2 je razvidno, da so koraki, po katerih potekata notranja in zunanja revizija, podobni. Tako se vsaka revizija začne s pripravljalno fazo, nadaljuje z načrtovanjem in samo izvedbo revizije ter konča s pripravo revizijskega poročila. Področje, na katerem pogosto sodelujeta notranja in zunanja revizija, je prav gotovo ugotavljanje slabosti in prednosti notranjih kontrol. Lahko povemo, da ju združuje strokovno sodelovanje med opravljanjem revizije, kar pomeni, da se zunanji revizor opira na delo notranjega revizorja, čeprav delujeta samostojno in je vsaka revizija podkrepljena s svojimi standardi, načeli in poklicno-etičnimi pravili. Najbolj nazorno prikazuje njihovo sodelovanje: Mednarodni standard revidiranja 610 Uporaba dela notranjih revizorjev (MSR 610, 2009) obravnava odgovornost zunanjega revizorja v zvezi z delom notranjih revizorjev, kadar je zunanji revizor (v skladu z MSR 315 Prepoznavanje in ocenjevanje tveganj pomembno napačne navedbe s pomočjo poznavanja organizacije in njenega okolja) ugotovil, da je notranje revidiranje verjetno pomembno za izvedbo revizije. Cilje notranjega revidiranja v banki določa poslovodstvo. Čeprav so cilji notranjih revizorjev in zunanjega revizorja različni, so načini, s katerimi dosežejo vsak svoje cilje, podobni (MSR 610). Ne glede na stopnjo samostojnosti in nepristranskosti notranjega revidiranja taka dejavnost ni neodvisna od organizacije, kot se to zahteva od zunanjega revizorja, ko izraža mnenje o računovodskih izkazih. Zunanji revizor je izključno odgovoren za izraženo revizijsko mnenje o računovodskih izkazih in ta odgovornost se ne zmanjša z njegovo uporabo dela notranjih revizorjev (MSR 610). Dejavniki, ki utegnejo vplivati na odločanje zunanjega revizorja o tem, ali je delo notranjih revizorjev v banki ustrezno za namene zunanje revizije, so: nepristranskost, strokovne zmožnosti, ustrezna poklicna skrbnost, obveščanje (MSR 610). Medsebojno obveščanje med zunanjim in notranjimi revizorji je verjetno najuspešnejše, če lahko notranji revizorji odkrito obveščajo zunanjega, tako da: imajo sestanke v primernih presledkih čez vse obdobje, je zunanji revizor obveščen o pomembnih poročilih notranjega revidiranja in ima dostop do njih ter dobi informacije o vseh pomembnih zadevah, ki jih opazijo notranji revizorji (MSR 610). Delo notranjih revizorjev pomembno vpliva na vrsto, čas in obseg podatkov zunanjega revizorja v banki. Zato je pomembno, da se revizorji vnaprej dogovorijo o: 26

32 časovnem razporedu njihovega dela, obsegu revizijskega sodelovanja, pomembnosti za računovodske izkaze kot celoto (in če je smiselno, tudi ravneh pomembnosti za posamezne vrste poslov, salde na kontih ali razkritja) ter izvedbeni pomembnosti, predlagani metodi za izbor postavk, dokumentiranju opravljenega dela in postopkih za pregledovanje in poročanje (MSR 610). Pri tem pa ima pomembno vlogo Mednarodni standard revidiranja 315 Prepoznavanje in ocenjevanje tveganj pomembno napačne navedbe s pomočjo poznavanja organizacije in njenega okolja: če zunanji revizor v banki ugotovi, da obstaja bistveno tveganje, spozna kontrole v organizaciji, vključno s kontrolnimi postopki, ki se nanašajo na to tveganje, zunanji revizor pridobi številne informacije s poizvedovanjem pri poslovodstvu ali pristojnih za računovodsko poročanje. Vendar lahko pridobi informacije ali si ustvari drugačen pogled na prepoznavanje tveganj pomembne napačne navedbe tudi s poizvedovanjem pri drugih znotraj organizacije in pri drugih zaposlenih na različnih ravneh odgovornosti. Poizvedovanja, ki so usmerjena k notranjerevizijskemu osebju, lahko nudijo informacije o postopkih notranje revizije, ki so bili izvedeni med letom v zvezi z zasnovo in uspešnostjo notranjega kontroliranja v organizaciji in z ugotavljanjem, ali se poslovodstvo zadovoljivo odziva na ugotovitve teh postopkov (MSR 315). Mednarodni standard strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju 2050 Usklajevanje določa, da naj bo notranjerevizijski predstojnik vključen v informacijsko in usklajevalno delovanje z drugimi notranjimi in zunanjimi izvajalci storitev dajanja zagotovil in svetovanja, da bi zagotovil ustrezno pokritje in čim bolj zmanjšal podvajanje dela (Mednarodni standard strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju 2050). Miran Gostiša (Gostiša, 2005) je zapisal naslednje oblike sodelovanj: delo notranjih revizorjev lahko zunanji revizor vključi oziroma ga upošteva pri svojem delu, sodelovanje notranjih in zunanjega revizora omogoča boljše razumevanje okolja delovanja notranjih revizorjev, ciljev in dela notranjih revizorjev in tako tudi oceno možnosti upoštevanja njihovega delovanja, sodelovanje z notranjimi revizorji in strokovna, kritična, a konstruktivna izmenjava mnenj prispevajo tudi h kvaliteti dela zunanjega revizorja, notranji revizorji dosti bolje od zunanjega poznajo organiziranost, okolje in poslovanje bank, stanje notranjih kontrol in so pomemben vir informacij za zunanjega revizorja, če uspešno sodelujejo, preprečujejo možnost nastanka podvojenega dela in obremenjevanja istih ljudi, zunanji revizor privarčuje čas, posveti se bolj tveganim področjem, če notranji revizorji vnaprej pripravijo gradivo, je delo zunanjega revizorja 27

33 lažje, pri pregledovanju in vrednotenju dokumentov, ki so predmet revizijskega pregleda. Prav tako pa je za notranje revizorje pomembno, da nenehno kontrolirajo notranje kontrolne postopke. Notranjim revizorjem v banki je dodeljena posebna odgovornost za pregledovanje kontrol, spremljanje njihovega delovanja in predlaganje njihovih izboljšav. Ugotoviti je potrebno, če delujejo neprekinjeno v času revidiranega obdobja in ali so notranji revizorji sposobni preizkusiti učinkovitost notranjih kontrol. Dokumentacija in izsledki notranje revizije v banki so v veliko pomoč zunanjemu revizorju. Tako se zunanji revizorji odločijo: v kakšni meri uporabiti delo notranjih revizorjev in ali je delo notranjih revizorjev ustrezno, opravljeno s poklicno skrbnostjo, nadzorovano, pregledano in dokumentirano. Zunanji revizor sodeluje z notranjimi revizorji pri revidiranju računovodskih izkazov na naslednje načine: v zadostni meri bo spoznaval delovanje notranje revizije, da bi lahko določil in ocenil tveganja pomembno napačnih navedb v računovodskih izkazih ter načrtoval in uresničil nadaljne revizijske postopke, ocenjeval bo delo notranje revizije, kadar je njegova ocena tveganja odvisna od notranjega revidiranja, proučeval bo okvirne načrte notranjega revidiranja in se o njih pogovarjal v primerih nameravane uporabe notranjerevizijske storitve, pri uporabi notranjerevizijskih storitev jih bo ocenil in povezal, z njimi izvedel revizijske postopke, da bi dobil sprejemljivo zagotovilo o njihovi ustreznosti, zabeležil bo prevzete in ocenjene sklepe od notranjih revizorjev, na katere se opira pri opravljanju revizijskih postopkov (Koletnik, 2008, str. 240). Preden se zunanji revizor odloči uporabiti delo notranjega revizorja, mora: razumeti funkcijo notranje revizije v banki in ovrednotiti ter preveriti njihovo delo. Delo notranje revizije je podlaga za delo zunanjega revizorja, zato je pomembno, da obe reviziji med seboj tesno sodelujeta. Tukaj lahko še omenimo podobnosti, ki zadevajo notranje revizorje in zunanjega revizorja: oboji so samostojni in neodvisni pri podajanju mnenj o poslovanju banke, oboji so pri svojem delu nepristranski, potek dela je pri obeh podoben, razlika je le, da so zunanji revizorji edini, ki lahko podajo mnenje, oboji upoštevajo kodeks poklicne etike in revizijske standarde. Čeprav so podobnosti kar velike, pa notranji revizorji ne morejo doseči enake stopnje samostojnosti, nepristranskosti in neodvisnosti, kot se pri izražanju mnenja zahteva od 28

34 zunanjega revizorja (Taylor, Glezen, 1996, str. 36). Na začetku svojega dela zunanji revizor zahteva notranji letni načrt dela notranjih revizorjev in delovnih dokumentov, ki podpirajo ugotovljene sklepe. Če zunanji revizor po oceni notranjih revizorjev sklepa, da se lahko zanese na njihove sklepe, se bo obseg njegovega dela zmanjšal, prav tako se s tem zmanjšajo čas in stroški revizije. Če je zunanji revizor ugotovil, da se ne more sklicevati na sklepe v poročilih notranjih revizorjev, bo moral razširiti svoj obseg testiranja in izvajati svoj načrt v večjem obsegu. Pri delu zunanjega revizorja je pomembo, da se prepriča, da bo zbral dovolj dokazov, ki so utemeljeni za podajo mnenja, ker je na koncu sam odgovoren za svoja poročila in izraženo mnenje. Notranje kontrole bi naj v banki omogočile beleženje, obdelovanje in združevanje računovodskih podatkov ter poročanje o njih v soglasju s trditvami, vsebovanimi v računovodskih izkazih. Ker notranji revizorji niso sposobni 100 % pregledati vseh poslovnih dogodkov, se bodo opirali na učinkovito in uspešno delujoč sistem notranjih kontrol. Seveda ga morajo pred tem proučiti in ugotoviti, kako učinkovit je in v kolikšni meri se lahko nanj oprejo. V primeru, da presodijo, da je sistem notranjih kontrol v skupini učinkovit, lahko to skrajša obseg in čas preiskovanja dokazov o postavkah v računovodskih izkazih. Če se notranji revizorji ne morejo opreti na delovanje sistema notranjih kontrol, morajo temu ustrezno prilagoditi obseg, naravo in trajanje preverjanja podatkov v računovodskih izkazih, kar vpliva tudi na načrtovanje in pravilno izvedeno revidiranje (Revidiranje gospodarskih družb, 2014). Notranji revizorji so odgovorni za to, da izdajo poročilo, v katerem poslovodstvu dajejo zagotovilo o pravilnem delovanju notranjih kontrol v banki. Zunanji revizor nato izda mnenje o tem, ali računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko poslovanja banke. Tako notranji kot zunanji revizorji delujejo v korist banke. Notranji skrbijo za uspešno poslovanje bank, odkrivanje napak in zmanjšujejo tveganja v banki. Zunanji pa pride po posebnem naročilu v banko in izda neodvisno ter nepristransko mnenje o tem, ali so računovodski izkazi resnična in poštena slika poslovanja banke. Notranji revizorji poročajo poslovodstvu skozi celo leto, kar mu omogoča, da sproti izvaja popravljalne ukrepe. Medtem pa zunanji revizor svoje mnenje izraža po koncu poslovnega leta, torej za nazaj. Prav tukaj je zelo pomembno njihovo sodelovanje, kajti notranji revizorji imajo bogate informacije, ki jih v banki pridobivajo skozi celo leto in ki koristijo zunanjemu revizorju pri podajanju mnenja na koncu poslovnega leta. 3.4 Ugotovitve tretjega poglavja Revidiranje mora potekati v skladu z Zakonom o revidiranju in mednarodnimi standardi revidiranja, ki jih je izdala Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov. Prav tako morajo revizorji upoštevati temeljna načela revidiranja in druga pravila, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo. Notranje revidiranje je neodvisna in nepristranska dejavnost, ki se opravlja v bankah, zavarovalnicah ter drugih organih države, njena naloga je dajanje zagotovil in svetovanje, ki je namenjeno povečevanju koristi in izboljšanju delovanja organizacije. Za neodvisnost pregledov skrbi uprava banke. Notranje revidiranje in vzpostavljanje 29

