Letno poročilo 2003

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Letno poročilo 2003"

Transkripcija

1 LETNO POROČILO ZA LETO 2012 Maribor, marec 2013

2 Kazalo vsebine letnega poročila: REVIZORJEVO POROČILO...5 MNENJE POOBLAŠČENEGA AKTUARJA K LETNEMU POROČILU USTANOVITEV, OSNOVNI PODATKI DEJAVNOST, POKOJNINSKI NAČRTI UPRAVA POKOJNINSKE DRUŽBE RAČUNOVODSKI IZKAZI V EVRIH BILANCA STANJA NA DAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE OD 1.1. DO IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1.1. DO IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1.1. DO IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OBDOBJE OD DO IN ZA OBDOBJE OD DO POVZETEK BISTVENIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN DRUGE POJASNJEVALNE OPOMBE IN RAZKRITJA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM UVOD PODLAGE ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV TEMELJNE RAČUNOVODSKE USMERITVE METODE VREDNOTENJA POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH Sredstva Neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Nekratkoročna sredstva namenjena za prodajo Odložene terjatve za davek Naložbene nepremičnine Finančne naložbe v družbah v skupini in pridruženih družbah Finančne naložbe Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen pozavarovateljem Sredstva iz finančnih naložb Terjatve Druga sredstva Denar in denarni ustrezniki Kapital in obveznosti Kapital Podrejene obveznosti Zavarovalno-tehnične rezervacije Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje Druge rezervacije Obveznosti vezane na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Odložene obveznosti za davek Obveznosti iz finančnih pogodb Druge finančne obveznosti Obveznosti iz poslovanja Ostale obveznosti Prihodki Odhodki Izkaz vseobsegajočega donosa Davki UVODNA POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM POJASNILA K BILANCI STANJA

3 5.6.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva Opredmetena osnovna sredstva Finančne naložbe v družbah v skupini in v pridruženih družbah ter ostale finančne naložbe Dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe Finančne naložbe razpoložljive za prodajo, izmerjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ali/in v posesti do zapadlosti Sredstva iz finančnih pogodb Terjatve Druga sredstva Denar in denarni ustrezniki Kapital Prikaz bilančnega dobička ali bilančne izgube Kapitalska ustreznost Zavarovalno-tehnične rezervacije Obveznosti iz finančnih pogodb Ostale obveznosti Zunajbilančna evidenca in pogojne obveznosti POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA Čisti prihodki od zavarovalnih premij Prihodki od naložb Drugi zavarovalni prihodki Drugi prihodki Čisti odhodki za škode Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij Obratovalni stroški Stroški pridobivanja zavarovanj Drugi obratovalni stroški Amortizacija Stroški dela Stroški storitev fizičnih oseb Ostali obratovalni stroški Odhodki naložb Drugi zavarovalni odhodki Drugi odhodki Čisti poslovni izid poslovnega leta Efektivna davčna stopnja POJASNILA K IZKAZU DENARNIH TOKOV IZKAZI KRITNEGA SKLADA PO PREDPISANI SHEMI BILANCA STANJA KRITNEGA SKLADA Prikaz sredstev in obveznosti kritnega sklada po Prilogi Metode vrednotenja postavk v bilanci stanja kritnega sklada Sredstva Obveznosti Pojasnila k bilanci stanja kritnega sklada Pojasnila k sredstvom kritnega sklada Pojasnila k obveznostim kritnega sklada IZKAZ IZIDA KRITNEGA SKLADA Izkaz izida kritnega sklada po Prilogi Metode vrednotenja postavk v Izkazu izida kritnega sklada Pojasnila k Izkazu izida kritnega sklada po Prilogi Prihodki kritnega sklada Odhodki kritnega sklada POKOJNINSKA DRUŽBA IN RAZVOJ PREDSTAVITEV DRUŽBE RAZVOJ DRUŽBE IN DEJAVNOSTI POSLOVNE USMERITVE GOSPODARSKO OKOLJE

4 7.5 PREGLED POSLOVANJA Pokojninski načrti Zavarovanci Zavarovalne premije Prenosi zavarovanj k družbi Prenehanja zavarovanja Rente Obračunani stroški Upravljanje naložb Sodni postopki FINANČNI REZULTAT FINANČNI POLOŽAJ OPIS GLAVNIH TVEGANJ IN NEGOTOVOSTI DELNIŠKI KAPITAL IN DELNIČARJI ZAPOSLENI IN ORGANIZACIJSKA STRUKTURA INFORMACIJSKA PODPORA NOTRANJA REVIZIJA IZBRANI KAZALNIKI PRILOGA 2 K LETNEMU POROČILU PO ZAVAROVALNIH VRSTAH

5 REVIZORJEVO POROČILO 5

6 6

7 MNENJE POOBLAŠČENEGA AKTUARJA K LETNEMU POROČILU 7

8 1 USTANOVITEV, OSNOVNI PODATKI MOJA NALOŽBA pokojninska družba d.d. - Skupina Nove KBM je bila ustanovljena 4. septembra 2000 v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), Zakonom o zavarovalništvu (ZZavar) in Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD). Po prejemu odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o odobritvi pokojninskega načrta in prejemu dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je bila pokojninska družba vpisana v sodni register Okrožnega sodišča v Mariboru. Moja naložba pokojninska družba d.d. Skupina Nove KBM je dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja začela opravljati 1. januarja Moja naložba pokojninska družba d.d. Skupina Nove KBM je dne 01. januarja 2011 pričela opravljati tudi dejavnost izplačevanja prostovoljnih dodatnih pokojninskih rent, ki jih upravlja v kritnem skladu za rentno zavarovanje. MOJA NALOŽBA pokojninska družba d.d. - Skupina Nove KBM, Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, Republika Slovenija (v nadaljevanju pokojninska družba ali družba) je vpisana v sodni register Okrožnega sodišča v Mariboru pod vložno številko 1/10893/00 z dnem (matična številka pokojninske družbe , davčna številka pokojninske družbe ). Pokojninska družba ima odprt transakcijski račun za lastne vire pri Novi KBM d.d., Maribor, številka: SI Pokojninska družba ima odprt transakcijski račun za sredstva kritnega sklada za pokojninsko varčevanje pri skrbnici Banki Koper d.d., Koper, številka: SI ter za sredstva kritnega sklada za rentno zavarovanje pri Banki Koper d.d., Koper številka SI Višina osnovnega kapitala na dan je znašala ,96 evrov. Delničarji pokojninske družbe na dan : Nova KBM, d. d., Maribor, ki je imetnica kosovnih delnic, kar pomeni 45 odstotni delež v osnovnem kapitalu, Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana, ki je imetnica kosovnih delnic, kar pomeni 20 odstotni delež v osnovnem kapitalu, Zavarovalnica Maribor, d. d., Maribor, ki je imetnica kosovnih delnic, kar pomeni 20 odstotni delež v osnovnem kapitalu, Merkur zavarovalnica, d. d., Ljubljana, ki je imetnica kosovnih delnic, kar pomeni 10 odstotni delež v osnovnem kapitalu, Zavarovalnica Tilia, d. d., ki je imetnica 755 kosovnih delnic, kar pomeni 5 odstotni delež v osnovnem kapitalu. Delničarji družbe na dan Nova KBM, d.d. Pozavarovalnica Sava, d.d. Zavarovalnica Maribor, d.d. Zavarovalnica Merkur, d.d. Zavarovalnica Tilia, d.d. - kritni sklad Imenovana revizorska družba za leto 2012 je družba Deloitte revizija d.o.o.. 8

9 2 DEJAVNOST, POKOJNINSKI NAČRTI Pokojninska družba opravlja dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sicer: zbiranje premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in vodenje osebnih računov, upravljanje s premoženjem pokojninske družbe, izplačevanje pokojninske rente in upravljanje z zaprtimi in odprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi. Pokojninska družba je pridobila dve (2) odločbi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o odobritvi enega kolektivnega in enega individualnega pokojninskega načrta. 3 UPRAVA POKOJNINSKE DRUŽBE Pokojninsko družbo vodi dvočlanska uprava, ki jo predstavljata Lojze Grobelnik kot predsednik uprave in dr. Igor Pšunder kot član uprave. NAGOVOR UPRAVE Spoštovane zavarovanke, zavarovanci, delničarji in drugi deležniki! Leto 2012 je sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja znova postavilo na preizkušnjo. Obveznice t.i. skupine PIIGS, podrejene bančne obveznice in nenazadnje tudi zelo nihajoče obveznice Republike Slovenije so povzročale sive lase upravljavcem portfeljev kritnih skladov dodatnega pokojninskega zavarovanja. A sistem je znova dokazal svojo robustnost. Nobeden izmed upravljavcev ni izkazal negativnega donosa, na kritnem skladu za pokojninsko varčevanje pri Moji naložbi pa smo dosegli celo 3,72 % čisto donosnost, s čimer smo se postavili ob bok depozitom in bistveno presegli donosnost bančnih rentnih varčevanj ter inflacije. Leto 2012 je prineslo tudi velike spremembe pri rentah. Če je bilo teh leta 2011 zgolj za vzorec, jih v letu 2012 beležimo že krepko preko sto. In»rentniki«, kot jih radi imenujemo, so najboljši promotorji sistema prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Povprečna renta, ki se v Moji naložbi že bliža 50 evrom, namreč predstavlja med dvajsetino in desetino dodatka k pokojnini iz prvega stebra, kar pa je že nezanemarljiv prispevek k življenjskemu standardu v tretjem življenjskem obdobju. Rentniki znajo rento opisati kot»trinajsto penzijo«, kot»plačan dopust«ali kot»denar za registracijo avtomobila«. Za izvajalce ni pomembno, za kaj»rentniki«porabljajo denar iz rent, smo pa zelo ponosni, da lahko s pomočjo naših produktov»rentniki«uživajo kakovostješo jesen življenja. Moja naložba je preteklo leto poslovala zelo dobro. Kritni sklad za pokojninsko varčevanje se je za malenkost povečal (na 128,2 milijona evrov), kritni sklad za rentno zavarovanje pa se je nad pričakovanji povzpel na 1,3 milijona evrov. Čeprav je dobiček v višini 320 tisoč evrov zaostajal za načrti, pa vseeno lahko s ponosom ugotovimo, da smo vendarle dobičkonosna, stabilna in 9

10 kapitalsko zelo močna družba. Kapitalska ustreznost presega zakonsko zahtevano za 1,6 milijona evrov, kar je največ v našem obstoju. Leto 2012 pa je prineslo tudi novo zakonodajo na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki predstavlja porok za zavzeto delo in optimistične načrte tudi v letu Verjamemo, da bodo zakonodajne spremembe na področje dodatnega pokojninskega zavarovanja vnesle nov zagon in z omogočanjem različnih naložbenih politik, vključevanjem lastnikov podjetij v kolektivne načrte ter z večjo konkurenčnostjo izvajalcev pritegnile k razmisleku o vključitvi v dodatno pokojninsko zavarovanje tudi tiste, ki so doslej kolebali. Tudi zaradi tega zremo v leto 2013 s smelostjo in optimizmom. Uprava družbe dr. Igor Pšunder član Lojze Grobelnik predsednik 10

11 RAČUNOVODSKO POROČILO Podatki v računovodskih izkazih in razkritjih so prikazani na evro natančno. Centi so od 00 do 49 zaokroženi navzdol, od 50 do 99 so zaokroženi navzgor. Družba, ki se obravnava v računovodskih izkazih in razkritjih je: MOJA NALOŽBA pokojninska družba d.d. Skupina Nove KBM Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor. Uprava družbe je na dan potrdila računovodske izkaze in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom za javno objavo. Delničarji nimajo možnosti spreminjati izkazov po javni objavi. Pristojnosti skupščine so določene v Statutu pokojninske družbe, kjer je med drugim navedeno, da skupščina sklepa o uporabi bilančnega dobička. Letno poročilo družbe preveri nadzorni svet in sprejme letno poročilo družbe. IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da le-to predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku 5 let po poteku leta, v katerem je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Uprava družbe dr. Igor Pšunder član Lojze Grobelnik predsednik 11

12 4 RAČUNOVODSKI IZKAZI Pojasnila k računovodskim izkazom v poglavju 5 so sestavni del računovodskih izkazov v tem poglavju BILANCA STANJA na dan BILANCA STANJA POKOJNINSKE DRUŽBE Št. poglavja o razkritjih S R E D S T V A A. Neopredmetena dolgoročna sredstva B. Opredmetena osnovna sredstva C. Nekratkoročna sredstva namenjena za prodajo 0 0 D. Odložene terjatve za davek 0 0 E. Naložbene nepremičnine 0 0 F. Finančne naložbe v družbah v skupini in v pridruženih družbah G. Finančne naložbe v posojila in depozite v posesti do zapadlosti razpoložljive za prodajo vrednotene po pošteni vrednosti H. Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje 0 0 I. Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen pozavarovateljem 0 0 J. Sredstva iz finančnih pogodb K. Terjatve Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja Terjatve za odmerjeni davek Druge terjatve L. Druga sredstva M. Denar in denarni ustrezniki K A P I T A L IN O B V E Z N O S T I A. Kapital Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Zadržani čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta 0 0 B. Podrejene obveznosti 0 0 C. Zavarovalno-tehnične rezervacije Prenosne premije Matematične rezervacije Škodne rezervacije Druge zavarovalno-tehnične rezervacije 0 0 D. Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist 0 0 življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje E. Druge rezervacije 0 0 F. Obveznosti vezane na nekratkoročna sredstva v 0 0 posesti za prodajo G. Odložene obveznosti za davek 0 0 H. Obveznosti iz finančnih pogodb I. Druge finančne obveznosti J. Obveznosti iz poslovanja Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja Obveznosti za odmerjeni davek 0 0 K. Ostale obveznosti Uprava družbe dr. Igor Pšunder Lojze Grobelnik član predsednik 12

13 4.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA za obdobje od 1.1. do IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA POKOJNINSKE DRUBŽE Pojasnila I. ČISTI PRIHODKI OD ZAVAROVALNIH PREMIJ obračunane kosmate zavarovalne premije obračunana premija oddana v pozavarovanje in sozavarovanje sprememba prenosnih premij 0 0 II. PRIHODKI OD NALOŽB V POVEZANE DRUŽBE, od tega dobiček iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunan z uporabo kapitalske metode III. PRIHODKI OD NALOŽB IV. DRUGI ZAVAROVALNI PRIHODKI, od tega prihodki o provizij V. DRUGI PRIHODKI VI. ČISTI ODHODKI ZA ŠKODE obračunani kosmati zneski škod obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev sprememba škodnih rezervacij 0 0 VII. SPREMEMBA DRUGIH ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH VIII. REZERVACIJ SPREMEMBA ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ ZAVAROVANCEV, KI PREVZEMAJO NALOŽBENO TVEGANJE 0 0 IX. SPREMEMBE OBVEZNOSTI IZ FINANČNIH POGODB 0 0 X. ODHODKI ZA BONUSE IN POPUSTE 0 0 XI. OBRATOVALNI STROŠKI, od tega stroški pridobivanja zavarovanj XII. ODHODKI OD NALOŽB V POVEZANE DRUŽBE, od tega izguba iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunana z uporabo kapitalske metode XIII. ODHODKI NALOŽB, od tega oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid 0 0 XIV. DRUGI ZAVARVOVALNI ODHODKI XV. DRUGI ODHODKI XVI. POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO XVII. DAVEK OD DOHODKA 0 0 XVIII. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Osnovni čisti dobiček / izguba na delnico Popravljeni čisti dobiček / izguba na delnico Uprava družbe dr. Igor Pšunder član Lojze Grobelnik predsednik 13

14 4.3 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA za obdobje od 1.1. do IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA POKOJNINSKE DRUŽBE od do od do E. IZRAČUN VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA I. Čisti dobiček / izguba poslovnega leta po obdavčitvi II. Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi ( ) Čisti dobički/izgube pri pres. prevredn. z opredmet. osnovnimi sredstvi Čisti dobički/izgube pri pres. prevredn. z neopredmet. osnovnimi sredstvi Aktuarski čisti dobički/izgube za pokojninske programe Čisti dobički/izgube iz ponovne izmere fin. sredstva, razp.za prodajo Čisti dobički/izgube z nekratkoroč. sredstvi namenjen.za prodajo Čisti dobički/izgube, ki izvirajo iz zavarovanja denarnih tokov Pripadajoči čisti dobički/izgube pri presežku iz prevrednotenja in zadržanem dobičku/izgubi v vezi z naložbami v kapital pridruženih in 0 0 skupaj obvladovanih družb, obrač. z uporabo kapitalske metode 8. Drugi čisti dobički/izgube drugega vseobsegajočega donosa Davek od drugega vseobsegajočega donosa 0 0 III. Celotni vseobsegajoči donos ( I + II) Uprava družbe dr. Igor Pšunder član Lojze Grobelnik predsednik 14

15 4.4 IZKAZ DENARNIH TOKOV za obdobje od 1.1. do IZKAZ PO POSREDNI METODI OPREDELJENIH DENARNIH TOKOV št. poglavja v razkritjih A DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU v EUR a) Postavke izkaza poslovnega izida Obračunane čiste zavarovalne premije v obdobju Prihodki naložb (razen finančnih prihodkov) financiranih iz: 2.1. zavarovalno -tehničnih rezervacij drugih virov Drugi poslovni prihodki (razen za prevrednotenje in brez zmanjšanja rezervacij) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev 4. Obračunani čisti zneski škod v obdobju Obračunani stroški bonusov in popustov 6. Čisti obratovalni stroški brez stroškov amortizacije Odhodki naložb (brez amortizacije in finančnih 0 0 odhodkov), financiranih iz: 7.1. tehničnih virov 7.2. drugih virov 8. Drugi poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotovanje in brez povečanja rezervacij) 9. Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja Začetne manj končne terjatve iz neposrednih zavarovanj 2. Začetne manj končne terjatve iz pozavarovanj 3. začetne manj končne terjatve iz (po) zavarovalnih poslov 4. Začetne manj končne druge terjatve in sredstva Začetne manj končne odložene terjatve za davek 6. Začetne manj končne zaloge 7. Končni manj začetni dolgovi iz neposrednih zavarovanj 8. Končni manj začetni dolgovi iz pozavarovanj 9. Končni manj začetni drugi poslovni dolgovi 10. Končne manj začetne ostale obveznosti Končne manj začetne odložene obveznosti za davek c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b) B DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju Prejemki od obresti, ki se nanašajo na naložbenje in na: 1.1. naložbe, financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij 1.2. druge naložbe Prejemki od deležev iz dobička drugih, ki se nanašajo na: 2.1. naložbe, financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij

16 2.2. druge naložbe Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev, 0 0 financiranih iz: 3.1. zavarovalno-tehničnih rezervacij 3.2. drugih virov 0 4. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev, financiranih iz: 4.1. zavarovalno-tehničnih rezervacij 4.2. drugih virov Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb, financiranih iz: 5.1. zavarovalno-tehničnih rezervacij drugih virov Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb, financiranih iz: 6.1. zavarovalno-tehničnih rezervacij drugih virov b) Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev 2. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev, financiranih iz: 2.1. zavarovalno-tehničnih rezervacij 2.2. drugih virov Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb, financiranih iz: 3.1. zavarovalno-tehničnih rezervacij drugih virov Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb, financiranih iz: 4.1. zavarovalno-tehničnih rezervacij drugih virov c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) C DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju Prejemki od vplačanega kapitala Prejemki od dobljenih dolgoročnih posojil Prejemki od dobljenih kratkoročnih posojil 0 0 b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti Izdatki za vračila kapitala - prevrednotenje Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih 0 0 obveznosti 5. Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku 0 0 c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) Č KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV x) DENARNI IZID V OBDOBJU (seštevek prebitkov Ac, Bc, Cc) y) ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV Uprava družbe dr. Igor Pšunder član Lojze Grobelnik predsednik 16

17 4.5 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA za obdobje od do in za obdobje od do Uprava družbe. dr. Igor Pšunder Lojze Grobelnik član predsednik 17

18 Uprava družbe dr. Igor Pšunder Lojze Grobelnik član predsednik 18

19 5 POVZETEK BISTVENIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN DRUGE POJASNJEVALNE OPOMBE IN RAZKRITJA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 5.1 UVOD MOJA NALOŽBA pokojninska družba d.d. - Skupina Nove KBM (v nadaljevanju pokojninska družba) je bila registrirana kot samostojna pravna oseba dne in vpisana v register družb pod št. Srg 1/10893/00 pri Okrožnem sodišču v Mariboru. Pokojninsko družbo so ustanovili: Nova KBM, d. d., Maribor, Zavarovalnica Maribor, d. d., Maribor, Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana, Merkur zavarovalnica, d. d., Ljubljana, Zavarovalnica Tilia, d. d., Novo Mesto. V skladu z registracijo se pokojninska družba ukvarja s prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem, ki se razvršča med življenjska zavarovanja po 2. členu Zakona o zavarovalništvu. Družba ima dvočlansko upravo in devetčlanski nadzorni svet. Trije člani nadzornega sveta so izvoljeni iz vrst zavarovancev. Poslovno leto pokojninske družbe je enako koledarskemu letu. 5.2 PODLAGE ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU in v skladu z Zakonom o zavarovalništvu. Oblike računovodskih izkazov ter razkritja k računovodskim izkazom so pripravljena v skladu z veljavnimi MSRP, dodatna razkritja k računovodskim izkazom pa so pripravljena tudi v skladu s Sklepom o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic - SKL 2009 (Uradni list RS št. 47/2009 z dne in 99/2010 z dne ter 47/2011 z dne ), ki ga je izdala Agencija za zavarovalni nadzor (AZN). Podatki v računovodskih izkazih in podatki v razkritjih k njim temeljijo na poslovnih dogodkih, evidentiranih v knjigovodskih listinah oziroma v poslovnih knjigah pokojninske družbe, izraženi so v evrih. Vse postavke v tujih valutah na dan bilance stanja so preračunane na podlagi referenčnega tečaja Evropske centralne banke. Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot v preteklih letih, z izjemo novo sprejetih standardov in pojasnil, ki so navedene v nadaljevanju. Spodaj so navedene predloge pojasnil k računovodskim izkazom, pripravljenim v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU. Pojasnilo zajema tri sklope razkritij, ki se jih zahteva za računovodske izkaze od 1. januarja 2012: (a) Razkritja, ki jih zahteva MRS 8.28 informacije v zvezi z začetno uporabo določenih novih predpisov [poglavje A]; (b) Razkritja, ki jih zahteva MRS v zvezi z že objavljenimi standardi, ki bodo stopili v veljavo pozneje in ki jih družba ne uporablja v svojih računovodskih izkazih [poglavje B]; 19

20 (c) Razlike med MSRP, kot jih je sprejela EU, in predpisi, ki jih je potrdil Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) [poglavje C]. V vsakem primeru mora družba upoštevati možnost predčasne uporabe določenih novih predpisov, ki jih je sprejelo. Poglavje A: Razkritja, ki jih zahteva MRS 8.28 informacije v zvezi z začetno uporabo določenih novih predpisov MRS 8,28: Če začetna uporaba MSRP vpliva na tekoče ali katerokoli preteklo obdobje, bi vplivala, če ne bi bila določitev zneska prilagoditve neizvedljiva, ali bo morda vplivala na prihodnja obdobja, mora družba razkriti: (a) naslov MSRP, (b) da je sprememba računovodske usmeritve skladna s prehodnimi določbami standarda ali pojasnila, če je do spremembe sploh prišlo, (c) vrsto spremembe računovodske usmeritve, (d) opis prehodnih določb, če obstaja skladnost z njimi, (e) prehodne določbe, ki bodo morda vplivale na prihodnja obdobja, če je ustrezno, (f) znesek preračuna za tekoče obdobje in za vsako predstavljeno preteklo obdobje, kolikor je izvedljivo, in sicer znesek prilagoditve za: (i) (ii) vsako vpleteno vrstično postavko v računovodskem izkazu ter osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico, če za družbo velja MRS 33 Čisti dobiček na delnico, (g) znesek prilagoditve za obdobja pred tistimi, ki so predstavljena, kolikor je izvedljivo, ter (h) če je uporaba za nazaj za določeno preteklo obdobje ali za obdobja pred predstavljenimi, kot to zahteva točka (a) ali (b) v 19. členu, neizvedljiva, okoliščine, ki so vodile do tega stanja in opis, na kakšen način in od kdaj se uporablja sprememba računovodske usmeritve. V računovodskih izkazih za kasnejša obdobja teh razkritij ni treba ponavljati. Standardi in pojasnila, ki veljajo v trenutnem obdobju V trenutnem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde in sprejela EU: Spremembe MSRP 7»Finančni instrumenti: razkritja«- Prenosi finančnih sredstev, ki ga je EU sprejela 22. novembra 2011 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali pozneje). Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov ni privedlo do nikakršnih sprememb v računovodskih usmeritvah podjetja. Poglavje B: Razkritja, ki jih zahteva MRS v zvezi z že objavljenimi standardi, ki bodo stopili v veljavo na poznejši datum in ki jih družba ne uporablja v svojih računovodskih izkazih MRS 8.30: Če družba ne uporabi novega MSRP, ki je že izdan, a ni veljaven, mora družba razkriti: (a) to dejstvo, ter (b) znane ali smiselne informacije, koristne za ocenjevanje morebitnega vpliva uporabe novega MSRP na računovodske izkaze podjetja v obdobju začetne uporabe. MRS 8.31: V skladu s 30. členom mora družba presoditi, ali bo razkrilo: (a) naslov novega MSRP, (b) vrsto prihajajoče spremembe ali sprememb računovodske usmeritve, 20

21 (c) datum, do katerega je treba začeti z uporabo MSRP, (d) datum, ko namerava družba začeti uporabljati MSRP, ter (e) bodisi: (i) razpravo o vplivu, ki naj bi ga imela začetna uporaba MSRP na računovodske izkaze podjetja, bodisi (ii) izjavo, da vpliv ni znan in da ga ni možno smiselno oceniti. Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, a še niso v veljavi Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so naslednji standardi, popravki in pojasnila, ki jih je sprejela EU, bili izdani, vendar še niso stopili v veljavo: MSRP 10»Konsolidirani računovodski izkazi«, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), MSRP 11»Skupni aranžmaji«, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), MSRP 12»Razkritje deležev v drugih družbah«, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), MSRP 13»Merjenje poštene vrednosti«, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), MRS 27 (spremenjen leta 2011)»Ločeni računovodski izkazi«, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali kasneje), MRS 28 (spremenjen leta 2011)»Naložbe v pridružena podjetja in skupna vlaganja«, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali kasneje), Spremembe MSRP 1»Prva uporaba MSRP«- Visoka hiperinflacija in odstranitev dogovorjenih datumov za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), Spremembe MSRP 7»Finančni instrumenti: razkritja«- Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti, ki ga je EU sprejela 13. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), Spremembe MRS 1»Predstavljanje računovodskih izkazov Predstavljanje postavk drugih obsežnih dohodkov, ki ga je EU sprejela 5. junija 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. julija 2012 ali pozneje), Spremembe MRS 12»Davek iz dobička«- Odloženi davek: Povrnitev zadevnih sredstev, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2013 ali pozneje). Spremembe MRS 19»Zaslužki zaposlencev«- Izboljšave obračunavanja pozaposlitvenih zaslužkov, ki ga je EU sprejela 5. junija 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), Spremembe MRS 32»Finančni instrumenti: predstavitev«- Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti, ki ga je EU sprejela 13. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), OPMSRP 20 Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi površinskega najdišča«, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje). 21

22 Poglavje C stanje potrditev s strani EU V vsakem primeru mora družba vključiti najnovejše povezane spremembe, kot je objavljeno na spletni strani IAS PLUS (EFRAG Status Report on EU IFRS Endorsement): in nove predpise, ki jih je izdal OMRS do datuma objave računovodskih izkazov. Naslednje pojasnilo je bilo pripravljeno 13. decembra 2012 (brez sprememb standardov ali pojasnil do 31. decembra 2012). Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil, ki na dan niso bili potrjeni za uporabo: MSRP 9»Finančni instrumenti«(velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2015 ali kasneje), Spremembe MSRP 1»Prva uporaba MSRP«- Vladna posojila (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), Spremembe MSRP 9»Finančni instrumenti«in MSRP 7»Finančni instrumenti: razkritja«obvezni datum uveljavitve in razkritja prehodov, Spremembe MSRP 10»Konsolidirani računovodski izkazi«, MSRP 11»Skupne ureditve«in MSRP 12»Razkritje deležev v drugih družbah«- Napotki za prehod (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), Spremembe MSRP 10»Konsolidirani računovodski izkazi«, MSRP 12»Razkritje deležev v drugih družbah«in MRS 27»Ločeni računovodski izkazi«- Naložbena podjetja (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), Spremembe različnih standardov»izboljšave MSRP (2012)«, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP, objavljenega 17. maja 2012 (MSRP 1, MRS 1, MRS 16, MRS 32, MRS 34), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje). Hkrati je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU še ni sprejela, še vedno neregulirano. Družba ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti v skladu z zahtevami MRS 39:»Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje«ne bi imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze podjetja, če bi bila uporabljena na datum bilance stanja. Družba ocenjuje, da bo imel večji vpliv MSRP 9, ki bo vplival na vrednotenje in klasifikacijo finančnih sredstev in obveznosti. Družba predpostavlja, da bo večina portfelja finančnih naložb po MSRP 9 klasificirana po metodi amortizied costs zaradi dejstva, da gre za dolgoročne pogodbe, ki se bodo iztekale po upokojitvi zavarovanca. Hkrati bo zavarovanec ob upokojitvi in rednem prenehanju prejel dodatno pokojninsko rento in sredstev ne bo dvigoval (razen, če bo stanje na računu nižje od evrov). 22