35 notranjih kontrol omogočata banki, da pravočasno prepozna tveganje ter spremlja in ocenjuje delovanje notranjih kontrol. Zunanjo revizijo izvajajo strokovno usposobljeni posamezniki v obliki prostega poklica ali za to ustanovijo revizijsko družbo. Slovenski inštitut vodi register le-teh. V poročilu neodvisnega revizorja mora biti navedeno, ali so računovodski izkazi sestavljeni v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in ali je poslovno poročilo poslovodstva skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. Vsak, ki se opira na rezultate revizorjevega poročila, se zanaša na mnenje, ki ga je podal. Mnenje vpliva na organizacijo kot celoto, lahko je pritrdilno, mnenje s pridržkom, odklonilno ali zavrnitev mnenj. Najbolj nazorno prikazuje njihovo sodelovanje MSR 610, ki obravnava odgovornost zunanjega revizorja v zvezi z uporabo dela notranjih revizorjev. MSR 315 predvideva, da lahko zunanji revizor pri spoznavanju notranjega kontroliranja uporabi ugotovitve notranjih revizorjev. Mednarodni standard strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju 2050 Usklajevanje določa, da naj bo notranjerevizijski predstojnik vključen v informacijsko in usklajevalno delovanje z drugimi notranjimi in zunanjimi izvajalci storitev dajanja zagotovil in svetovanja, da bi zagotovil ustrezno pokritje in čim bolj zmanjšal podvajanje dela. Delo notranje in zunanje revizije je treba usklajevati na način, da se zagotovi zadostna pokritost z revizijami in kar najbolj zmanjša podvajanje dela. Za nadzor nad delom zunanjih revizorjev, tudi za usklajevanje z notranjerevizijsko službo, je na splošno odgovoren nadzorni svet. V resnici pa mora za usklajevanje odgovarjati predstojnik službe za notranjo revizijo, pri tem pa potrebuje podporo nadzornega sveta (Koletnik, 1999, str. 35). Preden se zunanji revizor odloči uporabiti delo notranjega revizorja, mora: razumeti funkcijo notranje revizije v banki in ovrednotiti ter preveriti njihovo delo. Delo notranje revizije je podlaga za delo zunanje, zato je pomembno, da obe med seboj tesno sodelujeta. Notranji revizorji v banki imajo bogate informacije, ki jih pridobivajo skozi celo leto. Te informacije koristijo zunanjim revizorjem pri podajanju mnenja na koncu poslovnega leta. Sodelovanje notranjih in zunanjih revizorjev omogoča boljše razumevanje okolja delovanja notranjih revizorjev, ciljev in dela notranjih revizorjev ter tako tudi oceno možnosti upoštevanja njihovega delovanja. Sodelovanje z notranjimi revizorji in strokovna, kritična, a konstruktivna izmenjava mnenj prispevajo tudi h kvaliteti dela zunanjega revizorja. Notranji revizorji veliko bolje od zunanjih poznajo organiziranost, okolje in poslovanje bank, stanje notranjih kontrol in so pomemben vir informacij za zunanje revizorje. Če uspešno sodelujejo, preprečujejo možnost nastanka podvojenega dela in obremenjevanja istih ljudi. 30

36 4 NOTRANJE IN ZUNANJE REVIDIRANJE V NOVI KBM D. D. 4.1 Predstavitev Nove KBM d. d. Nova KBM ima dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. ZBan-1, 7. člen pravi: Bančne storitve so sprejemanje depozitov od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun. Prav tako ima dovoljenje za opravljanje drugih vzajemnih priznanih in dodatnih finančnih storitev: sprejemanje depozitov, dajanje kreditov, financiranje komercialnih poslov, finančni zakup leasing, plačilne storitve in storitve izdajanja elektronskega denarja, izdajanje in upravljanje drugih plačilnih istrumentov potovalni čeki, bančne menice, izdajanje garancij in drugih jamstev, trgovanje za svoj račun ali račun strank, sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem, svetovanje in storitve v zvezi z združitvami ter nakupom podjetij, upravljanje z naložbami in svetovanje v zvezi s tem, hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo, oddajanje sefov in investicijske storitve ter posli in pomožne investicijske storitve (ZBan-1, 10. člen). V vzhodni Sloveniji ima Nova KBM d. d. 35 podružnic, v osrednji 8 in v zahodni 24. Nova KBM je obvladujoča družba Skupine Nove KBM, ki jo je na dan ob obvladujoči družbi sestavljalo še 10 odvisnih družb. Delež Skupine v glasovalnih pravicah je prikazan v Prilogi 3. Prav tako ima obvladujoča banka 45 % delež v kapitalu pridružene družbe Moja naložba d. d. (Priloga 3). Posamični oziroma skupinski računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Skupina je prav tako po zakonu dolžna opraviti neodvisno revizijo računovodskih izkazov. Revizija je omejena na računovodske izkaze, ki so namenjeni splošni rabi in ki morajo biti revidirani glede zakonskih zahtev. Predmet revizije so računovdski izkazi kot celota, zato revizija ne daje zagotovil glede posameznih postavk, izkazov ali poslov. Revidirani računovodski izkazi niso namenjeni za sprejemanje odločitev glede lastništva, financiranja ali drugih poslov v zvezi s Skupino, zato je potrebno izvesti še druge postopke pred sprejemom odločitve. Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni iz računovodskih izkazov obvladujoče banke in njenih odvisnih družb. Center za notranjo revizijo je organiziran tako, da se notranje revidiranje banke kot obvladujoče družbe izvaja ločeno od revizij v odvisnih družbah. Organizacija dela v Novi KBM d. d. je podrobneje prikazana v Prilogi 4. 31

37 Poslanstvo Poslanstvo Nove KBM d. d. kot vodilne članice Skupine je delovati kot sodobna in varna banka s tradicijo, ki razume in spremlja stranke ter sledi razvojnim ciljem in živi z okoljem (Nova KBM d. d., 2014). Vizija Nova KBM je sodobna in donosna banka s tradicijo ter je regionalno prisotna na področju jugovzhodne Evrope. Je banka s pestro ponudbo finančnih storitev, ki dosega v sodelovanju z ostalimi članicami Skupine Nove KBM uspešne poslovne rezultate (Nova KBM d. d., 2014). Vrednote Vrednote Nove KBM so strokovnost, skrb za stranke, skrb za donosnost, pripadnost banki, poštenost in odgovornost, sodelovanje na vseh nivojih, inovativnost in razvoj ter samoiniciativnost (Nova KBM d. d., 2014). Nadzorni svet Nove KBM d. d. je zadolžen za: organizacijo sistema notranjih kontrol, okvirni letni program dela notranjih revizorjev, nadziranje postopkov in učinkovitosti delovanja notranje revizije, obrazložitev svojega mnenja skupščini o letnemu poročilu notranje revizije in mnenja letnega poročila uprave ter druge zadeve, ki potekajo v banki skladno s predpisi. 4.2 Delo in organizacija notranje revizije v Novi KBM d.d. Vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema upravljanja s tveganji in sistema notranjih kontrol je ključnega pomena za varno, učinkovito ter uspešno upravljanje. Zato je v Novi KBM d. d. organizirana neodvisna služba za notranjo revizijo. Glavna naloga notranje revizije je podati upravi in nadzornemu svetu nepristransko zagotovilo glede učinkovitosti upravljanja tveganj z oceno, ali se ključna tveganja ustrezno obvladujejo ter ali notranji kontrolni sistem deluje učinkovito. Dober kontrolni sistem je glavni element učinkovitega upravljanja tveganj, ki je nujno potreben za doseganje poslovnih ciljev banke (Letno pročilo Nova KBM d. d., 2014). Naloga notranje revizije v Novi KBM d. d. je, da zagotovi: da je računovodsko poročilo sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da je resničen in pošten prikaz sredstev ter obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida banke ter družb, vključenih v konsolidacijo kot celote, in da je v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja banke ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki so jim banke in družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene. Obvladovanje tveganja, računovodenja, notranje in zunanje finančno računovodsko 32

38 poročanje ter zakonito in neoporečno delovanje banke zagotavljajo notranje kontrole v Novi KBM d. d. Vzpostavljene so na vseh organizacijskih ravneh banke. Upravljajo s tveganji, ki jih je potrebno identificirati, meriti in ocenjevati. Tveganja izhajajo iz samega poslovanja banke in njenega okolja. Ocenjevanje in obvladovanje tveganj vpliva na oblikovanje poslovnega in strateškega načrta banke. Banka enkrat letno izdela dokument Profil tveganosti, ki vsebuje oceno ključnih tveganj in pripadajočih kontrol. S Profilom tveganosti se seznani tudi revizija in nadzorni svet banke (Letno poročilo Nove KBM d. d., 2014). Profil tveganosti je dokumentirana zbirka ocen merljivega in nemerljivega tveganja, ki ga banka prevzema v okviru svojega poslovanja. Je rezultat samoocenitve banke. Namen periodične izdelave profila tveganosti je spremljanje obvladovanja posameznih tveganj in identifikacija prioritet pri obvladovanju tveganj. Skupna ocena profila tveganosti kot število pridobiva na pomenu z daljšo časovno vrsto opazovanja tveganj in je posledica različnih subjektivnih ocen. Pomembnejši kot sama ocena je proces identifikacije groženj, ocena le-teh z vidika verjetnosti in vpliva ter ocena trenutno vzpostavljenih kontrol (Profil tveganosti Nove KBM d. d., 2014). Učinkovitost vzpostavljenih notranjih kontrol presoja notranja revizija v banki, in sicer presoja njihovo zanesljivost in varnost. Ugotavlja, ali so notranje kontrole dovolj zanesljive, da banka dosega strateške in izvedbene cilje ob sočasnem obvladovanju tveganja. Notranja revizija mora svoje ugotovitve redno poročati upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu banke. Notranja revizija v Novi KBM d. d.: zagotavlja, da poslovanje banke poteka skladno z njenimi predpisi in zakonitostjo, daje neodvisno mnenje, priporočila in ustrezno svetuje, da se nenehno povečujeta korist in poslovanje banke, pripravi uspešen in učinkovit proces delovanja notranjih kontrol in sistema upravljanja s tveganji, podaja predloge za izboljšave, poroča o izsledkih svojega dela zunanjemu revizorju, zaposleni so v Novi KBM d.d., skupaj jih je 11. V skladu s Sklepom o razkritjih s strani bank in hranilnic je Nova KBM d. d. na podlagi njenega konsolidiranega finančnega položaja zavezana k razkritju bistvenih informacij, ki bi, če bi bile izpuščene ali napačno navedene, spremenile oceno ali vplivale nanjo ali na odločitev uporabnika, ki te informacije uporablja za sprejemanje poslovnih odločitev. Nova KBM d. d. je v skladu z možnostmi izbrala objavo razkritij v samostojnem dokumentu, kjer je v skladu z Uredbo opredelila vsako razkritje posebej. Banka večino informacij razkriva v letnem poročilu v skladu z zahtevami zakonodaje in Mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Razkritij, ki so sestavni del letnega poročila in hkrati tudi zahteva Uredbe, banka ni podvajala, ampak je iz tega dokumenta razviden sklic na razkritje v letnem poročilu. Verodostojnost razkritij z vidika popolnosti in pravilnosti je preverila notranja revizija Nove KBM d. d. Razkritja lahko najdemo na interni stani Nove KBM d. d. (Razkritja Nove KBM d. d. na podlagi 33

39 njenega konsolidiranega finančnega položaja za leto 2014). Revizija se v Novi KBM d. d. organizira izredno ali redno. Izredna revizija se opravi, če revizijo zahtevajo delničarji ali če obstaja vzrok za domnevo, da so določene postavke v računovodskih izkazih podcenjene, ali če priloge ne vsebujejo predpisanih pojasnil oziroma so nepopolne. Redne revizije pa so določene po letnem programu službe. Notranjerevizijska služba deluje s potrebno profesionalno skrbnostjo, v skladu s strokovnimi pravili (načeli in standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju) ter kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev, kakor tudi v skladu s Pravilnikom o izvajanju notranjerevizijske dejavnosti. Notranjerevizijski izvajalci upoštevajo veljavni pravni red v državi in notranja poslovno-organizacijska pravila. Trimesečno in letno poročilo o notranjem revidiranju Skupine pripravi center notranje revizije in ga predloži v sprejetje upravi ter nadzornemu svetu banke Nove KBM d. d. in revizijski komisiji nadzornega sveta Nove KBM ter občasno zunanjim nadzornikom. Center notranje revizije daje preko poročil notranjerevizijskih izvajalcev nadzornemu svetu in upravi banke Nove KBM d. d. neodvisna in nepristranska zagotovila o primernosti sistema notranjih kontrol za obvladovanje tveganj pri doseganju ciljev in ohranjanju etičnega poslovnega okolja. Zato je v Skupini notranjerevizijska dejavnost neodvisna, nepristranska in svetovalna funkcija vodstvom na vseh nivojih. Izvaja nadzorne aktivnosti, kar pa ne razrešuje pristojnih vodstev njihove odgovornosti za vzpostavitev in delovanje varnega, varčnega, učinkovitega in uspešnega sistema notranjega kontroliranja za učinkovito obvladovanje tveganj (Nova KBM d. d interno gradivo). 4.3 Poročilo o notranjem revidiranju v letu 2014 z mnenjem nadzornega sveta Notranja revizija opravlja notranjerevizijsko storitev v Novi KBM d. d. skozi vse leto. Upravi banke so na podlagi četrtletnih poročil poročali o uspehih njenega poslovanja. V letu 2014 je bilo izvršenih 62 revizij, od tega je bilo rednih 43 in 19 izrednih, ki so bile opravljene na vseh področjih poslovanja Nove KBM d. d.. Prav tako je notranja revizija banki svetovala, koordinirala izvedbo zunanje revizije in preiskav ter pregledov Banke Slovenije. Sodelovala je v preiskovalni komisiji ter spremljala izvajanje podanih priporočil. V letu 2014 je notranjerevizijsko dejavnost izvajalo 11 revizorjev, zaposlenih v okviru banke ter Skupine Nove KBM, in 2 pogodbena izvajalca, ki sta izvajala revizije v Adria Bank in KBM Infondu. Center za notranjo revizijo je koordiniral redno poročanje o izvrševanju priporočil na nivoju Skupine skozi vse leto. Izdelana so bila četrtletna poročila o delu notranjerevizijske dejavnosti na nivoju Skupine, ki so bila poročana upravi banke Nove KBM, revizijski komisiji in nadzornemu svetu. Nadzorni svet banke zagotavlja, da notranjerevizijski izvajalci Skupine Nove KBM d. d. prav tako delujejo v skladu z zakonodajo, Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev in Kodeksom načel pri notranjem revidiranju. Delovanje notranjerevizijskih izvajalcev Skupine Nove KBM d. d. je bilo vzpostavljeno v letu 2010 in je opredeljeno z ustanovno listino. Za koordinacijo delovanja notranjerevizijskih izvajalcev v Skupini ter prenos dobre prakse odgovarja Center za notranjo revizijo v Novi KBM d. d. 34

40 Center notranje revizije v Novi KBM d. d. uspešno seznanja nadzorni svet banke o pomembnejših ugotovitvah posameznih revizij znotraj banke. Pripravlja priporočila za odpravo nepravilnosti in priporočila o uresničevanju priporočil notranjih revizorjev ter priporočil Skupine Nove KBM d. d. Pripravljena so bila četrtletna in letna poročila. Načrt, ki ga je notranja revizija sprejela v letu 2014, ni bil v celoti realiziran, razlog je bil v povečanem obsegu izrednih revizij in drugih izrednih nalog v banki. Prav tako je bilo v letu 2014 izvršenih 262 priporočil za izboljšanje poslovanja in upravljanje družb ter Skupine Nove KBM d. d. V letu 2012 je bilo v povprečju neizvršenih 51 priporočil, v letu in v letu 2014 le 8, kar nakazuje, da se je izvrševanje priporočil notranjih revizorjev bistveno izboljšalo. V letu 2014 je bil poudarek na obvladovanju kreditnega tveganja, kjer so notranji revizorji banke bili usmerjeni v revidiranje skladnosti postopkov kreditiranja pravnih oseb in prebivalstva s pravili banke ter zakonodajo. Revizije so na tem področju odkrile izboljšanje delovanja notranjih kontrol. Prav tako je bil poudarek notranjih revizorjev na obvladovanju operativnega tveganja, kjer so bila revidirana področja informacijske tehnologije (nove programske podpore), gotovinsko poslovanje in kadrovsko področje. Priporočila so se na nanašala na izboljšanje področja informacijske tehnologije za obvladovanje operativnih tveganj. Prav tako pa so se priporočila nanašala tudi na področje pranja denarja, kjer banka že uspešno izvaja aktivnosti za obvladovanje tveganj (Nova KBM d. d. 2014, letno poročilo). V letu 2014 je nadzorni svet imel dovolj poročil in informacij ter dodatnih pojasnil, da je lahko spremljal poslovanje banke in delo notranjih revizorjev (Nova KBM d. d. 2014, letno poročilo). Notranja revizija nadzornemu svetu, revizijski komisiji in upravi banke zagotavlja organizacijsko neodvisnost, ki v letu 2014 v nobenem primeru delovanja ni bila ogrožena. Zagotavlja primernost sistema notranjih kontrol za obvladovanje tveganj pri doseganju ciljev in ohranjanju etičnega poslovnega okolja. Center za notranjo revizijo banke trimesečno poroča Komisiji o načrtih, izvajanjih in izsledkih njenega presojanja ustreznosti kontrolnega ustroja banke, ki ga sestavljata kontrolno okolje in sistem notranjega kontroliranja. Delo in organizacija v Novi KBM potekata na podlagi 75. člena Zakona o bančništvu (ZBan-1), ki pravi, da mora nadzorni svet banke imenovati revizijsko komisijo banke. Nato na podlagi 279. in 280. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki pravi, da nadzorni svet lahko imenuje eno ali več komisij za revizijo, ki pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge. Komisija ne more odločati o vprašanjih, ki so v pristojnosti nadzornega sveta. Sestavljajo jo predsednik in najmanj dva člana. Predsednika imenuje nadzorni svet banke in je eden izmed njihovih članov. Sej se lahko udeležujejo le člani komisije. O svejem delu pa komisija redno poroča nadzornemu svetu. Nadzorni svet v Novi KBM d. d.: skrbi za neodvisno in nepristransko ter učinkovito, varčno in uspešno 35

41 delovanje centra za notranjo revizijo, skrbi za neoporečno načrtovanje, organiziranje, kadrovanje, koordiniranje in nadziranje dela notranjih revizorjev, skrbi za nosilce notranjerevizijske dejavnosti v banki, da imajo stalen pregled in strokovno-kritičen odnos do poslovno-ciljne naravnanosti, urejenosti, zakonitosti, zanesljivosti in poštenosti delovanja vseh dejavnosti in njihovih odgovornih nosilcev, ima strokovno-kritičen odnos do mnenj in konstruktivnih predlogov notranjih revizorjev in do popravljalnih ukrepov, ki jih naj sprejmejo pristojni nosilci odločevalnih ravni oz. poslovodnih nalog v banki, da bi se dvignila raven kakovosti sistema obvladovanja tveganj in notranjih kontrol ter ustvarila splošna poslovna odličnost v banki. 4.4 Pregled dela zunanjih revizorjev v Novi KBM d. d. za leto 2014 Revizija je kompleksen proces. Vloga revizorjev v verigi finančnega poročanja neke družbe/organizacije je čedalje pomembnejša, čedalje bolj pa so cenjeni tudi kot zaupanja vredni svetovalci (Deloitte, 2015). Namen dela zunanjih revizorjev je povečati stopnjo zaupanja predvidenih uporabnikov v računovodske izkaze. To se doseže z izraženim mnenjem revizorja o tem, ali so računovodski izkazi v vseh pogledih sestavljeni v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja (MSR 200). Pri podajanju mnenja mora pridobiti sprejemljivo zagotovilo. To je visoka raven zagotovila, ki je pridobljeno, ko revizor pridobi ustrezne in zadostne revizijske dokaze, da je revizijsko tveganje zmanjšal na sprejemljivo nizko raven. Preden so se revizorji iz družbe Deloitte d. o. o. zanesli na notranje kontrole, je bilo potrebno preizkusiti, ali te kontrole delujejo pravilno in ali so dovolj zanesljivo delovale v revidiranem obdobju. Če preizkusi potrdijo, da so kontrole pri svojem delovanju uspešne, revizorji preizkušajo podatke v manjšem obsegu. Zanašajo se namreč na notranje kontrole in delo notranjih revizorjev. Več pozornosti posvečajo tistim področjem v banki, ki so jih notranji revizorji označili kot bolj tvegana. Nova KBM d. d. je za leto 2012 imenovala družbo Ernst & Young d. o. o., Ljubljana, za leto 2013 pa Deloitte Revizija d. o. o., Ljubljana. Na 26. seji Skupščine družbe Nova KBM d. d., ki je bila v petek, 27. junija 2014, ob 9. uri na sedežu Slovenskega državnega holdinga d. d., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, so sprejeli sklep o imenovanju pooblaščenega revizorja za revidiranje računovodskih izkazov banke in Skupine za leto Na predlog nadzornega sveta so za revidiranje računovodskih izkazov Nove KBM d. d. in Skupine Nove KBM za leto 2014 imenovali družbo Deloitte Revizija d. o. o., Ljubljana. Prav tako so na predlog nadzornega sveta sprejeli sklep o imenovanju pooblaščenega revizorja za revidiranje računovodskih izkazov Nove KBM d. d. in Skupine Nove KBM za leto 2015, 2016 in 2017, to je družba Deloitte Revizija d. o. o., Ljubljana. Deloittovo 36

42 skupino za panogo finančnih storitev v Srednji Evropi sestavlja več kot 300 strokovnjakov, ki ponujajo najrazličnejše storitve, posebej prilagojene finančnim institucijam iz sektorja bančništva, vrednostnih papirjev, zavarovanj in upravljanja naložb. Po novih evropskih pravilih morajo gospodarske družbe revizorske hiše menjati na deset let. Mag. Mojca Majič pravi, da je menjava revizorjev po njenem mnenju priporočljiva na pet do osem let. Revizor namreč potrebuje od dve do tri leta, da v celoti spozna delovanje banke, zato je revidiranje učinkovito šele po tem obdobju (Majič, 2014). Naročnik revizije je poslovodstvo. Pri svojem delu revizijska hiša Deloitte d. o. o. ohranja določeno mero skepticizma, kar pomeni, da ne sme predpostavljati niti tega, da je poslovodstvo pošteno, niti tega, da je nepošteno. Delo zunanjih revizorjev poteka po fazah. Hitreje in kakovostneje je bilo opravljena, ker so se revizorji družbe Deloitte d. o. o. lahko oprli na delo, ki so ga opravili notranji revizorji v banki. Z njimi sodelujejo že od leta 2013, zato so jim organizacija, sistem dela in poslovanje banke že nekoliko bolj znani. Stroški dela družbe Deloitte d. o. o., ki so bremenili Novo KBM d. d. v letu 2014, so prikazani na Sliki 2. Iz nje je prav tako razvidno, da so bili stroški nekoliko večji kot v letu 2013, tako v Novi KBM d. d. kot v Skupini Nove KBM. Slika 2: Stroški, ki bremenijo Novo KBM d. d. Vir: Letno poročilo Nove KBM, Poročilo neodvisnega revizorja lastnikom Nove KBM d. d. za leto 2014 Na podlagi pogodbe, ki so jo sklenili z zunanjim revizorjem, se je 2. marca 2015 končal postopek zunanje revizije v Novi KBM d. d., ki je podala pozitivno mnenje o poslovanju banke. Revizijisko poročilo neodvisnega revizorja je podrobneje prikazano v Prilogi 2. V poročilu neodvisnega zunanjega revizorja, ki je bil družba Deloitte Revizija d. o. o., je bilo zapisano, da so zunanji revizorji bili uspešni pri pregledu nekonsolidiranih računovodskih izkazov Nove KBM d. d. Nekonsolidirani izkazi banke so vključevali izkaz finančnega položaja banke na dan , izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajočega donosa, izkaz sprememb lastniškega kapitala in izkaz denarnih tokov za proučevano leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne opombe Priloga 2. 37