23 Dodatne podrobnosti o posameznih standardih, popravkih, spremembah in pojasnilih, ki se jih lahko uporabi, kot je potrebno: MSRP 9»Finančni instrumenti«, ki ga je OMRS objavil 12. novembra oktobra 2010 je OMRS ponovno izdal MSRP 9, v katerega je vključil nove zahteve glede obračunavanja finančnih obveznosti in iz MRS 39 prenesel zahteve za odpravo pripoznanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti. Standard uporablja enoten pristop za ugotavljanje, ali je finančno sredstvo merjeno po odplačni ali pošteni vrednosti, s čimer nadomešča vrsto različnih pravil iz MRS 39. Pristop MSRP 9 temelji na načinu, s katerim družba upravlja finančne instrumente (njegov poslovni model) in značilnosti pogodbenih denarnih tokov finančnih sredstev. Novi standard zahteva tudi, da se uporablja enotna metoda za oslabitve, s čimer nadomešča številne različne metode za oslabitev v MRS 39. Nove zahteve glede obračunavanja finančnih obveznosti odpravljajo težavo nestalnosti v poslovnem izidu, ki so posledica odločitve izdajatelja, da svoje dolgove meri po pošteni vrednosti. OMRS se je odločil, da bo ohranil obstoječe merjenje odplačne vrednosti za večino obveznosti, spremembe pa je omejil na tiste, ki so potrebne za odpravljanje problema lastnega kredita. V skladu z novimi zahtevami bo družba, ki se odloči, da bo obveznosti merilo po pošteni vrednosti, del spremembe v pošteni vrednosti, ki je posledica sprememb v lastnem kreditnem tveganju podjetja, predstavilo med drugim vseobsegajočim donosom v izkazu poslovnega izida, in ne v poslovnem izidu. MSRP 10»Konsolidirani računovodski izkazi«, ki ga je OMRS objavil 12. maja MSRP 10 nadomešča napotke v zvezi s konsolidacijo v MRS 27»Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi«in v SOP 12»Konsolidiranje Podjetja za posebne namene, z vpeljavo enotnega modela konsolidacije za vsa podjetja, ki temelji na obvladovanju, ne glede na naravo podjetja, v katerega se vlaga (tj., ali je družba nadzorovano z glasovalnimi pravicami naložbenikov ali z drugimi pogodbenimi sporazumi, kot je pogosto v podjetjih za posebne namene). Po MSRP 10 obvladovanje temelji na tem, ali ima naložbenik 1) oblast nad družbo, v katerega vlaga; 2) izpostavljenost ali pravice do variabilnih donosov iz svojega sodelovanja z družbo, v katerega vlaga; ter 3) možnost, da uporabi svojo oblast nad družbo, v katerega vlaga, za vplivanje na znesek donosov. MSRP 11»Skupni aranžmaji«, ki ga je OMRS objavil 12. maja MSRP 11 uvaja nove računovodske zahteve za skupne ureditve, ki nadomeščajo MRS 31 Deleži v skupnih vlaganjih. Opcija uporabe metode sorazmerne konsolidacije pri obračunavanju skupaj obvladovanih podjetij je odstranjena. Poleg tega MSRP 11 za zdaj odpravlja skupaj obvladovana sredstva na zgolj razlikovanje med skupnim poslovanjem in skupnimi vlaganji. Skupno poslovanje je skupna ureditev, pri kateri imajo stranke s skupnim obvladovanjem pravice do sredstev in so zavezane k obveznostim. Skupno vlaganje je skupna ureditev, pri kateri imajo stranke s skupnim obvladovanjem pravice do čistih sredstev. MSRP 12»Razkritje deležev v drugih družbah«, ki ga je OMRS objavil 12. maja MSRP 12 bo zahteval izboljšana razkritja tako o konsolidiranih kot o nekonsolidiranih podjetjih, ki jih družba obvladuje. Cilj MSRP 12 je zahtevati informacije, da bodo uporabniki računovodskih izkazov lahko ocenili osnovo obvladovanja, kakršnekoli omejitve konsolidiranih sredstev in obveznosti, izpostavljenosti tveganjem iz naslova obvladovanja nekonsolidiranih strukturiranih podjetij ter vpletenost neobvladujočih lastnikov kapitala v dejavnosti konsolidiranih podjetij. MSRP 13»Merjenje poštene vrednosti«, ki ga je OMRS objavil 12. maja MSRP 13 določa pošteno vrednost, daje napotke, kako opredeliti pošteno vrednost, in zahteva razkritja glede merjenj poštene vrednosti. Kljub temu MSRP 13 ne spreminja zahtev glede tega, katere postavke naj bi bile izmerjene ali razkrite po pošteni vrednosti. Spremembe MSRP 1»Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja«- Visoka hiperinflacija in odstranitev dogovorjenih datumov za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP, ki jih je OMRS objavil 20. decembra Prva sprememba nadomešča sklicevanja na dogovorjeni datum "1. januar 2004" z "datumom prehoda na MSRP" in tako odpravlja potrebo, da bi podjetja, ki prvič uporabljajo MSRP, spremenila posle odprave pripoznanj, do katerih je prišlo pred datumom prehoda na MSRP. Druga sprememba daje napotke, kako naj družba nadaljuje obstoječe računovodske izkaze v skladu z MSRP-ji po 23

24 obdobju, v katerem družba ni izpolnjevala MSRP-jev, ker je bila njegova funkcionalna valuta podvržena visoki hiperinflaciji. Spremembe MSRP 1»Prva uporaba MSRP«- Vladna posojila, ki jih je OMRS objavil 13. marca Ta sprememba določa, kako naj uporabnik, ki MSRP uporablja prvič, pri prehodu na MSRP obračuna državna posojila z obrestno mero, ki bo manjša od tržne. Uvaja tudi izjemo za uporabo MSRP za nazaj, ki uporabnikom, ki MSRP sprejemajo prvič, prinaša enako olajšanje kot že obstoječim pripravljavcem računovodskih izkazov po MSRP, ki jim je bilo to omogočeno z vpeljavo zahteve v MRS 20»Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči«leta Spremembe MSRP 7»Finančni instrumenti: Razkritja«- Prenosi finančnih sredstev, ki jih je OMRS objavil 7. oktobra Cilj teh sprememb je izboljšati kakovost podatkov o finančnih sredstvih, ki so bila 'prenesena', vendar jih družba še vedno, vsaj deloma, pripoznava, ker ne izpolnjujejo kriterijev za odpravo pripoznanja; in finančnih sredstvih, ki jih družba ne pripoznava več, ker izpolnjujejo kriterije za odpravo pripoznanja, vendar je z njimi še vedno na nek način povezano. Dopolnitve MSRP 7»Finančni instrumenti: razkritja«- Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki jih je OMRS objavil 16. decembra Spremembe zahtevajo informacije o vseh pripoznanih finančnih instrumentih, ki so pobotani v skladu z odstavkom 42 MRS 32. Spremembe prav tako zahtevajo razkritje informacij o pripoznanih finančnih instrumentih, ki so podvrženi izvršljivim krovnim pogodbam o pobotanju in podobnim sporazumom, tudi če niso pobotani po MRS 32. Spremembe MSRP 9»Finančni instrumenti«in MSRP 7»Finančni instrumenti: razkritja«- Obvezni datum uveljavitve in razkritja prehodov, ki jih je OMRS objavil 16. decembra Spremembe prelagajo obvezni datum uveljavitve iz 1. januarja 2013 na 1. januar Spremembe prav tako zagotavljajo oprostitev zahteve po spremembi primerjalnih računovodskih izkazov za učinek uporabe MSRP 9. Ta oprostitev je bila prvotno na voljo zgolj družbam, ki so se odločile za uporabo MSRP 9 pred letom Namesto tega bodo potrebna dodatna razkritja prehodov, da bi naložbenikom pomagala razumeti učinek začetne uporabe MRSP 9 na razvrstitev in merjenje finančnih instrumentov. Spremembe MSRP 10»Konsolidirani računovodski izkazi«, MSRP 11»Skupne ureditve«in MSRP 12»Razkritje deležev v drugih družbah«- Napotki za prehod, ki jih je OMRS objavil 28. junija Namen sprememb je omogočiti dodatno olajšanje pri prehodu na MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12 z»omejitvijo zahteve za zagotavljanje prilagojenih primerljivih podatkov na zgolj primerljivo predhodno obdobje«. Prav tako sta bila spremenjena MSRP 11 in MSRP 12, da bi izbrisali zahtevo po zagotavljanju primerljivih podatkov za obdobja pred trenutnim predhodnim obdobjem. Spremembe MSRP 10»Konsolidirani računovodski izkazi«, MSRP 12»Razkritje deležev v drugih družbah«in MRS 27»Ločeni računovodski izkazi«- Naložbena podjetja, ki jih je OMRS objavil 31. oktobra Spremembe prinašajo izjemo za zahtevo po konsolidaciji iz MSRP 10 in od naložbenih podjetij zahtevajo, da za posamezna odvisna podjetja izvedejo meritev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, in ne konsolidacije. Te spremembe določajo tudi zahteve po razkritju za naložbena podjetja. Spremembe MRS 1»Predstavljanje računovodskih izkazov«- Predstavljanje postavk drugega obsežnega dohodka, ki jih je OMRS objavil 16. junija Spremembe zahtevajo, da družbe, ki pripravljajo računovodske izkaze v skladu z MSRP-ji, zberejo postavke znotraj drugega obsežnega dohodka, ki ga je mogoče prerazvrstiti v sklop poslovnega izida v izkazu poslovnega izida. Spremembe prav tako potrjujejo obstoječe zahteve, naj bodo postavke v drugem obsežnem dohodku in poslovnemu izidu predstavljene bodisi kot enoten izkaz bodisi kot dva zaporedna izkaza. Spremembe MRS 12»Davki iz dobička«- Odloženi davek: povrnitev zadevnih sredstev, ki jih je OMRS objavil 20. decembra MRS 12 zahteva, da družba meri odloženi davek za sredstvo glede na to, ali družba pričakuje povrnitev knjigovodske vrednosti sredstva z uporabo ali s prodajo. Če je sredstvo merjeno po modelu poštene vrednosti iz MRS 40»Naložbene 24

25 nepremičnine«, je lahko težko ali subjektivno oceniti, ali bo povrnitev potekala z uporabo ali s prodajo. Sprememba zagotavlja praktično rešitev težave z vpeljavo predpostavke, da bo povrnitev knjigovodske vrednosti običajno potekala s prodajo. Spremembe MRS 19»Zaslužki zaposlencev«- Izboljšave obračunavanja pozaposlitvenih zaslužkov, ki jih je OMRS objavil 16. junija Spremembe prinašajo znatne izboljšave z: (1) odpravljanjem opcije odlaganja pripoznavanja dobičkov ali izgub, znanega kot»metoda pasu«, kar izboljšuje primerljivost in zanesljivost predstavljanja; (2) racionalizacijo predstavljanja sprememb sredstev in obveznosti iz naslova določenih programov zaslužkov, vključno z zahtevo po predstavljanju ponovnega merjenja v drugem obsežnem dohodku, in s tem ločevanje teh sprememb od sprememb, ki jih imajo mnogi za posledico dnevnega poslovanja podjetja; (3) izboljševanjem zahtev za razkritje določenih programov zaslužkov, kar ponuja boljše podatke o lastnostih teh programov in tveganjih, ki so jim podjetja izpostavljena zaradi sodelovanje v teh programih. MRS 27»Ločeni računovodski izkazi«(spremenjeni leta 2011) je OMRS objavil 12. maja Zahteve v zvezi z ločenimi računovodskimi izkazi so nespremenjene in so vključene v spremembo MRS 27. Ostale dele MRS 27 je nadomestil MSRP 10. MRS 28»Naložbe v pridružena podjetja in skupna vlaganja«(spremenjen leta 2011), ki ga je OMRS objavil 12. maja MRS 28 je spremenjen skladno z izdajo MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12. Spremembe MRS 32»Finančni instrumenti: predstavljanje«- Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti je OMRS objavil 16. decembra Spremembe zagotavljajo pojasnila o uporabi pravil o pobotanju in se osredotočajo na štiri glavna področja: (a) pomen»trenutno ima zakonsko izterljivo pravico pobotati«; (b) uporaba hkratne udenaritve in poravnave; (c) pobotanje zneskov jamstva; (d) obračunska enota za uporabo zahtev pobotanja. Spremembe različnih standardov»izboljšave MSRP (2012)«, ki jih je OMRS objavil 17. maja Spremembe različnih standardov in pojasnil izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MRS 1, MRS 16, MRS 32 in MRS 34), njihov namen pa je predvsem odpravljanje neskladnosti in razlaga besedila. Spremembe pojasnjujejo zahteve za računovodsko pripoznavanje v primerih, kjer je prej bila dovoljena prosta razlaga. Najpomembnejše spremembe vključujejo nove ali popravljene zahteve v zvezi s: (i) ponovno uporabo MSRP 1, (ii) stroški izposojanja po MSRP 1, (iii) pojasnilom zahtev za primerljive podatke, (iv) razvrščanjem opreme za vzdrževanje, (v) medletnim računovodskim poročanjem in odseki informacij za vsa sredstva in obveznosti. OPMSRP 20 Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi površinskega najdišča, ki jih je OMRS objavil 19. oktobra Pojasnilo navaja, da morajo biti stroški, povezani z»dejavnostjo odstranjevanja«, obračunani kot dodatek k obstoječemu sredstvu ali njegovo izboljšanje in da mora biti ta sestavina amortizirana v dobi pričakovanega uporabnega življenja prepoznane sestavine rudnega telesa, ki postane dostopnejša kot posledica dejavnosti odstranjevanja (z uporabo enot proizvodne metode, razen če ni kakšna druga metoda primernejša). 5.3 TEMELJNE RAČUNOVODSKE USMERITVE Pri pripravi računovodskih izkazov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012, so bile upoštevane naslednje računovodske predpostavke in usmeritve: časovna neomejenost poslovanja pokojninske družbe, poslovni dogodki so evidentirani v poslovnih knjigah, ko se pojavijo, oziroma so zajeti v računovodske izkaze, če so nastali v obdobju, na katero se izkazi nanašajo, računovodski izkazi vključujejo le tista sredstva in obveznosti, ki se nanašajo na poslovanje pokojninske družbe, odhodki so pripoznani na podlagi neposredne povezave nastanka stroškov in pridobitve prihodkov. Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: 25

26 previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost. Cilj naložbene politike kritnih skladov je dolgoročno stabilna rast premoženja zavarovancev. Za dosego cilja upravljavec naložbe ustrezno razprši: glede na vrste naložb, ročnost naložb, različnim vrednotenjem naložb, izpostavljenost do valut in likvidnosti trgov. Upravljavec meri in obvladuje več naložbenih in drugih tveganj, ki vplivajo na doseganje zastavljenih ciljev, kar je podrobneje predstavljeno v poglavju 10 Opis glavnih tveganj in negotovosti. Tržno ali obrestno tveganje- tveganje padca tržne vrednosti portfelja dolžniških vrednostnih papirjev zaradi rasti splošne ravni obrestnih mer. Tveganje reinvestiranja - tveganje reinvestiranja nasprotno izhaja iz tveganja padca splošne ravni obrestnih mer, zaradi katerega izplačil z naslova zapadlih kuponov in obresti ni mogoče reinvestirati po enako visoki obrestni meri. Kreditno tveganje ali tveganje izostanka izplačil- tveganje, da bo izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja zamujal z izplačilom oz. ne bo sposoben pravočasno izplačati kuponskih obresti in glavnice. Tveganje netržnosti ali tveganje nelikvidnosti- tveganje možnosti (ali nezmožnosti) nakupa ali prodaje vrednostnega papirja v kratkem času po pošteni ceni. Tveganje menjalnega tečaja ali valutno tveganje- tveganje, povezano z nihanjem vrednosti premoženja v tuji valuti, ki ga povzročajo nihanja na valutnih trgih. Operativno tveganje- tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem zaradi neustreznosti izvajanja notranjih procesov, zaradi nepravilnih ravnanj ljudi, zaradi nepravilnega delovanja sistemov ter zaradi zunanjih dogodkov ali dejanj. Za obvladovanje omenjenih vrst tveganj in negotovosti se uporabljajo sprejeti interni postopki oziroma metode za ugotavljanje in merjenje tveganj ter ukrepi za obvladovanje tveganj. Operativno tveganje se obvladuje z notranjimi pravilniki o sistematizaciji del in nalog zaposlenih, rednimi sestanki (npr. sestanki naložbene skupine), poročanjem o izvajanju in načrtovanju del in nalog v skladu z zastavljenimi in opredeljenimi cilji družbe. Sektor upravljanja premoženja spremlja tveganja dnevno in poroča upravi pokojninske družbe najmanj enkrat mesečno. Postopki oziroma metode za ugotavljanje in merjenje tveganj ter ukrepi za obvladovanje tveganj in postopki za izvajanje teh ukrepov so podrobneje opisani v Izjavi o naložbeni politiki, v prilogi 1- NAČRT ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ (gradivo je dosegljivo za spletni strani Družba podrobneje opisuje upravljanje s tveganji v točki 10 Opis glavnih tveganj in negotovosti. 5.4 METODE VREDNOTENJA POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH Postavke v računovodskih izkazih družbe se vrednotijo v skladu s pravili, ki so usklajena z Zakonom o gospodarskih družbah, z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, s splošnimi računovodskimi predpostavkami za sestavljanje računovodskih izkazov in s splošnimi načeli za vrednotenje postavk v teh izkazih. 26

27 5.4.1 Sredstva Neopredmetena sredstva Neopredmetena sredstva so ob začetnem pripoznanju vrednotena po nabavni vrednosti, ki izhaja iz knjigovodske listine. V poslovnih knjigah se posebej izkazujejo nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti. V bilanci stanja so ta sredstva izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani popravek vrednosti, oblikovan na podlagi pričakovane dobe koristnosti. Pokojninska družba med sredstvi izkazuje neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti. Popravek vrednosti je oblikovan z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja. Uporabljena metoda amortiziranja se v poslovnem letu 2012 ni spremenila. Letne stopnje amortizacije neopredmetenih sredstev so od 10 odstotkov do 25 odstotkov Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva so ob začetnem pripoznanju vrednotena po nabavni vrednosti, ki izhaja iz knjigovodske listine. V poslovnih knjigah se posebej izkazujejo nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti. V bilanci stanja so ta sredstva izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani popravek vrednosti, oblikovan na podlagi pričakovane dobe koristnosti. Amortizacija je obračunana od izvirne vrednosti amortizljivih sredstev, zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost. Osnovna sredstva se amortizirajo posamično. Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo in se med obračunskim letom ne spreminjajo. Izbrana metoda amortiziranja je metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Uporabljene amortizacijske stopnje so podane v naslednji preglednici. Tabela: Letne amortizacijske stopnje VRSTA SREDSTVA LETNA STOPNJA AMORTIZACIJE v % Oprema - računalniška oprema od 10,00 do 50,00 - pisarniška in druga oprema od 20,00 do 25,00 - osebna vozila do 20,00 Na bilančni dan družba ni imela pravnih omejitev na opredmetenih osnovnih sredstvih. Vsa opredmetena osnovna sredstva so financirana iz lastnih virov Nekratkoročna sredstva namenjena za prodajo Družba nima nekratkoročnih sredstev namenjenih za prodajo in posledično ne vrednoti ter razkriva nekratkoročnih sredstev namenjenih za prodajo (skupina za odtujitev) Odložene terjatve za davek Ker družba obračunava davek od dohodka pravnih oseb po stopnji 0%, nima začasnih razlik med davčno in računovodsko bilanco, ki bi bile osnova za pripoznanje odloženih terjatev za davek Naložbene nepremičnine Družba ne razpolaga z naložbenimi nepremičninami in posledično ne vrednoti ter razkriva naložbenih nepremičnin. 27

28 Finančne naložbe v družbah v skupini in pridruženih družbah Družba evidentira finančne naložbe družbe v skupini in sicer v skupini Nove KBM. Družba razpolaga, vrednoti in razkriva finančne naložbe v skupini Nove KBM. Družba sodi v finančno skupino Nove KBM, d.d. kot pridružena družba Finančne naložbe Pri obravnavi dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb pokojninska družba v letu 2012 ni spreminjala računovodskih usmeritev. Pokojninska družba ima, v skladu z računovodskimi standardi in zakonodajo, z notranjim pravilnikom določena pravila in postopke računovodske obravnave finančnih naložb, med katerimi so pomembna naslednja: pripoznavanje in odprava pripoznanj finančnih naložb: datum pripoznanja/odprave pripoznanja je enak datumu trgovanja. Finančna naložba se pripozna, če je mogoče zanesljivo izmeriti nabavno vrednost in, če je nedvoumno in verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo. Pripoznanje se odpravi, ko se več ne obvladujejo pogodbene pravice vezane na finančno naložbo; osnovna delitev finančnih naložb je glede na vir financiranja in sicer: finančne naložbe, ki so financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij kritnega sklada za pokojninsko varčevanje in so v bilanci stanja izkazane pod kategorijo sredstva iz finančnih naložb, finančne naložbe, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij lastna sredstva ter finančne naložbe, ki so financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij dodatnega pokojninskega rentnega sklada. Glede na ročnost so finančne naložbe razvrščene na dolgoročne in kratkoročne naložbe. Kratkoročne finančne naložbe so naložbe, ki v celoti zapadejo v obdobju, krajšem od leta dni in dolgoročne finančne naložbe, ki prenehajo biti dolgoročne, zaradi spremenjenega položaja dolžnikov, se izkažejo kot kratkoročne naložbe. Finančna naložba se ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti. Ta je enaka znesku, s katerim je mogoče poravnati nastalo obveznost, ki izhaja iz posla. Stroški posla, ne glede na vir financiranja, neposredno bremenijo poslovni izid pokojninske družbe. V pokojninskih načrtih družbe je podlaga za prenos stroškov posla na družbo, saj si lahko družba obračunava le vstopne in izstopne stroške, upravljavsko ter skrbniško provizijo. V splošnih pogojih za dodatno pokojninsko rentno zavarovanje je določeno, da se stroški obračunavajo v skladu s cenikom. Poštena vrednost finančne naložbe, ki ne kotira na organiziranem trgu je realizirana povprečna nabavna cena oziroma poštena vrednost izračunana v skladu z notranjimi akti po internem modelu. Finančne naložbe lastnih virov financiranja so ob začetnem pripoznanju razvrščene v: za prodajo razpoložljive finančne naložbe finančne naložbe v posesti do zapadlosti. Med omenjene finančne naložbe lastnih virov financiranja so razvrščeni tudi depoziti. Prevrednotenje na pošteno vrednost finančnih naložb, financiranih iz lastnih virov, ki so razporejeni med za prodajo razpoložljive naložbe, se neposredno evidentira v izkazu vseobsegajočega donosa. V skladu z novimi usmeritvami na področju prevrednotenja na pošteno vrednost finančnih naložb je družba sprejela usmeritev, da v kolikor objavljena cena pade pod 40% nabavne vrednosti oziroma je padanje vrednosti dolgotrajno, družba opravi slabitev finančne naložbe v tržne lastniške vrednostne 28

29 papirje preko poslovnega izida. Ob ponovni rasti tečaja se okrepitev izkazuje kot presežek iz prevrednotenja v kapitalu in povečuje drugi vseobsegajoči donos. V letu 2012 je družba slabila delnico in obveznice v skupni vrednosti evrov zaradi dolgotrajnega padanja tržne cene. Slabitev se je izvedla preko poslovnega izida. Družba je tudi krepila obveznice v skupni vrednosti evrov zaradi dolgotrajnega dviga tečaja. Finančne naložbe v posesti do zapadlosti so izmerjene po odplačni vrednosti. Slabitve finančnih naložb lastnih sredstev v posesti do zapadlosti v letu 2012 je bilo za evrov. Niso bili evidentirani poslovni dogodki prerazvrstitve teh naložb v druge skupine naložb. V letu 2012 je bila evidentirana finančna naložba v posesti do zapadlosti, ki naj bi zapadla in bile hkrati neudenarljive (obveznica Nova KR). Finančne naložbe kritnega sklada za dodatno pokojninsko rentno zavarovanje so razvrščene v: finančne naložbe izmerjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in finančne naložbe v posesti do zapadlosti. Prevrednotenja finančnih naložb po datumu pripoznanja in do datuma odprave pripoznanja se evidentirajo dnevno. Zadnje prevrednotenje je bilo opravljeno na bilančni dan. Pri prevrednotenju na pošteno vrednost se upošteva zadnja znana objavljena cena na organiziranem trgu. Prevrednotenje na pošteno vrednost finančnih naložb kritnega sklada, neposredno bremeni poslovni izid kritnega sklada. Na kritnem skladu rentnega zavarovanje je družba slabila naložbe, vrednotene preko poslovnega izida v višini evrov ter izvedla tudi krepitve naložb, vrednotene preko poslovnega izida v višini evrov. Finančne naložbe v posesti do zapadlosti so izmerjene po odplačni vrednosti. Slabitev finančnih naložb v posesti do zapadlosti v letu 2012 ni bilo. Prav tako niso bili evidentirani poslovni dogodki prerazvrstitve teh naložb v druge skupine naložb. V letu 2012 ni bilo evidentiranih finančnih naložb v posesti do zapadlosti, ki bi zapadle in bile hkrati neudenarljive Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje Družba ne razpolaga s sredstvi zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen pozavarovateljem Družba nima oblikovanih rezervacij, ki bi bile prenesene pozavarovateljem. Družba s pozavarovatelji poslovno ne sodeluje Sredstva iz finančnih naložb Med sredstva iz finančnih naložb družba razvršča sredstva kritnega sklada. Finančne naložbe kritnega sklada za pokojninsko varčevanje so v bilanci stanja prikazane kot sredstva iz finančnih pogodb. Finančne naložbe kritnega sklad (med drugim tudi depoziti) so ob začetnem pripoznanju razvrščene v naslednje skupine: v finančne naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, v finančne naložbe v posesti do zapadlosti, terjatve in posojila (sem so uvrščeni depoziti). Prevrednotenja finančnih naložb po datumu pripoznanja in do datuma odprave pripoznanja se evidentirajo dnevno. Zadnje prevrednotenje je bilo opravljeno na bilančni dan. Pri prevrednotenju na pošteno vrednost se upošteva zadnja znana objavljena cena na organiziranem trgu. Finančne naložbe v posesti do zapadlosti so izmerjene po odplačni vrednosti. 29

30 Terjatve Na bilančni dan družba v bilanci stanja ne izkazuje nezapadlih terjatev. Družba individualno presoja pripoznavanje popravkov terjatev, če so zapadle in niso bile plačane ter niso bile potrjene. Družba pripozna slabitev po enem letu od nastanja terjatve ter terjatev slabi v celotni vrednosti. Družba je v letu 2012 pripoznala slabitev terjatve in jo tudi odpisala preko poslovnega izida Druga sredstva Med druga sredstva družba razvršča kratkoročne aktivne časovne razmejitve, kjer so izkazani kratkoročno odloženi stroški pokojninske družbe Denar in denarni ustrezniki Denarna sredstva so sredstva na transakcijskem računu. Družba ima odprt ločen transakcijski račun za sredstva pokojninske družbe ter za sredstva kritnega sklada dodatnega pokojninskega rentnega zavarovanja. Deviznih računov pri bankah pokojninska družba nima. Med denarne ustreznike družba uvršča depozite na odpoklic ali okvirne depozite, ki jih lahko črpa takoj Kapital in obveznosti Kapital Celotni kapital družbe je razčlenjen na osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja, zadržani čisti poslovni izid ter čisti poslovni izid poslovnega leta Podrejene obveznosti Družba nima podrejenih obveznosti Zavarovalno-tehnične rezervacije Kritni sklad je kritno premoženje namenjeno kritju obveznosti družbe iz tistih vrst zavarovanj, za katere je potrebno oblikovati matematične rezervacije. Družba ima oblikovane zavarovalno-tehnične rezervacije, točneje matematične rezervacije za dodatno pokojninsko rentno zavarovanje. Dodatno rentno zavarovanje lahko pridobi zavarovanec, ki izpolni pogoje za uveljavljanje pravice do dodatne pokojninske rente po ZPIZ-1 in pogoje, ki so določeni s kolektivnim ali individualnim pokojninskim načrtom družbe ter splošnimi pogoji zavarovanja za pokojninsko rento, kjer so podrobneje opisane vse pravice in obveznosti za posamezne vrste zavarovalnih pogodb, vključno z višino premije in vsemi upravičenji. Zavarovanec, ki uveljavi pravico do rednega prenehanja dodatnega pokojninskega zavarovanja, izbere na predpisanem obrazcu rentno zavarovanje. Izbira lahko med rentnih zavarovanjem brez garantiranega ali z garantiranim obdobjem. Izbrana oblika dodatne pokojninske rente je lahko stalna ali naraščajoča. 30

31 Matematična rezervacija se oblikuje takoj, ko je vplačana premija v enkratni višini iz kritnega sklada za pokojninsko varčevanje. Na podlagi enkratnega vplačila ter pravic in obveznosti iz prej omenjenih dokumentov, se nato izračuna dodatna pokojninska renta za posameznika. Na izračun rente vpliva starost zavarovanca, spol in višina vplačane premije v enkratnem znesku. Družba v skladu s splošnimi pogoji zavarovanja za pokojninsko rento enkrat letno, po stanju na dan ugotavlja, ali obstajajo pogoji za izvedbo valorizacije pokojninskih rent. Valorizacija dodatne pokojninske rente se izvede v primeru, če je vrednost premoženja kritnega sklada, oblikovanega za izplačevanje dodatnih pokojninskih rent, višja od vrednosti premoženja, potrebnega za izplačilo dodatnih pokojninskih rent. Razlika med vrednostma se v višini 75 % nameni za valorizacijo dodatnih pokojninskih rent, vendar največ do višine rasti povprečnih plač v Republiki Sloveniji od zadnje valorizacije. Družba izračun valorizacije opravi enkrat letno in sicer po stanju na dan predhodnega leta, vendar najkasneje do v letu. Valorizacija se izvede v obliki zvišanja rente za odstotek valorizacije in sicer v naslednjem mesecu po opravljeni valorizaciji. Na dan vsako leto družba preveri ali je kritni sklad za rentno zavarovanje ustvaril dobiček ter za del dobička v obliki začasnih matematičnih rezervacij poveča zavarovalno-tehnične rezervacije. Dejanska valorizacija se izvede od tekočega leta v skladu s splošnimi pogoji Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje Družba nima oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje Druge rezervacije Družba nima oblikovanih drugih rezervacij. Družba ocenjuje, da znesek rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi ni pomemben za računovodske izkaze družbe in tako ni pripoznala tovrstnih rezervacij. Enako tudi ne pasivnih časovnih razmejitev za neizkoriščene dopuste zaposlencev Obveznosti vezane na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Družba nima obveznosti vezanih na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Odložene obveznosti za davek Ker družba obračunava davek od dohodka pravnih oseb po stopnji 0%, nima začasnih razlik med davčno in računovodsko bilanco, ki bi bile osnova za pripoznanje odloženih obveznosti za davek Obveznosti iz finančnih pogodb Družba uvršča v kategorijo obveznosti iz finančnih pogodb obveznosti kritnega sklada, ki bodo obravnavane in predstavljene v nadaljevanju. Družba izkazuje med obveznostmi iz finančnih pogodb obveznosti za izvajanje dejavnosti pokojninskih zavarovanj po kolektivnem in individualnem načrtu dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Družba ima oblikovan en (1) kritni sklad, ki se uvršča med obveznosti iz finančnih pogodb. Kritni sklad je kritno premoženje, namenjeno kritju obveznosti pokojninske družbe iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Za kritje teh obveznosti je družba dolžna oblikovati obveznosti iz finančnih pogodb. 31