43 Bistvo zunanje revizije je preverjanje, ali so trditve poslovodstva resnične, in poročanje javnosti o rezultatih njihove analize. Revizor je dolžan pisno ali ustno obveščati javnost o svojih ugotovitvah, zato je pomembno, da upošteva načela poročanja. Slovenski inštitut za revizijo je opredelil temeljna načela, ki jih revizorji morajo pri svojem delu upoštevati. Med temi načeli je prav tako načelo poročanja, ki pravi, da v poročilu neodvisnega revizorja mora biti navedeno, ali so računovodski izkazi sestavljeni v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, ki so podlaga revidiranju, in ali je poslovno poročilo poslovodstva skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi, prav tako morajo biti označene okoliščine, v katerih Slovenski računovodski standardi v obračunskem obdobju niso bili upoštevani enako kot v prejšnjem. Pri načelih poročanja je izrednega pomena za Novo KBM d. d., da je revizor: odkrit, sporočilo prenaša v javnost dobronamerno in da so tehnike prikazovanja podatkov o poslovanju banke razumljive za javnost. Poslovodstvo Nove KBM d. d. je odgovorno za sestavo resničnih in pravilnih računovodskih izkazov. Preverja, ali notranje kontrole delujejo pravilno in če zaposleni spoštujejo predpisane postopke dela. Zunanji revizorji opravljajo revizijo v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja. Izvajajo postopke za pridobitev revizijskih dokazov 15 o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih. Prav tako je pomembno, da presodijo tveganje napačne navedbe v računovodskih izkazih zaradi napake ali prevare. Pridobljeni revizijski dokazi, ki so jih pridobili, so bili zadostna podlaga, da so lahko izrazili svoje mnenje o poslovanju Nove KBM v letu Sodelovanje z notranjimi revizorji jim je skrajšalo čas preizkušanja podatkov v banki. Notranja revizija v Novi KBM d. d. učinkovito zmanjšuje nastanek prevar in nepravilnosti v banki ter skrbi, da se ne pojavljajo napake in napačne navedbe v računovodskih izkazih. Ugotovitve in dokumentacija, ki jih je podal notranji revizor družbi Deloitte d. o. o. pri izvajanju posla, so bile zunanjim revizorjem v veliko pomoč. Bile so podkrepljene z revizijskimi dokazi in ustrezno dokumentirane. Mnenje je bilo pozitivno, kajti računovodski izkazi podajajo resničen in pošten prikaz finančnega položaja banke na dan , resničen in pošten prikaz poslovnega izida in denarnih tokov. S svojim izraženim mnenjem zagotavljajo verodostojnost prikazanih informacij v banki. Prav tako pa so revizorji dolžni podati mnenje o tem, ali je poslovno poročilo skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. Mnenje, ki so ga podali, je prav tako pozitivno. Poročilo poslovodstva, ki je pripravljeno v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah, je skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. Družba Deloitte d. o. o. je z opravljenim delom povečala vrednost banke, poslovodstvu pa je zagotovila in podala številne koristne ter pravočasne nasvete za odpravo tveganj in doseganje poslovne 15 Revizijski dokazi informacije, ki jih uporabi revizor pri oblikovanju sklepov, na katerih je zasnovano njegovo mnenje. Revizijski dokazi zajemajo tako informacije, ki jih vsebujejo računovodske evidence, ki so podlaga za računovodske izkaze, kot tudi druge informacije (MSR 500, 2009). 38

44 uspešnosti banke. Poročilo in delo revizijske družbe v Novi KBM d. d. je zakonsko določeno z Zakonom o revidiranju, Zakonom o bančništvu in Zakonom o gospodarskih družbah. Njihovo delovanje je omejeno z rokom. Podajajo mnenje za preteklo leto poslovanja banke. 4.6 Sodelovanje med notranjim in zunanjim revizorjem v Novi KBM d. d. Notranja revizija v Novi KBM d. d. je v banki zaposlena in je odvisna od poslovodstva, medtem ko zunanja revizija ni zaposlena tam in nima nobenega vpliva na vodenje in upravljanje banke. Zelo pomembno je, da zunanji in notranji revizorji pri svojem delu sodelujejo. Notranji revizorji v Novi KBM d. d. nadzirajo poslovanje banke skozi vse leto njenega poslovanja. Nenehno vrednotijo, priporočajo in poročajo o poslovanju banke, zato lahko poslovodstvo pravočasno sprejema ukrepe in uvaja izboljšave v poslovanje. Notranji revizorji imajo odličen vpogled v delovanje banke. Tako ji zagotavljajo kakovostno delovanje, ki je usklajeno s politiko, postopki in notranjimi predpisi. Notranja revizija v Novi KBM d. d. učinkovito zmanjšuje nastanek prevar in nepravilnosti v banki ter napak in napačnih navedb v računovodskih izkazih. Vse te dejavnosti omogočajo zunanjim revizorjem družbe Deloitte d. o. o. lažje delo, saj se v zelo kratkem času lahko dokopljejo do podatkov, ki so veliko boljši, kot bi bili, če revizorji med seboj ne bi sodelovali. Notranji revizorji v Novi KBM d. d. so povezani z dejavnostmi znotraj banke, njihove ugotovitve so namenjene zaposlenim v banki. Zunanji pa so odgovorni za podajo neodvisnega revizijskega mnenja. Lahko povemo, da je mnenje zunanjih revizorjev celovita sodba o poslovanju banke, medtem ko je mnenje notranjih le del sodbe. Poročila notranjih revizorjev vsebujejo priporočila za odpravo nepravilnosti. Če se zunanji revizor odloči, da bo upošteval delo notranjega, si s tem zmanjša čas, vrsto in obseg postopkov, ki jih potrebuje, da opravi revizijo in poda mnenje. Pri tem pa obstaja tveganje, saj zunanji revizor sam odgovarja za napake v delu notranjega revizorja, ki ga je uporabil. Pomembno je, da zunanji revizor v zadostni meri spozna, ali ugotovitve, ki jih je podal notranji revizor, ustrezajo njegovemu izvajanju posla. Te ugotovitve so boljše, če so podkrepljene z revizijskimi dokazi in ustrezno dokumentirane. Pomembna je komunikacija med revizorji in tudi preizkušanje dela notranjih revizorjev na posameznih področjih. V Novi KBM notranji in zunanji revizorji sodelujejo na naslednje načine: izmenjava delovnega gradiva, tako zunanji revizor na osnovi pregleda delovnega gradiva, ki ga je pripravil notranji revizor, opredeli področja, na katera se lahko opre pri svojem delu. Delovno gradivo, ki ga ima in pripravi notranji revizor, je lahko skupno delovno gradivo, ki ga zunanji revizor po potrebi še dopolni, komunikacija pomembno je, da med seboj izmenjujejo informacije. Ker ima 39

45 notranji revizor veliko informacij o poslovanju in načinu dela banke, saj z njo živi in dela, prenese na zunanjega le tiste, ki vplivajo na računovodske izkaze. Prav tako pa lahko zunanji revizor prenaša infrmacije, ki jih dobi na višjih ravneh, notranjim revizorjem, če so pomembne za njegovo delo, sodelovanje pomembno je, da se pred začetkom dela posvetujejo z notranjimi revizorji. Notranji revizorji pripravijo načrt dela tako, da najbolj ustreza zahtevam zunanjih revizorjev, delovanje notranjih kontrol tako zunanji kot notranji revizorji ugotavljajo prednosti in slabosti delovanja notranjih kontrol v banki. Notranji revizorji morajo ob ugotovitvi nepravilnosti delovanja notranjih kontrol o tem nemudoma obvestiti poslovodstvo, le-to pa je dolžno ukrepati in nepravilnosti odpraviti. Za oblikovanje in izvajanje sistema notranjih kontrol je odgovorno poslovodstvo. Notranji in zunanji revizorji mu ob ugotovitvi nepravilnosti pomagajo z nasveti in priporočili. Anketa (Priloga 1), ki smo jo pripravili za notranje revizorje v Novi KBM d. d. in revizorje v družbi Deloitte d. o. o., potrjuje našo hipotezo. Zunanja revizija v banki se opira na delo notranjega revizorja na področju presoje delovanja sistema notranjih kontrol. Na prvih 12 vprašanj, ki so bila skupna za zunanje in notranje revizorje, je odgovor DA. Revizorji potrjujejo, da je poročilo Nove KBM d. d. sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja ter poslovnega izida banke in družb, vključenih v konsolidacijo, kot celote. Svoje delo tako zunanji kot notranji revizorji opravljajo vestno in pošteno, skladno s pravili stroke. Pri delu so neodvisni in nepristranski ter imajo dovolj znanj in izkušenj. Prav tako se izpopolnjujejo in izobražujejo. Poznajo postopke za prepoznavanje, spremljanje in obvladovanje tveganj v Novi KBM d. d. Politika obvladovanja tveganj je jasna in banka je z njo seznanjena. Prav tako ima banka izdelan dokument, ki vsebuje oceno ključnih tveganj in pripadajočih kontrol. Vzpostavljene so notranje kontrole, njihovo delovanje določa pravilnik, kjer je zapisan potek notranjih kontrol, da lahko le-te delujejo pravilno. Vzpostavljene so vse notranje kontrole, ki so potrebne, da je računovodsko poročanje resnično in pošteno. Notranji revizorji v Novi KBM d. d. so na anketo odgovorili tako: Kadar se pojavijo nepravilnosti pri delovanju notranjih kontrol v banki, poročajo poslovodstvu, ki priporočila uspešno izvaja. Revizijo izvaja 11 revizorjev, ki so zaposleni v Novi KBM d. d. V zadnjih treh letih se niso pojavili problemi, na katere bi notranji revizorji opozorili poslovodstvo, in posledično niso bili obravnavani. Prav tako obstaja tudi povezava med zaposlenimi, ki kontrolirajo notranje kontrole, in notranjimi revizorji. Cilje notranje revizije določa poslovodstvo banke. Pri uresničitvi ciljev jim pomagajo notranje kontrole. Revizija se opravlja prav tako v Skupini, kjer so vse družbe revidirane. Delo opravljajo isti notranji revizorji kot v Novi KBM d. d. Zunanji revizorji so zadovoljni z delom notranjega revizorja v Novi KBM d. d., saj jim 40

46 omogoča zadosten pogled v pripravljeno dokumentacijo in jih obvešča o pomembnih izsledkih delovanja Nove KBM d. d. Prav tako delovno gradivo opredeljuje področja, na katera se zunanji revizorji lahko oprejo pri svojem delu. Vse ugotovitve delovanja notranje revizije so podkrepljene z ustreznimi revizijskimi dokazi in ustrezno dokumentirane. Prav tako so zunanje revizorje uspešno opozorili na bolj tvegana področja v banki. Dodatnih nepravilnosti v delovanju notranjih kontrol in delu notranjih revizorjev zunanji revizorji niso odkrili. Potrjujejo, da je komunikacija med zunanjimi in notranjimi revizorji v banki izrednega pomena ter da se zunanji revizorji opirajo na delo notranjih na področju presoje delovanja notranjih kontrol. S svojim delom notranji revizorji izboljšujejo poslovanje Nove KBM d. d., prav tako pa ustrezno poročajo Komisiji za revizijo. Anketo smo prav tako poslali revizorjem, ki so zaposleni v revizijskem podjetju Deloitte d. o. o. in so opravili revizijo v Novi KBM d. d. v letu Funkcijo notranje revizije v banki razumejo in se pred začetkom revizije posvetujejo z notranjimi revizorji. Potrdili so, da so računovodski izkazi Nove KBM d. d. v letu 2014 sestavljeni v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja in da je poročilo poslovodstva za leto 2014 skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. Revizijski dokazi, ki so jih pridobili, vzpostavljene notranje kontrole in delo notranjih revizorjev so bili zadostna podlaga, da so svoje delo opravili kakovostno, prihranili so na času, vrsti ter obsegu preverjanja podatkov. Revizijski dokazi so bili zadostni, da niso tvegali napačne navedbe. Mnenje, ki so ga podali, je bilo neodvisno in nepristransko. Delovno gradivo, ki so ga pripravili notranji revizorji, zadostno opredeljuje področja, na katera so se zunanji revizorji lahko oprli. Komunikacija med zunanjimi in notranjimi revizorji je zadostna, kajti delo notranjega revizorja dopoljnjuje delo zunanjih. Opozorjeni so bili na težave in tveganja, ki jim je bilo potrebno posvetiti nekoliko več pozornosti. Dodatnih tveganj pri reviziji niso zaznali. Brez sodelovanja z notranjimi revizorji delo ne bi bilo tako kakovostno opravljeno, izognili so se namreč nastanku podvojenega dela. Z znanjem in izkušnjami, ki jih imajo, ter sodelovanjem z notranjimi revizorji je bilo delo kakovostno opravljeno. 4.7 Zaključne misli o notranjem in zunanjem revidiranju v Novi KBM d. d. za leto 2014 Mednarodni standardi revidiranja in mednarodna stališča o revidranju pravijo, da je sodelovanje z notranjim revidiranjem uspešnejše, če se med letom občasno organizirajo sestanki. Zunanji revizor mora biti seznanjen z ustreznimi poročili o notranjem revidiranju in imeti dostop do njih ter biti obveščen o vseh pomembnih zadevah, ki jih pri svojem delu opazi notranji revizor ter lahko vplivajo na delo zunanjega revizorja. Prav tako mora zunanji revizor nenehno obveščati notranjega o vseh pomembnih zadevah, ki bi lahko vplivale na njegovo delo. Notranja revizija je odvisna od poslovodstva in notranji revizorji so zaposleni v Novi KBM d. d., medtem ko zunanji revizorji niso zaposleni tam in nimajo nobenega vpliva na vodenje ter upravljanje banke. Mnenje zunanjih revizorjev družbe Deloitte d. o. o. je celovita sodba o poslovanju 41

47 banke, medtem ko je mnenje notranjih revizorjev, ki so v banki trajno zaposleni, le del sodbe. Poročila notranjih revizorjev vsebujejo tudi priporočila za odpravo nepravilnosti. Pomembno je, da notranji in zunanji revizorji sodelujejo, da si izmenjujejo delovno gradivo, med seboj komunicirajo, sodelujejo in preverjajo delovanje notranjih kontrol. Tako zunanji kot notranji revizorji ugotavljajo prednosti in slabosti delovanja notranjih kontrol v banki. Če se zunanji revizor zanese na opravljeno delo notranjega revizorja, obstaja tveganje, saj zunanji sam odgovarja za napake v delu notranjega revizorja, ki ga je uporabil. Vendar je sodelovanje med njimi pripomoglo k hitrejšemu delu. Družba Deloitte d. o. o. je podala pozitivno mnenje k revidiranim računovodskim izkazom. V veliko pomoč so jim bili notranji revizorji v banki. Prav tako jim je v pomoč sistem vzpostavljenih notranjih kontrol v banki, ki delujejo zanesljivo in brez napak. Stalno sodelovanje in usklajevanje med notranjimi in zunanjimi revizorji je koristno, pomagajo drug drugemu ter se dopolnjujejo. Zunanji revizor mora biti seznanjen z delom in dejavnostmi notranje revizije, da lahko oceni, ali so informacije, ki izhajajo iz delovanja notranje revizije, dovolj kakovostne, da jih uporabijo pri svojem delu. Čeprav notranja revizija ni usmerjena v izražanje mnenja o realnosti računovodskega poročanja, je lahko v veliko pomoč zunanjemu revizorju, čigar glavna naloga je ugotoviti resničnost in objektivnost računovodskih izkazov. Anketni vprašalnik (Priloga 1) prav tako potrjuje našo hipotezo Zunanja revizija v banki se opira na delo notranjega revizorja na področju presoje delovanja sistema notranjih kontrol. Zunanji revizorji so zadovoljni z delom notranjega v Novi KBM d. d., saj jim omogoča zadosten pogled v pripravljeno dokumentacijo in jih obvešča o pomembnih izsledkih delovanja Nove KBM d. d. Prav tako delovno gradivo opredeljuje področja, na katera se zunanji revizorji lahko oprejo pri svojem delu. Potrjujejo, da je komunikacija izrednega pomena med zunanjimi in notranjimi revizorji v banki ter da se zunanji revizorji opirajo na delo notranjih na področju presoje delovanja notranjih kontrol. Delo notranjega revizorja dopoljnjuje delo zunanjih. Zunaji revizorji so bili opozorjeni na težave in tveganja, ki jim je bilo potrebno posvetiti nekoliko več pozornosti. Dodatnih tveganj pri reviziji niso zaznali. Brez sodelovanja z notranjimi revizorji delo ne bi bilo tako kakovostno opravljeno. Izognili so se nastanku podvojenega dela. Z znanjem in izkušnjami, ki jih imajo, ter sodelovanjem z notranjimi revizorji je bilo delo kakovostno opravljeno. 42

48 5 SKLEP Z diplomskim seminarjem lahko potrdimo hipotezo naše raziskave. Zunanji revizor, ki je bil leta 2014 v Novi KBM d. d., se je oprl na delo notranjega revizorja na področju presoje delovanja notranjih kontrol v banki. Center za notranjo revizijo je organiziran tako, da se notranje revidiranje banke kot obvladujoče družbe izvaja ločeno od revizij v odvisnih družbah. Vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema upravljanja s tveganji ter sistem notranjih kontrol je ključnega pomena za varno, učinkovito in uspešno upravljanje. Notranje kontrole so vzpostavljene na vseh organizacijskih ravneh banke. Notranji revizorji upravljajo s tveganji, ki jih je potrebno identificirati in meriti. Ta izhajajo iz poslovanja banke in iz njenega okolja. Nova KBM d. d. enkrat letno izdela dokument, ki se imenuje Profil tveganosti in vsebuje oceno ključnih tveganj ter pripadajočih kontrol. S Profilom tveganosti se seznanijo tako notranja kot zunanja revizija in nadzorni svet banke. V letu 2014 je bilo izvršenih 262 priporočil za izboljšanje poslovanja in upravljanje družb in Skupine Nove KBM d. d. Izvrševanje priporočil notranjih revizorjev se iz leta v leto izboljšuje. V letu 2014 je bil poudarek na obvladovanju kreditnega tveganja. Prav tako je bil poudarek notranjih revizorjev na obvladovanju operativnega tveganja. Notranji revizorji v Novi KBM d. d. zagotavljajo primernost sistema notranjih kontrol za obvladovanje tveganj pri doseganju ciljev in ohranjanju etičnega poslovnega okolja. Namen dela zunanjih revizorjev je povečati stopnjo zaupanja uporabnikov v računovodske izkaze. To se doseže z izraženim mnenjem revizorja o tem, ali so računovodski izkazi v vseh pogledih sestavljeni v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja. Pri podajanju mnenja mora pridobiti sprejemljivo zagotovilo. V družbi Deloitte pravijo: revizija je kompleksen proces. Vloga revizorjev v verigi finančnega poročanja neke družbe/organizacije je čedalje pomembnejša, čedalje bolj pa so cenjeni tudi kot zaupanja vredni svetovalci. Čeprav sta notranja in zunanja revizija dve različni dejavnosti, je med njima veliko povezav. Med zunanjo in notranjo revizijo obstaja veliko podobnosti, vendar obstajajo tudi razlike. Lahko bi rekli, da se med seboj ne izključujeta, ampak sta povezani in se medsebojno dopolnjujeta. Kar zadeva področje dejavnosti, lahko rečemo, da imajo notranji revizorji večji obseg dela kot zunanji. Glavni cilj notranjih revizorjev je pomagati organizaciji pri učinkovitem uresničevanju njenih nalog. Notranja revizija preverja organizacijo, njeno delo in razvoj, pomaga izboljševati učinkovitost posameznih poslovnih funkcij in delovanje informacijskega sistema ter drugih dejavnosti, ki jih pregleda in oceni. Anketa (Priloga 1), ki smo jo pripravili za notranje revizorje v Novi KBM d. d. in revizorje v družbi Deloitte d. o. o., potrjuje našo hipotezo. Zunanja revizija v banki se opira na delo notranjega na področju presoje delovanja sistema notranjih kontrol. Delo notranjega revizorja zunanji revizor vključi oziroma ga upošteva pri svojem delu. Sodelovanje notranjih in zunanjih revizorjev omogoča boljše razumevanje okolja 43

49 delovanja notranjih revizorjev, ciljev in dela notranjih revizorjev in tako tudi oceno možnosti upoštevanja njihovega delovanja. Sodelovanje z notranjimi revizorji in strokovna, kritična, a konstruktivna izmenjava mnenj prispevajo tudi h kvaliteti dela zunanjega revizorja. Notranji revizorji dosti bolje od zunanjih poznajo organiziranost, okolje in poslovanje bank, stanje notranjih kontrol in so tako pomemben vir informacij za zunanje revizorje. Notranji revizor poroča poslovodstvu skozi celo leto, kar mu omogoča, da izvaja popravljalne ukrepe sproti. Medtem pa zunanji revizor svoje mnenje izraža po koncu poslovnega leta, torej za nazaj. Prav tukaj je zelo pomembno njihovo sodelovanje, kajti notranji revizorji v banki imajo bogate informacije, ki jih pridobivajo vse leto. Te informacije koristijo zunanjim revizorjem pri podajanju mnenja na koncu poslovnega leta. Če uspešno sodelujejo, preprečujejo možnost nastanka podvojenega dela in obremenjevanja istih ljudi. Tako zunanji revizorji privarčujejo na času in se posvetijo bolj tveganim področjem. Notranji revizor olajša delo zunanjih revizorjev tako, da vnaprej pripravi gradivo, in s tem sodeluje pri pregledovanju ter vrednotenju dokumentov, ki so predmet revizijskega pregleda. Iz diplomskega dela lahko povzamemo sklep: notranji revizor je odgovoren, da izda poročilo, v katerem poslovodstvo daje zagotovilo o pravilnem delovanju notranjih kontrol v banki. Zunanji revizor nato izda mnenje, ali računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko poslovanja banke. Tako notranji kot zunanji revizorji delujejo v korist banke. Notranji skrbijo za uspešno poslovanje bank, odkrivanje napak in zmanjšuejo tveganja v banki, zunanji pa pridejo po posebnem naročilu v banko in izdajo neodvisno ter nepristransko mnenje o tem, ali so računovodski izkazi resnična in poštena slika poslovanja banke. Njihovo sodelovanje je pomembno, kajti informacije, ki jih imajo notranji revizorji, ki so zaposleni v banki in tam delajo celo leto, so v veliko pomoč zunanjemu revizorju, ki v banko pride enkrat letno in je zadolžen za to, da poda mnenje. 44

50 6 LITERATURA IN VIRI 1. Achilles-terjatve spreminjamo v denar, Pridobljeno iz Achilles-faktoring: 2. Banka Slovenije. Pridobljeno iz Banka Slovenije: Brečko, Vlasta Notranje kontrole v banki. Banke in tveganja: 3. strokovno posvetovanje o bančništvu. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije, Strani Bobek, Dušan Sodobna banka: (ekonomika in organizacija). Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta: Obzorja, Stran Bobek, Dušan Organiziranje in poslovanje bank. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Strani Bonitetne ocene podjetij, Pridobljeno iz Bonitetne ocene podjetij Izvozno okno: onitetne_ocene_6763.aspx). 7. Deloitte Revizija d. o. o. Pridobljeno iz 8. Mag. Mojca Majič: Delova tema: Nepravilnosti pri revidiranju bank, Pridobljeno iz Delo gospodarstvo: 9. Dimovski Vlado, Gregorič Aleksandra Temelji bančništva. Ljubljana. Ekonomska fakulteta Stran Dokapitalizacija banke, Pridobljeno iz Infodrom: Fišer Romana, Temelji bančnega poslovanja. Elektronska knjiga. Pridobljeno iz Temelji bančnega poslovanja: SS/Impletum/IMPLETUM_91EKONOMIST_Temelji_bp_Fiser.pdf. Ljubljana. Stran 16 18, Finančne institucije računovodstvo Pavliha, Pridobljeno iz Finančne institucije: Finančni slovar, Pridobljeno iz Finančni slovar vaš vstop v svet finance: l. 14. Hermanson Roger H., Strawser Jerry R., Strawser Robert H, Auditing, Theory and Practise. Sixth edition. Boston: R.R. Donelly&Sons Company, Stran Hierarhija pravil notranjega revidiranja, Pridobljeno iz Slovenski inštitut za revizijo: 1 člen. 16. Hierarhija pravil revidiranja, Pridobljeni iz UL RS 86/09: 3. člen. 17. Hierarhija pravil zunanjega revidiranja, Pridobljeno iz Slovenski inštitut za revizijo: 45