32 Obveznosti iz finančnih pogodb obsegajo obveznosti za zajamčena sredstva (vplačana čista premija in zajamčen donos) in dodatne obveznosti za pokrivanje negativne razlike med dejansko in potrebno stopnjo donosnosti (obveznosti za preseganje donosa). Izračun višine obveznosti pokojninska družba naredi na zadnji delovni dan vsakega meseca. Za vsakega zavarovanca pokojninska družba vodi osebni račun za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Na osebnem računu se zbira vplačana čista premija za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, zajamčen donos in preseganje zajamčenega donosa. Osnovno obveznost pokojninske družbe predstavlja zagotavljanje zajamčenega donosa na vplačano čisto premijo. Zajamčena stopnja donosnosti po pokojninskih načrtih pokojninske družbe znaša 60 odstotkov povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom Druge finančne obveznosti Družba nima oblikovanih drugih finančnih obveznosti Obveznosti iz poslovanja Družba nima oblikovanih obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov, iz pozavarovanja in sozavarovanja ter za odmerjeni davek Ostale obveznosti Pokojninska družba izkazuje med ostalimi obveznostmi kratkoročne obveznosti (do zaposlenih in druge). Ob začetnem pripoznanju so izkazane v višini, ki izhajajo iz knjigovodskih listin, ob pogoju, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Med ostale obveznosti sodijo tudi pasivne časovne razmejitve. Med pasivnimi časovnimi razmejitvami pokojninska družba izkazuje v naprej vračunane stroške in odhodke, ki se nanašajo na poslovanje poslovnega leta, za katerega so pripravljeni računovodski izkazi. Podlaga za njihovo evidentiranje in izkazovanje so vrednosti, ki izhajajo iz poslovnih pogodb, aktivnih v poslovnem letu Prihodki Prihodki so opredeljeni kot povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju. Družba obračunava prihodke, ki izhajajo iz poslov in poslovnih dogodkov opravljanja storitev in iz finančnih naložb. Izkazani prihodki so prihodki od zavarovalnih premij, prihodki od naložb, drugi zavarovalni prihodki ter drugi prihodki. Prihodki od zavarovalnih premij predstavljajo vplačano enkratno zavarovalno premijo na kritni sklad za rentno zavarovanje. Po pridobitvi pravice do rednega prenehanja dodatnega pokojninskega varčevanja se zavarovanec lahko odloči (in pri tem izpolni predpisan obrazec) za dodatno rentno zavarovanje. Na kritnem skladu za pokojninsko varčevanje se izvede odkup celotnih sredstev in se jih nakaže na denarni račun kritnega sklada za rentno zavarovanje. Omenjena sredstva se pripoznajo kot enkratna vplačana premija in sodijo v Izkazu izida kritnega sklada za rentno zavarovanje med prihodke od zavarovalnih premij. Prihodki od naložb so sestavljeni iz prihodkov iz deležev v družbah (dividende), prihodkov od obresti, prevrednotovalnih finančnih prihodkov, drugih finančnih prihodkov in dobičkov pri odtujitvah naložb. Pokojninska družba zagotavlja ločeno evidentiranje prihodkov naložb glede na vir financiranja. Drugi zavarovalni prihodki so sestavljeni iz prihodkov od vstopnih stroškov, izstopnih stroškov in upravljavske provizije, ki pripada družbi pri upravljanju kritnega sklada. Ostali prihodki iz poslovanja se nanašajo na prihodke lastnih virov ter prihodke kritnega sklada za rentno zavarovanje. 32

33 5.4.4 Odhodki Izkazani odhodki so odhodki za škode, obratovalni stroški, med njimi so ločeno prikazani stroški pridobivanja zavarovanj, odhodki naložb, drugi zavarovalni odhodki in drugi odhodki. Čisti odhodki za škode se nanašajo na kritni sklad za rentno zavarovanje. Med čiste odhodke za škode družba uvršča medletna izplačila dodatnih pokojninskih rent, do katerih so upravičeni zavarovanci, ki so sklenili dodatno rentno zavarovanje in se odločili za mesečno, četrtletno, polletno ali letno izplačilo dodatne pokojninske rente. Obratovalni stroški so v celoti odhodki pokojninske družbe in so posledica izvajanja dejavnosti pokojninske družbe v poslovnem letu. Stroški pridobivanja zavarovanj se nanašajo na stroške, ki jih družba evidentira zaradi pogodbenih obveznosti do zavarovalnih posrednikov ali zastopnikov. Odhodki naložb so odhodki za obresti in drugi finančni odhodki, prevrednotovalni finančni odhodki in izgube pri odtujitvah naložb. Pokojninska družba zagotavlja ločeno evidentiranje odhodkov naložb glede na vir financiranja. Drugi zavarovalni odhodki so odhodki iz naslova stroškov nadzornega organa (AZN), ki bremenijo pokojninsko družbo Izkaz vseobsegajočega donosa Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi je sestavljen iz čistega dobička ali izgube poslovnega leta po obdavčitvi ter drugega vseobsegajočega donosa po obdavčitvi, ki je izračunan kot vsota naslednjih postavk: čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku prevrednotenja v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi, aktuarski čisti dobički/izgube za pokojninske programe, čisti dobički/izgube iz ponovne izmere finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, čisti dobički/izgube v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi namenjenimi prodaji, čisti dobički/izgube, ki izvirajo iz varovanja denarnih tokov pred tveganjem, pripadajoči čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja in zadržanem dobičku/izgubi v zvezni z naložbami v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunan z uporabo kapitalske metode, drugi čisti dobički/izgube drugega vseobsegajočega donosa, davek od drugega vseobsegajočega donosa Davki Pokojninska družba je zavezanec za davek na dodano vrednost in je v letu 2012 opravljala izključno dejavnost, ki je oproščena plačila davka na dodano vrednost. Pokojninska družba in pokojninski sklad sta zavezanca za davek od dohodka pravnih oseb in v skladu z 2. odstavkom 54. člena Zakona o davku od dohodka pravnih oseb plačujeta davek po stopnji 0 odstotkov od davčne osnove, zato tudi ne izkazujeta terjatev in/ali obveznosti iz naslova odloženih davkov. Prispevke in davke od prejemkov fizičnih oseb (plače, sejnine, izplačila zavarovancem ob izrednem prenehanju zavarovanja) je pokojninska družba v letu 2012 redno obračunala in tekoče poravnala. Na bilančni dan družba ne izkazuje zapadlih, a neplačanih obveznosti do države. 33

34 5.5 UVODNA POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM Pokojninska družba razkriva pomembne zneske v pojasnilih k posameznim postavkam računovodskih izkazov v nadaljevanju. Dodatno pokojninska družba razkriva še naslednje postavke: 1. podatki o nazivu in sedežu družb in zavarovalnic, v katerih je družba udeležena v kapitalu Pokojninska družba v drugih družbah in zavarovalnicah ni udeležena v kapitalu. 2. število kosovnih delnic in knjigovodska vrednost delnic Razkritje v poglavju Kapital. 3. delež dolgoročnih finančnih naložb, ki pri izdajatelju predstavljajo podrejene instrumente in obstoj listin o pravicah do udeležbe, zamenljivih obveznicah in podobnih vrednotnicah ali pravicah Pokojninska družba na dan izkazuje med lastnimi viri dolgoročno naložbo v podrejene obveznice Zavarovalnice Maribor d.d. z oznako ZVM2 v vrednosti evrov, ki ni kotirajoča, ter dolgoročno naložbo v podrejene obveznice Nove LB d.d. z oznako NLB26 v vrednosti evrov. Kritni sklad za rentno zavarovanje izkazuje med sredstvi dolgoročno naložbo v podrejene obveznice Banke Celje d.d. z oznako BCE10 v vrednosti evrov ter v podrejene obveznice Zavarovalnice Triglav d.d. z oznako ZT02 v vrednosti evrov. V sredstvih iz finančnih pogodb ter podrobneje v sredstvih v bilanci stanja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje so na dan evidentirane naslednje dolgoročne naložbe v podrejene obveznice: obveznice Nova LB, d.d. z oznako NLB26 v vrednosti evrov obveznica Zavarovalnice Triglav d.d. z oznako ZT02 v vrednosti evrov, obveznice Banke Celje d.d. z oznako BCE10 v vrednosti evrov in obveznice Zavarovalnice Maribor d.d. z oznako ZVM2 v vrednosti evrov. Drugih naložb v zamenljive obveznice in podobne vrednotnice ali pravice družba in kritni sklad ne izkazujeta. 4. celotni dolgovi družbe, pokriti z vrednostnimi papirji, ki jih je družba položila kot jamstvo, z navedbo narave in oblike vrednostnega papirja; ti podatki se morajo razkriti ločeno za vsako postavko dolgov Vrednostni papirji pokojninske družbe so na dan bremen prosti. 5. rezervacije za že nastale, a še ne prijavljene škode, ki so vključene v škodnih rezervacijah Družba nima oblikovanih rezervacij za že nastale in še ne prijavljene škode. 6. podatki o kosmati matematični rezervaciji in podatki o pozavarovalnem delu matematične rezervacije za vsak kritni sklad Pokojninska družba vodi en kritni sklad za pokojninsko varčevanje, ki je sestavljen iz: kritnega sklada kolektivnih zavarovanj z nazivom PN-PDPZ-MN-01/2000 in kritnega sklada individualnih zavarovanj z nazivom PN-PDPZ-MN-02/2001. Pokojninska družba vodi od začetka leta 2011 še drugi kritni sklad za rentno zavarovanje. 34

35 Podatki o višini matematične rezervacije, ki se izkazuje v bilanci stanja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje in kritnega sklada za rentno zavarovanje (le-ta se vključuje v bilanco stanja družbe), so razvidni iz spodnje preglednice. Tabela: Kosmata matematična rezervacija KOSMATA MATEMATIČNA REZERVACIJA Kosmata matematična rezervacija kritni sklad za rentno zavarovanje kritni sklad za pokojninsko varčevanje Znesek oddan v pozavarovanje 0 0 kritni sklad za rentno zavarovanje 0 0 kritni sklad za pokojninsko varčevanje 0 0 SKUPAJ Kosmata matematična rezervacija znaša za leto evrov in je sestavljena iz matematične rezervacije za rentno zavarovanje v deležu 1 odstotek ter iz matematične rezervacije za pokojninsko varčevanje v deležu 99 odstotkov, za leto 2011 pa evrov, ki se nanaša le na matematične rezervacije kritnega sklada za pokojninsko zavarovanje. V bilanci stanja se matematična rezervacija pojavlja v dveh postavkah. Matematična rezervacija kritnega sklada za rentno zavarovanje, ki sodi po MSRP med zavarovalne pogodbe, se prikazuje v postavki Zavarovalno-tehnične rezervacije, ki sodijo med Obveznosti do virov sredstev, medtem ko se matematična rezervacija za kritni sklad za pokojninsko varčevanje vključuje v Obveznosti iz finančnih pogodb, ker po MSRP sodi med finančne pogodbe. 7. podatki o podrejenih obveznostih Pokojninska družba na dan ni imela nobenih podrejenih obveznosti. 8. podatki o celotnem znesku sredstev in obveznosti do virov sredstev, nominiranih v tuji valuti ali z valutno klavzulo Pokojninska družba je imela na dan odstotkov sredstev izdanih in nominiranih v domači valuti evro, kot prikazuje preglednica spodaj. Tabela: Sredstva družbe, rentnega in kritnega sklada nominirana in drugih tujih valutah OPIS Sredstva nominirana družba kritni sklad za rentno zavarovanje kritni sklad za pokojninsko varčevanje Sredstva nominirana v drugih valutah družba 0 0 kritni sklad za rentno zavarovanje kritni sklad za pokojninsko varčevanje SKUPAJ Opomba: v tabeli so prikazana sredstva pokojninske družbe, kritnega sklada za rentno zavarovanje in kritnega sklada za pokojninsko varčevanje z vključenimi internimi razmerji v skupni višini evrov. Na dan pokojninska družba ni imela obveznosti nominiranih v tuji valuti ali z valutno klavzulo. 35

36 Tabela: Obveznosti družbe, rentnega in kritnega sklada nominirane in drugih tujih valutah OPIS Obveznosti nominirane družba kritni sklad za rentno zavarovanje kritni sklad za pokojninsko varčevanje Obveznosti nominirane v drugih valutah 0 0 družba 0 0 kritni sklad za rentno zavarovanje 0 0 kritni sklad za pokojninsko varčevanje 0 0 SKUPAJ Opomba: v tabeli so prikazana sredstva pokojninske družbe, kritnega sklada za rentno zavarovanje in kritnega sklada za pokojninsko varčevanje z vključenimi internimi razmerji v skupni višini evrov. 9. terjatve iz naslova upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada Pokojninska družba ne upravlja nobenega vzajemnega pokojninskega sklada in posledično nima obveznosti za plačilo razlike do zajamčenega donosa vzajemnega pokojninskega sklada. 10. prikaz sredstev in obveznosti za vsak kritni sklad, izdelan po predpisani shemi, ki je priloga tega sklepa (Priloga 2: Prikaz sredstev in obveznosti kritnega sklada) Prikaz sredstev in obveznosti po Prilogi 2 za Kritni sklad za pokojninsko varčevanje družba prikazuje v Prilogi 2 k temu letnemu poročilu. Prikaz sredstev in obveznosti po Prilogi 2 za Kritni sklad za rentno zavarovanje družba prikazuje Prilogi 2 k temu letnemu poročilu. 11. konsolidirani računovodski izkazi in pojasnila Pokojninska družba nima povezanih oseb in v letu 2012 ni bila odvisna družba v smislu zavezanosti k izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov in pojasnil za potrebe konsolidacije Moje naložbe d.d. Družba tudi nima odvisnih družb. Pokojninska družba se vključuje kot pridružena družba v finančno skupino, ki jo obvladuje Nova KBM d. d. Maribor, Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor, pri čemer je krovna družba Nova KBM, d.d. lastnik 45 odstotkov vseh izdanih delnic pokojninske družbe. Konsolidirano letno poročilo za skupino sestavi Nova KBM d.d. in ga je moč pridobiti na zgoraj navedenem sedežu. Zavarovalnica Maribor, ki je tudi lastnik Moje naložbe je prav tako vključena v skupino NKBM kot pridružena družba. Skupni stroški, ki jih je družba poravnala do Nove KBM, d.d. v letu 2012 zajemajo provizijo za posredovanja pri sklepanju pokojninskih zavarovanj (140 evrov, od tega znašajo odprte postavke 35 evrov), provizijo pri posredovanju pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev (4.164 evrov, od tega znašajo odprte postavke 456 evrov), stroške plačilnega prometa (1.163 evrov, od tega znašajo na dan odprte postavke 99 evrov) in telefonske stroške najetih telefonskih linij (573 evrov, od tega znašajo odprte postavke 101 evrov). Nova KBM, d.d. redno plačuje premije za dodatno pokojninsko zavarovanje za svoje zaposlene. Pokojninska družba spada kot pridružena družba tudi v zavarovalniško skupino Pozavarovalnice Sava, d.d., Dunajska 56, 1000 Ljubljana, pri čemer je ta lastnik 20 odstotkov vseh izdanih delnic pokojninske družbe in družbo vključuje kot pridruženo družbo v konsolidirane računovodske izkaze. Pokojninska družba ni imela transakcij z omenjeno družbo. 36

37 12. prihodke in odhodke ter finančni rezultat poslovnih enot v tujini Družba nima poslovnih enot v tujini. 13. izkaz izida kritnega sklada za vsak kritni sklad, izdelan po predpisanih shemah, ki so priloga tega sklepa (Priloga 2: Izkazi izida kritnih skladov) Izkaz izida kritnega sklada izdelan po Prilogi 2 za kritni sklad za pokojninsko varčevanje družba predstavlja v Prilogi 2 k temu letnemu poročilu. Izkaz izida kritnega sklada izdelan po Prilogi 2 za kritni sklad za rentno zavarovanje družba predstavlja v Prilogi 2 k temu letnemu poročilu. 14. prihodke in odhodke iz naslova upravljanja vzajemnih pokojninskih skladov, ki jih je zavarovalnica prikazala v izračunu čistega izida zavarovalnice Družba ni upravljala vzajemnih pokojninskih skladov. 15. pomembnejši dogodki po datumu bilance stanja, ki vplivajo na izdelane računovodske izkaze ter davčne obveznosti družbe Po datumu bilance stanja ni bilo pomembnejših dogodkov, ki vplivajo na izdelane računovodske izkaze za poslovno leto 2012 in davčne obveznosti družbe. Dne je stopil v veljavo nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). ZPIZ-2 ne posega v izdelane računovodske izkaze ter davčne obveznosti družbe, spreminja pa v določenih delih dodatno pokojninsko zavarovanje. Spremembe se bodo deloma izrazile v letu 2013 (prehodne določbe glede izplačevanja odkupnih vrednosti, ki temeljijo na vplačanih premijah do ) ter delno v kasneje oziroma po spremembah pokojninskih načrtov, ki se bodo morali v prehodnem obdobju dveh let prilagoditi ZPIZ-2. 37

38 5.6 POJASNILA K BILANCI STANJA Pokojninska družba razkriva posamezne bilančne postavke v skladu z interno opredelitvijo pomembnosti in v skladu z zahtevami MSRP in ZGD Neopredmetena dolgoročna sredstva Družba ima na dan v poslovnih knjigah evidentirana neopredmetena dolgoročna sredstva v višini evrov in sicer: dolgoročne premoženjske pravice in druga neopredmetena dolgoročna sredstva. Družba v letu 2012 ni imela novih nabav programske opreme. Naslednja preglednica prikazuje spremembe neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letu Tabela: Gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev GIBANJE NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV DRUGA NEOPREDMETENA SREDSTVA SKUPAJ Nabavna vrednost: Stanje Povečanje Zmanjšanje Prevrednotovanje Stanje Popravek vrednosti: Stanje Povečanje Zmanjšanje Amortizacija Prevrednotovanje Stanje Neodpisana vrednost: Stanje Stanje Nabave opreme v letu 2011 se nanašajo na programsko opremo. V letu 2012 novih nabav ni bilo. Amortizacija je obračunana v višini evrov. Metoda obračuna amortizacije se v letu 2012 ni spreminjala. Družba na dan ni imela pravnih omejitev na neopredmetenih dolgoročnih sredstvih. 38

39 5.6.2 Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva so na dan znašala evrov. Glede na leto 2011 so višja za 14 odstotkov, kar je posledica uporabe računalniške opreme. Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2012 prikazuje preglednica. Tabela: Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev GIBANJE OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV OPREMA IN DROBNI SKUPAJ INVENTAR Nabavna vrednost: Stanje Povečanje Zmanjšanje Prevrednotovanje Stanje Popravek vrednosti: Stanje Povečanje Zmanjšanje Amortizacija Prevrednotovanje Stanje Neodpisana vrednost: Stanje Stanje Nabave opreme v letu 2012 se nanašajo na opremo (osebni avtomobil, dodatni prostor na strežniku, pisarniška oprema). Zmanjšanje opreme se nanaša na izločitev in odpis neuporabnih osnovnih sredstev.. Amortizacija je obračunana v višini evrov. Metoda obračuna amortizacije se v letu 2012 ni spreminjala. Družba na dan ni imela pravnih omejitev na opredmetenih osnovnih sredstvih Finančne naložbe v družbah v skupini in v pridruženih družbah ter ostale finančne naložbe Finančne naložbe sredstev lastnih virov in kritnega sklada za rentno zavarovanje družba predstavlja v nadaljevanju. Finančne naložbe se delijo na: finančne naložbe v družbah v skupini in pridruženih družbah ter ostale finančne naložbe. Finančne naložbe so predstavljene glede na ročnost na dolgoročne in kratkoročne. Istočasno so finančne naložbe predstavljene glede na metode vrednotenja na: finančne naložbe izmerjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, finančne naložbe vrednotene v posesti do zapadlosti, finančne naložbe v terjatve in posojila ter finančne naložbe razpoložljive za prodajo. 39

40 Med finančnimi naložbami se izkazujejo finančne naložbe lastnih virov sredstev v dolžniške vrednostne papirje Zavarovalnice Maribor, ki je pridružena družba Nove KBM v višini evrov ter v depozite in certifikate o depozitu v skupnem znesku evrov. Med finančnimi naložbami se izkazujejo tudi finančne naložbe kritnega sklada za rentno zavarovanje v obveznico Nove KBM z oznako KBM9 v skupnem znesku evrov, v depozite pri Novi KBM v znesku , katere pridružena družba je Moja naložba, in Poštni banki Slovenije, odvisni družbi Nove KBM, v skupnem znesku evrov Dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe Glede na ročnost so finančne naložbe v glavni knjigi razvrščene na dolgoročne in kratkoročne naložbe. Dolgoročne finančne naložbe, ki v celoti zapadejo v obdobju, krajšem od leta dni in dolgoročne finančne naložbe, ki prenehajo biti dolgoročne, zaradi spremenjenega položaja dolžnikov, se izkažejo kot kratkoročne naložbe. V nadaljevanju družba predstavlja strukturo finančnih naložb po ročnosti na dan Tabela: Struktura finančnih naložb po ročnosti OPIS STANJE STANJE Dolgoročne finančne naložbe družba kritni sklad za rentno zavarovanje Kratkoročne finančne naložbe družba kritni sklad za rentno zavarovanje SKUPAJ Finančne naložbe so se glede na konec leta 2011 povečale za indeks 113. Strukturo finančnih naložb lastnih virov in naložbe kritnega sklada za rentno zavarovanje po vrsti naložbe na dan prikazujejo naslednja tabela. Tabela: Struktura finančnih naložb STRUKTURA FINANČNIH NALOŽB VREDNOST na dan DELEŽ v % VREDNOST na dan DELEŽ Obveznice družba kritni sklad za rentno zavarovanje Drugi dolžniški vrednostni papirji družba kritni sklad za rentno zavarovanje Certifikati o depozitu družba kritni sklad za rentno zavarovanje Depoziti družba kritni sklad za rentno zavarovanje Delnice in kuponi vzajemnih skladov družba v % 40

41 kritni sklad za rentno zavarovanje SKUPAJ Največji delež finančnih naložb je v obveznicah. Skupni delež dolžniških vrednostnih papirjev v strukturi finančnih naložb znaša 76 odstotkov. 97 odstotkov naložb je razvrščenih med dolgoročne naložbe, 3 odstotke naložb je razvrščenih v kratkoročne naložbe. Med kratkoročne naložbe se uvrščajo dolžniški vrednostni papirji, ki imajo manj kot leto dni do unovčitve ter ostali kratkoročni vrednostni papirji razpoložljivi za prodajo ali vrednoteni preko poslovnega izida, kamor sodijo delnice in kuponi vzajemnih skladov. Struktura finančnih naložb na dan glede na valuto je predstavljena v nadaljevanju. Tabela: Valutna struktura finančnih naložb OPIS VREDNOST DELEŽ % Naložbe družba kritni sklad za rentno zavarovanje Naložbe v drugih tujih valutah družba 0 0 kritni sklad za rentno zavarovanje SKUPAJ Družba spremlja vse vrste tveganj na področju naložb. Razkritja v zvezi s tveganji pokojninska družba podaja v poslovnem delu letnega poročila. V nadaljevanju družba predstavlja gibanja dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb lastnih virov ter gibanja dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb kritnega sklada za rentno zavarovanje v letu Tabela: Gibanja dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb GIBANJA FINANČNIH NALOŽB STANJE POVEČANJA ZMANJŠANJA STANJE V LETU V LETU Dolgoročne finančne naložbe družba kritni sklad za rentno zavarovanje Kratkoročne finančne naložbe družba kritni sklad za rentno zavarovanje SKUPAJ Na začetku leta je znašalo stanje finančnih naložb evrov, nakupi oziroma prodaje so znašali skupaj evrov, prevrednotenje je negativno vplivalo na stanje finančnih naložb in je znašalo evrov, končno stanje finančnih naložb je znašalo evrov. V nadaljevanju še dodatno družba razkriva stanja prevrednotovalnih popravkov naložb iz naslova prevrednotenja na pošteno/odplačno vrednost na dan Tabela: Stanja popravkov naložb na dan POŠTENA / NABAVNA STANJE ODPLAČNA VRSTA NALOŽBE - STANJE VREDNOST POPRAVKOV VREDNOST Dolgoročne finančne naložbe družba

42 kritni sklad za rentno zavarovanje Kratkoročne finančne naložbe družba kritni sklad za rentno zavarovanje SKUPAJ Stanje popravkov v zgornji tabeli je prikazano po vrsti naložbe (ali gre za družbo ali za kritni sklad za rentno zavarovanje). Dodatno pa je v naslednji tabeli Struktura finančnih naložb glede na vrednotenje še ločeno prikazano vrednotenje omenjenih naložb, in sicer koliko je vrednotenih po odplačni in koliko po pošteni vrednosti. Stanje popravkov izvira pri dolgoročnih finančnih naložbah iz dolžniških vrednostnih papirjev, pri kratkoročnih finančnih naložbah pa iz lastniških vrednostnih papirjev Finančne naložbe razpoložljive za prodajo, izmerjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ali/in v posesti do zapadlosti Sredstva lastnih virov so po notranjih aktih družbe definirana kot finančne naložbe razpoložljive za prodajo ali v posesti do zapadlosti. Sredstva kritnega sklada za rentno zavarovanje so po notranjih aktih družbe definirana kot finančne naložbe izmerjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ali v posesti do zapadlosti. Metode vrednotenja postavk za finančne naložbe razpoložljive za prodajo, izmerjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ali/in v posesti do zapadlosti so opisane na strani 27 tega Letnega poročila. Tabela: Struktura finančnih naložb glede na vrednotenje OPIS STANJE STANJE Finančne naložbe razpoložljive za prodajo družba kritni sklad za rentno zavarovanje 0 - Finančne naložbe vrednotene do zapadlosti družba kritni sklad za rentno zavarovanje Finančne naložbe izmerjene po pošteni vrednosti preko PI družba 0 - kritni sklad za rentno zavarovanje SKUPAJ odstotkov finančnih naložb je vrednotenih kot razpoložljivih za prodajo, 7 odstotkov finančnih naložb je vrednotenih po odplačni vrednosti do zapadlosti, 10 odstotkov finančnih naložb pa je izmerjen po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Strukturo finančnih naložb razpoložljivih za prodajo po vrsti naložbe na dan prikazuje naslednja preglednica. 42

43 Tabela: Struktura finančnih naložb lastnih virov (razpoložljivih za prodajo) VRSTA RZP NALOŽBE - LASTNI VIRI STANJE VREDNOST DELEŽ v % Obveznice Delnice SKUPAJ Struktura finančnih naložb lastnih virov razpoložljivih za prodajo je sestavljena v skladu z naložbeno politiko družbe. 98 odstotkov naložb je sestavljenih iz finančnih naložb s fiksnim donosom (dolžniški vrednostni papirji). Struktura finančnih naložb kritnega sklada za rentna zavarovanja je sestavljena v skladu z naložbeno politiko kritnega sklada. V letu 2012 je pokojninska družba izvedla slabitev vrednostnih papirjev razpoložljivih za prodajo preko poslovnega izida v višini evrov, slabitve se nanašale na tržne lastniške in dolžniške vrednostne papirje. Družba je tudi krepila dolžniške vrednostne papirje razpoložljive za prodajo v višini evrov. Prevrednotenje na pošteno vrednost finančnih naložb, financiranih iz lastnih virov, razporejenih v skupino finančnih naložb razpoložljivih za prodajo, se neposredno evidentira v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. Tabela: Primerjava odplačne in poštene vrednosti FINANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI, KI NISO IZKAZANA PO POŠTENI VREDNOSTI Odplačna vrednost Poštena vrednost (tržna) Odplačna vrednost Poštena vrednost (tržna) Finančna sredstva v posesti do zapadlosti družba kritni sklad za rentno zavarovanje Posojila in terjatve družba kritni sklad za rentno zavarovanje Finančna sredstva Posojila družba kritni sklad za rentno zavarovanje Izdane obveznice družba kritni sklad za rentno zavarovanje Finančne obveznosti Tabela: Hierarhija ugotavljanja poštene vrednosti SREDSTVA MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI Finančna sredstva izmerjena po Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 pošteni vrednosti preko poslovnega izida - lastniški vrednostni papirji dolžniški vrednosti papirji

44 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo lastniški vrednostni papirji dolžniški vrednostni papirji SKUPAJ FINANČNA SREDSTVA V Nivoju 1 so prikazane naložbe, za katere se poštena vrednost ugotavlja na podlagi tržnih podatkov. Družba v letu 2012 ni izvedla prenosov med 1. in 2. nivojem, kjer bi ugotavljala pošteno vrednost na podlagi tržnih podatkov za podobne finančne instrumente. Finančne naložbe v 3. nivoju so vrednotene po nabavni vrednosti, zmanjšane za slabitve ali povečane za krepitve, pri katerih se vrednost in potreba po slabitvi in krepitvi preverjata z modelom vrednotenja. V letu 2012 so bile potrebne slabitve ali krepitve teh naložb, ki so predstavljene pred zgornjimi tabelama. Družba vrednoti tudi evrov depozitov kritnega sklada za rentno zavarovanje po odplačni vrednosti Družba podrobno razkriva upravljanje z zavarovalnimi in finančnimi tveganji v poglavju 10 Opis glavnih tveganj in negotovosti. To poglavje je sestavni del računovodskega dela letnega poročila in vsebuje razkritja v pripravljena v skladu z MSRP Sredstva iz finančnih pogodb V to kategorijo sodijo sredstva kritnega sklada, ki jih upravlja v korist zavarovancev družbe. Sredstva kritnega sklada so sestavljena iz: naložb v nepremičnine in finančne naložbe, terjatev in denarja in denarnih ustreznikov. Postavke družba razkriva na naslednji tabeli. Tabele: Struktura sredstev iz finančnih pogodb v bilanci stanja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje SREDSTVA IZ FINANČNIH POGODB Naložbe v nepremičnine in finančne naložbe naložbene nepremičnine 0 0 finančne naložbe v družbah v skupini in v pridruženih družbah 0 0 druge finančne naložbe Terjatve terjatve do zavarovalcev druge terjatve Denar in denarni ustrezniki SKUPAJ V BILANCI STANJA KRITNEGA SKLADA Interna razmerja med družbo in kritnim skladom SKUPAJ V BILANCI STANJA V skladu s stališčem Agencije za zavarovalni nadzor družba interna razmerja med kritnimi skladi in družbo izloča na zbirni bilanci stanja družbe. Interna razmerja med družbo in kritnim skladom za pokojninsko varčevanje, ki sodi med finančne pogodbe, znašajo 281 evrov in terjatve kritnega sklada za pokojninsko varčevanje iz naslova stroškov tujega posrednika, kar poravna družba. 44

45 V letu 2011 je bil znesek drugih terjatev kritnega sklada za pokojninsko varčevanje vrednostno pomemben, zato je družba stališče o izločanju internih razmerij implementirala pri poročanju na in ga ohranila pri poročanju za obdobje, ki se je končalo Dodatna razkritja so predstavljena v poglavju Pojasnila k sredstvom kritnega sklada Sredstva iz finančnih pogodb so v letu 2012 ostala na ravni leta Delež finančnih naložb zajema 94 odstotkov celotnih sredstev, ostalo predstavljajo terjatve ter denar in denarni ustrezniki. Terjatve so se v strukturi sredstev kritnega sklada glede na predhodno leto znižale zaradi vzpostavljenih terjatev kritnega sklada do družbe za vračilo transferja v letu Med finančnimi naložbami predstavljajo edino postavko druge finančne naložbe, ki jih družba razkriva še podrobneje v naslednji tabeli. Tabele: Struktura drugih finančnih naložb glede na vrsto naložbe STRUKTURA DRUGIH FINANČNIH NALOŽB Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom in kuponi vzajemnih skladov Dolžniški vrednostni papirji s stalnim donosom Deleži v investicijskih skladih 0 Depoziti pri bankah SKUPAJ Tabela: Valutna struktura finančnih naložb OPIS VREDNOST DELEŽ % Naložbe Naložbe v drugih tujih valutah SKUPAJ Glede na ročnost so finančne naložbe v bilanci stanja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje razvrščene na dolgoročne in kratkoročne naložbe. Dolgoročne finančne naložbe so predvsem naložbe v dolžniške vrednostne papirje s stalnim donosom. Dolgoročne finančne naložbe so naložbe, ki v celoti zapadejo v obdobju, krajšem od leta dni ter naložbe, ki prenehajo biti dolgoročne, zaradi spremenjenega položaja dolžnikov, se izkažejo kot kratkoročne naložbe. Kratkoročne finančne naložbe so predvsem naložbe v lastniške vrednostne papirje (delnice). Druge finančne naložbe glede na ročnost so razvrščene kot prikazuje spodnja tabela. Tabela: Struktura finančnih naložb po ročnosti STRUKTURA FINANČNIH NALOŽB STANJE STANJE Dolgoročne finančne naložbe Kratkoročne finančne naložbe SKUPAJ Gibanje drugih finančnih naložb med letom je podano v spodnji tabeli. Tabela: Gibanje drugih finančnih naložb glede na ročnost GIBANJA FINANČNIH NALOŽB - KRITNI SKLAD STANJE POVEČANJA ZMANJŠANJA STANJE V LETU V LETU Dolgoročne finančne naložbe

46 Kratkoročne finančne naložbe SKUPAJ V razkritjih družba prikazuje tudi razvrstitve naložb v skladu z MSR 39 in sicer so naložbe kritnega sklada razvrščene v dve kategoriji: finančne naložbe vrednotene do zapadlosti in finančne naložbe vrednotene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. V nadaljevanju družba predstavlja tabelo razvrstitve finančnih naložb kritnega sklada glede na ročnost. Tabela: Druge dolgoročne finančne naložbe glede na kategorijo vrednotenja DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE - KRITNI SKLAD na dan na dan Finančne naložbe v posesti do zapadlosti Posojila in terjatve (Depoziti pri bankah) Finančne naložbe izkazane po pošteni vrednosti skozi poslovni izid SKUPAJ Na dan sodijo med finančne naložbe v posesti do zapadlosti kotirajoči in nekotirajoči dolžniški vrednostni papirji. Slednji (nekotirajoči) znašajo evrov. Na dan sodijo med finančne naložbe izkazane po pošteni vrednosti skozi poslovni izid kotirajoči in nekotirajoči dolžniški vrednostni papirji. Slednji predstavljajo evrov. Tabela: Druge kratkoročne finančne naložbe glede na kategorijo vrednotenja KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE - KRITNI SKLAD na dan na dan Finančne naložbe v posesti do zapadlosti Posojila in terjatve (Depoziti pri bankah) Finančne naložbe izkazane po pošteni vrednosti skozi poslovni izid SKUPAJ Tabela: Primerjava odplačne in poštene vrednosti FINANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI, KI NISO IZKAZANA PO POŠTENI VREDNOSTI Odplačna vrednost Poštena vrednost Odplačna vrednost Poštena vrednost Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Posojila in terjatve (Depoziti pri bankah) Finančna sredstva Posojila Izdane obveznice Dne je kritni sklad za pokojninsko varčevanje izkazal slabitev naložbe v obveznic Grčije z oznako GGB2.9 07/25. Obveznice so bile oslabljene na ceno 50,00, učinek slabitve pa je bila izguba v višini evrov. V februarju so bile obveznice Grčije dodatno oslabljene na ceno 46,50. Učinek slabitve je bila izguba v višini evrov. V mesecu marcu so bile obveznice zamenjane za 3 obveznice Evropskega sklada za finančno stabilnost (EFSF) ter 20 obveznic Grčije z različno 46

47 ročnostjo in spremenljivim kuponom. Takoj po pridobitvi je kritni sklad grške državne obveznice odprodal v celoti. Učinek oslabitve naložb v netržne delnice z oznako BCEP, BCER in NLB, ki jih ima v portfelju kritni sklad za pokojninsko varčevanje, je bila izguba v višini evrov. Krepitev ali slabitev netržnih in nelikvidnih obveznic na ta dan ni bilo. Dne izdajatelj obveznice NOVAKR VAR 10/49 vrednostnega papirja ni odpoklical. Družba je ugotovila, da je bila na dan obveznica NOVAKR VAR 10/49 neustrezno razvrščena med finančne naložbe v posesti do zapadlosti na družbi in na kritnem skladu za pokojninsko zavarovanje. Znesek napake je na dan znašal 0,49 odstotka portfelja vrednostnih papirjev kritnega sklada za pokojninsko varčevanja in naložb iz naslova lastnih virov sredstev. Družba ocenjuje, da se zaradi nematerialne napake vrednostni popravek napake za nazaj ne izvede in hkrati ni pomemben. Dodatno je dne je kritni sklad za pokojninsko zavarovanje slabil obveznico Nove KBM z oznako NOVAKR VAR 10/49 na ceno 75 odstotkov nominalne vrednosti. Podlaga za slabitev je bila ponudba izdajatelja za predčasni dokup obveznic, ki sta jo družba in sklad tudi sprejela. Glede na prevrednotenje je kritni sklad izkazal evrov izgube. Pri kritnem skladu za pokojninsko varčevanje so bile oslabljene netržne delnice z oznako NLB in BCER v skupni višini evrov. S prevrednotenjem netržnih in nelikvidnih obveznic je sklad ustvaril dobiček v višini evrov. V letu 2012 so bile izvedene tudi slabitve in krepitve obveznic, vrednotenih preko poslovnega izida v skladu z usmeritvami. Krepitve so skupaj znašale evrov, slabitve z obveznico republike Grčije in NOVOKR pa evrov. Prav tako niso bili evidentirani poslovni dogodki prerazvrstitve teh naložb v druge skupine naložb. V letu 2012 ni bilo evidentiranih finančnih naložb v posesti do zapadlosti, ki bi zapadle in bile hkrati neudenarljive. Pokojninska družba na podlagi vseh razpoložljivih informacij meni, da bodo obveznosti iz naslova finančnih pogodb, ki bodo zapadale v letu 2012 lahko pokrite iz naslova redno zapadlih naložb iz skupine do zapadlosti in ostalih skupin naložb, ki niso opredeljene v posesti do zapadlosti, ter tekočih prilivov premij. Tabela: Hierarhija ugotavljanja poštene vrednosti SREDSTVA IN OBVEZNOSTI MERJENE PO POŠTENI VREDNOSTI Nivo 1 Nivo 2 Nivo Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida lastniški vrednostni papirji dolžniški vrednostni papirji Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo lastniški vrednostni papirji dolžniški vrednostni papirji V Nivoju 1 so prikazane naložbe, za katere se poštena vrednost ugotavlja na podlagi tržnih podatkov. Družba v letu 2012 ni izvedla prenosov med 1. in 2. nivojem, kjer bi ugotavljala pošteno vrednost na podlagi tržnih podatkov za podobne finančne instrumente. 47

48 Finančne naložbe v 3. nivoju so vrednotene po nabavni vrednosti, zmanjšane za slabitve in krepitve, pri katerih se vrednost in potreba po slabitvi preverjata z modelom vrednotenja. Netržnih lastniških vrednostnih papirjev (Nivo 3) je bilo na dan za evrov, njihova slabitev v poslovnem letu 2012 pa je znašala evrov. Družba podrobno razkriva upravljanje s finančnimi tveganji v poglavju 10 Opis glavnih tveganj in negotovosti. To poglavje je sestavni del računovodskega dela letnega poročila in vsebuje razkritja v pripravljena v skladu z MSRP Terjatve Na dan pokojninska družba nima dolgoročnih terjatev. Druge kratkoročne terjatve so terjatve v višini evrov. V letu 2012 je bilo potrebno pripoznanje popravkov vrednosti terjatev. Družba je v letu 2012 izkazovala nezapadle terjatve v višini evrov do Prve osebne zavarovalnice za plačilo izstopnih stroškov pri prenosu sredstev kolektivnega zavarovanja. Terjatev je družba slabila preko poslovnega izida in jo odpisala, ker ni bila plačana več kot leto dni. Tabela: Gibanje odpisa terjatev GIBANJA ODPISA TERJATEV STANJE POVEČANJA ZMANJŠANJA STANJE družba kritni sklad za rentno zavarovanje SKUPAJ Kritni sklad za rento zavarovanje ima terjatve do družbe za provizijo tujega brokerja. Tabela: Struktura terjatev DRUGE TERJATVE Druge terjatve do podjetij v skupini 0 0 družba - - kritni sklad za rentno zavarovanje do pridruženih podjetij 0 0 družba - - kritni sklad za rentno zavarovanje do drugih družba kritni sklad za rentno zavarovanje SKUPAJ V bilanci stanja na dan se terjatve in obveznosti iz internih razmerij netirajo oziroma ne prikazujejo. V skladu s stališčem Agencije za zavarovalni nadzor družba interna razmerja med kritnimi skladi in družbo izloča. Družba ima do kritnega sklada za pokojninsko varčevanje odprte terjatve za vstopne stroške v višini evrov ter terjatve za upravljavsko provizijo v višini evrov ter do kritnega sklada za rentno zavarovanje odprte terjatve za izplačilo udeležbe na dobičku. Tabela: Interna razmerja med družbo in kritnimi skladi INTERNA RAZMERJA MED DRUŽBO IN KRITNIMI SKLADI Terjatve družbe do kritnega sklada za pokojninsko varčevanje

49 Terjatve družbe do kritnega sklada za rentno zavarovanje SKUPAJ INTERNE TERJATVE V letu 2010 je bil znesek drugih terjatev kritnega sklada za pokojninsko varčevanje z vidika računovodskih izkazov kot celote vrednostno manj pomemben, zato je družba stališče o izločanju internih razmerij implementirala pri poročanju na Druga sredstva Med druga sredstva družba uvršča kratkoročne aktivne časovne razmejitve. Med kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami so izkazani drugi kratkoročno odloženi stroški v višini evrov. Indeks povečanja glede na preteklo leto znaša 156. Tabela: Stanje AČR STANJE AKTIVNIH ČASOVIH RAZMEJITEV Aktivne časovne razmejitve družba kritni sklad za rentno zavarovanje - - SKUPAJ Denar in denarni ustrezniki Družba ima ločen transakcijski račun za sredstva pokojninske družbe ter za sredstva kritnega sklada za rentno zavarovanje. Pokojninska družba nima deviznih računov pri bankah. Kritni sklad za rentno zavarovanje nima deviznih računov pri bankah. Plačilni promet s tujino se je za pokojninsko družbo v letu 2012 izvajal posredno, preko banke (pokojninska družba je v tujini posredno vršila plačila fakture za spremljavo trgovanja v tujini Thomson Reuters ter naročnino na strokovni časopis). Plačilni promet s tujino se je za kritni sklad za rentno zavarovanje v letu 2012 izvajal posredno, preko banke skrbnice (denarne poravnave trgovanja z vrednostnimi papirji). Blagajniškega poslovanja pokojninska družba nima. Stanje denarnih sredstev je v bilanci stanja sestavljeno iz sredstev na transakcijskem računu in sredstev pri bankah na odpoklic, kjer je omogočeno črpanje sredstev takoj. Na dan družba razkriva denarna sredstva v naslednji preglednici. Tabela: Stanje denarnih sredstev VRSTA DENARJA Transakcijski račun družba kritni sklad za rentno zavarovanje Denar pri bankah na odpoklic družba

50 kritni sklad za rentno zavarovanje SKUPAJ Kapital Družba razkriva pod tem poglavjem vse sestavine kapitala iz Bilance stanja in sicer: osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja, zadržani čisti poslovni izid in čisti poslovni izid poslovnega leta. Osnovni kapital družbe je razdeljen na kosovne delnice, saj je družba organizirana kot delniška družba. Delnice (oznaka MPDR) so vpisane v register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD Centralna klirinško depotna družba d.d., Ljubljana. Delnice so prosto prenosljive in se prenašajo s preknjižbo med računi imetnikov v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev v skladu z zakonom. Lastniški deleži v kapitalu družbe na dan so razvidni iz naslednje preglednice. Tabela: Lastniški deleži v kapitalu družbe IMETNIK DELNIC ŠT. DELNIC NA DAN DELEŽ V KAPITALU ŠT. DELNIC NA DAN DELEŽ V KAPITALU NOVA KBM, d.d., Maribor % % ZAVAROVALNICA MARIBOR, d.d., Maribor % % POZAVAROVALNICA SAVA d.d., Ljubljana % % MERKUR ZAVAROVALNICA d.d., Ljubljana % % ZAVAROVALNICA TILIA, d.d. KRITNO PREMOŽENJE, Novo Mesto 755 5% 755 5% SKUPAJ % % Knjigovodska vrednost delnice na dan znaša 440 evrov. Glede na je višja za 3 odstotke. Knjigovodske vrednosti delnic po posameznih letih na dan prikazuje spodnja preglednica. Knjigovodska vrednost delnice za leta pred , ko je bil prevzet evro, je preračunana v evre na podlagi zadnjega znanega srednjega tečaja Banke Slovenije na presečni dan. Tabela: Knjigovodska vrednost delnic OPIS KV delnice 440,16 425,89 414,51 360,63 307,86 323,12 308,13 246,79 242,07 279,48 328,50 416,25 473,57 Spremembe sestavin in višine kapitala je potrebno brati skupaj z Izkazom sprememb lastniškega kapitala. Struktura kapitala na dan je razvidna iz naslednje preglednice. 50

51 Tabela: Struktura kapitala OPIS KAPITAL Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Zadržani dobički Presežek iz prevrednotenja Prenesena izguba 0 0 Tekoči rezultat Primanjkljaj iz prevrednotenja v višini evrov predstavlja razliko med povprečno nabavno in tržno vrednostjo dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev, ki kotirajo na organiziranih trgih doma in v tujini in so v lasti pokojninske družbe. Oblikovan primanjkljaj je posledica uporabljene metode vrednotenja finančnih naložb pokojninske družbe, to je metode vrednotenja po pošteni ceni preko izkaza vseobsegajočega donosa (finančne naložbe razpoložljive za prodajo), kjer se nerealizirane spremembe poštene vrednosti naložb pripoznavajo preko izkaza vseobsegajočega donosa in so odražene v saldu postavke v kapitalu. Kapitalske rezerve izvirajo iz revalorizacije kapitala, ki so se s spremembami računovodskih izkazov in prikaza sestavin kapitala prikazale kot kapitalske rezerve (prvič za poslovno leto 2006), torej iz naslova odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Kapitalske rezerve niso izplačljive Prikaz bilančnega dobička ali bilančne izgube Pokojninska družba je v letu 2012 ustvarila pozitiven čisti poslovni izid v višini evrov. Družba bo predlagala skupščini, da 5 odstotkov, to je evrov razporedi v povečanje zakonskih rezerv, bilančni dobiček v višini evrov se razporedi za prenos v naslednje leto. Tabela: Izkaz bilančnega dobička oziroma bilančne izgube PODATKI IZ IZKAZA BILANČNEGA DOBIČKA / BILANČNE IZGUBE a) Čisti poslovni izid poslovnega leta b) Preneseni čisti dobiček/prenesena čista izguba rezultat tekočega leta po veljavnih standardih prilagoditev na nove računovodske standarde 0 0 c) Zmanjšanje rezerv iz dobička 0 0 č) Povečanje rezerv iz dobička po sklepu uprave povečanje varnostnih rezerv - povečanje zakonskih rezerv povečanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže - povečanje statutarnih rezerv d) Povečanje drugih rezerv po sklepu uprave in nadzornega sveta 0 0 e) Bilančni dobiček (a + b + c - č -d), ki ga skupščina razporedi na delničarje v druge rezerve za prenos v naslednje leto za druge namene 0 0 Bilančna izguba 0 0 Uprava družbe bo skupščini delničarjev predlagala razporeditev bilančnega dobička za prenos v naslednje leto. 51

52 Kapitalska ustreznost V letu 2012 je bila pokojninska družba kapitalsko ustrezna. Kapitalska ustreznost na dan je razvidna iz spodnje preglednice. Število delnic in delež v kapitalu je opisan v poglavju Kapital. Tabela: Izkaz kapitalske ustreznosti IZKAZ KAPITALSKE USTREZNOSTI Razpoložljivi kapital zavarovalnice Zahtevani minimalni kapital KAPITALSKA USTREZNOST Zavarovalno-tehnične rezervacije Zavarovalno-tehnične rezervacije se nanašajo na matematične rezervacije zavarovancev, ki so vključeni v kritni sklad za rentno zavarovanje. V kritni sklad za rentno zavarovanje se v enkratnem znesku vplača odkupna vrednost z osebnega računa, ki ga ima zavarovanec v kritnem skladu za pokojninsko varčevanje, ob upoštevanju vseh pogojev, ki so potrebni za redno prenehanje pokojninskega zavarovanja. Pri rednem prenehanju pokojninskega varčevanja in pristopu zavarovanca k rentnemu zavarovanju, se izvede odkup z osebnega računa, sredstva pa se prenakažejo na transakcijski račun kritnega sklada za rentno zavarovanje. Nakazilo se obravnava kot enkratno nakazilo zavarovalne premije, ki se knjiži na nov osebni račun zavarovanca za rentno zavarovanje. Hkrati se oblikujejo matematične rezervacije, ki se spreminjajo ob izplačilu rente ter drugih pogojih, zapisanih v zavarovalni pogodbi in zavarovalno tehničnih osnovah za dodatne pokojninske rente. Obveznosti iz zavarovalno-tehničnih rezervacij so v pretežni meri dolgoročne. Gre za obveznosti iz matematičnih rezervacij oziroma so to obveznosti, ki jih ima družba do zavarovancev za dodatno rentno zavarovanje, ki imajo sklenjene zavarovalne pogodbe. Družba trenutno nima sklenjenih pozavarovalni pogodb, saj so v danem trenutku tveganja iz sklenjenih zavarovanj nepomembna in jih družba v celoti obvladuje. Tabela: Obveznosti iz zavarovalno-tehničnih rezervacij OBVEZNOSTI IZ ZVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ Kosmata matematična rezervacija Znesek oddan v pozavarovanje 0 SKUPAJ Na dan je kritni sklad za rentno zavarovanje imel za evrov matematičnih rezervacij na kritnem skladu za rentno zavarovanje. Matematične rezervacije ob sklenitvi dodatnega rentnega zavarovanja so enake enkratnemu prenosu sredstev v obliki odkupne vrednosti iz kritnega sklada za pokojninsko zavarovanje. Izplačane škode v obliki dodatnih pokojninskih rent pa nato zmanjšujejo matematične rezervacije. V nadaljevanju družba predstavlja gibanja matematičnih rezervacij na kritnem skladu za rentno zavarovanje. 52

53 Tabela: Gibanje matematičnih rezervacij GIBANJE MATEMATIČNIH STANJE POVEČANJA ZMANJŠANJA STANJE REZERVACIJ V LETU V LETU SKUPAJ Iz naslova sklenjenih rentnih zavarovanj bo družba v letu 2013 izplačala za evrov rent. Ostalih obveznosti družba ni izračunala zaradi majhnosti kritnega sklada. Družba ima vse zavarovalne pogodbe za rentno zavarovanje sklenjene v Sloveniji. Zavarovanci so fizične osebe, ki so izpolnile predpisane pogoje iz ZPIZ-1 ter izkoristile pravico do sklenitve rentnega zavarovanja. Vse obveznosti iz matematičnih rezervacij so. Analizo občutljivosti tveganj družba ni izvedla zaradi majhnosti kritnega sklada za rentno zavarovanje Obveznosti iz finančnih pogodb Obveznosti iz finančnih pogodb je potrebno razkrivati v skladu z MSRP standardi. Družba zaradi pomembnosti razkriva poslovanje kritnega sklada za pokojninsko varčevanje v bilanci stanja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje, kjer posameznik pridobi vse informacije na zbirnem mestu. Obveznosti iz finančnih pogodb so prikazane v spodnji tabeli. Tabela: Obveznosti iz finančnih pogodb OBVEZNOSTI IZ FINANČNIH POGODB Čiste obveznosti do pokojninskih zavarovancev Znesek oddan v pozavarovanje 0 0 SKUPAJ V bilanci stanja kritnega sklada po Prilogi 2 sestavljajo pretežni del obveznosti iz finančnih pogodb matematične rezervacije za dodatna pokojninska zavarovanja. Tabela: Obveznosti iz finančnih pogodb OBVEZNOSTI IZ FINANČNIH POGODB Čiste obveznosti do pokojninskih zavarovancev Ostale obveznosti SKUPAJ V BILANCI STANJA KS VARČEVANJA Interna razmerja med družbo in kritnim skladom SKUPAJ V BILANCI STANJA Družba izloča interna razmerja skupne bilance stanja, zato so obveznosti do pokojninskih zavarovancev višje kot so obveznosti iz finančnih pogodb. Iz bilance stanja so se namreč izločila interna razmerja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje do družbe za vstopne stroške ter upravljavsko provizijo tekočega meseca, ki jih je mogoče pripoznati po opravljeni konverziji oziroma pripisih na osebne račune. Razliko med obveznostmi do pokojninskih zavarovancev ter obveznostmi iz finančnih pogodb predstavljajo obveznosti do družbe iz naslova vstopnih stroškov v višini evrov ter upravljavske provizije v višini evrov, skupaj evrov. V letu 2010 je bil znesek drugih obveznosti kritnega sklada za pokojninsko varčevanje do družbe z vidika računovodskih izkazov kot celote vrednostno manj pomemben, zato je družba stališče o 53

54 izločanju internih razmerij implementirala pri poročanju na in ga ohranila tudi pri poročanju v obdobju, ki se je končalo Obveznosti v bilanci stanja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje so v pretežni meri dolgoročne. Gre za obveznosti iz matematičnih rezervacij. Z drugimi besedami so to obveznosti kritnega sklada za pokojninsko varčevanje za vplačano premijo in zajamčen donos ter za donos nad zajamčenim donosom (rezervacije). Stanja osebnih računov zavarovancev so kot obveznost prikazane v matematičnih rezervacijah. Tabela: Matematične rezervacije MATEMATIČNE REZERVACIJE Matematične rezervacije SKUPAJ Matematične rezervacije so v letu 2012 malenkost višje kot leta Strukturo matematičnih rezervacij družba prikazuje v nadaljevanju. Tabela: Struktura matematičnih rezervacij MATEMATIČNE REZERVACIJE Matematične rezervacija za vplačano premijo Matematične rezervacije za zajamčen donos Matematične rezervacije za donos nad zajamčenim SKUPAJ Matematična rezervacija za donosnost nad zajamčeno se v letih, ko je dosežena donosnost nad zajamčeno povečuje, v letih, ko pa je dosežena donosnost pod zajamčeno, se ta del matematične rezervacije zmanjšuje. Zmanjšanje je mogoče le do izpraznitve omenjenih rezervacij. Gibanje med letom matematičnih rezervacij podajamo v spodnji tabeli. Tabela: Gibanje matematičnih rezervacij GIBANJE MATEMATIČNIH REZERVACIJ STANJE POVEČANJA V LETU ZMANJŠANJA V LETU STANJE SKUPAJ Čiste obveznosti do pokojninskih zavarovancev so obveznosti po finančnih pogodbah za vplačano premijo in zajamčen donos ter za donos nad zajamčenim donosom (rezervacije). Stanja osebnih računov zavarovancev so kot obveznost prikazane v teh rezervacijah. V nadaljevanju družba prikazuje še obveznosti iz finančnih pogodb do zavarovancev, ki so izračunane na podlagi predpostavke o rednem prenehanju zavarovanja. Pravico do rednega prenehanja zavarovanja po ZPIZ-1 pridobi zavarovanec, ki je star najmanj 58 let, se je upokojil po ZPIZ-1 ter je od začetka zavarovanja preteklo najmanj 120 mesecev. Ob pridobitvi pravice se zavarovanec lahko odloči za redno prenehanje zavarovanja, izpolni predpisan obrazec ter sklene dodatno rentno zavarovanje, Celotna sredstva na osebnem računu za pokojninsko varčevanje se odkupijo in prenesejo na denarni račun kritnega sklada za rentno zavarovanje. Zavarovancu se v skladu s pokojninskim načrtom, splošnimi pogoji, zavarovalno-tehničnimi osnovami ter izpolnjeno ponudbo izračuna dodatna pokojninska renta. 54

55 Tabela: Obveznosti iz finančnih pogodb po ročnosti ob predpostavki rednega prenehanja OBVEZNOSTI IZ FINANČNIH POGODB PO ROČNOSTI t 1 1 < t 5 5 < t < t Skupaj Obveznosti iz finančnih pogodb po ročnosti SKUPAJ V nadaljevanju družba predstavlja še obveznosti iz finančnih pogodb, ki imajo možnost v skladu z zakonodajo izredno prekiniti zavarovanje in v enkratnem znesku zahtevati izplačilo odkupne vrednosti. Omenjene obveznosti so prikazane v naslednji tabeli. Tabela: Obveznosti iz finančnih pogodb po ročnosti ob predpostavki izpolnjenega pogoja za izplačilo sredstev (izredno prenehanje zavarovanja) OBVEZNOSTI IZ FINANČNIH POGODB PO ROČNOSTI t 1 1 < t 5 5 < t < t Skupaj Obveznosti iz finančnih pogodb po ročnosti SKUPAJ Zaradi zakonske možnosti, da lahko zavarovanci, ki imajo sklenjeno zavarovanje 10 ali več let, odkupijo sredstva na osebnih računih in izredno prekinejo sklenjeno zavarovanje, bodo obveznosti iz finančnih pogodb postajale po ročnosti vedno bolj kratkoročna sredstva. Konec leta 2011 predstavlja delež kratkoročnih sredstev, torej tistih sredstev, ki izpolnjujejo zakonski pogoj za izplačilo, 72 odstotkov, 22 odstotkov predstavlja srednjeročnih sredstev ter 6 odstotkov predstavlja dolgoročnih sredstev. V letu 2011 so prvi zavarovanci pridobili pravico do izrednega prenehanja zavarovanja ter dviga sredstev v enkratnem znesku. Družba je za leto 2012 v poslovnih načrtih predvidevala, da bo 30 odstotkov zavarovancev, ki so pridobili pravico do enkratnega dviga sredstev v letu 2012, to pravico izkoristilo ter 10 % zavarovancev, ki so to pravico dobili v letu 2011 in je še niso izkoristili, bodo to storili v letu Družba je za leto 2012 načrtovala za evrov odliva sredstev iz kritnega sklada za pokojninsko varčevanje, kar je predstavljajo 22 % sredstev, ki jih je mogoče dvigniti. Konec leta 2012 so znašali dvigi sredstev evrov, kar je za 8 odstotkov manj od načrtovanega. Za leto 2013 je družba ohranila predvidevanje, da bo 30 odstotkov zavarovancev, ki bodo v letu 2013 pridobili pravico do enkratnega dviga sredstev, to pravico tudi izkoristilo, hkrati pa je dodatno predvidela, da bo še 10 odstotkov tistih, ki so to pravico pridobili preteklo leto, le-to izkoristilo. Po načelu previdnosti je omenjene podatke povečala še za 1,4 kratnik. Družba za leto 2013 načrtuje za evrov dvigov sredstev. Družba tedensko in mesečno izdeluje količnike likvidnosti ter zagotavlja, da ima dovolj sredstev za morebitno izplačilo vseh sredstev iz naslova izrednega prenehanja zavarovanj po preteku 10 let od začetka zavarovanja Ostale obveznosti Pokojninska družba na dan med ostalimi obveznostmi nima dolgoročnih obveznosti, ki bi zapadle v plačilu po Struktura ostalih kratkoročnih poslovnih obveznosti za lastne vire, ki na dan znaša evrov, je naslednja: obveznosti do zaposlenih v višini evrov (obračunane plače, nadomestila, prispevke in davke iz plač in druge stroške dela za mesec december 2012), druge kratkoročne obveznosti v višini evrov (obveznosti delodajalca za davke in prispevke, obveznosti do dobaviteljev, obveznosti za odtegljaje zaposlencev pri plačah, druge kratkoročne obveznosti) ter 55