51 13. člen. 18. Interno gradivo Nove KBM d. d.. Pridobljeno iz internetne strani: Koletnik, Franc Zunanje revidiranje. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor. Stran Kavčič, Slavka Pomen revizije za odličnost delovanja organizacije. Dostopno na: Stran Ključne ugotovitve in oblike sodelovanja zunanjih in notranjih revizorjev, Pridobljeno iz Ključne ugotovitve in oblike sodelovanja zunanjih in notranjih revizorjev: le/gostisa.pdf 22. Kodeks poklicne etike notranjega revizorja, Pridobljeno iz Kodeks poklicne etike notranjega revizorja: Kodeks poklicne etike zunanjih revizorje, Pridobljeno iz Slovenski inštitut za revizijo: Koletnik, Franc Notranje revidiranje. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. Stran: Koletnik, Franc Računovodstvo za notranje uporabnike informacij. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Stran Koletnik Franc Zunanje revidiranje. Maribor. Ekonomsko-poslovna fakulteta, Stran 9 10, 29, 48 66, 93, , Koletnik Franc: soodvisnost in različnost notranje in zunanje revizije. Zbornik referatov 5. letna konferenca revizorjev. Portorož: Slovenski inštitut za revizijo, Stran Larry E. Rittemberg, Mark A. Covaleski: The Autsourcing dilema: What s best for internal auditing. The institute of Internal Auditors Research Fundation. Altamonse springs, Stran Letno poročilo Nove KBM, Pridobljeno , iz Letno poročilo Nove KBM: KBM-d-d-za-leto Mednarodni standardi revidiranja in mednarodna stališča o revidiranju. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, MSR 200, MSR 315, MSR 610, MSR Mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Pridobljeno iz Mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju: Nova KBM Maribor, Pridobljeno iz Nova KBM Maribor Kredit klasik: Poročilo o delu slovenskega Inštituta za revizijo, Pridobljeno iz Slovenski inštitut za revizijo: Priročnik za revizije računovodskih izkazov in skladnosti poslovanja s predpisi, Pridobljeno iz 46

52 f. Stran Proces ocenjevanja tveganj, Pridobljeno iz Proces ocenjevanja tveganj - Banka Slovenije: Stran 11, 24 39, Razkritja Nove KBM d. d. na podlagi njenega konsolidiranega finančnega položaja za leto Pridobljeno iz Interna stran Nove KBM d. d.: -konsolidiranega-financnega-polozaja-za-leto Revidiranje gospodarskih družb, Pridobljeno iz Podjetje za revizijo in ekonomskoinformacijsko svetovanje: Stališče 8 revizorjev pregled in poročanje o letnem poročilu ter drugih zakonskih in regulativnih zahtev bank in hranilnic. Pridobljeno iz UL RS, št. 50/08: Slovenski inštitut za revizijo. Pridobljeno iz Slovenski inštitut za revizijo: Slovenski inštitut za revizijo, Pridobljeno iz Slovenski inštitut za revizijo register: Slovenski inštitut za revizijo, Pridobljeno iz Slovenski inštitut za revizijo register: Taylor H. Donald in Glezen W. William Revidiranje. Zasnove in postopki. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije Strani 36, The institute of Internal Auditors, Pridobljeno iz Definition of Internal Auditor: itor%20&s=na%20sites&start1=0&ct=site&cs=the%20institute%20of%20inte rnal%20auditors%20north%20america&ref= %2F%2Fna.theiia.org%2FPages%2FIIAHome.aspx. 44. Turk Ivan Notranje revidiranje poslovanja. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Stran: Učbenik gospodarsko pravo, Pridobljeno iz Elektronski učbenik gospodarsko pravo: vo.pdf. 46. What is the difference between internal audit and external audit, Pridobljeno iz Turnkey consulting: dit-and-external-audit/). 47. ZRSZ opis poklica Pridobljeno iz Opis poklica ZRSZ: =P. 48. Zakon o Banki Slovenije. Pridobljeno iz Uradni List RS:, člen, 1. in 2. člen. 49. Zakon o bančništvu, ZBan-1, Pridobljeno iz UL RS, št. 131/06.: 1., 47

53 7.,10.,13., 63., 72., 75., 197., 198., 199., 200., 201., 207., 392. člen, 7. poglavje Nadzor nad bankami. 50. Zakon o bančništvu, ZBan-2, Pridobljeno iz UL RS, št. 25/15: Zakon o gospodarskih družbah ZGD-1, Pridobljeno iz UL RS, št. 42/06: 1., 57., 60. člen. 52. Zakon o gospodarskih družbah, ZGD-1B, Pridobljeno iz UL RS, št. 68/08: člen. 53. Zakon o revidiranju, ZRev-2, Pridobljeno iz UL RS, št. 65/08: 2., 3., 6., 38. člen. 54. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev, Pridobljeno iz Pojmovnik zveze računovodij, finančnikov in revizorjev: Žemva Franc Bančni posli. Celje. Visoka komercialna šola, Strani 1, 6,

54 7 PRILOGE Priloga 1: Anketa... 1 ANALIZA Anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili zunanji in notranji revizorji... 3 ANALIZA Anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili zunanji revizorji ANALIZA Anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili notranji revizorji Priloga 2: Proročilo neodvisnega revizorja lastnikom družbe Nove KBM d. d.. 23 Priloga 3: Organizacijska shema Skupine Nove KBM d. d. 25 Priloga 4: Organizacijska shema Nove KBM d. d i

55 Priloga 1: Anketa Skupna vprašanja za notranje revizorje v Novi KBM d. d. in zunanje revizorje v družbi Deloitte d. o. o.: 1. Ali je računovodsko poročilo Nove KBM d. d. sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida banke in družb, vključenih v konsolidacijo kot celote? 2. Ali lahko potrdite, da svoje delo opravljate vestno in pošteno, skladno s pravili stroke? 3. Ali opravljate revizijo neodvisno in nepristransko? 4. Ali imate dovolj znanj in izkušenj s področja, ki ga revidirate? 5. Ali se stalno izpopolnjujejte in izobražujete? 6. Ali obstajajo postopki za prepoznavanje, spremljanje in obvladovanje tveganj v Novi KBM d. d.? 7. Ali je politika obvladovanja tveganj jasna in je banka z njo seznanjena? 8. Ali ima banka izdelan dokument, ki vsebuje oceno ključnih tveganj in pripadajočih kontrol? 9. Ali ima banka vzpostavljene notranje kontrole? 10. Ali obstaja pravilnik o delovanju notranjih kontrol v banki? 11. Ali ima banka zapisan potek delovanja vzpostavljenih notranjih kontrol in ali te kontrole pravilno delujejo? 12. Ali so v banki vzpostavljene vse notranje kontrole, ki so potrebne, da je računovodsko poročanje resnično in pošteno? Vprašanja, ki se nanašajo na zunanje revizorje v družbi Deloitte d. o. o.: 1. Ali so računovodski izkazi Nove KBM d. d. v letu 2014 v vseh pogledih sestavljeni v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja? 2. Ali je poslovno poročilo poslovodstva za leto 2014 skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi? 3. Ali imate zaposlene z zadostnim znanjem in izkušnjami za revizijo v banki? 4. Koliko vas sodeluje pri izvedbi revizije v banki? 5. Ali so bili pridobljeni revizijski dokazi, ki ste jih pridobili, zadostna podlaga, da ste lahko izrazili svoje mnenje o poslovanju Nove KBM d. d. v letu 2014? 6. Ali je mnenje, ki ste ga podali, neodvisno in nepristransko? 7. Ali ste se lahko zanesli na: vzpostavljene notranje kontrole v banki? delo notranjih revizorjev? 8. Komu poročate, če pri svojem delu potrdite sum prevare ali nezakonitega dejanja v banki? 9. Pri kom poizvedujete, če ugotovite tveganja pri poslovanju banke? 10. Ali upoštevate delo notranjega revizorja? 11. Ali si s tem zmanjšate: čas? vrsto? obseg postopkov, ki jih potrebujete, da opravite revizijo in podate mnenje? 1

56 12. Ali delovno gradivo, ki ga je pripravil notranji revizor, zadostno opredeli področja, na katera se lahko oprete? 13. Ali so v delovnem gradivu opredeljena tveganja, ki jim je potrebno posvetiti večjo pozornost? 14. Ali je komunikacija med vami in notranjimi revizorji v banki po vašem mnenju zadostna? 15. Ali se pred začetkom dela posvetujete z notranjimi revizorji v banki? 16. Ali ste odkrili pri reviziji v banki kakšna dodatna tveganja, na katera vas notranji revizorji niso posebej opozorili? 17. Ali so vas pred začetkom dela opozorili na kakršnekoli probleme? 18. Komu poročate o izsledkih svojega opravljenega dela? 19. Ali poslovodstvo po reviziji upošteva vaša priporočila? 20. Ali je možno, da v povezavi z vami opravi določena dela notranja revizija? 21. Ali lahko trdite, da delo notranje revizije dopolnjuje vaše delo? 22. Ali ste pri pregledu zasledili stvari, o katerih bi morali posebej poizvedovati? 23. Ali je bilo sodelovanje zaposlenih z vami, pri vašem delu ustrezno? 24. Ali so vam notranji revizorji zagotovili zadostne revizijske dokaze, da niste tvegali napačne navedbe? 25. Ali zaupate notranjim revizorjem? 26. Ali lahko trdite, da ste se izognili nastanku podvojenega dela? 27. Ali ste se s pomočjo dokumentacije, ki so vam jo pripravili notranji revizorji, lahko posvetili bolj tveganim področjem v banki? 28. Ali je bilo delo bolj kakovostno opravljeno? 29. Ali razumete funkcijo notranje revizije v banki? 30. Ali sedaj, ko je revizija končana, lahko trdite, da brez sodelovanja z notranjimi revizorji delo ne bi bilo tako uspešno, hitro in kakovostno opravljeno? 31. Ali se opirate na delo notranjega revizorja na področju presoje delovanja sistema notranjih kontrol? Vprašanja, ki se nanašajo na notranje revizorje v Novi KBM d. d.: 1. Komu poročate, kadar se pojavijo nepravilnosti pri delovanju notranjih kontrol? 2. Ali je poslovodstvo banke v preteklosti upoštevalo priporočila, ki ste jih podali? 3. Ali so se ta priporočila tudi uspešno izvedla? 4. Ali so se v povezavi z notranjimi kontrolami pojavili problemi, na katere ste opozorili v svojem pismu poslovodstvu v obdobju zadnjih treh let, pa kljub temu niso bili obravnavani? 5. Ali so področja v banki, kjer ste odkrili izboljšanje delovanja notranjih kontrol? 6. Katera so ta področja? 7. Ali so področja v banki, kjer ste odkrili poslabšanje delovanja notranjih kontrol? 8. Ali obstaja povezava med zaposlenimi, ki kontrolirajo notranje kontrole in vami? 9. Koliko notranjih revizorjev je zaposleni v Novi KBM d. d.? 10. Koliko časa porabite, da uspešno izvedete revizijo? 11. Kdo določa vaše cilje revidiranja? 12. Ali vam notranje kontrole pri tem pomagajo? 13. Opravljate tudi revizijo v Skupini? 14. Ali so vse družbe v Skupini revidirane? 15. Ali opravljajo v Skupini delo isti notranji revizorji? 16. Ali je zunanja revizija zadovoljna z vašim delom? 17. Ali sodelujete z zunanjimi revizorji tudi drugače, ko na primer ne poteka revizija v 2