56 pasivne časovne razmejitve v višini evrov. Ostale kratkoročne poslovne obveznosti v višini 3,088 se nanašajo na kritni sklad za rentno zavarovanje (kratkoročne obveznosti do partnerjev za vrednostne papirje). Obveznosti iz internih razmerij niso vključene v bilanco stanja. Vse obveznosti so nezapadle in zapadejo v plačilo v januarju Interna razmerja družbe do kritnih skladov zanašajo na dan evrov in se nanašajo obveznosti družbe do kritnega sklada za pokojninsko varčevanje v višini 274 ter do kritnega sklada za rentno zavarovanje v višini 7 evrov. Tabela: Interna razmerja med družbo in kritnimi skladi INTERNE OBVEZNOSTI DRUŽBE DO KRITNIH SKLADOV Obveznosti družbe do kritnega sklada za pokojninsko varčevanje 274 Obveznosti družbe do kritnega sklada za rentno zavarovanje 7 SKUPAJ INTERNE OBVEZNOSTI 281 V letu 2011 je bil znesek obveznosti družbe do kritnega sklada za pokojninsko varčevanje z vidika računovodskih izkazov kot celote vrednostno pomemben, zato je družba stališče o izločanju internih razmerij implementirala pri poročanju na in ga uporabila tudi pri poročanju v obdobju, ki se je končalo Pokojninska družba nima zastavljenih vrednostnih papirjev za svoje obveznosti, niti za obveznosti pogodbenih partnerjev. Med pasivnimi časovnimi razmejitvami so odloženi vnaprej obračunani stroški in odhodki. Tabela: Pasivne časovne razmejitve PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE SKUPAJ Zunajbilančna evidenca in pogojne obveznosti V zunajbilančni evidenci na dan družba nima evidence. 56

57 5.7 POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA Pokojninska družba je v letu 2012 izvajala zavarovalno dejavnost, ki se izključno nanaša na prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja Od začetka leta 2011 družba v izkazu izida izkazuje tudi postavke iz kritnega sklada rentnih zavarovanj. Postavke iz izkaza izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje se ne vključujejo v Izkaz poslovnega izida po MSRP, ker omenjen kritni sklad ne sodi med zavarovalne pogodbe. Kljub zgoraj zapisanemu družba razkriva vse informacije o poslovanju kritnega sklada za pokojninsko varčevanje v poglavju POJASNILA K IZKAZU IZIDA KRITNEGA SKLADA. Pokojninska družba je vse pogodbe pokojninskega zavarovanja sklenila na območju Republike Slovenije. V državah članicah Evropske unije in v drugih tujih državah pokojninska družba ni izvajala dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. V izkazu poslovnega izida ni nobene postavke, ki bi bila izražena v tuji valuti. Pokojninska družba ni oblikovala škodnih rezervacij, prav tako ni v naprej vračunala stroškov bonusov in popustov, ker poslovanje kritnega sklada za rentno zavarovanje tega ne zahteva. Podrobnejša razkritja prihodkov, odhodkov in poslovnega izida so predstavljena v nadaljevanju tega poglavja Čisti prihodki od zavarovalnih premij Čisti prihodki od zavarovalnih premij se nanašajo na vplačano enkratno zavarovalno premijo na kritni sklad za rentno zavarovanje. V letu 2011 je družba prvič pričela z dejavnostjo izplačila dodatnih pokojninskih rent. V letu 2012 je kritni sklad za rentno zavarovanje prejel evrov enkratnih vplačil čistih zavarovalnih premij iz kritnega sklada za pokojninsko varčevanje. Po izpolnitvi pogojev za redno prenehanje v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja, se zavarovancu, ki se odloči za sklenitev dodatnega rentnega zavarovanja, sredstva odkupijo in prenakažejo na transakcijski račun kritnega sklada za rentno zavarovanje ter poknjižijo na osebni račun kot vplačilo enkratne premije za rentno zavarovanje. Tabela: Čisti prihodki od zavarovalnih premij ČISTI PRIHODKI OD ZAVAROVALNIH PREMIJ obračunane kosmate zavarovalne premije obračunana premija oddana v pozavarovanje in sozavarovanje sprememba prenosnih premij 0 0 ČISTI PRIHODKI OD ZAVAROVALNIH PREMIJ Prihodki od naložb Prihodki od naložb izvirajo iz finančnih naložb v lastniške in dolžniške vrednostne papirje ter depozite in so sestavljeni iz: prihodkov iz dividend in deležev v družbah, prihodkov drugih naložb, prihodkov zaradi prevrednotenj naložb ter dobičkov pri odtujitvah naložb. Prihodki drugih naložb se nadalje členijo na: 57

58 prihodke od zemljišč in zgradb, prihodke od obresti in druge prihodke naložb. Prihodke naložb družba razkriva v nadaljevanju. Glede na sestavo Izkaza poslovnega izida družba razkriva prihodke naložb ločeno za prihodke od lastnih virov sredstev ter prihodke od naložb kritnega sklada za rentno zavarovanje. Tabela: Prihodki naložb PRIHODKI NALOŽB LASTNIH VIROV Prihodki iz dividend in deležev v družbah družba kritni sklad za rentno zavarovanje Prihodki od zemljišč in zgradb 0 0 družba 0 0 kritni sklad za rentno zavarovanje 0 0 Prihodki od obresti družba kritni sklad za rentno zavarovanje Prevrednotovalni in drugi finančni prihodki družba kritni sklad za rentno zavarovanje Prihodki zaradi popravkov vrednosti naložb 0 0 družba 0 0 kritni sklad za rentno zavarovanje 0 0 Dobički pri odtujitvah družba kritni sklad za rentno zavarovanje SKUPAJ Prihodki do dividend lastnih virov sredstev so se v letu 2012 zmanjšali za 32 odstotkov predvsem na račun nižjih dividend, ki so posledica gospodarske krize, prihodki od obresti so na ravni leta Prevrednotovalni in drugi finančni prihodki v znesku evrov se v letu 2012 in 2011 nanašajo na razveljavitev oslabitev finančnih naložb v posesti do zapadlosti. Dobički pri odtujitvah znašajo evrov in pri lastnih virih sredstev presegajo za 815 odstotkov dobičkov iz leta Večina se nanaša na krepitev dolžniških vrednostnih papirjev. Prihodki naložb so se glede na leto 2011 povečali za 7 odstotkov, kar je posledica višjih prihodkov od obresti ter večjih dobičkov pri odtujitvah Drugi zavarovalni prihodki Drugi zavarovalni prihodki zajemajo provizije, ki si jih upravljavec kritnega sklada za pokojninsko varčevanje lahko obračuna v skladu s pokojninskim načrtom. V pokojninskih načrtih Moje naložbe so določene naslednje provizije, ki si jih lahko upravljavec, to je MOJA NALOŽBA pokojninska družba d.d. - Skupina Nove KBM, zaračuna: vstopni stroški, ki se obračunavajo od vsake vplačane premije, upravljavska provizija, ki se obračunava mesečno od stanja na osebnem računu zavarovanca in izstopni stroški, ki se obračunavajo običajno pri izplačilu odkupne vrednosti (v določenih primerih znašajo le-ti nič odstotkov). 58

59 Višina obračunanih stroškov na kritnem skladu za pokojninsko varčevanje, ki so hkrati drugi zavarovalni prihodek družbe, je razvidna v naslednji preglednici. Tabela: Drugi zavarovalni prihodki DRUGI ČISTI ZAVAROVALNI PRIHODKI Prihodki od vstopnih stroškov Prihodki od izstopnih stroškov Prihodki od upravljavske provizije Prihodki družbe iz rent SKUPAJ V poslovnem letu 2012 je pokojninska družba, v skladu s pokojninskima načrtoma za pokojninsko varčevanje, obračunala vstopne stroške v višini do 1,9 odstotkov od vplačane premije in upravljavsko letno provizijo do 1,2 odstotka. Izstopni stroški so bili obračunani v višini do 0,5 odstotkov v primeru izrednega prenehanja, do 1 odstotka v primeru prehoda zavarovanca v drug pokojninski načrt. Prihodki od vstopnih stroškov so padli za 11 odstotkov zaradi nižje obračunanih vstopnih stroškov kot leta 2011, upravljavska provizija se je povečala za indeks 102. Omenjeno je posledica rasti kritnega sklada za vplačano premijo, pripisan zajamčen donos ter donos nad zajamčenim donosom. Prihodki od izstopnih stroškov so se v letu 2012 povečali za 137 odstotkov, kar je posledica številčnejših izplačil škod. Izplačila škod so se nanašala na izplačila upravičencem v primeru smrti zavarovanca in na izplačila sredstev na osebnem računu zavarovanca, ki si jih je zavarovanec plačeval sam ali mu jih je v njegovo korist vplačeval delodajalec. V kolikor je od začetka zavarovanja preteklo 10 let, ima zavarovanec po obstoječi zakonodaji pravico izstopiti iz zavarovanja in dvigniti privarčevana sredstva na osebnem računu (zmanjšana za izstopne stroške in akontacijo davščin po veljavni zakonodaji). Prihodki iz rent se nanašajo na režijske stroške, ki si jih družba obračuna ob obračunu dodatnih pokojninskih rent Drugi prihodki V letu 2012 družba ni imela drugih prihodkov Čisti odhodki za škode Čisti odhodki za škode se nanašajo na kritni sklad za rentno zavarovanje. Med čiste odhodke za škode družba uvršča medletna izplačila dodatnih pokojninskih rent, do katerih so upravičeni zavarovanci, ki so sklenili dodatno rentno zavarovanje in se odločili za mesečno, četrtletno, polletno ali letno izplačilo dodatne pokojninske rente. Dodatne pokojninske rente se, v skladu s splošnimi pogoji, izplačujejo deseti delovni dan. V letu 2012 je bilo izplačanih za evrov čistih odhodkov za škode, indeks rasti je znašal Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij odraža spremembo matematičnih rezervacij v bilanci stanja družbe in se nanaša na spremembo zavarovalno-tehničnih rezervacij kritnega sklada za rentno zavarovanje. Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij iz sklenjenih pogodb za rentno zavarovanje v letu 2012 je podana v naslednji tabeli. 59

60 Tabela: Sprememba matematičnih rezervacij SPREMEMBA MATEMATIČNIH REZERVACIJ Sprememba matematičnih rezervacij SKUPAJ Obratovalni stroški Med obratovalne stroške sodijo: stroški pridobivanja zavarovanj, sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj, drugi obratovalni stroški, ki so sestavljeni iz: amortizacije vrednosti sredstev, potrebnih za obratovanje, stroškov dela, stroškov storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, z dajatvami, drugih stroškov dela. Največji delež med omenjenimi stroški imajo stroški dela, sledijo pa ostali obratovalni stroški. V nadaljevanju družba razkriva posamezne vrste obratovalnih stroškov. Obratovalni stroški so v letu 2012 znašali evrov in so ostali na ravni leta Stroški pridobivanja zavarovanj Stroški pridobivanja zavarovanj se nanašajo na obračunane in izplačane provizije. Tabela: Stroški pridobivanja zavarovanj VRSTA STROŠKA Stroški pridobivanja finančnih pogodb SKUPAJ Drugi obratovalni stroški Drugi obratovalni stroški znašajo evrov in so glede na leto 2011 na enaki ravni. Drugi obratovalni stroški so prikazani v nadaljevalni tabeli. Tabela: Drugi obratovalni stroški VRSTA STROŠKA Amortizacija sredstev, potrebnih za obratovanje Stroški dela Storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti Ostali obratovalni stroški DRUGI OBRATOVALNI STROŠKI Amortizacija Obračunana amortizacija v letu 2012 v skupni višini evrov. Ločeno je obračunana amortizacija neopredmetenih sredstev v višini evrov in obračunana amortizacija opredmetenih osnovnih 60

61 sredstev v višini evrov. V letu 2012 obračunana amortizacija je višja kot v letu 2011 za 3 odstotke Stroški dela V pokojninski družbi je bilo konec leta 2012 štirinajst (14) zaposlenih, enako tudi konec leta Na dan je bilo devet zaposlencev zaposlenih v skladu s Kolektivno pogodbo za dejavnosti zavarovalnic in pet zaposlencev zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi (dve pogodbi sklenjeni med nadzornim svetom in članoma uprave in dve pogodbi, sklenjeni med upravo in zaposlenci). Ena individualna pogodba je sklenjena z zaposlencem, kjer je družba drugi (ne glavni) delodajalec. Povprečno število zaposlenih v letu 2012 je bilo 14, v letu 2011 pa 14,25. Struktura stroškov dela v letu 2012 je naslednja. Tabela: Struktura stroškov dela STROŠKI DELA Stroški plač in nadomestil plač Stroški socialnega in pokojninskega zavarovanja od tega prispevki za pokojninsko zavarovanje (stroški pokojninskih zavarovanj) od tega prispevki za socialna zavarovanja (stroški socialnih zavarovanj) Drugi stroški dela SKUPAJ Skupni bruto prejemki (izplačila) upravi (plača, nagrada upravi, regres za letni dopust, boniteta, premija za dodatno pokojninsko zavarovanje) so v letu 2012 znašali evrov in so glede na leto 2011 nižji za 4 odstotke. Predsednik uprave je prejel fiksno plačo z regresom za letni dopust in nagrado upravi v višini evrov, znesek bonitet je znašal evrov in zajema boniteto za uporabo službenega vozila za privatne namene ter plačila nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja ter dodatnega pokojninskega zavarovanja v znesku evrov. Član uprave je prejel fiksno plačo z regresom za letni dopust in nagrado upravi v višini evrov, znesek bonitet je znašal evrov in je razdeljen na znesek bonitete za uporabo službenega vozila za privatne namene ter plačila nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja. Znesek premij za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jih je plačal delodajalec znaša evrov. Drugi delavci družbe, za katere ne velja tarifni del pogodbe, so v letu 2012 prejeli bruto prejemke v višini evrov, znesek bonitet znaša 288 evrov, znesek premij za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jih je plačal delodajalec, znaša evrov. Na dan pokojninska družba nima zapadlih obveznosti do zaposlencev oziroma ni zahtev zaposlencev po izplačilih, ki bi jim pokojninska družba nasprotovala. Družba za zaposlence plačuje premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. V letu 2012 je skupna vplačana premije znašala evrov. Družba je plačevala premijo za zaposlene na transakcijski račun kritnega sklada, kamor se zbirajo vsa vplačila premije, ki jih plačujejo delodajalci in/ali zavarovanci. Glede na dejstvo, da je kritni sklad za pokojninsko varčevanje oblikovan v skladu z Zakonom o zavarovalništvu (ZZavar) in Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) ter se s sredstvi upravlja v skladu z omenjenima zakonoma in drugimi sprejetimi podzakonskimi predpisi, družba meni, da ni potrebno izračunavati in prikazovati obveznosti za vplačano premijo in pripadajoči donos za zaposlence družbe, saj niso v privilegiranem položaju glede na ostale zavarovance v kritnem skladu za pokojninsko varčevanje. 61

62 Naložbena politika kritnega sklada je enotna in je definirana v ZPIZ-1, ZZavar, pokojninskem načrtu in Izjavi o naložbeni politiki. Družba mora premoženje kritnega sklada nalagati v ustrezne naložbe. Družba tudi ne razpolaga s sredstvi na osebnih računih zaposlencev, saj le-ta pripadajo njim. Zaposlenci pa tudi ne morejo prosto razpolagati z omenjenimi sredstvi, saj zakonska omejitev 10 let od začetka zavarovanja preprečuje nenamensko porabo sredstev, zbranih na osebnem računu posameznika Stroški storitev fizičnih oseb Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, z dajatvami znašajo evrov. Med omenjenimi stroški so: sejnine članom nadzornega sveta, ki so v letu 2012 znašale evrov stroški dijakov in študentov preko študentskih servisov evrov. Celotni znesek med stroški sejnin predstavljajo sejnine članom nadzornega sveta in članom revizijske komisije. Nadzornemu svetu so bile izplačane obračunane sejnine in potni stroški v skupni višini evrov, kar je za 14 odstotkov manj kot v letu Predsednik nadzornega sveta (Andrej Plos) je prejel sejnine z obračunanimi prispevki v višini evrov. Ostali člani nadzornega sveta so v letu 2012 prejeli sejnine z obračunanimi prispevki v višini 862 evrov (Mojca Androjna, Hermina Kastelec, Uroš Lorenčič, mag. Igor Marinič, Marko Planinšec, Simon Hvalec in mag. Viljem Pozeb), v kolikor so se udeležili vseh sej nadzornega sveta. Če se kateri od članov ni udeležil seje nadzornega sveta, ni prejel sejnine. Štirje člani nadzornega sveta (Mojca Androjna, Hermina Kastelec, Dušan Šuligoj in Uroš Lorenčič) so dobili izplačane tudi potne stroške od kraja prebivališča do sedeža družbe. Na potne stroške so bili plačani vsi davki in prispevki v skladu z zakonodajo. Revizijska komisija je imela tri člane, ki so dobili sejnine izplačane za pet sej. Skupni znesek izplačil znaša Ostali obratovalni stroški Ostali obratovalni stroški so materialni stroški, stroški storitev ter drugi stroški v skupni višini evrov in so za 2 odstotka nižji glede na leto Ostale obratovalne stroške z naslednjo strukturo družba prikazuje v naslednji tabeli. Tabela: Ostali obratovalni stroški OSTALI OBRATOVALNI STROŠKI Obratovalni materialni stroški Obratovalni stroški storitev najemnine povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom stroški plačilnega prometa in bančnih storitev stroški intelektualnih in osebnih storitev stroški zavarovanj stroški reklame, propagande in reprezentance drugi stroški storitev Drugi stroški SKUPAJ V stroških najemnin so vključeni tudi zaračunani obratovalni stroški upravljavca prostorov, ki se nanašajo na najete prostore in opremo za opravljanje dejavnosti in znašajo v letu evrov. Družba razkriva stroške najemnin brez omenjenih zaračunanih obratovalnih stroškov upravljavca prostorov. Družba je najemnik poslovnih prostorov in opreme, parkirnih površin ter komunikacijske linije do KDD. 62

63 Tabela: Struktura stroškov najemnin VRSTA NAJEMNINE Poslovni prostori Oprema 0 0 Pakirne površine Komunikacijska linija KDD SKUPAJ NAJEMNINE V letu 2012 so skupni stroški najemnin znašali evrov. V zvezi s strukturo stroškov najemnin za naslednjih pet let po pogodbah o operativnem najemu, družba ocenjuje, da bodo potrebna denarna plačila enaka kot v letu Najemne pogodbe so sklenjene za nedoločen čas z možnostjo odpovedi. Najemne pogodbe za parkirne površine so povezane s številom zaposlencev, kjer del najemnine za zaposlence plačuje delodajalec. Najemna pogodba za poslovne prostore in opremo opredeljuje število kvadratnih metrov pisarniških površin, ki jih ima družba v najemu, hkrati pa opredeljuje tudi tržno najemnino in stroške povezane z uporabo omenjene nepremičnine (za sorazmerni del skupnih prostorov krije stroške vzdrževanja tudi družba). Najemna pogodba za komunikacijsko linijo s KDD je bila potrebna zaradi zakonske regulative, vendar jo je družba v letu 2011 prekinila, ker zanjo ni več zakonske podlage (sprememba zakona). V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah je družba, ki je zavezana k revidiranju, dolžna razkriti celoten znesek, porabljen za revizorja. V letu 2012 znaša ta znesek evrov in se nanaša le na revidiranje letnega poročila. Od omenjenega zneska se evrov nanaša na vkalkulirane stroške po pogodbi o revidiranju letnega poročila za leto 2012 z vključenim DDV in vkalkulirane potne stroške višini evrov. Drugih storitev revizorji za družbo niso opravljali Odhodki naložb Struktura odhodkov naložb je razvidna iz spodnje preglednice. Tabela: Struktura odhodkov naložb ODHODKI NALOŽB Amortizacija naložb sredstev, ki niso potrebna za obratovanje 0 0 družba 0 0 kritni sklad za rentno zavarovanje 0 0 Odhodki za upravljanje s sredstvi, odhodki za obresti in drugi fin. odhodki družba 0 0 kritni sklad za rentno zavarovanje Prevrednotovalni finančni odhodki družba 0 0 kritni sklad za rentno zavarovanje Izgube pri odtujitvah naložb družba kritni sklad za rentno zavarovanje SKUPAJ Pojasnilo brati skupaj s pojasnilom Prihodki od naložb. Izgube pri odtujitvah so posledica slabitev in prodaje vrednostnih papirjev. Slabitve predstavljajo 92 odstotkov oziroma evrov, izgube pri podaji pa evrov. Največji delež pri slabitvah 63

64 pripada obveznici NOVAKR_VAR_10/49 in sicer evrov. Obveznica je imela prvi odpoklic , vendar ni bila odpoklicana Drugi zavarovalni odhodki Med druge zavarovalne odhodke družba uvršča stroške nadomestila za nadzor Agencije za zavarovalni nadzor. Gre za letno nadomestilo v skladu s sprejeto Tarifo. Stroški nadzornega organa v letu 2012 znašajo za dvanajst mesecev evrov in so glede na leto 2011 nižji za 17 odstotkov. Letno nadomestilo se izračuna v skladu s Tarifo. Osnova za izračun je vplačana premija v preteklem letu. V letu 2012 je družba prejela vrnitev dela nadomestila, zato so odhodki nižji glede na preteklo leto Drugi odhodki V skladu z vsebino prikazanega Izkaza poslovnega izida (glej računovodske izkaze v poglavju IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA) družba razkriva tudi druge prihodke in odhodke iz redne dejavnosti. Drugi odhodki so se oblikovali zaradi odpisa terjatev, ki so zapadle v letu 2011 in niso bile plačane v letu Družba jih je v skladu s pravilnikom o računovodenju odpisala in oblikovala odhodke. Odpis terjatev znaša evrov. V skladu s stališčem Agencije za zavarovalni nadzor je družba stanje transferja kapitala družbe na kritni sklad vrnila zavarovancem v obliki povečanih rezervacij na osebnem računu v višini 196 evrov. Družba je odprodala opredmeteno osnovno sredstvo in ustvarila druge odhodke v višini evrov, ker je bila prodajna vrednost nižja od neodpisane vrednosti. Družba je imela tudi druge odhodke v višini 307 evrov iz naslova nedoseganja matematičnih rezervacij na kritnem skladu za rentno zavarovanje. Družba je za omenjene odhodke izvedla tudi denarno nakazilo na kritni sklad za rentno zavarovanje Čisti poslovni izid poslovnega leta Pokojninska družba je v letu 2012 ustvarila pozitiven čisti poslovni izid v višini evrov. V skladu z zakonodajo je družba oblikovala 5 odstotkov zakonskih rezerv v višini evro. Bilančni dobiček znaša evrov. Pokojninska družba v poslovnem letu 2012 ni opravila splošnega prevrednotenja kapitala. Če bi družba prevrednotila kapital s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2012, bi znašal vpliv na tekoči poslovni izid v višini evrov. Pokojninska družba je za leto 2012 imela pozitivno davčno osnovo za davek od dohodka pravnih oseb, ki jo je delno zmanjšala za davčne olajšave za pokrivanje izgube, premije dodatnega pokojninskega zavarovanja in donacije. Na pozitivno davčno osnovo je družba obračunala akontacijo davka v višini 0 odstotkov. Obveznosti za plačilo davka od dohodka pravnih oseb v letu 2012 pokojninska družba nima. V letu 2008 je družba pridobila tolmačenje Posebnega davčnega urada glede stopnje davka od dohodka pravnih oseb. Glede na dejstvo, da plačujejo pokojninski skladi davek od dohodka pravnih oseb po davčni stopnji nič odstotkov (61. člen ZDDPO), velja posledično to tudi za družbo, ki opravlja izključno dejavnost dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Čisti dobiček na delnico znaša 20,13 evrov. Število delnic družbe se glede na leto 2011 ni spremenilo in znaša kosovnih delnic, izdanih na KDD z oznako MPDR, zato se tudi popravljen čisti dobiček na delnico ni spremenil, ker je tehtano število delnic ostalo nespremenjeno. 64

65 Efektivna davčna stopnja V skladu z MSRP je družba dolžna razkriti efektivno davčno stopnjo. V letu 2012 je družba imela pozitivno osnovo za davek. Efektivno davčno stopnjo družba razkriva v naslednji tabeli. Tabela: Efektivna davčna stopnja EFEKTIVNA DAVČNA STOPNJA Vrednost Stopnja Vrednost Stopnja Dobiček pred davki Davek od dobička z uporabo uradne stopnje 0 0 % 0 0 % Odhodki, ki niso davčno priznani Neobdavčeni prihodki Povečanje davčno priznanih odhodkov Davčne olajšave Uporaba davčne izgube 0 0 SKUPAJ POJASNILA K IZKAZU DENARNIH TOKOV Družba pripravlja Izkaz denarnih tokov po posredni metodi. Pokojninska družba izkazuje prebitek prejemkov nad izdatki pri poslovanju v višini evrov. V primerjavi s predhodnim obdobjem so nižji za zaradi nižjih končnih terjatev. Denarni tokovi pri naložbenju izkazujejo prebitek izdatkov nad prejemki v višini evrov. Pribitka pri financiranju družba ne izkazuje. Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov je evrov. 65

66 6 IZKAZI KRITNEGA SKLADA PO PREDPISANI SHEMI Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje, ki sta predstavljena v tem poglavju 6, nista pripravljena po strukturi v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, temveč po predpisani strukturi v Prilogi 2 Sklepa o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic SKL Zaradi pomembnosti kritnega sklada za pokojninsko varčevanje družba poslovanje kritnega sklada za pokojninsko varčevanje razkriva kot prilogo k letnemu poročilu, ki ni sestavni del računovodskega poročila v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja BILANCA STANJA KRITNEGA SKLADA Bilanca stanja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje je pripravljena v skladu s predpisano shemo Priloge 2 iz Sklepa o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic SKL Ti izkazi niso v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Zaradi pomembnosti kritnega sklada za pokojninsko varčevanje in zakonodajnih zahtev družba poslovanje kritnega sklada za pokojninsko varčevanje razkriva kot prilogo k letnemu poročilu Prikaz sredstev in obveznosti kritnega sklada po Prilogi 2 BILANCA STANJA KRITNEGA SKLADA na dan na dan POKOJNINSKA ZAVAROVANJA POKOJNINSKA ZAVAROVANJA v EUR po SKL 2009 S R E D S T V A Indeks A. NALOŽBE V NEPREMIČNINE TER V FINANČNE NALOŽBE I. Naložbene nepremičnine II. Finančne naložbe v družbah v skupini in v pridruženih družbah Naložbe v družbah v skupini Naložbe v pridruženih družbah III. Druge finančne naložbe Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim 1. donosom in kuponi vzajemnih skladov 2. Dolžniški vrednostni papirji s stalnim donosom Deleži v investicijskih skladih Dana posojila z zastavno pravico Druga dana posojila Depoziti pri bankah Ostale finančne naložbe IV. Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen pozavarovateljem: iz prenosnih premij iz matematičnih rezervacij iz škodnih rezervacij iz rezervacij za bonuse in popuste iz zavarovalno-tehničnih rezervacij v korist - življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje B. TERJATVE I. Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov Terjatve do zavarovalcev Terjatve do zavarovalnih posrednikov Druge terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov

67 II. Terjatve iz pozavarovanja III. Druge terjatve C. RAZNA SREDSTVA I. Denarna sredstva II. Druga sredstva D. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Prehodno nezaračunani prihodki od obresti in najemnin Kratkoročno odloženi stroški pridobivanja zavarovanj Druge kratkoročne aktivne časovne razmejitve O B V E Z N O S T I A. PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA B. KOSMATE ZAVAROVALNO-TEHNIČNE REZERVACIJE I. Kosmate prenosne premije II. Kosmate matematične rezervacije III. Kosmate škodne rezervacije IV. Kosmate rezervacije za bonuse in popuste C. KOSMATE ZAVAROVALNO-TEHNIČNE REZERVACIJE V KORIST ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANCEV, KI PREVZEMAO NALOŽBENO TVEGANJE D. OBVEZNOSTI ZA FINANČNE NALOŽBE POZAVAROVATELJEV IN NASLOVA POZAVAROVALNIH POGODB PRI CEDENTIH E. DRUGE OBVEZNOSTI I. Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov Obveznosti do zavarovalcev Obveznosti do zavarovalnih posrednikov Druge obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov II. Obveznosti iz sozavarovanja in pozavarovanja III. Druge obveznosti F. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Uprava družbe dr. Igor Pšunder član Lojze Grobelnik predsednik Metode vrednotenja postavk v bilanci stanja kritnega sklada Sredstva Sredstva sestavljajo naložbe v nepremičnine in finančne naložbe, terjatve, razna sredstva in kratkoročne aktivne časovne razmejitve. Pokojninska družba ima, v skladu z računovodskimi standardi in zakonodajo, z notranjim pravilnikom določena pravila in postopke računovodske obravnave finančnih naložb kritnega sklada za pokojninsko varčevanje, med katerimi so pomembna pripoznavanje in odprava pripoznanj finančnih naložb: datum pripoznanja/odprave pripoznanja je enak datumu trgovanja, finančna naložba se pripozna, če je mogoče zanesljivo izmeriti nabavno vrednost in, če je nedvoumno in verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo, pripoznanje se odpravi, ko se več ne obvladujejo pogodbene pravice vezane na finančno naložbo. 67

68 Finančna naložba se ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti. Ta je enaka znesku, s katerim je mogoče poravnati nastalo obveznost, ki izhaja iz posla. Stroški posla, ne glede na vir financiranja, neposredno bremenijo poslovni izid pokojninske družbe. Poštena vrednost finančne naložbe, ki ne kotira na organiziranem trgu je realizirana povprečna nabavna cena. Finančne naložbe kritnega sklada za pokojninsko varčevanje (med drugim tudi depoziti) so ob začetnem pripoznanju razvrščene v naslednje skupine: v finančne naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, v finančne naložbe v posesti do zapadlosti, posojila in terjatve (sem so uvrščeni depoziti). Prevrednotenja finančnih naložb po datumu pripoznanja in do datuma odprave pripoznanja se evidentirajo dnevno. Zadnje prevrednotenje je bilo opravljeno na bilančni dan. Pri prevrednotenju na pošteno vrednost se upošteva zadnja znana objavljena cena na organiziranem trgu. Prevrednotenje na pošteno vrednost finančnih naložb kritnega sklada za pokojninsko varčevanje, neposredno bremeni poslovni izid kritnega sklada. V letu 2012 so se slabile obveznice Republike Grčije, ki so razvrščene v skupino finančnih naložb v posesti do zapadlosti ter obveznice NOVAKR_VAR_10/49. Več o tem je razkrito v pojasnilih ( Sredstva kritnega sklada). Finančne naložbe v posesti do zapadlosti so izmerjene po odplačni vrednosti. Slabitve finančnih naložb v posesti do zapadlosti so v letu 2012 bile evrov. Evidentirani niso bili poslovni dogodki prerazvrstitve teh naložb v druge skupine naložb. V letu 2012 ni bilo evidentiranih finančnih naložb v posesti do zapadlosti, ki bi zapadle in bile hkrati neudenarljive. Razkritja so predstavljena v pojasnilih ( Sredstva kritnega sklada). V letu 2012 ni bilo oblikovanih popravkov vrednosti terjatev. Denarna sredstva so sredstva na transakcijskem računu. Družba ima odprt ločen transakcijski račun za sredstva kritnega sklada za pokojninsko varčevanje pri banki skrbnici. Deviznih računov pri bankah kritni sklad za pokojninsko varčevanje nima. Med denarna sredstva sklad za pokojninsko varčevanje uvršča tudi depozite na odpoklic ali okvirne depozite, ki jih lahko črpa takoj. Kritni sklad za pokojninsko varčevanje nima kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev Obveznosti Kritni sklad za pokojninsko varčevanje izkazuje med obveznostmi kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije in druge obveznosti. Med kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije sodijo matematične rezervacije za izvajanje dejavnosti pokojninskih zavarovanj po kolektivnem in individualnem načrtu dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Kritni sklad za pokojninsko varčevanje je kritno premoženje, namenjeno kritju obveznosti pokojninske družbe iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Za kritje teh obveznosti je družba dolžna oblikovati matematične rezervacije. Matematične rezervacije obsegajo obveznosti za zajamčena sredstva (vplačana čista premija in zajamčen donos) in dodatne obveznosti za pokrivanje negativne razlike med dejansko in potrebno stopnjo donosnosti (obveznosti za preseganje donosa). Izračun višine obveznosti kritnega sklada za pokojninsko varčevanje se izvede na zadnji dan vsakega meseca. Za vsakega zavarovanca pokojninska družba vodi osebni račun za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Na osebnem računu se zbira vplačana čista premija za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, zajamčen donos in sredstva za preseganje zajamčenega donosa. Osnovno obveznost pokojninske družbe predstavlja zagotavljanje zajamčenega donosa na vplačano čisto premijo. Zajamčena stopnja donosnosti po pokojninskih načrtih pokojninske družbe znaša 60 odstotkov povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom. 68

69 Kritni sklad za pokojninsko varčevanje izkazuje med drugimi obveznostmi tudi obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov in druge obveznosti. Ob začetnem pripoznanju so izkazane v višini, ki izhajajo iz knjigovodskih listin, ob pogoju, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Prevrednotenj obveznosti v letu 2012 ni bilo. Kritni sklad za pokojninsko varčevanje nima oblikovanih pasivnih časovnih razmejitev. Pojasnila in razkritja k bilanci stanja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje po Prilogi 2 niso predvidena, vendar jih družba kljub temu razkriva in pojasnjuje njihovo vsebino. V skupni bilančni vsoti predstavljajo sredstva in obveznosti iz finančnih pogodb kar 94 odstotni delež. Zato družba ocenjuje, da so razkritja in pojasnila potrebna tudi v tem poglavju, ki predstavlja dodatek k letnemu poročilu. Bilanca stanja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje se sestavlja v skladu s Sklepom, ki ga je izdala Agencija za zavarovalni nadzor, hkrati pa se izvaja četrtletno poročanje omenjeni Agenciji na predstavljenih shemah. Bilanca stanja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje je prikazana v poglavju BILANCA STANJA KRITNEGA SKLADA Pojasnila k bilanci stanja kritnega sklada Pojasnila k sredstvom kritnega sklada Sredstva kritnega sklada za pokojninsko varčevanje so sestavljena iz: naložb v nepremičnine in finančne naložbe, terjatev in denarja in denarnih ustreznikov Postavke družba razkriva na naslednji tabeli. Tabele: Struktura sredstev kritnega sklada za pokojninsko varčevanje SREDSTVA KRITNEGA SKLADA Naložbe v nepremičnine in finančne naložbe naložbene nepremičnine finančne naložbe v družbah v skupini in v pridruženih družbah druge finančne naložbe Terjatve terjatve do zavarovalcev druge terjatve Denarna sredstva SKUPAJ Finančne naložbe kritnega sklada za pokojninsko varčevanje so ostale na ravni preteklega leta in predstavljajo 99 odstotni delež med vsemi sredstvi kritnega sklada za pokojninsko varčevanja. Terjatve so se v strukturi sredstev kritnega sklada za pokojninsko varčevanje glede na predhodno leto znižale zaradi transferja sredstev družbe na kritni sklad za pokojninsko varčevanje v letu Tabele: Struktura drugih finančnih naložb glede na vrsto naložbe STRUKTURA DRUGIH FINANČNIH NALOŽB Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

70 Dolžniški vrednostni papirji s stalnim donosom Deleži v investicijskih skladih 0 0 Depoziti pri bankah SKUPAJ Glede na ročnost so finančne naložbe v bilanci stanja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje razvrščene na dolgoročne in kratkoročne naložbe. Dolgoročne finančne naložbe so predvsem naložbe v dolžniške vrednostne papirje s stalnim donosom. Dolgoročne finančne naložbe, ki v celoti zapadejo v obdobju, krajšem od leta dni ter naložbe, ki prenehajo biti dolgoročne, zaradi spremenjenega položaja dolžnikov, se izkažejo kot kratkoročne naložbe. Kratkoročne finančne naložbe so predvsem naložbe v lastniške vrednostne papirje (delnice in depoziti pri bankah). Druge finančne naložbe glede na ročnost so razvrščene kot prikazuje spodnja tabela. Tabela: Struktura drugih finančnih naložb glede na ročnost STRUKTURA FINANČNIH NALOŽB STANJE STANJE Dolgoročne finančne naložbe Kratkoročne finančne naložbe SKUPAJ Gibanje drugih finančnih naložb med letom je podano v spodnji tabeli. Tabela: Gibanje drugih finančnih naložb glede na ročnost GIBANJA FINANČNIH NALOŽB - STANJE POVEČANJA ZMANJŠANJA STANJE KRITNI SKLAD V LETU V LETU Dolgoročne finančne naložbe Kratkoročne finančne naložbe SKUPAJ V razkritjih družba prikazuje tudi razvrstitve naložb v skladu z MSR 39 in sicer so naložbe kritnega sklada za pokojninsko varčevanje razvrščene v dve kategoriji: finančne naložbe vrednotene do zapadlosti in finančne naložbe vrednotene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. V nadaljevanju družba predstavlja tabelo razvrstitve finančnih naložb kritnega sklada za pokojninsko varčevanje glede na ročnost naložb. Tabela: Druge dolgoročne finančne naložbe glede na kategorijo vrednotenja DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE - KRITNI SKLAD na dan na dan Finančne naložbe v posesti do zapadlosti Posojila in terjatve (Depoziti pri bankah) Finančne naložbe izkazane po pošteni vrednosti skozi poslovni izid SKUPAJ

71 Tabela: Druge kratkoročne finančne naložbe glede na kategorijo vrednotenja KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE - KRITNI SKLAD na dan na dan Finančne naložbe v posesti do zapadlosti Posojila in terjatve (Depoziti pri bankah) Finančne naložbe izkazane po pošteni vrednosti skozi poslovni izid SKUPAJ Družba dodatno pojasnjuje tudi okoliščine povezane s slabitvijo obveznic Republike Grčije in obveznico NOVAKR_VAR_49/10, ki jim ima kritni sklad za pokojninsko varčevanje vrednotene do zapadlosti. Dne izdajatelj obveznice NOVAKR VAR 10/49 vrednostnega papirja ni odpoklical. Družba je ugotovila, da je na dan bila obveznica NOVAKR VAR 10/49 neustrezno razvrščena med finančne naložbe v posesti do zapadlosti na družbi in na kritnem skladu za pokojninsko zavarovanje. Znesek napake je na dan znašal 3,9 odstotkov portfelja vrednostnih papirjev kritnega sklada za pokojninsko varčevanja in naložb iz naslova lastnih virov sredstev. Družba ocenjuje, da se zaradi nematerialne napake vrednostni popravek napake za nazaj ne izvede in da hkrati ni pomemben. Dodatno je dne je kritni sklad za pokojninsko zavarovanje slabil obveznico Nove KBM z oznako NOVAKR VAR 10/49 na ceno 75 odstotkov. Podlaga za slabitev je bila ponudba izdajatelja za predčasni dokup obveznic, ki sta jo družba in sklad tudi sprejela. Glede na prevrednotenje je kritni sklad izkazal evrov izgube. Pri kritnem skladu za pokojninsko varčevanje so bile oslabljene netržne delnice z oznako NLB in BCER v skupni višini evrov. S prevrednotenjem netržnih in nelikvidnih obveznic je sklad ustvaril dobiček v višini evrov. V letu 2012 so bile izvedene tudi slabitve in krepitve obveznic, vrednotenih preko poslovnega izida v skladu z usmeritvami. Krepitve so skupaj znašale evrov, slabitve z obveznico republike Grčije in NOVOKR pa evrov Pojasnila k obveznostim kritnega sklada Obveznosti so v bilanci stanja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje sestavljene iz: čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti. Obveznosti v bilanci stanja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje so v pretežni meri dolgoročne. Gre za obveznosti iz matematičnih rezervacij. Z drugimi besedami so to obveznosti kritnega sklada za pokojninsko varčevanje za vplačano premijo in zajamčen donos ter za donos nad zajamčenim donosom (rezervacije). Stanja osebnih računov zavarovancev so kot obveznost prikazane v matematičnih rezervacijah. Tabela: Matematične rezervacije MATEMATIČNE REZERVACIJE Matematične rezervacije SKUPAJ Matematične rezervacije so v letu 2012 malenkostno višje kot preteklo leto. Strukturo matematičnih rezervacij družba prikazuje v nadaljevanju. 71

72 Tabela: Struktura matematičnih rezervacij MATEMATIČNE REZERVACIJE Matematične rezervacija za vplačano premijo Matematične rezervacije za zajamčen donos Matematične rezervacije za donos nad zajamčenim SKUPAJ Matematična rezervacija za donosnost nad zajamčeno se v letih, ko je dosežena donosnost nad zajamčen povečuje, v letih, ko pa je dosežena donosnost po zajamčeno, se ta del matematične rezervacije zmanjšuje. Zmanjšanje je mogoče le do izpraznitve omenjenih rezervacij. Gibanje med letom matematičnih rezervacij podajamo v spodnji tabeli. Tabela: Gibanje matematičnih rezervacij GIBANJE MATEMATIČNIH REZERVACIJ STANJE POVEČANJA V LETU ZMANJŠANJA V LETU STANJE SKUPAJ Izračune matematičnih rezervacij je preveril pooblaščeni aktuar družbe in o njihovi višini, oblikovani na dan podal pozitivno mnenje. Druge obveznosti iz bilance stanja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje se nanašajo predvsem na obveznosti sklada do družbe za provizije, na obveznosti sklada do skrbniške banke ter iz naslova drugih obveznosti iz zavarovalnih poslov. Omenjene obveznosti znašajo skupaj evrov in so glede na leto 2011 nižje za 42 odstotkov. Tabela: Druge obveznosti DRUGE OBVEZNOST Obveznost za upravljavsko provizijo Obveznost za vstopne stroške Obveznost za stroške skrbništva Obveznosti iz nerazporejenih sredstev Druge kratkoročne obveznosti SKUPAJ IZKAZ IZIDA KRITNEGA SKLADA Izkaz izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje v tem poglavju je pripravljen v skladu s Prilogo 2 iz Sklepa o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic SKL 2009, ki pa ni del izkazov, pripravljenih v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Zaradi pomembnosti kritnega sklada in zakonodajnih zahtev družba poslovanje kritnega sklada razkriva kot prilogo k letnemu poročilu Izkaz izida kritnega sklada po Prilogi 2 IZKAZ IZIDA KRITNEGA SKLADA od do od do Indeks po SKL 2009 v EUR I. Obračunane kosmate zavarovalne premije II. Prihodki naložb Prihodki iz dividend in deležev v podjetjih

73 1.1. Prihodki iz dividend in deležev v družbah v skupini Prihodki iz dividend in deležev v pridruženih družbah Prihodki iz dividend in deležev v drugih družbah Prihodki drugih naložb Prihodki od zemljišč in zgradb Prihodki od obresti Drugi prihodki naložb Prevrednotovalni finančni prihodki Drugi finančni prihodki Prihodki zaradi popravkov vrednosti naložb Dobički pri odtujitvah naložb III. Odhodki iz naslova izplačil zavarovalnih vsot oziroma odkupne vrednosti 1. Redno prenehanje Izredno prenehanje z izstopom iz zavarovanja z odpovedjo pogodbe o zavarovanju s smrtjo zavarovanca IV. Prenosi sredstev iz oziroma na drugega izvajalca (+/-) V. Sprememba ostalih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij (+/-) 1. Sprememba matematičnih rezervacij (+/-) Sprememba drugih ostalih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij (+/-) VI. Obračunani stroški in provizije Obračunani vstopni stroški Izstopni stroški Provizija za upravljanje VII. Odhodki naložb Amortizacija naložb sredstev, ki niso potrebna za obratovanje 2. Odhodki za upravljanje sredstev, odhodki za obresti in drugi finančni odhodki (skrbniška banka) 3. Prevrednotovalni finančni odhodki Izgube pri odtujitvi naložb VIII. Izkaz kritnega sklada (I+II-III+IV-V-VI-VII) Uprava družbe dr. Igor Pšunder član Lojze Grobelnik predsednik Metode vrednotenja postavk v Izkazu izida kritnega sklada Izkaz izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje se po MSRP ne razkriva v računovodskem poročilu temveč bi moral biti razkrit v Prilogi 2 v skladu s Sklepom o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic SKL Družba zaradi pomembnosti razkriva poslovanje kritnega sklada za pokojninsko varčevanje kot prilogo k letnemu poročilu, kar je počela tudi v preteklih letih. Družba poslovanje kritnega sklada za pokojninsko varčevanje razkriva tako kot so predpisani računovodski izkazi za kritni sklad za pokojninsko varčevanje v sklada s Sklepom SKL V izkazu izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje so razkriti prihodki in odhodki obračunskega obdobja, ki se nanašajo izključno na kritni sklad za pokojninsko varčevanje. Ne glede na to, da police pokojninskih zavarovanj, ki jih sklepa družba, ne sodijo v obseg, ki ga ureja MSRP 4 (Zavarovalne pogodbe), saj so po vsebini v času vplačevanja premij finančne pogodbe, družba vsebinsko razkriva postavke Izkaza izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje. 73

74 Prihodki v izkazu izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje po Prilogi 2 v skladu s Sklepom o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic SKL 2009 so opredeljeni kot povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju. Družba obračunava prihodke, ki izhajajo iz poslov sklenjenega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Prihodki se merijo po pošteni vrednosti prejetih nadomestil. Izkazani prihodki v izkazu izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje po Prilogi 2 v skladu s Sklepom o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic SKL 2009 so prihodki od obračunane kosmate zavarovalne premije in prihodki naložb. Obračunane kosmate zavarovalne premije v izkazu izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje po Prilogi 2 v skladu s Sklepom o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic SKL 2009 so premije delodajalcev in zavarovancev, ki so v obračunskem obdobju nakazane na poseben transakcijski račun kritnega sklada za pokojninsko varčevanje pri banki skrbnici in v tekočem mesecu evidentirane na osebnih računih zavarovancev. Prihodki naložb v izkazu izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje po Prilogi 2 v skladu s Sklepom o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic SKL 2009 so prihodki iz dividend, prihodki od obresti, prevrednotovalni finančni prihodki, drugi finančni prihodki in dobički pri odtujitvah naložb. Pokojninska družba za kritni sklad za pokojninsko varčevanje zagotavlja ločeno evidentiranje prihodkov naložb glede na vir financiranja. Odhodki iz naslova izplačil zavarovalnih vsot oziroma odkupne vrednosti v izkazu izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje po Prilogi 2 v skladu s Sklepom o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic SKL 2009 so odhodki, ki se nanašajo na izredno prenehanje zavarovanj prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Predstavljajo izplačila zavarovancem ali njihovim upravičencem zaradi izstopa iz zavarovanja oziroma smrti zavarovancev. Odhodki iz naslova izplačil odkupne vrednosti bremenijo oziroma zmanjšujejo obveznosti iz naslova stanj na osebnih računih. Prenosi sredstev iz, oziroma na drugega izvajalca so prenosi sredstev zavarovancev med izvajalci. Osnovni namen, to je varčevanje za dodatno pokojnino, se ne spreminja, zato se prenos sredstev ne obravnava kot izplačilo odkupne vrednosti temveč ločeno kot prenos sredstev. Sprememba ostalih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij v izkazu izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje po Prilogi 2 v skladu s Sklepom o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic SKL 2009 predstavlja kumulativno spremembo višine ustvarjenega in pripisanega donosa iz matematičnih rezervacij v poslovnem letu. Obračunani stroški in provizije v izkazu izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje po Prilogi 2 v skladu s Sklepom o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic SKL 2009 predstavljajo odhodke kritnega sklada za pokojninsko varčevanje za vstopne stroške, upravljavsko provizijo in za izstopne stroške. Upravičenec do teh stroškov in provizij je družba. Med omenjene stroške sodijo tudi stroški skrbniške banke, ki bremenijo kritni sklad, upravičenec do teh stroškov pa je banka skrbnica. Odhodki naložb v izkazu izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje po Prilogi 2 v skladu s Sklepom o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic SKL 2009 so odhodki za upravljanje sredstev, odhodki za obresti in drugi finančni odhodki, prevrednotovalni finančni odhodki in izgube pri odtujitvah naložb. Pokojninska družba zagotavlja ločeno evidentiranje odhodkov naložb glede na vir financiranja. Izid kritnega sklada za pokojninsko varčevanje je v smislu knjigovodskega evidentiranja in bilančnega izkazovanja enak nič (0), saj so vsi prihodki in vsi odhodki kritnega sklada za pokojninsko varčevanje pripisani na osebne račune zavarovancev. Za ugotovljen donos kritnega sklada za pokojninsko varčevanje v obračunskem obdobju se ustrezno povečajo obveznosti do stanj na osebnih računih. Pojasnila in razkritja k izkazu izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje niso predvidena, vendar jih družba kljub temu razkriva in pojasnjuje. 74

75 Izkaz izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje se sestavlja v skladu s Sklepom, ki ga je izdala Agencija za zavarovalni nadzor, hkrati pa se izvaja četrtletno poročanje omenjeni Agenciji na predstavljenih shemah. Izkaz izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje je prikazan v poglavju IZKAZ IZIDA KRITNEGA SKLADA Pojasnila k Izkazu izida kritnega sklada po Prilogi Prihodki kritnega sklada Prihodki kritnega sklada za pokojninsko varčevanje v izkazu izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje po Prilogi 2 v skladu s Sklepom o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic SKL 2009 so sestavljeni iz: obračunane kosmate zavarovalne premije in prihodkov naložb. Obračunana zavarovalna premija je v letu 2012 znašala evrov in je dosegla indeks 90 glede na enako obdobje leta Družba ocenjuje, da je primerno komunicirala z zavarovanci in jih seznanjala z novostmi ter prednostmi dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj je kljub finančni krizi premija ostala na ravni preteklega leta. Prihodki naložb so znašali skupaj evrov in so dosegli indeks 106 glede na enako obdobje preteklega leta. Strukturo prihodkov naložb družba predstavlja v nadaljevanju. Tabela: Struktura prihodkov naložb PRIHODKI NALOŽB Prihodki iz dividend in deležev v družbah Prihodki od zemljišč in zgradb 0 Prihodki od obresti Prevrednotovalni in drugi finančni prihodki Prihodki zaradi popravkov vrednosti naložb 0 0 Dobički pri odtujitvah SKUPAJ V letu 2012 znašajo prihodki iz tečajnih razlik evrov, odhodki pa evrov. Tečajne razlike v letu 2012 so negativne v višini evrov Odhodki kritnega sklada Odhodki kritnega sklada za pokojninsko varčevanje v izkazu izida kritnega sklada po Prilogi 2 v skladu s Sklepom o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic SKL 2009 so sestavljeni iz: odhodkov iz naslova izplačil odkupne vrednosti, spremembe ostalih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij, obračunanih stroškov in provizij ter odhodkov naložb. V nadaljevanju družba predstavlja zgoraj naštete odhodke kritnega sklada za pokojninsko varčevanje. 75

76 Čisti odhodki za izplačila odkupne vrednosti ali škod se izključno nanašajo na izplačane škode zavarovancem/upravičencem po pogodbi ob izrednem prenehanju zavarovanja v letu 2012 in so v primerjavi s predhodnim letom višji. Večji delež med izplačanimi škodami predstavlja izredno prenehanje zaradi izstopa. Zavarovanec, ki ima 10 let sklenjeno zavarovanje, lahko izredno izstopi iz zavarovanja in zahteva izplačilo odkupne vrednosti. Družba mu sredstva izplača roku, ki je določen v pokojninskem načrtu, hkrati pa zmanjša odkupno vrednost za izstopni strošek ter odvede akontacijo dohodnine v skladu z omenjenim zakonom. Delež izrednega prenehanja znaša 95 odstotkov, od tega znaša delež zaradi izstopa iz zavarovanja 96 odstotkov, zaradi smrti zavarovanca pa 4 odstotke. Tabela: Čisti odhodki za škode ODHODKI IZ NASLOVA IZPLAČIL ODKUPNIH VREDNOSTI Redno prenehanje Izredno prenehanje z izstopom iz zavarovanja z odpovedjo pogodbe o zavarovanju - s smrtjo zavarovanca Prenosi sredstev iz oziroma na drugega izvajalca predstavljajo prenesena sredstva k izvajalcu v primeru, da je podatek pozitiven oziroma prenos sredstev na drugega izvajalca v primeru, da ima podatek negativen predznak. V letu 2012 je bilo od družbe k drugim izvajalcem oziroma od drugih k družbi v neto znesku prenesenih za evrov sredstev. K družbi je bilo izvedenih prenosov v višini evrov, od družbe k drugim izvajalcem je bilo prenesenih za evrov sredstev. Sprememba ostalih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij odraža spremembo matematičnih rezervacij v bilanci stanja kritnega sklada. Družba v okviru finančnih pogodb sklenjenih za varčevalni del dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ločeno izkazuje: obveznosti za vplačano premijo, obveznosti za zajamčen donos na vplačano čisto premijo in obveznosti za preseganje donosnosti. Sprememba obveznosti iz sklenjenih pogodb v letu 2012 je podana v naslednji tabeli. Tabela: Sprememba matematičnih rezervacij SPREMEMBA MATEMATIČNIH REZERVACIJ Sprememba matematičnih rezervacij SKUPAJ Sprememba matematičnih rezervacij se nanaša na čisto vplačano premijo v tekočem letu, zajamčen donos v tekočem letu in na donos nad zajamčenim donosom v tekočem letu. Spremembo zmanjšujejo izplačane čiste škode (stroški so že odbiti) v obliki odkupnih vrednosti. Med obračunane stroške in provizije sodijo odhodki za upravljavsko provizijo, vstopni stroški in izstopni stroški. Skupni obračunani stroški so v letu 2012 znašali evrov in se nanašajo na kritni sklada za pokojninsko varčevanje. Glede na leto 2011 so višji za 3 odstotke. 76

77 Tabela: Struktura obračunanih stroškov OBRAČUNANI STROŠKI IN PROVIZIJE Vstopni stroški Izstopni stroški Upravljavska provizija SKUPAJ Odhodki naložb so sestavljeni iz: amortizacije sredstev, ki niso potrebna za obratovanje, odhodkov za upravljanje sredstev, odhodkov za obresti in drugih finančnih odhodkov, prevrednotovalnih finančnih odhodkov in izgub pri odtujitvah naložb. V nadaljevanju družba predstavlja strukturo odhodkov naložb. Tabela: Struktura odhodkov naložb ODHODKI NALOŽB Amortizacija naložb sredstev, ki niso potrebna za obratovanje 0 0 Odhodki za upravljanje s sredstvi, odhodki za obresti in drugi fin. odhodki Prevrednotovalni finančni odhodki Izgube pri odtujitvah naložb SKUPAJ Izkaz izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje je vedno nič. To je posledica zakonskih določb, kjer mora upravljavec sredstev celoten donos, ki ga z naložbami doseže, zmanjšati za stroške po pokojninskem načrtu, razliko pa pripisati na osebne računa zavarovancev. Družba podrobno razkriva upravljanje s finančnimi tveganji v poglavju 10 Opis glavnih tveganj in negotovosti, ki je pripravljeno v skladu z MSRP 7. 77

78 POSLOVNO POROČILO 7 POKOJNINSKA DRUŽBA IN RAZVOJ 7.1 PREDSTAVITEV DRUŽBE Moja naložba pokojninska družba d.d. Skupina Nove KBM (v nadaljevanju pokojninska družba ali družba) je bila ustanovljena 4. septembra 2000 v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), Zakonom o zavarovalništvu (ZZavar) in Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD). Dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je pričela 1. januarja Družba je organizirana kot delniška družba z osnovnim kapitalom v višini ,96 evrov. Pokojninska družba ni nadrejena zavarovalnica v zavarovalniški skupini. Dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo opravlja družba obsega: zbiranje premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in vodenje osebnih računov, upravljanje s premoženjem pokojninske družbe, izplačevanje pokojninske rente, upravljanje z zaprtimi in odprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi. V skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti se dejavnosti iz prejšnjega odstavka razvrščajo v naslednje razrede in podrazrede: J Dejavnost pokojninskih skladov. Organi upravljanja družbe so skupščina, nadzorni svet in uprava družbe. Uprava družbe je dvočlanska, v sestavi: Lojze Grobelnik, kot predsednik uprave in dr. Igor Pšunder, kot član uprave. Nadzorni svet družbe v skladu s statutom družbe šteje do devet članov, izmed katerih so trije (najmanj ena tretjina) imenovani na predlog zavarovancev družbe, preostalih šest članov pa zastopa kapital oziroma delničarje družbe. V preteklem letu so bili člani nadzornega sveta kot prikazuje spodnja tabela. Tabela: Člani nadzornega sveta ČLANI NADZORNEGA SVETA IMENOVANI NA PREDLOG DELNIČARJEV ČLAN mag. Andrej Plos Simon Hvalec Marko Planinšec Uroš Lorenčič Mojca Androjna Hermina Kastelec FUNKCIJA predsednik član član namestnik članica članica ČLANI NADZORNEGA SVETA IMENOVANI NA PREDLOG ZAVAROVANCEV ČLAN mag. Viljem Pozeb mag. Igor Marinič Dušan Šuligoj FUNKCIJA član član član 78

79 Nadzorni svet je v skladu z Zakonom o zavarovalništvu v letu 2011 ustanovil revizijsko komisijo v sestavi, kot to prikazuje spodnja tabela. Tabela: Člani revizijske komisije nadzornega sveta ČLAN FUNKCIJA PREDSTAVNIK Marko Planinšec predsednik član nadzornega sveta mag. Igor Marinič član član nadzornega sveta spec. Saša Jerman članica zunanja predstavnica V letu 2012 družba ni spreminjala Izjave o naložbeni politiki. 7.2 RAZVOJ DRUŽBE IN DEJAVNOSTI Pokojninsko družbo kot finančno institucijo, specializirano za izvajanje prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, je v slovenski finančni sistem hkrati z reformo obveznega pokojninskega zavarovanja umestil Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju leta Zakonsko določeno najmanjše število zavarovancev je pokojninska družba dosegla konec leta 2002 oziroma v začetku leta Konec tega leta je prišlo tudi do uresničitve enega izmed ključnih dogodkov v dejavnosti, vključitve okrog javnih uslužbencev v dodatno pokojninsko zavarovanje. Takrat je družba prejela eno pomembnejših priznanj za svojo strokovnost in usposobljenost, saj je bila s svojo ponudbo vse do konca v najožjem izboru za izvajalca zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence v Republiki Sloveniji. Dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vključno s skladom javnih uslužbencev, v zadnjih letih beleži umirjanje rasti. Število vključenih zavarovancev v zadnjih letih raste s stopnjami rasti nekaj nad 10 odstotki letno. V letu 2012 je stopnja rasti števila zavarovancev znašala 11 odstotkov, kar je pod povprečjem zadnjih let. Po neuradnih podatkih se je število zavarovancev v letu 2012 povišalo na dobrih 548 tisoč. Letni prirast zbranih sredstev pri izvajalcih prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja znaša 219 milijonov evrov oziroma so se sredstva glede na preteklo leto povečala na milijonov evrov. V povprečju ima vsak zavarovanec na osebnem računu zbranih evrov. Tabela: Število zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji po letih * Število zavarovancev ob koncu leta Letni prirast (%) 6% 8% 6% 5% 3% 3% -1% 2% Zbrana sredstva ob koncu leta v mio evrih Letni prirast (%) 49% 32% 22% 27% 25% 18% 14% 11% Vir: Letno poročilo 2011, * Dnevnik (neuradni podatki izvajalcev) Na podlagi podatkov Ministrstva za delo, družbino in socialne zadeve za 2011, je delež vključenih zaposlenih v sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja dosegel 62 odstotkov. Evidenca o zavarovancih PDPZ, ki so upokojeni, ne obstaja. Prav tako ne obstaja evidenca, koliko zavarovancev, kot jih vodi statistika, je vključenih v več pokojninskih načrtov hkrati. Tržni deleži enajstih izvajalcev PDPZ se bistveno ne spreminjajo. Doslej se za izvajanje PDPZ v Sloveniji ni odločil noben tuj izvajalec, kljub temu, da veljavna zakonodaja to dopušča. 79