57 banki? 18. Ali obveščate zunanje revizorje o pomembnih izsledkih vašega delovanja v banki? 19. Ali zunanjim revizorjem omogočate zadosten vpogled v dokumentacijo vašega dela? 20. Ali delovno gradivo, ki ga pripravite za zunanje revizorje, opredeljuje področja, na katera se zunanji revizor lahko nasloni pri svojem delu? 21. Na koliko časa se opravlja notranja revizija v banki? 22. Ali menite, da bi se morala notranja revizija v Novi KBM d. d. opravljati pogosteje? 23. Ali so vaše ugotovitve podkrepljene z revizijskimi dokazi in ali so ustrezno dokumentirane? 24. Ali ste zunanje revizorje uspešno opozorili na bolj tvegana področja v banki? 25. Ali so z vašimi izsledki uspešno zmanjšali čas in obseg svojega dela? 26. Ali so odkrili dodatne nepravilnosti v delovanju notranjih kontrol? 27. Ali so odkrili dodatne nepravilnosti v vašem delu? 28. Ali lahko trdite, da je komunikacija izrednega pomena pri sodelovanju med vami in zunanjimi revizorji? 29. Ali lahko trdite, da delo zunanjega revizorja ne bi bilo tako kakovostno opravljeno brez vaše pomoči? 30. Ali ustrezno poročate tudi Komisiji za revizijo? 31. Ali lahko trdite, da s svojim delom izboljšujete poslovanje v banki? 32. Ali se zunanji revizor opira na vaše delo na področju presoje delovanja sistema notranjih kontrol? Grafična obdelava pridobljenih podatkov iz ankete: ANALIZA Anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili zunanji in notranji revizorji: Zbiranje podatkov je potekalo od , 15:53 do , 12:15 Spol: V katero starostno skupino spadate? Kakšna je vaša formalna izobrazba? 3

58 2. bolonjska stopnja fizika Dipl. ekonomist Univerzitetna diplomirana finančna matematičarka Magister poslovnih ved Univ. dipl. ekon. Magisterij na EF 1. Ali je računovodsko poročilo v Novi KBM d. d. sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida banke in družb, vključenih v konsolidacijo kot celote? 2. Ali lahko potrdite, da svoje delo opravljate vestno in pošteno, skladno s pravili stroke? 3. Ali opravljate revizijo neodvisno in nepristransko? 4

59 4. Ali imate dovolj znanj in izkušenj s področja, ki ga revidirate? 5. Ali se stalno izpopolnjujete in izobražujete? 6. Ali obstajajo postopki za prepoznavanje, spremljanje in obvladovanje tveganj v Novi KBM d. d.? 7. Ali je politika obvladovanja tveganj jasna in je banka z njo seznanjena? 5

60 8. Ali ima Nova KBM d. d. izdelan dokument, ki vsebuje oceno ključnih tveganj in pripadajočih kontrol? 9. Ali ima banka vzpostavljene notranje kontrole? 10. Ali obstaja pravilnik o delovanju notranjih kontrol v banki? 11. Ali ima banka zapisan potek delovanja vzpostavljenih notranjih kontrol in ali te kontrole pravilno delujejo? 6

61 12. Ali so v banki vzpostavljene vse notranje kontrole, ki so potrebne, da je računovodsko poročanje resnično in pošteno? ANALIZA Anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili zunanji revizorji: 1. Ali so računovodski izkazi Nove KBM d. d. v letu 2014 v vseh pogledih sestavljeni v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja? 2. Ali je poslovno poročilo poslovodstva za leto 2014 skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi? 7

62 3. Ali imate zaposlene z zadostnim znanjem in izkušnjami za revizijo v banki? 4. Koliko vas sodeluje pri izvedbi revizije v banki? Odgovor: 5 5. Ali so bili pridobljeni revizijski dokazi, ki ste jih pridobili, zadostna podlaga, da ste lahko izrazili svoje mnenje o poslovanju Nove KBM d. d. v letu 2014? 6. Ali je mnenje, ki ste ga podali, neodvisno in nepristransko? 8

63 7. Ali ste se lahko zanesli: na vzpostavljene notranje kontrole v banki? na delo notranjih revizorjev? 8. Komu poročate, če pri svojem delu potrdite sum prevare ali nezakonitega dejanja v banki? Odgovor: notranjim revizorjem, poslovodstvu, upravi 9. Pri kom poizvedujete, če ugotovite tveganja pri poslovanju banke? Odgovor: notranji revizor, poslovodstvo, revizijska komisija 10. Ali upoštevate delo notranjega revizorja? 11. Ali si s tem zmanjšate: čas? vrsto? obseg postopkov, ki jih potrebujete, da opravite revizijo in podate mnenje? 9

64 12. Ali delovno gradivo, ki ga je pripravil notranji revizor, zadostno opredeli področja, na katera se lahko oprete? 13. Ali so v delovnem gradivu opredeljena tveganja, ki jim je potrebno posvetiti večjo pozornost? 14. Ali je komunikacija med vami in notranjimi revizorji v banki po vašem mnenju zadostna? 15. Ali se pred začetkom dela posvetujete z notranjimi revizorji v banki? 10

65 16. Ali ste odkrili pri reviziji v banki kakšna dodatna tveganja, na katera vas notranji revizorji niso posebej opozorili? 17. Ali so vas pred začetkom dela opozorili na kakršnekoli probleme? 18. Komu poročate o izsledkih svojega opravljenega dela? Odgovor: poslovodstvu, upravi 19. Ali poslovodstvo po reviziji upošteva vaša priporočila? 20. Ali je možno, da v povezavi z vami opravi določena dela notranja revizija? 11

66 21. Ali lahko trdite, da delo notranje revizije dopolnjuje vaše delo? 22. Ali ste pri pregledu zasledili stvari, o katerih bi morali posebej poizvedovati? 23. Ali je bilo sodelovanje zaposlenih z vami, pri vašem delu ustrezno? 24. Ali so vam notranji revizorji zagotovili zadostne revizijske dokaze, da niste tvegali napačne navedbe? 12

67 25. Ali zaupate notranjim revizorjem? 26. Ali lahko trdite, da ste se izognili nastanku podvojenega dela? 27. Ali ste se s pomočjo dokumentacije, ki so vam jo pripravili notranji revizorji, lahko posvetili bolj tveganim področjem v banki? 28. Ali je bilo delo bolj kakovostno opravljeno? 13

68 29. Ali razumete funkcijo notranje revizije v banki? 30. Ali sedaj, ko je revizija končana, lahko trdite, da brez sodelovanja z notranjimi revizorji delo ne bi bilo tako uspešno, hitro in kakovostno opravljeno? 31. Ali se opirate na delo notranjega revizorja na področju presoje delovanja sistema notranjih kontrol? ANALIZA Anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili notranji revizorji: 1. Komu poročate, kadar se pojavijo nepravilnosti pri delovanju notranjih kontrol? Odgovor: poslovodstvu 14

69 2. Ali je poslovodstvo banke v preteklosti upoštevalo priporočila, ki ste jih podali? 3. Ali so se ta priporočila tudi uspešno izvedla? 4. Ali so se v povezavi z notranjimi kontrolami pojavili problemi, na katere ste opozorili v svojem pismu poslovodstvu v obdobju zadnjih treh let, pa kljub temu niso bili obravnavani? 5. Ali so področja v banki, kjer ste odkrili izboljšanje delovanja notranjih kontrol? 15

70 6. Katera so ta področja? Odgovor: kreditno tveganje operativno tveganje 7. Ali so področja v banki, kjer ste odkrili poslabšanje delovanja notranjih kontrol? 8. Ali obstaja povezava med zaposlenimi, ki kontrolirajo notranje kontrole, in vami? 9. Koliko notranjih revizorjev je zaposleni v Novi KBM d. d.? Odgovor: Koliko časa porabite, da uspešno izvedete revizijo? Odgovor: 1 mesec 11. Kdo določa vaše cilje revidiranja? Odgovor: poslovodstvo 16

71 12. Ali vam notranje kontrole pri tem pomagajo? 13. Opravljate tudi revizijo v Skupini? 14. Ali so vse družbe v Skupini revidirane? 15. Ali opravljajo v Skupini delo isti notranji revizorji? 17

72 16. Ali je zunanja revizija zadovoljna z vašim delom? 17. Ali sodelujete z zunanjimi revizorji tudi drugače, ko na primer ne poteka revizija v banki? 18. Ali obveščate zunanje revizorje o pomembnih izsledkih vašega delovanja v banki? 19. Ali zunanjim revizorjem omogočate zadosten vpogled v dokumentacijo vašega dela? 18

73 20. Ali delovno gradivo, ki ga pripravite za zunanje revizorje, opredeljuje področja, na katera se zunanji revizor lahko osloni pri svojem delu? 21. Na koliko časa se opravlja notranja revizija v banki? Odgovor: četrtletno 22. Ali menite, da bi se morala notranja revizija v Novi KBM d. d. opravljati pogosteje? 23. Ali so vaše ugotovitve podkrepljene z revizijskimi dokazi in ali so ustrezno dokumentirane? 19

74 24. Ali ste zunanje revizorje uspešno opozorili na bolj tvegana področja v banki? 25. Ali so z vašimi izsledki uspešno zmanjšali čas in obseg svojega dela? 26. Ali so odkrili dodatne nepravilnosti v delovanju notranjih kontrol? 27. Ali so odkrili dodatne nepravilnosti v vašem delu? 20

75 28. Ali lahko trdite, da je komunikacija izrednega pomena pri sodelovanju med vami in zunanjimi revizorji? 29. Ali lahko trdite, da delo zunanjega revizorja ne bi bilo tako kakovostno opravljeno brez vaše pomoči? 30. Ali ustrezno poročate tudi Komisiji za revizijo? 31. Ali lahko trdite, da s svojim delom izboljšujete poslovanje v banki? 21

76 32. Ali se zunanji revizor opira na vaše delo, na področju presoje delovanja sistema notranjih kontrol? 22

77 Priloga 2: Proročilo neodvisnega revizorja lastnikom družbe Nove KBM d. d. 23

78 Vir: Letno poročilo Nove KBM,

79 Priloga 3: Organizacijska shema Skupine Nove KBM d. d. Vir: Letno poročilo Nove KBM,

80 Priloga 4: Organizacijska shema Nove KBM d. d. Vir: Letno poročlo Nove KBM,

Microsoft Word - A Pravilnik o izobraževanju-preizkušeni Rac+NR+D+RIS 2011 _lektorirano_.doc

Microsoft Word - A Pravilnik o izobraževanju-preizkušeni Rac+NR+D+RIS 2011 _lektorirano_.doc Na podlagi 9. člena in 5. točke drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) ter 8. in 9. točke 19. člena Statuta Slovenskega inštituta za revizijo (Uradni list RS, št. 14/09)

Prikaži več

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)

Prikaži več

Poročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije

Poročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije 1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/97 POROČILO o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/18) UVOD 1. Evropska agencija

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx) DEPOZITI IN VARČEVANJA ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 Razvrstitev bančnih poslov Z vidika funkcionalnosti:

Prikaži več

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije 1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/61 POROČILO o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/11) UVOD 1. Izvajalska

Prikaži več

PRAVILA IN POSTOPKI ZA ZAMENJAVO BANKE Informacije za stranke Ljubljana, februar

PRAVILA IN POSTOPKI ZA ZAMENJAVO BANKE Informacije za stranke Ljubljana, februar PRAVILA IN POSTOPKI ZA ZAMENJAVO BANKE Informacije za stranke Ljubljana, februar 2013 1 I. Uvodno pojasnilo Članice Združenja bank Slovenije so leta 2007 na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije opredelile

Prikaži več

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi

Prikaži več

DELOVNI LIST 2 – TRG

DELOVNI LIST 2 – TRG 3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2018/ z dne  13. julija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  2016/ Evropskega  parlamenta  in  S 5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje

Prikaži več

Šestnajsta redna letna skupščina delničarjev Sklepi 16. redne skupščine delničarjev z dne, 13. julija 2010 Na podlagi določil Pravil Ljubl

Šestnajsta redna letna skupščina delničarjev Sklepi 16. redne skupščine delničarjev z dne, 13. julija 2010 Na podlagi določil Pravil Ljubl Šestnajsta redna letna skupščina delničarjev - 13.7.2010 Sklepi 16. redne skupščine delničarjev z dne, 13. julija 2010 Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje

Prikaži več

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag 15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije

Prikaži več

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?