80 V letu 2012 je vlada pripravila nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Zakon je v nekaterih členih spreminjal dodatno pokojninsko zavarovanje in drugi steber moderniziral ter uvajal določene novitete. Zakon je začel veljati 01. januarja Leta 2011 so se prvi vključeni zavarovanci lahko odločili za prejemanje dodatne pokojninske rente. Za izplačevanje rente morajo biti izpolnjeni trije pogoji (starost najmanj 58 let, upokojitev po ZPIZ-1 ter najmanj 10 let zavarovanja). Tretji pogoj se je iztekel konec leta 2010, ko so posamezni zavarovanci izpolnili pogoj 120 mesecev vključenosti v zavarovanje. Izplačevanje rent, izvajanje naložbenih politik, zagotavljanje zajamčene donosnosti in zagotavljanje stabilnosti sistema PDPZ bodo po mnenju družbe dejavniki, ki bodo vplivali na spremembe in dopolnitve obstoječe ureditve. 7.3 POSLOVNE USMERITVE Ključne strateške usmeritve so učinkovito upravljanje s sredstvi kritnih skladov in družbe, izkoriščanje sinergij s podjetji v Skupini Nove KBM, krepitev lastnih prodajnih poti in vpeljava izplačevanja dodatnih pokojninskih rent. V letu 2012 je družba nadaljevala projekt trženja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v mreži poslovalnic Nove KBM. S skoraj 100 poslovalnicami širom Slovenije je pokojninska družba pomembno povečala prisotnost na trgu. V letu 2011 je družba pričela z izplačevanjem dodatnih pokojninskih rent. V decembru 2011 je družba pričela s projektom vpogleda v osebni račun zavarovanca preko spletnega bančništva Nove KBM. Zavarovancem je ponudila spletni vpogled v osebni račun konec januarja Družba si bo še naprej prizadevala svojim zavarovancem nuditi pregledno, donosno, varno in kakovostno dodatno pokojninsko zavarovanje. Obsegu dejavnosti in aktivnosti primerno bo družba sledila z organizacijskim razvojem. 7.4 GOSPODARSKO OKOLJE Kapitalski trgi so bili v začetku leta 2012 pod vplivom posledic ukrepov Evropske centralne banke (ECB). V decembru 2011 je ECB na trgu sprostila za skoraj 500 milijard poceni denarnih sredstev (evrov), kot posojila bankam, z ročnostjo treh let in letno obrestno mero 1%. Denarna sredstva so bila namenjena bankam za odplačilo njihovih dolgov, za financiranje gospodarstva, z namenom pospešiti gospodarsko rast v letu 2012, del sredstev pa se je prelil v naložbe v vrednostne papirje, predvsem v nakupe državnih obveznic. Sprožila se je ogromna količina optimizma, ki je povzdignila kapitalske trge. V mesecu februarju je ECB še enkrat izvedla akcijo kreditiranja evropskih bank (LTRO- Long Term Refinancing Opreration). Tokrat je na trgu sprostila še za 529 milijard evrov. Tabela: Spremembe vrednosti izbranih delniških indeksov ter $/ do konca februarja 2012 leto 2012 SBITOP DAX CAC40 HANG SENG DOW JONES $/ , , , , ,56 0, , , , , ,07 0,7439 sprememba -4,7% 16,2% 9,3% 17,6% 6,0% -3,8% Delniški indeksi so v prvih dveh mesecih zrasli preko vseh pričakovanj. Nemški indeks DAX je konec februarja izkazoval 16,25% rast od začetka leta. Izredno bikovsko vzdušje je bilo tudi na trgih držav v razvoju (emerging markets). Vrednost hongkonškega delniškega indeksa Hang Seng je do konca februarja zrasla že za 17,6%. Nekoliko slabše je bilo po pričakovanjih na delniškem trgu v Sloveniji, kjer je delniški indeks SBITOP v enakem obdobju izgubil 4,7% vrednosti. 80

81 Graf: Spremembe vrednosti izbranih delniških indeksov ter $/, v celem letu ,0% 29,1% 25,0% 22,9% 15,2% 15,0% 7,8% 7,3% 5,0% -5,0% SBITOP DAX CAC40 HANG SENG DOW JONES $/ -1,9% -15,0% Do konca leta 2012 so se razmere na kapitalskih trgih še izboljšale in izbrani delniški indeksi so, vsi po vrsti, zaključili v pozitivnem območju. Zmagovalci so bili investitorji v delnice nemških podjetij, ki so se tudi v tem letu izkazala kot zaupanja vredna naložba. V Franciji so, kljub težavam države z visoko zadolženostjo in ostrimi pogoji nadaljnjega, izredno dragega zadolževanja, uspeli na delniških trgih pridelati dobrih 15% dobička. Delnice v Hong Kongu so se podražile za skoraj 23%, ameriški investitorji so tokrat iztržili najmanj, saj je indeks Dow Jones pridobil le 7,3%, vrednost dolarja pa se je proti evru znižala za skoraj 2%. Leto 2012 je nad gladino zaključil tudi slovenski borzni indeks SBITOP, ki se je okrepil za 7,8%. Najprometnejše delnice na Ljubljanski borzi so znova bile delnice Krke, sledile so delnice Mercatorja, Petrola, Telekoma Slovenije, Zavarovalnice Triglav in drugih. Skupnega prometa po vseh kotacijah in segmentih je bilo v lanskem letu za 360 milijonov evrov. Največjo rast tečajev so ustvarile delnice Zavarovalnice Triglav (+65%) ob skromnih 20 milijonih evrov letnega prometa, Petrol je v 2012 pridobil 52,4%, ob 25 milijonih evrov prometa, Telekom Slovenije +51,7%, prometa je bilo za 21 milijonov evrov. V februarju je bila svetovna javnost osredotočena na reševanje visoko zadolžene evropske države Grčije, ki ji je grozil bankrot. Upniki so se končno le dogovorili, da se Grčiji izplača drugi paket pomoči v višini 130 milijard evrov. Privatni sektor je pristal na odpis dolgov v višini 107 milijard evrov (53,5% vrednosti dolgov). Tako naj bi Grčiji do leta 2020 uspelo znižati zadolženost na vzdržnih 120% BDP. V februarju se je močno podražila tudi cena surove nafte, od 107 dolarjev na začetku leta, na 121 dolarjev ob koncu februarja. Konstantna rast cene nafte je trajala do druge polovice marca, ko je le ta dosegla 125 dolarjev za sodček (159 litrov), kar je predstavljalo 16,6% porast cene od začetka leta. Razlogi za zvišanje cen so bile zaostrene razmere v Iranu, ki je prekinil dobavo nafte Veliki Britaniji in Franciji, zaradi uvedbe sankcij proti Iranu s strani Evropske unije. Iran v Evropo izvozi 18% svoje načrpane nafte. 81

82 Graf: Gibanje vrednosti nafte (Brent Crude Oil) in razmerja $/ ,84 0,82 0,8 0,78 0,76 0,74 0,72 Brent Crude Oil $/ Posledično zaradi rasti cene nafte je bila v Evropi v marcu najvišja mesečna stopnja inflacije. Dosegla je 1,3%. Na medletno stopnjo inflacije ni imela bistvenega vpliva, saj je le ta ostala na 2,7%, kot mesec prej. Najvišja mesečna deflacija je bila kot navadno zabeležena v januarju in je znašala 0,8%. Konec leta je medletna stopnja inflacije v Evropski uniji znašala 2,2%. Graf: Vpliv mesečne inflacije v EU na medletno mesečni HICP 1,30% 1,10% 0,90% 0,70% 0,50% 0,30% 0,10% -0,10% -0,30% -0,50% -0,70% -0,90% mesečna inflacija v EU (HICP) letna inflacija v EU (HICP) 3,70% 3,30% 2,90% 2,50% 2,10% 1,70% 1,30% 0,90% 0,50% letni HICP V Sloveniji se je leto 2012 zaključilo z inflacijo v višini 2,7%. Najvišja mesečna stopnja inflacije je bila zabeležena v aprilu in septembru, v višini 1,1%, največja deflacija pa v juliju, -1%. 82

83 Graf: Vpliv mesečne inflacije v Sloveniji na medletno mesečni ICŽP 1,60% 1,20% 0,80% 0,40% 0,00% -0,40% -0,80% -1,20% 4,00% 3,50% 3,00% 2,50% 2,00% 1,50% 1,00% 0,50% 0,00% -0,50% -1,00% -1,50% -2,00% letni ICŽP mesečna inflacija v SLO (ICŽP) medletna inflacija v SLO (ICŽP) V marcu so bili objavljeni rezultati stres testov ameriških bank, ki jih je izvedel FED. Vključenih je bilo 19 največjih ameriških bank. Cilj je bil preveriti kapitalsko moč bank v primeru nove gospodarske krize, kjer bi se brezposelnost povečala na 13%, cene delnic bi padle za 50%, cene nepremičnin pa za 21%. Test je opravilo 15 od 19 bank, minimalna stopnja kapitala Tier1, ki jo je zahteval FED, je bila 5%. Tečaji ameriških državnih obveznic so do aprila padali, donosnost 30 letnih dolarskih obveznic je rasla do 3,5% letno, do koca leta pa ponovno zdrsnila na 3%. 10 letne evrske obveznice (nemški bund) so se skozi leto dražile do donosnosti 1,3% ob koncu leta. Najnižja stopnja donosnosti je znašala 1,2%, v februarju in marcu pa je donosnost 10 letnih evrskih obveznic dosegla cela 2%. Graf: Gibanje donosnosti EUR in USD obveznic, v % 5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1, LETNE EUR 30 LETNE EUR 10 LETNE USD 30 LETNE USD V Sloveniji je na začetku leta donosnost 10 letne državne obveznice znašala 7%, nato se je povzpela vse do 7,5%, kar je nakazovalo na veliko verjetnost, da bo država zaprosila za mednarodno finančno pomoč. Trend se je v marcu spremenil, privedel je do preobrata donosnosti opazovanih državnih obveznic. Do marca so se zahtevane donosnosti za 10 letne državne obveznice Slovenije, Italije in Španije znižale do med 5 in 5,5%, pri italijanskih celo pod 5%. Nato je do avgusta sledilo ponovno višanje zahtevanih donosnosti, Slovenija je doživela več zaporednih znižanj kreditnih ocen, predvsem 83

84 s strani agencije Moody s, kar na Baa2. Zahtevane donosnosti so od poletja do konca leta ponovno padle. Donosnost 10 letne slovenske obveznice je ob koncu leta znašala 5%, italijanske 4,5% in španske 5,3%. Graf: Gibanje donosnosti 10 letnih obveznic Slovenije, Italije in Španije, v % 8 7,5 7 6,5 6 5,5 5 4, LETNE SLO 10 LETNE ITALY 10 LETNE SPAIN Centralne banke so tudi v letu 2012 z aktivnim delovanjem uravnavale razvoj dogodkov na kapitalskih trgih. Napeto je bilo v Evropski uniji. V juniju so se razmere v Grčiji znova močno poslabšale, prišlo je do padca vlade in razpisa novih volitev. Španija je uradno zaprosila za denarno pomoč za reševanje španskega bančnega sistema. Šlo je za 100 milijard evrov pomoči. Konec junija je za denarno pomoč zaprosila še peta država iz Evropske monetarne unije, Ciper. V juliju je ECB znižala ključno obrestno mero za 0,25%, iz 1% na 0,75%. Močni so bili tudi pritiski na ECB glede nakupov obveznic Španije in Italije, kar bi znižalo zahtevano donosnost 10 letnih državnih obveznic. ECB je obljubila vso pomoč za rešitev evrske krize. Graf: Ključna obrestna mera v EU in ZDA 1,25% 1,00% 0,75% 0,50% 0,25% 0,00% ECB FED Trend naložb v zlato se je v letu 2012 umiril. Pretirano zanimanje vlagateljev za zlate palice je popustilo in se preusmerilo nazaj na delniške trge, kjer je bilo kar nekaj dobrih naložbenih priložnosti. Umirila se je cena zlata, ki je ostala stabilna skozi vse leto, po tem, ko je konec 2011 dosegla zgodovinsko najvišjo vrednost pri 1827,79 dolarjih za unčo. 84

85 Graf: Cena unče zlata v ameriških dolarjih v obdobju od leta 2008 do 2012 $ 2.000, , , , , ,00 800,00 600,00 400,00 200,00 0, , Temeljna obrestna mera na letni ravni je dvakrat v letu dosegla najvišjo vrednost pri 3,6%, v marcu in oktobru. Konec leta je letni TOM znašal 2,39%. Inflacija v Evropski uniji brez upoštevanja gibanj cen tobaka se je v letu 2012 gibala med 2,1% v novembru in 2,7% v januarju. 6 mesečni Euribor je še vedno drsel in konec leta dosegel vrednost 0,32%. Graf: Gibanje inflacije v EU, letna stopnja temeljne obrestne mere v SLO in 6 mesečni Euribor 3,70 3,20 2,70 % 2,20 1,70 1,20 0,70 0,20 letna TOM (%) medletni HICP ex. tobacco 6m EUR Globalna makroekonomska slika se je v primerjavi z letom 2011 poslabšala. Bruto družbeni produkt v Evropski uniji je ob koncu leta izkazoval recesijo, prav tako se je recesija poglobila v Sloveniji. Na Kitajskem se je gospodarska rast nadaljevala, vendar skromneje. Tudi v Nemčiji je bila rast BDP v letu 2012 upočasnjena. Stopnja inflacije se je povsod znižala, razen v Sloveniji, ko je porasla za 0,7 odstotka. Brezposelnost ostaja pereč problem sodobne družbe. Večinoma je v letu 2012 porasla, razen v ZDA, kjer so potekale predsedniške volitve in v letu volitev se brezposelnost statistično vedno zniža, saj je pomemben cilj in/ali argument v predvolilni kampanji. 85

86 Tabela: Primerjava podatkov o BDP, inflaciji in brezposelnosti v 2011 in 2012 BDP INFLACIJA BREZPOSELNOST EU 1,3% -0,6% 2,7% 2,2% 10,3% 11,8% ZDA 1,6% 1,5% 3,0% 1,7% 8,5% 7,8% Kitajska 8,9% 7,9% 4,1% 2,5% 4,1% 4,1% Nemčija 2,0% 0,9% 2,3% 2,1% 6,8% 6,9% Slovenija -2,8% -3,3% 2,0% 2,7% 12,1% 12,2% * podatki v belih poljih se nanašajo na PREGLED POSLOVANJA Pokojninski načrti Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je družba v letu 2012 izvajala po dveh registriranih pokojninskih načrtih: kolektivnem in individualnem pokojninskem načrtu. Pokojninska načrta sta vpisana v davčni register pri Davčni upravi Republike Slovenije, kar pomeni, da zavarovanci oziroma plačniki premij za vplačila zavarovalnih premij lahko uveljavljajo davčno olajšavo. Vplačane premije in privarčevana sredstva zavarovancev po obeh pokojninskih načrtih družba upravlja v okviru enega kritnega sklada. Pokojninski načrt kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja PN-PDPZ-MN- 01/2000 je bil odobren z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve štev / z dne Pokojninski načrt individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja PN-PDPZ-MN- 02/2001 je bil odobren z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve štev / odobril z dne V kolektivni pokojninski načrt se vključijo posamezniki oziroma skupina posameznikov, katerih delodajalec se odloči vsaj del zavarovalne premije v korist posameznika plačevati tudi sam. Posamezniki, ki zavarovalno premijo v celoti plačujejo sami, se vključijo v individualni pokojninski načrt. V letu 2012 pokojninska načrta nista bila spremenjena Zavarovanci Na dan je število zavarovancev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja znašalo , kar v primerjavi z letom prej pomeni zmanjšanje za zavarovancev oziroma 4,0 odstotka. Večina, 94,8 odstotka, jih je bilo vključenih v kolektivni pokojninski načrt. Zavarovancev, vključenih v individualni pokojninski načrt je bilo ali 5,2 odstotka. V spodaj priloženem grafikonu so prikazani tudi podatki za pretekla leta. 86

87 Graf: Število zavarovancev Individualni načrt Kolektivni načrt Število zavarovancev Med veljavna zavarovanja družba prišteva zavarovalne police, na katere zavarovanci oziroma delodajalci plačujejo zavarovalne premije in police, ki mirujejo. Mirovanje je opredeljeno kot obdobje, v katerem preneha obveznost plačevanja zavarovalne premije, ne da bi hkrati prenehalo zavarovanje in s tem zavarovalno kritje. Pogoji oziroma razlogi za nastop mirovanja so lahko različni, med najpogostejšimi pa so nastop brezposelnosti ali prekinitev delovnega razmerja pri delodajalcu oziroma upokojitev brez izpolnjevanja pogojev za koriščenje pravice do izplačila sredstev v obliki dosmrtne pokojninske rente. Mirovanje po pokojninskih načrtih družbe lahko traja največ do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine. Iz priložene tabele je razvidno, da delež zavarovalnih polic v mirovanju z leti narašča. Leta 2008 je znašal 15,70 odstotka, konec leta 2012 pa že 26,79 odstotka. K povečanju mirovanj je v dobršni meri zadnja leta prispevala splošna gospodarska kriza in z njo povezan položaj marsikaterega podjetja oziroma posameznika. Tabela: Delež mirovanj Število mirovanj Število zavarovancev Delež 15,70% 19,90% 22,60% 26,75% 26,79% Med zavarovanci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja s 63,1 odstotnim deležem prevladujejo moški. V starostni strukturi prevladujejo starejši zavarovanci - 65,5 odstotka zavarovancev je starejših od 40 let. Zavarovancev, starih do 30 let, je bilo na dan ,3 odstotka. Podrobnejše podatke po starostnih razredih prikazuje spodnja tabela. Tabela: Starostna struktura STAROSTNI RAZRED DELEŽ do 20 let 0,0% od 20 do 30 let 6,3% od 30 do 40 let 28,2% od 40 do 50 let 32,5% od 50 do 60 let 26,5% 87

88 nad 60 let 6,4% Skupaj 100,0% Zavarovalne premije Zavarovanec oziroma plačnik zavarovalne premije uveljavlja davčne olajšave za vplačila v posameznem koledarskem letu. Z vidika davčnih olajšav je zavarovalna premija omejena na 24 odstotkov prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma z absolutnim zneskom. Absolutni znesek se letno valorizira s koeficientom cen življenjskih potrebščin za mesec november preteklega leta z mesecem novembrom predpreteklega leta. V letu 2012 je maksimalni znesek zavarovalne premije za davčne olajšave znašal 2.755,71 evrov. Prednost pri uveljavljanju davčnih olajšav ima delodajalec (v kolikor tudi ta plačuje premijo v korist zavarovanca). Plačuje se lahko tudi višja premija, vendar za razliko plačnik ne more uveljavljati davčnih olajšav. V letu 2012 je skupna vplačana premija znašala 14,8 milijona evrov, od tega 0,9 milijona evrov iz naslova prenosov zavarovanj od drugih izvajalcev k Moji naložbi. Skupna vplačana premija je v primerjavi z letom 2011 nižja za približno 2,0 milijona evrov oziroma manj kot 11,9 odstotka. Znižanje vplačane premije gre na račun manj izvedenih prenosov zavarovanj in sredstev od drugih izvajalcev, poznajo pa se tudi že vrsto let zaostrene razmere v gospodarstvu in tudi sicer. Povprečna vplačana premija, izračunana med vsoto vplačil premij brez prenosov in zavarovanci, za katere je premija plačana, se ni pomembneje znižala. v EUR PREMIJA PRENOSI PREMIJA SKUPAJ POVPREČNA PREMIJA , , ,38 51, , , ,52 53, , , ,45 54, , , ,35 57, , , ,64 55, Prenosi zavarovanj k družbi Posameznik, vključen v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, je lahko po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju hkrati vključen v en kolektivni in en individualni pokojninski načrt. Zavarovanje in privarčevana sredstva lahko prenaša med pokojninskimi načrti posameznih izvajalcev in sicer po vplačilu premije za obdobje, ki ni krajše od 36 mesecev. Slednje ne velja v primeru, ko posameznik zavarovanje in privarčevana sredstva prenaša zaradi spremembe delodajalca oziroma zaposlitve. Prenos zavarovanja in privarčevanih sredstev ne pomeni prekinitve zbrane zavarovalne dobe, ob prenosu sredstev prav tako ne nastopi obveznost plačila davščin. V tabeli spodaj so podrobneje prikazani podatki o prenosih zavarovanj in privarčevanih sredstev od drugih izvajalcev k družbi. Privarčevana sredstva so podana v tisoč EUR. Prenos zavarovanja in s tem evidentiranje slednjega nastopi z dnem prenosa sredstev oziroma zavarovanja. ŠTEVILO ZAVAROVANCEV ŠTEVILO PODJETIJ PRENESENA SREDSTVA

89 V letu 2012 je zavarovanje in privarčevana sredstva preneslo 310 zavarovancev (po kolektivnem in individualnem pokojninskem načrtu) in 16 delodajalcev. Vsota prenesenih sredstev je znašala 948 tisoč evrov Prenehanja zavarovanja Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje lahko preneha v obliki rednega ali izrednega prenehanja. Redno prenehanje nastopi s pridobitvijo in koriščenjem pravice do dodatne pokojninske rente. Izredno prenehanje nastopi v primeru: smrti zavarovanca pred pridobitvijo in koriščenjem pravice do dodatne pokojninske rente, izstopa iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (prekinitev zavarovanja), odpovedi pogodbe o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju (prenos zavarovanja k izvajalcu drugega pokojninskega načrta), prenehanja izvajalca prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Leto 2012 je drugo leto po letu 2011, ko je večje število zavarovancev izpolnilo rok desetih let od vključitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Čeprav je namen prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v varčevanju za pridobitev pravice do dosmrtne pokojninske rente, kaže, da glavnina zavarovancev v drugem stebru s tem namenom ne varčuje. Potek desetih let se namreč kot pogoj za izplačilo sredstev v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pojavlja ob izplačilu dosmrtne starostne pokojnine (eden izmed pogojev) in ob izplačilu sredstev, ki jih je financiral delodajalec (večina zavarovancev je vključenih v kolektivni pokojninski načrt in zanje premijo plačuje delodajalec). Nepripravljenost na namensko in dolgoročno varčevanje za starost sovpada tudi s splošno krizo, ki smo ji priča že nekaj let. Skoraj zavarovancev se je v preteklem letu odločilo, da iz zavarovanja izstopi in prejme izplačilo sredstev v enkratnem znesku. To je tudi razlog za tolikšen porast števila prenehanj zavarovanj glede na pretekla leta. Skupna izplačana vrednost je znašala 19,1 milijona evrov (po obračunu izstopnih stroškov). Zgolj 94 zavarovancev se je odločilo prenesti zavarovanje k drugem u izvajalcu, večinoma je ta odločitev posledica spremembe zaposlitve. V preteklem letu je iz pokojninskega varčevanja v izplačilo dosmrtne pokojninske rente prešlo 157 zavarovalnih polic oziroma skoraj 4-krat toliko, kot leto prej. VZROK IZSTOPA Izstop Odpoved (prenos) Delni izstop (lastna sredstva) Smrt Renta SKUPAJ Na dan je zavarovalnih polic imela opredeljen status zadržanja zavarovanja. Zavarovanci so zahtevali izstop in izplačilo sredstev (oziroma prenos zavarovanja k drugemu izvajalcu). Status zadržanja pomeni, da je zavarovanje prenehalo, vendar zaradi neizpolnitve drugih pogojev do izplačila oziroma prenosa sredstev še ni prišlo. Glavnina zadržanj se nanaša na zahtevo po izplačilu sredstev po preteku 10 let in zapade v izplačilo v letu

90 7.5.6 Rente Za uveljavljanje pravice do dosmrtne dodatne starostne pokojnine je v skladu z določbami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju potrebno izpolniti tri pogoje hkrati: starost 58 let vključenost v zavarovanje 120 mesecev (10 let) upokojitev po ZPIZ Pričetek izplačevanja dosmrtne dodatne starostne pokojnine v skladu z zakonom predstavlja redno obliko prenehanja dodatnega pokojninskega zavarovanja (varčevanja). S sklenitvijo zavarovalne police o pričetku izplačevanja dodatne starostne pokojnine in prenosom privarčevanih sredstev v kritni sklad za izplačevanje rent se prične dosmrtno izplačevanje rente zavarovancu. Do konca leta 2012 je iz pokojninskega varčevanja v izplačilo dosmrtne pokojninske rente prešlo 134 zavarovancev družbe (156 zavarovalnih polic). En zavarovanec je izplačevanje dosmrtne pokojninske rente pri Moji naložbi izbral na podlagi varčevanja pri drugem izvajalcu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Družba zavarovancem v osnovi nudi tri osnovne tipe rent: renta brez garantirane dobe izplačevanja renta z garantirano dobo izplačevanja naraščajoča renta z garantirano dobo izplačevanja ali brez Zavarovanci so lahko izbirali med garantiranim obdobjem izplačevanja v trajanju 10-ih ali 15-ih let. Skupno so tako zavarovanci izbirali med šestimi rentami. Rente so v osnovi izračunane na mesečni ravni, lahko pa se izplačujejo tudi v četrtletnih, polletnih ali letnih obrokih. Skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so vse rente izračunane kot dosmrtne, pri izračunih pa družba glede na razlike v pričakovani življenjski dobi razlikuje med spoloma zavarovancev. Nekateri ponudniki so se zavarovancem odločili ponuditi tudi izplačilo v obliki t.i. pospešenih rent, katerih ključna značilnost je ta, da se ob hkratnem upoštevanju dosmrtnega izplačevanja glavnina prihrankov izplača v zgodnjih letih izplačevanja (npr. treh ali petih letih), preostanek pa v simboličnih letnih zneskih. Takšne rente po mnenju pokojninske družbe niso skladne z namenom ureditve dosmrtnih pokojninskih rent v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pokojninska družba prav tako meni, da se tovrstna izplačila lahko opredelijo kot izplačila, namenjena izogibanju davčnim obveznostim zavezancev (t.j. zavarovancev), zato tovrstnih izplačil ne omogočamo. Dodatne starostne pokojnine, ki se izplačujejo, kljub splošnemu vtisu niso nizke. Povprečna renta, preračunana na mesečno raven, znaša 34,69 evrov bruto (pred akontacijo dohodnine). Med zavarovanci, ki so družbi zaupali tudi višino osnovne pokojnine iz obveznega zavarovanja, le-ta predstavlja približno 4,0 do 6,0 odstotni delež (oziroma štiri do šest odstotkov višjo pokojnino). Za dosmrtne pokojninske rente iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja velja davčna olajšava. Pokojninska renta je obdavčena, vendar se v dohodninsko osnovo všteva le 50% odmerjene pokojninske rente (50% je iz obdavčenja izvzetih). Zavarovanec se lahko tudi odloči, da se ob izplačilu akontacija dohodnine obračunava po znižani stopnji, t.j. 16 odstotkov namesto 25 odstotkov, za kar pa potrebuje potrdilo DURS-a. Natančnih podatkov o tem, kolikšen delež zavarovancev se odloči za redno prenehanje in kolikšen za dvig sredstev v enkratnem znesku ni moč podati, ker pokojninska družba ne razpolaga s podatkom o tem, kateri zavarovanec, ki se odloči za dvig sredstev v enkratnem znesku izpolnjuje vse tri pogoje za uveljavljanje pravice do dodatne pokojninske rente. Za leto 2012 velja ocena, da se je za izplačilo v obliki dosmrtne starostne pokojnine odločilo približno 15 odstotkov tistih, ki so lahko izbirali med obema možnostma. Ocena ne odstopa od lanskoletne. 90

91 7.5.7 Obračunani stroški Stroški, ki se v skladu s pokojninskima načrtoma obračunavajo v breme kritnega sklada, so v letu 2012 znašali: vstopni stroški do 1,9 %, upravljavska provizija do 1,2 % izstopni stroški: redno prenehanje do 0,0 %, izstop; izplačilo do 0,5 %, odpoved; prenos do 1,0 %, stroški pooblaščenega skrbnika 0,025 %. Vstopni stroški se obračunajo ob vplačilu premije. Vplačana premija, zmanjšana za vstopne stroške predstavlja čisto vplačano premijo. Upravljavska provizija se obračunava v letni višini do 1,2 odstotka od vrednosti premoženja kritnega sklada, pokojninska družba pa si provizijo za upravljanje obračunava mesečno v višini do 0,1 odstotka od vrednosti kritnega sklada na koncu meseca. Skrbniške storitve za premoženje kritnega sklada je tudi v letu 2012 kot pooblaščen skrbnik izvajala Banka Koper d.d. V skladu s pogodbo o izvajanju skrbniških storitev je provizija banke skrbnice znašala 0,025 odstotka letno od čiste vrednosti premoženja kritnega sklada. Obračunani stroški, ki predstavljajo prihodek pokojninske družbe, so v preteklih treh letih znašali, kot prikazuje spodnja tabela. Zneski so podani v tisoč evrov. VSTOPNI STROŠKI UPRAVLJAVSKA PROVIZIJA IZSTOPNI STROŠKI SKUPAJ Podatki o obračunani skrbniški proviziji v preteklih letih so navedeni v spodnji tabeli. Zneski so podani v tisoč evrih. SKRBNIŠKA PROVIZIJA

92 7.5.8 Upravljanje naložb Kritni sklad za pokojninsko varčevanje Kapitalski trgi so vlagatelje v letu 2012 večinoma nagradili. Optimizem je vel tako na delniških kot na obvezniških trgih. Nizke stopnje donosnosti manj tveganih dolžniških vrednostnih papirjev so silile vlagatelje v prestrukturiranje naložb v bolj tvegane delnice ter obveznice izdajateljev z nižjimi bonitetnimi ocenami. Med desetimi največjimi posameznimi naložbami kritnega skleda za pokojninsko zavarovanje ostajajo naložbe v dolžniške vrednostne papirje, kjer je med obveznicami tudi naložba v potrdilo o vlogi (CD). Delež desetih največjih naložb v portfelju predstavlja 39,3% vseh sredstev sklada oziroma 50 mio evrov. Tabela: Največje posamezne naložbe Izdajatelj Obveznica Kotacija Valuta Količina vrednostnih papirjev Vrednost ( ) Čista vrednost kritnega sklada za pokojninsko varčevanje je konec leta znašala 128,16 mio evrov, v celotnem letu pa je bilo opravljenih za nekaj manj kot 300 mio evrov transakcij. Delež v celotnem portfelju kritnega sklada Republika Slovenija RS53_T1 LJSE EUR ,95 5,66% Republika Slovenija RS38_T1 LJSE EUR ,31 4,77% SOD d.d. SOS2E_T1 LJSE EUR ,76 4,70% Republika Slovenija RS66_T1 LJSE EUR ,45 4,33% Republika Slovenija RS59_T1 LJSE EUR ,58 4,25% Republika Slovenija RS21_T1 LJSE EUR ,47 4,02% Republika Slovenija RS57_T1 LJSE EUR ,61 3,87% France (Government) FRTR3.15_07/32_T1 TUJINA EUR ,07 3,01% Nova KBM d.d., Maribor CDKBM5.3_12/20/17 ne kotira EUR ,00 2,34% SID banka d.d., Ljubljana SEDABI3_04/21/15 TUJINA EUR ,14 2,32% Skupaj: ,34 39,28% Opomba: vrednosti naložb, ki imajo v oznaki T1 so izkazane po odplačni vrednosti Razpršenost portfelja glede na vrste naložb se v letu 2012 ni bistveno spremenila. Naložbe v obveznice in druge dolžniške vrednostne papirje ostajajo najbolj zastopane vrste naložb, z deležem 82,2% vseh sredstev sklada. Nekoliko višji je delež naložb v potrdila o vlogah (CD-ji), ki je konec leta 2011 znašal 5,7%, konec 2012 pa 7,2%. Depozitov je bilo ob koncu leta za 6%, delnic in naložb v investicijske sklade pa za nekaj manj kot 5%. Graf: Vrste naložb 6,0% 7,2% 82,2% 4,6% delnice in skladi obveznice in drugi dolžniški VP depoziti CDji 92