Prikaži več

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx) Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija Posredno financiranje NAZIV PRODUKTA: Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija NAČIN FINANCIRANJA posredno financiranje preko

Prikaži več

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave

Prikaži več

31

31 Hram Holding, finančna družba, d.d. Vilharjeva 29, Ljubljana, skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, objavlja podatke iz

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

Revizijsko poročilo: Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu

Revizijsko poročilo: Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Pravilnost financiranja referendumske

Prikaži več

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = = CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) =1.1+1.2+1.3+1.6 =1.4+1.5+1.6 1.1 TEMELJNI KAPITAL =1.1.1+ 1.1.2+1.1.4+1.1.5 Znesek

Prikaži več

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR BONITETNO POROČILO Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 (0)1 620 2 866, fax: +386 (0)1 620 2 708 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

Revizijsko poročilo: Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu

Revizijsko poročilo: Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu Revizijsko poročilo Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija Revizijsko poročilo Pravilnost

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc MESTNA OBČINA NOVA GORICA Na podlagi 4. člena Zakona o javnih skladih (Ur. list RS, št. 22/00) in svojih statutov so občine sprejele: na podlagi 11. člena statuta mestni svet Mestne občine Nova Gorica

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ARNE Računalniški sistemi d.o.o. Izdano dne 8.1.2016

Prikaži več

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka: v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN

Prikaži več

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE

Prikaži več

Revizijsko poročilo: Pravilnost poslovanja politične stranke Lista Marjana Šarca v letu 2016

Revizijsko poročilo: Pravilnost poslovanja politične stranke Lista Marjana Šarca v letu 2016 Revizijsko poročilo Pravilnost poslovanja politične stranke Lista Marjana Šarca v letu 2016 POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih

Prikaži več

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) Zap. Oznaka štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA 1 A. 1. in del A. 5. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P Stran 8260 / Št. 75 / 8. 10. 2015 Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o Slovenski

Prikaži več

Uradni list RS, št

Uradni list RS, št Uradni list RS, št. 9-361/1998 1. člen S tem odlokom ustanovi Republika Slovenija fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ustanoviteljske pravice uresničuje Državni zbor Republike

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZELEN IN PARTNERJI, Podjetniško in poslovno svetovanje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KARBON, čiste tehnologije d.o.o. Velenje Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

I.4 Izjava o upravljanju DARS d. d. V skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 ter nadaljnje), St

I.4 Izjava o upravljanju DARS d. d. V skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 ter nadaljnje), St I.4 Izjava o upravljanju DARS d. d. V skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 ter nadaljnje), Statutom DARS d. d., sprejetim avgusta 2018 in določili

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

Stran / Št. 86 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur

Stran / Št. 86 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur Stran 13006 / Št. 86 / 29. 12. 2016 Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 odl. US, 82/13 in 55/15:

Prikaži več

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES 19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska INŽENIRING TELEKOMUNIKACIJ 100 d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HALDER norm+technik d.o.o. Izdano dne 5.8.2014

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska NARVIS, napredne računalniške storitve, d.o.o.

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

Ministrstvo za kulturo RS

Ministrstvo za kulturo RS ROKOMETNI KLUB GROSUPLJE Ljubljanska cesta 40A 1290 GROSUPLJE PRAVILNIK O FINANČNO MATERIALNEM POSLOVANJU DRUŠTVA ROKOMETNI KLUB GROSUPLJE Občni zbor društva Rokometni klub Grosuplje je na podlagi 29.

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ILUMINA WAX trgovina in proizvodnja d.o.o. Izdano

Prikaži več

Na podlagi 4. in 15. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08; odslej ZRev-2) ter v skladu s soglasjem Agencije za javni nadzor nad revid

Na podlagi 4. in 15. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08; odslej ZRev-2) ter v skladu s soglasjem Agencije za javni nadzor nad revid Na podlagi 4. in 15. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08; odslej ZRev-2) ter v skladu s soglasjem Agencije za javni nadzor nad revidiranjem št. z dne je Revizijski svet Slovenskega inštituta

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZEL-EN, razvojni center energetike d.o.o. Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

Microsoft Word - Zadolžitev CČN.doc

Microsoft Word - Zadolžitev CČN.doc Datum: 20.05.2012 OBČINSKEMU SVETU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZADEVA: DOLGOROČNO ZADOLŽEVANJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO V LETU 2012 ZA PROJEKT»HIDRAVLIČNE IZBOLJŠAVE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA IN CENTRALNA

Prikaži več

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo 20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/ z dne julija o dopolnitvi Direktive 2014/ 65/ EU Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2017/ z dne julija o dopolnitvi  Direktive  2014/  65/  EU  Evropskega  parlamenta  in  S 31.3.2017 L 87/411 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/588 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede režima

Prikaži več

Politika upravljanja td

Politika upravljanja td Nadzorni svet Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna je na svoji redni seji dne 14.4.2010 sprejel naslednjo POLITIKO UPRAVLJANJA DRUŽBE TERME DOBRNA, TERMALNO ZDRAVILIŠČE D.D., DOBRNA Dokument predstavlja

Prikaži več

DELAVSKA HRANILNICA d

DELAVSKA HRANILNICA d S K L E P O VIŠINI OBRESTNIH MER ZA POSAMEZNE VRSTE VLOG, DEPOZITOV IN KREDITOV Sprejela:Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.12.2017 Velja od:

Prikaži več

Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Re

Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Re Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni strokovni izpit za opravljanje

Prikaži več

Sklep_april_2019

Sklep_april_2019 S K L E P O OBRESTNIH MERAH Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.3.2019 Velja od: 1.4.2019 1. VLOGE FIZIČNIH OSEB 1.1. VLOGE NA VPOGLED

Prikaži več

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. office-sl

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o.   office-sl 1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. email: office-slovenia@coface.com 14.12.2016 22:11(+1) POROČILO O PODJETJU IZMIŠLJENO PODJETJE D.O.O. Druga imena: IZMIŠLJENO d.o.o. Sedez podjetja:

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KAPI IN PARTNERJI d.o.o. posredništvo in druge

Prikaži več

Microsoft Word - SRS A.doc

Microsoft Word - SRS A.doc Slovenski računovodski standard 23 (2016) OBLIKE IZKAZA GIBANJA KAPITALA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE A. Uvod Ta standard se uporablja pri sestavljanju predračunskih in obračunskih izkazov, v katerih

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Predelava termoplastov VARSPOJ, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja SKLEP o omejitvah glede sredstev

Prikaži več

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi ABANKA d.d. Slovenska 58, 1517 Ljubljana T 01 47 18 100 F 01 43 25 165 www.abanka.si JAVNA OBJAVA PODATKOV POSLOVANJA ABANKE D.D. V PRVEM TRIMESEČJU LETA 2018 S PRILOŽENIMI KONSOLIDIRANIMI RAČUNOVODSKIMI

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

VABILO IN GRADIVO ZA LOČENO ZASEDANJE IN GLASOVANJE IMETNIKOV PREDNOSTNIH DELNIC RAZREDA A NA 32. SKUPŠČINI DRUŽBE HRANILNICE LON, D.D., KRANJ V Kranj

VABILO IN GRADIVO ZA LOČENO ZASEDANJE IN GLASOVANJE IMETNIKOV PREDNOSTNIH DELNIC RAZREDA A NA 32. SKUPŠČINI DRUŽBE HRANILNICE LON, D.D., KRANJ V Kranj VABILO IN GRADIVO ZA LOČENO ZASEDANJE IN GLASOVANJE IMETNIKOV PREDNOSTNIH DELNIC RAZREDA A NA 32. SKUPŠČINI DRUŽBE HRANILNICE LON, D.D., KRANJ V Kranju, dne 10. novembra 2017 Uprava Hranilnice LON d.d.,

Prikaži več

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 KAZALO - RAZKRITJA INFORMACIJ LETNO POROČILO CRR Stran 1 UVOD 156 2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ 156 2.1 Pristop institucije k upravljanju tveganj Člen 435 156 2.2 Informacije

Prikaži več

Politike in postopki razvrščanja strank

Politike in postopki razvrščanja strank Na podlagi prvega odstavka 160. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 - ZPre-1C in 55/12; ZISDU-2) v povezavi z določbo 210. člena Zakona o trgu

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska PS družba za projektiranje in izdelavo strojev

Prikaži več

Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/ /03/2018 ESMA SL

Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/ /03/2018 ESMA SL Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/2014 28/03/2018 ESMA70-151-435 SL Kazalo 1 Področje uporabe... 2 2 Namen... 4 3 Obveznosti v zvezi s skladnostjo in poročanjem...

Prikaži več

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d.

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. Na podlagi 8. člena statuta Svobodnega sindikata Slovenije je Sindikat zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. na ustanovnem sestanku dne, 06.11.2014 sprejel PRAVILNIK Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil

Prikaži več

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava,

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava, SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: 01.05.2019 Vipava, 01.05.2019 S Sklepom o višini obrestnih mer za posamezne vrste vlog, depozitov in kreditov (v nadaljevanju:

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska AVTOSTORITVE ROGELJ avtokleparstvo in trgovina,

Prikaži več

BILTEN JUNIJ 2019

BILTEN JUNIJ 2019 BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje

Prikaži več

Smernice in priporočila Smernice in priporočila o področju uporabe uredbe CRA 17. junij i 2013 ESMA/2013/720. Datum: 17. junij 2013 ESMA/2013/720 Kazalo I. Področje uporabe 4 II. Namen 4 III. Skladnost

Prikaži več

Akt o ustanovitvi

Akt o ustanovitvi Na podlagi 8. člena Zakona o zavodih (UL RS, št. 12/1991, 8/1996) sprejema ustanovitelj/ca ta in ta naslednji Akt o ustanovitvi Zavod ta in ta... I. SPLOŠNE DOLOČBE Namen 1. člen Namen ustanovitve zavoda

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska CLEANGRAD, proizvodnja kovinskih konstrukcij in

Prikaži več

III. 2 Na podlagi 128. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2, Ur. list RS, št. 25/2015 s spremembami), 8. člena Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja,

III. 2 Na podlagi 128. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2, Ur. list RS, št. 25/2015 s spremembami), 8. člena Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, III. 2 Na podlagi 128. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2, Ur. list RS, št. 25/2015 s spremembami), 8. člena Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska SPLETNE REŠITVE, MIHA LAVTAR S.P. Izdano dne 26.6.2013

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o revidiranju

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KOOP TRGOVINA trgovina in posredništvo d.o.o. Izdano

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrepi pri reviziji zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na dan

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrepi pri reviziji zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na dan Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrepi pri reviziji zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2016 POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih

Prikaži več

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 ... 3... 4... 9... 35 2 ... 48 3 4 5 6 7 ZŠ KAZALEC OZ. KAZALNIK LETO 2013 LETO 2012 I 13/12 1 ŠTEVILO ZAPOSLENIH KONEC LETA 115 110 104,5 PO OBRAČUNSKEM

Prikaži več

Vodnik po revizijskem postopku za ocenjevalce vrednosti International Valuation Standards Council

Vodnik po revizijskem postopku za ocenjevalce vrednosti International Valuation Standards Council Vodnik po revizijskem postopku za ocenjevalce vrednosti International Valuation Standards Council Copyright 2013 International Valuation Standards Council. Avtorske pravice 2013 ima Odbor za Mednarodne

Prikaži več

Microsoft Word - Odlok_SOU_REVIZIJA_prvo_branje

Microsoft Word - Odlok_SOU_REVIZIJA_prvo_branje Občina Miren-Kostanjevica Občinski svet Predlog V skladu z 49. a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, št. 76/08 in št. 79/09) in na podlagi 16. in 56.

Prikaži več

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2018/ z dne  24. aprila o spremembi  Smernice  ECB/  2013/  23  o statistiki  državnih 15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE

Prikaži več

Evropska centralna banka (ECB)

Evropska centralna banka (ECB) EVROPSKA CENTRALNA BANKA (ECB) Evropska centralna banka je osrednja institucija v ekonomski in monetarni uniji in je od 1. januarja 1999 pristojna za vodenje evropske monetarne politike v evroobmočju.

Prikaži več

Priloga II Modul A: Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje 1. Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje je po

Priloga II Modul A: Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje 1. Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje je po Priloga II Modul A: Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje 1. Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje je postopek ugotavljanja skladnosti, s katerim proizvajalec

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva,

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, GZS, 4. junij 2019 Peter Tomše, Direktorat za okolje, Sektor za odpadke peter.tomse@gov.si RAZLOGI ZA SPREMEMBE

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.10.2017 C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.10.2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pogojev

Prikaži več