93 Primerjava strukture naložb v zadnjih treh letih ne izkazuje večjih razlik v naložbeni politiki kritnega sklada za pokojninsko zavarovanje. Delež državnih obveznic se je v letu 2012 znižal glede na leto prej in se skoraj izenačil z deležem ob koncu leta Porasel je delež podjetniških obveznic, podobno kot v letu V zadnjem letu so se povečale naložbe v depozite in CDje, izpostavljenost do delniškega segmenta je bila precej izenačena. Graf: Vrste naložb skozi leta 100% 90% 80% 70% 60% 50% 6,0% 6,5% 4,6% 2,4% 5,6% 2,6% 3,6% 2,7% 23,3% 27,5% 7,2% 6,0% 4,6% 0,8% 27,1% CDji in zakladne menice bančni depozit delnice in inv. kuponi 40% 30% 20% 10% 0% 53,6% ,7% ,3% 2012 drugi dolžniški VP obveznicepodjetniške obveznicedržavne Glede kotacije naložb, se je delež naložb v letu 2012 povečal na Ljubljanski borzi. Nekoliko več sredstev se je investiralo v domače podjetniške obveznice (Petrol d.d., Zavarovalnica Triglav d.d., Banka Celje d.d.). Povečal se je tudi delež naložb s katerimi se ne trguje na organiziranih trgih, vendar so to izključno naložbe v depozite in potrdila o vlogi (CD). Graf: Naložbe po kotacijah 60,0% 50,0% 40,0% 47,8% 51,5% 41,6% 32,5% 30,0% 20,0% 10,0% 10,6% 16,0% ,0% Ljubljanska borza tuje borze ne kotira 93

94 Naložb v tuje valute je bilo ob koncu leta 2012 za 1,3% vseh sredstev sklada. Izpostavljenost do tujih valut je ostala na minimalni ravni, šlo je le za naložbe v ameriške dolarje. Graf: Naložbe po valutah 1,31% 98,69% EUR USD Obveznice so v portfelju kritnega sklada za pokojninsko zavarovanje razporejene kot finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in so izmerjene po odplačni vrednosti. Takih obveznic je bilo ob koncu leta 2012 za 68,5%, oziroma za dva odstotka manj kot leto prej. Povečal se je delež obveznic izmerjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, ki je znašal 31,5%. Graf: Vrednotenje obveznic 31,53% 68,47% vrednotene po odplačni vrednosti vrednotene po pošteni vrednosti 94

95 Naložb v državne obveznice naj v portfelju ne bi bilo manj kot 40% vseh sredstev sklada. Le te so bile ob koncu 2012 razpršene med osem različnih evropskih držav. Največji delež so predstavljale naložbe v obveznice Republike Slovenije, 36,1% vseh sredstev sklada. Graf: Državne obveznice Irska (0,5%) 50,0% 45,0% 40,0% 35,0% 30,0% 25,0% 20,0% 15,0% 10,0% 5,0% 0,0% Nemčija (1%) Nizozemska (1,1%) Avstrija (1,2%) Poljska (1,2%) Belgija (1,9%) Francija (3,4%) Republika Slovenija (36,1%) V letu 2012 je ministrstvo za finance prvič objavilo minimalno zajamčeno donosnost (MZD) v začetku leta za vseh 12 mesecev. Izračun MZD je temeljil na podlagi 24 mesečne povprečne donosnosti košarice državnih obveznic Republike Slovenije, z ročnostjo več kot eno leto. Tako izračunana povprečna donosnost slovenskih državnih obveznic je ob koncu 2011 znašala 3,91%. MZD, ki predstavlja jamstvo v višini 40% povprečne donosnosti je znašala 1,56%, jamstvo pri 60% povprečne donosnosti pa 2,30%. Graf: Donosnost 4,00% 3,50% 3,00% 2,50% 2,00% 1,50% 1,00% 0,50% 0,00% 1,57% 2,30% zakonska minimalna zajamčena donosnost zajamčena donosnost kritnega sklada 3,72% pripisana donosnost kritnega sklada 95

96 Kritni sklad za rentno zavarovanje Vrednost kritnega sklada za rentno zavarovanje je tudi v letu 2012 vztrajno raslo. Konec decembra je njegova čista vrednost znašala 1,33 mio evrov. V celotnem letu je bilo s sredstvi sklada sklenjenih za 1,2 mio evrov transakcij z vrednostnimi papirji. Tabela: Čista vrednost kritnega sklada za rentno zavarovanje Čista vrednost kritnega 2011, 2012 sklada za rentno zavarovanje v feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Deset največjih posameznih naložb kritnega sklada za rentno zavarovanje je konec leta predstavljalo 56% vseh naložb, oziroma 0,75 mio evrov sredstev. Tabela: Največje posamezne naložbe Izdajatelj Obveznica Kotacija Valuta Količina vrednostnih papirjev Vrednost ( ) Delež v celotnem portfelju kritnega sklada Republika Slovenija SLOREP4.625_09/24_T1 TUJ EUR ,73 8,22% Republika Slovenija SLOREP5.125_03/26_T1 TUJ EUR ,49 8,12% Republika Slovenija SLOREP4.375_01/21_T1 TUJ EUR ,65 7,92% Republika Slovenija SLOREP4.375_02/19_T1 TUJ EUR ,48 7,68% Republika Slovenija RS38_T1 OBV EUR ,31 6,09% Telefónica Emisiones S.A.U. TELEFO4.375_02/02/16 TUJ EUR ,27 4,16% SID banka d.d., Ljubljana SEDABI3_04/21/15 TUJ EUR ,84 3,74% Republika Slovenija SLOREP4.125_01/20_T1 TUJ EUR ,38 3,68% SOD d.d. SOS2E OBV EUR ,22 3,39% Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana ZT02 OBV EUR ,36 3,18% Skupaj: ,73 56,19% Opomba: vrednosti naložb, ki imajo v oznaki T1 so izkazane po odplačni vrednosti Konec leta je bilo v strukturi kritnega sklada za rentno zavarovanje 1,4% naložb nominiranih v tujih valutah, v ameriškem dolarju. 96

97 Graf: Naložbe po valutah 98,64% 1,36% EUR USD Le nekaj več obveznice je v portfelju razporejenih kot finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, izmerjenih po odplačni vrednosti, 53%. Dobrih 47% naložb v obveznice je izmerjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Graf: Vrednotenje obveznic 52,90% 47,10% vrednotene po odplačni vrednosti vrednotene po pošteni vrednosti Največji delež naložb v strukturi kritnega sklada za rentno zavarovanje kotira na tujih borzah (72,3%), ki so visoko likvidne in so v državah članicah OECD in/ali EEA. Na Ljubljansko borzo je uvrščenih 23% vseh naložb, slabih 5% naložb pa ne kotira na organiziranih trgih, gre izključno za naložbe v bančne depozite. 97

98 Graf: Kotacija naložb 80,0% 70,0% 60,0% 72,3% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% tuje borze 22,8% Ljubljanska borza 4,9% ne kotira V strukturi naložb kritnega sklada za rentno zavarovanje prevladujejo naložbe v obveznice, ki jih je bilo ob koncu leta za 88,6%. 53% vseh naložb so predstavljale državne obveznice, dobrih 35% pa naložbe v podjetniške obveznice. Lastniških vrednostnih papirjev je bilo za 6,5%, bančnih depozitov pa za slabih 5% vseh naložb. Graf: Vrste naložb 4,9% 35,5% 53,1% 6,5% obveznice-državne obveznice-podjetniške bančni depozit delnice in inv. skladi Sodni postopki Na dan družba ni imela odprtega nobenega sodnega postopka. 98

99 8 FINANČNI REZULTAT Pokojninska družba v skladu z zakonom opravlja zgolj dejavnost življenjskih zavarovanj oziroma prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj. Pokojninska družba izvaja pokojninska zavarovanja po dveh pokojninskih načrtih. Sredstva zavarovancev so na podlagi dovoljenja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve združena v en kritni sklad. V letu 2011 je družba pričela opravljati tudi dejavnost izplačevanja dodatnih pokojninskih rent, ki jo izvaja v skladu s pokojninskim načrtom in splošnimi pogoji. Sredstva zavarovancev za rentno zavarovanje so vključena v kritni sklad za rento zavarovanje in so ločena od sredstev družbe in sredstev kritnega sklada za pokojninsko varčevanje. V letu 2012 je pokojninska družba ustvarila pozitiven poslovni izid v višini evrov. Podrobnejši podatki finančnega rezultata kritnega sklada za pokojninsko varčevanje, kritnega sklada za rentno zavarovanje in pokojninske družbe (razčlenjeni prihodki in odhodki po zavarovalni vrsti) so razvidni iz priloženih tabel spodaj. Tabela: Skrajšan izkaz poslovnega izida ( združen) IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Čisti prihodki od zavarovalnih premij Prihodki naložb Drugi čisti prihodki od zavarovanja Drugi prihodki Čisti odhodki za škode Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij Čisti obratovalni stroški Odhodki naložb Drugi zavarovalni odhodki Drugi odhodki Poslovni izid obračunskega obdobja pred in po obdavčitvi V nadaljevanju družba predstavlja le izkaz izida kritnega sklada za rentno zavarovanje, ki sodi v skladu z MSRP med zavarovane pogodbe in se vključuje v računovodske izkaze družbe. Kritni sklad za rentno zavarovanje je bil oblikovan v januarju 2011, ko so prvi zavarovanci izpolnili pogoje za redno prenehanje pokojninskega varčevanja in so pridobili pravico za sklenitve rentnega zavarovanja. Družba zaradi transparentnosti poslovanja dodatno prikazuje vplačano premijo zavarovancev in pripis zavarovalno-tehničnih rezervacij na osebne račune zavarovancev. Tabela: Skrajšan izkaz poslovnega izida kritnega sklada za rentno zavarovanje IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Prenos denarnih sredstev iz pokojninskega načrta dodatnega Prihodki naložb

100 Odhodki za škode Sprememba ostalih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij Stroški vračunani na policah Čisti obratovalni stroški 0 0 Odhodki naložb Izkaz izida kritnega skala za rentno zavarovanje V nadaljevanju družba prikazuje Skrajšan izkaz izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje, ki je narejen v skladu s Prilogo 2 po SKL 2009 in ne v skladu z MSRP. Spodaj prikazan Izkaz izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje ni narejen po MSRP, temveč po sklepu SKL Po MSRP namreč pokojninska zavarovanja v času vplačevanja v kritni sklad varčevanja ne sodijo med zavarovalne pogodbe (standard MSRP 4). Tabela: Skrajšan izkaz izida kritnega sklada za pokojninsko varčevanje IZKAZ IZIDA KRITNEGA SKLADA po Prilogi Obračunane kosmate zavarovalne premije Prihodki naložb Odhodki iz naslova izplačil zavarovalnih vsot oziroma odkupne vrednosti Prenosi sredstev iz oziroma na drugega izvajalca Sprememba ostalih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij Obračunani stroški in provizije Odhodki naložb Izid kritnega sklada

101 9 FINANČNI POLOŽAJ Pokojninska družba na dan izkazuje kapital v višini evrov. Pokojninska družba je v skladu z zahtevami Zakona o zavarovalništvu kapitalsko ustrezna. Zahtevano kapitalsko ustreznost ob razpoložljivem kapitalu evrov presega za evrov. Med sredstva iz finančnih pogodb in med obveznosti iz finančni pogodb uvrščamo sredstva in obveznosti iz bilance stanja kritnega sklada, ki se izrazi v eni postavki in izkazuje le postavne brez internih razmerij med skladom in družbo. V razkritjih je družba predstavila podrobneje tudi sredstva in obveznosti iz finančnih pogodb ali z drugimi besedami bilanco stanja kritnega sklada za pokojninsko zavarovanje. Struktura aktive in pasive bilance stanja je prikazana v spodnji tabeli. Tabela: Struktura aktive in pasive bilance stanja V evrih POSTAVKA Neopredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva Finančne naložbe v družbah v skupini Finančne naložbe Sredstva iz finančnih pogodb Terjatve Druga sredstva Denar in denarni ustrezniki SKUPAJ SREDSTVA Kapital Obveznosti iz finančnih pogodb Ostale obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI Tabela: Struktura aktive in pasive bilance stanja kritnega sklada za rentno zavarovanje POSTAVKA Naložbe v nepremičnine ter v finančne naložbe Terjatve Razna sredstva Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 SKUPAJ SREDSTVA Presežek iz prevrednotenja 0 0 Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije Druge obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI

102 10 OPIS GLAVNIH TVEGANJ IN NEGOTOVOSTI Uprava družbe posveča posebno pozornost tveganjem in njihovemu obvladovanju. Družba posluje tako, da v vsakem trenutku razpolaga z ustreznim kapitalom, da je v vsakem trenutku sposobna izpolnjevati zapadle obveznosti ter da je sposobna tudi trajno obvladovati. Hkrati družba zagotavlja, da je poslovanje v posameznih skupinah zavarovalnih poslov življenjskih zavarovanja znotraj določenih zakonskih ali podzakonskih omejitev. Pri zbiranju in upravljanju sredstev kritnega sklada za pokojninsko varčevanje ne prihaja do zavarovalnih tveganj. Družba za omenjeno zavarovanje oblikuje matematične rezervacije. Ustreznost oblikovanih matematičnih rezervacij preverja in potrjuje pooblaščen aktuar družbe, ki ugotavlja ali višina matematičnih rezervacij zagotavlja trajno izpolnjevanje vseh obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Pri izplačevanju dodatnih pokojninskih rent družba ob enkratnem vplačilu premije (ki je posledica odkupa sredstev na osebnem računu pri pokojninskem varčevanju) oblikuje matematične rezervacije ter na podlagi aktuarskih metod izračuna višino pokojninske rente. Družba oblikuje le matematične rezervacije. Pooblaščen akutar družbe je za leto 2012 izvedel tudi test ustreznosti zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki so oblikovane v zadostni višini. V tem poglavju so v nadaljevanju predstavljena glavna finančna tveganja in upravljanje z njimi. Razkritje je sestavni del računovodskih izkazov v skladu z MSRP 7 in MRS 1 Razkritja o tveganjih v skladu z zahtevami Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 7 (MSRP 7) Finančni inštrumenti. Razkritja in razkritja kapitala v skladu z zahtevami Mednarodnega računovodskega standarda 1 (MRS 1) Računovodski izkazi: Predstavitvena oblika kot del računovodskih izkazov, ki so vključeni v poglavjih 4 in 5 in so revidirani s strani revizijske družbe Deloitte revizija d.o.o., Ljubljana. Vrste dovoljenih naložb kritnega sklada, naložbene omejitve in velikost izpostavljenosti so opredeljene v Zakonu o zavarovalništvu (ZZavar), pokojninskih načrtih in Izjavi o naložbeni politiki, ki vsebuje tudi natančno opisan načrt obvladovanja tveganj: s postopki oziroma metodami za ugotavljanje in merjenje tveganj, z ukrepi za obvladovanje tveganj in postopki za izvajanje teh ukrepov, s postopki za spremljanje izvajanja ukrepov za obvladovanje tveganj. Glavne vrste tveganj, ki jih meri in obvladuje pokojninska družba za lastni portfelj in portfelj kritnih skladov, se nanašajo na dolžniške vrednostne papirje, kamor uvrščamo obveznice in druge dolžniške vrednostne papirje. Na dan imajo dolžniški vrednostni papirji med naložbami družbe 70,5 odstotni delež. V portfelju kritnega sklada za pokojninsko varčevanje te naložbe predstavljajo 82,2 odstotka, pri kritnem skladu za rentno zavarovanje pa imajo 88,6 odstotni delež. Tabela: Delež naložb po vrstah na dan (v odstotkih) Kritni sklad Vrsta naložbe Družba pok. varčevanja Kritni sklad rent. zavarovanja obveznice - državne 30,83% 48,68% 49,72% obveznice - državnih agencij 13,88% 5,64% 3,39% obveznice - podjetniške 8,01% 15,85% 29,49% obveznice - podrejene podjetniške 17,78% 12,00% 5,96% delnice - tržne 0,49% 4,41% 6,54% delnice - netržne 0,74% 0,18% 0,00% depoziti, CD, zakladne menice 28,27% 13,24% 4,90% Skupaj 100,00% 100,00% 100,00% Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje, da bo izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja zamujal z izplačilom oz. ne bo sposoben pravočasno izplačati kuponskih obresti in glavnice. Nadalje je lahko podvržen pomembnejšim spremembam svojega finančnega stanja, ki lahko znižajo njegovo bonitetno oceno, 102

103 kar lahko pomeni večjo cenovno občutljivost vrednostnega papirja in s tem tudi premoženja kritnih skladov pokojninskih zavarovanj. Sprememba v kvaliteti bonitetne ocene lahko vpliva tudi na zmanjšanje likvidnosti vrednostnega papirja, zaradi česar ga je težje prodati. Pokojninska družba meri kreditno tveganje z rednim spremljanjem bonitetnih ocen izdajateljev vrednostnih papirjev s strani priznanih bonitetnih agencij Fitch, Moody's ter Standard & Poor's. Sektor upravljanja naložb spremlja spremembe bonitetnih ocen dnevno, na zadnji dan v mesecu pa se izdela poročilo o tveganjih, ki vsebuje podatke o izpostavljenosti do posameznega izdajatelja in bonitetnih ocenah, ločeno po bonitetnih agencijah Fitch, Moody's ter Standard & Poor's. Ob nakupu dolžniškega vrednostnega papirja upravljavec kritnih skladov upošteva bonitetno oceno izdajatelja, ki ne sme biti nižja kot: BBB po agenciji Standard & Poor`s oziroma Baa2 po agenciji Moody`s oziroma BBB po agenciji Fitch. Maksimalna dovoljena izpostavljenost do vseh naložb posameznega izdajatelja znaša 3,5 odstotka vrednosti kritnega sklada. V primeru ocene, da je delež dolžniških vrednostnih papirjev z nizko bonitetno oceno previsok, glede na zakonska določila in naložbeno politiko kritnih skladov pokojninskih zavarovanj, se sprejme ukrep preusmeritve naložb z nizko bonitetno oceno k naložbam z višjo bonitetno oceno. Med bonitetnimi ocenami največjih bonitetnih agencij upošteva družba tisto, ki je najnižja, med enakimi ocenami pa tisto, ki je najnovejša. Tabela: Struktura dolžniških vrednostnih papirjev po bonitetni oceni za družbo ocena Standard & Poor's AAA 0,00% 0,00% AA+ 0,00% 0,00% AA 0,00% 0,00% AA- 0,00% 0,00% A+ 0,00% 22,58% A 0,00% 0,00% A- 0,00% 0,00% BBB+ 0,00% 0,00% BBB 64,28% 0,00% BBB- 0,00% 0,00% BB+ 0,00% 3,06% BB 0,00% 4,75% B+ 2,28% 32,73% B 3,99% 0,00% B- 0,00% 0,00% brez ocene 29,45% 36,88% Skupaj 100,00% 100,00% Tabela: Struktura dolžniških vred. papirjev po bonitetni oceni za kritni sklad za pokojninsko varčevanje ocena Standard & Poor's AAA 4,47% 7,33% AA+ 5,80% 0,00% AA 0,00% 0,00% AA- 6,16% 0,00% A+ 0,00% 50,62% A 4,77% 3,54% A- 5,60% 3,64% 103

104 BBB+ 1,77% 0,93% BBB 54,26% 5,28% BBB- 1,22% 0,00% BB+ 0,59% 5,03% BB 0,00% 3,54% B+ 4,36% 4,11% B 4,68% 0,00% B- 0,00% 0,00% CC 0,00% 2,02% brez ocene 6,32% 13,96% Skupaj 100,00% 100,00% Tabela: Struktura dolžniških vred. papirjev po bonitetni oceni za kritni sklad za rentno zavarovanje ocena Standard & Poor's AAA 0,00% 0,00% AA+ 0,00% 0,00% AA 0,00% 0,00% AA- 4,63% 0,00% A+ 0,00% 93,56% A 1,01% 0,00% A- 15,80% 0,00% BBB+ 3,03% 0,00% BBB 68,85% 0,00% BBB- 0,00% 0,00% BB+ 0,00% 0,73% BB 0,00% 2,66% B+ 2,32% 0,00% B 0,00% 0,00% B- 1,01% 0,00% brez ocene 3,35% 3,05% Skupaj 100,00% 100,00% V letu 2012 se je nadaljevalo zniževanje bonitetnih ocen izdajateljev dolžniških vrednostnih papirjev. Strah pred razpadom evroobmočja je zmanjšal zaupanje v kreditno sposobnost njegovih članic. Največje tri bonitetne agencije so znižale obete tudi najuglednejšim državam, kot so npr. Nemčija, Nizozemska, Finska in Luksemburg. Francija je tem letu izpadla iz kluba držav z najvišjo bonitetno oceno. Največji vpliv na portfelj družbe in obeh kritnih skladov je imelo znižanje bonitetne ocene obveznic Republike Slovenije. Bonitetna ocena Moody's je v avgustu 2012 ocenila našo državo z Baa2 ter ohranila negativne obete. Ta ocena je le še dve stopnički nad špekulativno. Le nekaj dni za tem se je zahtevana donosnost na 10-letne obveznice Republike Slovenije dvignila na skoraj 8 odstotkov. Hkrati z dvigom zahtevane donosnosti se je zvišala tudi pričakovana minimalna zajamčena donosnost. Njena višina že zdaj omejuje družbo pri razpršitvi premoženja v naložbe z višjo bonitetno oceno, a tudi nižjo donosnostjo. V letu 2013 je prišlo do spremembe modela izračuna minimalne zajamčene donosnosti, ki je do sedaj upoštevala le donosnost do dospetja obveznic Republike Slovenije z ročnostjo nad 1 letom. Spremembe bodo izvajalcem dodatnega pokojninskega zavarovanja olajšale upravljanje premoženja in omogočile razpršitev privarčevanih sredstev zavarovancev v naložbe več različnih izdajateljev. V portfelju družbe imajo med dolžniškimi vrednostnimi papirji največji delež prav obveznice Republike Slovenije ter obveznice Slovenske odškodninske družbe. Velik delež imajo tudi obveznice Zavarovalnice Maribor, ki nimajo bonitetne ocene. Pri kritnem skladu za pokojninsko varčevanje znaša delež dolžniških vrednostnih papirjev bonitete A- ali višje 26,8 odstotka, delež naložb bonitete od BBB- do BBB+ pa kar 57,3 odstotka vseh dolžniških vrednostnih papirjev. Med ostalimi naložbami so predvsem obveznice domačih bank, zavarovalnic in 104

105 podjetij. V letu 2012 sta bili v celoti odprodani naložbi v obveznice Grčije in Španije. Na konec leta je delež obveznic držav PIIGS znašal le še 0,5 odstotka vseh naložb kritnega sklada. Podobno strukturo naložb ima tudi kritni sklad za rentno zavarovanje. Delež dolžniških vrednostnih papirjev z bonitetno oceno A- ali višje je konec leta 2012 znašal 21,4 odstotka, naložbe bonitete od BBB- do BBB+ pa so imele 71,9 odstotni delež. Tveganje spremembe obrestne mere Tveganje spremembe obrestne mere je tveganje padca tržne vrednosti portfelja dolžniških vrednostnih papirjev zaradi dviga splošne ravni obrestnih mer. Cene navadnih obveznic nihajo z nihanjem tržnih obrestnih mer, zato obstaja tveganje, da bo tržna vrednost obveznic v portfelju družbe in kritnih skladov upadla, če se dvigne zahtevana obrestna mera. To tveganje je največje tveganje, s katerim se sooča družba. Tveganje spremembe obrestne mere se ugotavlja z izračunom tvegane vrednosti (Value-at-Risk), ki se izračunava kot najvišja potencialna izguba portfelja dolžniških vrednostnih papirjev ob predpostavki povečanja splošne ravni obrestnih mer za 100 osnovnih točk. Povprečna občutljivost portfelja dolžniških vrednostnih papirjev na spremembo obrestnih mer se izračunava kot tehtano povprečje občutljivosti posameznih pozicij, z upoštevanjem njene velikosti v portfelju (utež 1) in njenim povprečnim časom vezave (utež 2). Upoštevana je predpostavka tržnega vrednotenja celotnega portfelja dolžniških vrednostnih papirjev. Opazovalni horizont za tvegano vrednost (VaR) znaša 1 leto. Potencialna izguba portfelja družbe in kritnih skladov je omejena na največ 15 % vrednosti portfelja dolžniških vrednostnih papirjev. Postopke merjenja in poročanja izvaja sektor upravljanja naložb dnevno, na zadnji dan v mesecu pa se izdela poročilo o tveganjih, ki vsebuje podatke o gibanju absolutne in relativne tvegane vrednosti, o pozicijah po skupinah dolžniških naložb, povprečni ročnosti in povprečni donosnosti. Z zniževanjem ročnosti portfelja se je tvegana vrednost (VaR) dolžniških vrednostnih papirjev v portfelju družbe ves čas zniževala. Rast njene vrednosti v oktobru 2012 je posledica neodpoklica hibridnih obveznic Nove KBM. Obveznice so imele datum odpoklica , sicer pa nimajo določenega dospetja. Tvegana vrednost (VaR) se je ponovno znižala v decembru 2012, ko so bile obveznice Nove KBM odprodane oz. zamenjane za pet letna potrdila o vlogi. Na dan je znašala tvegana vrednost (VaR) 203 tisoč evrov, kar je bilo 4,36 odstotka portfelja. Povprečna donosnost do dospetja portfelja je znašala 6,44 odstotka, povprečna ročnost pa 4,59 leta. Slika: gibanje relativne VaR dolžniškega portfelja družbe v letu 2012 (v odstotkih) 6,00 5,50 5,00 4,50 4,00 3,50 3,00 2,50 Tudi pri portfelju dolžniških vrednostnih papirjev kritnega sklada za pokojninsko varčevanje v letu 2012 ni bilo večjih nihanj tvegane vrednosti (VaR). Večja rast v oktobru je bila posledica neodpoklica 105

106 hibridnih obveznic Nove KBM. Te obveznice so bile decembra zamenjane za pet letna potrdila o vlogi. Na dan je znašala tvegana vrednost (VaR) 5,1 milijona evrov, kar je bilo 4,82 odstotka portfelja. Povprečna donosnost do dospetja portfelja je znašala 4,68 odstotka, povprečna ročnost pa 5,04 leta. Slika: gibanje relativne VaR dolžniškega portfelja KS pok. varčevanja v letu 2012 (v odstotkih) 5,30 5,10 4,90 4,70 4,50 4,30 Večina prvih prilivov sredstev v kritni sklad za rentno zavarovanje je bila naložena v dolgoročne obveznice. Zaradi pričakovanja zvišanja obrestnih mer, in s tem padca tečajev obveznic, se novi prilivi nalagajo v obveznice krajših ročnosti. Tvegana vrednosti (VaR) se je v celotnem letu zniževala in je konec leta primerljiva z dolžniškima portfeljema družbe in kritnega sklada za pokojninsko varčevanje. Večjih nihanj v tem letu sicer ni bilo. Na dan je znašala tvegana vrednost (VaR) 58,4 tisoč evrov, kar je bilo 4,97 odstotka portfelja. Povprečna donosnost do dospetja portfelja je znašala 5,03 odstotka, povprečna ročnost pa 5,22 leta. Slika: gibanje relativne VaR dolžniškega portfelja KS rent. zavarovanja v letu 2012 (v odstotkih) 6,80 6,40 6,00 5,60 5,20 4,80 Valutno tveganje Valutno tveganje je tveganje padca vrednosti premoženja, nominiranega v tuji valuti, zaradi neugodnega gibanja medvalutnih razmerij. Vsaka pozicija v tuji valuti je izpostavljena tveganju, da se bodo valutni tečaji spremenili v smeri, ki za nosilca pozicije pomeni izgubo. 106

107 Osnova za ugotavljanje in merjenje valutnega tveganja je ZPIZ-1 ter ZZavar, ki določata največje dopustne izpostavljenosti po vrstah naložb. V tretjem odstavku 306.č člena ZPIZ-1 določa pokojninskemu skladu, da lahko skupaj naloži do 30 odstotkov premoženja v sredstva, nominirana v drugih valutah kot v evru ( ). ZZavar-UPB2 v tretjem odstavku 124. člena določa, da mora zavarovalnica naložbe kritnega sklada pokojninskih zavarovanj uskladiti s svojimi obveznostmi na podlagi zavarovalnih pogodb, katerih višina je odvisna od sprememb tečajev tujih valut, najmanj do 80 odstotkov. Pokojninska družba meri valutno tveganje z izračunavanjem tvegane vrednosti (VaR), kot najvišje potencialne izgube na portfelju vrednostnih papirjev, nominiranih v tujih valutah. Tvegana vrednost (VaR) se izračunava po standardni J.P. Morgan metodi. Pri izračunu se upošteva enoletna zgodovina nihanja medvalutnih tečajev. Opazovalni horizont znaša 14 koledarskih dni, stopnja zaupanja pa je 99 odstotkov. Potencialna izguba portfelja kritnih skladov pokojninskih zavarovanj je omejena na največ 15 % vrednosti portfelja vseh vrednostnih papirjev. Postopke merjenja in poročanja izvaja sektor upravljanja naložb dnevno, na zadnji dan v mesecu pa se izdela poročilo o tveganjih, ki vsebuje podatke o pozicijah naložb in tujih valutah, pozicijskih tveganih vrednostih in tvegani vrednosti na ravni celotnega portfelja. V letu 2012 družba ni imela naložb, nominiranih v tujih valutah. Kritni sklad za pokojninsko varčevanje je med letom nalagal manjši del premoženja v državne obveznice Slovaške ter delnice ameriških podjetij. Vse navedene naložbe so bile nominirane v ameriških dolarjih. Na dan te naložbe predstavljajo le 1,3 odstotka portfelja sklada. Tvegana vrednost je znašala 65 tisoč evrov oz. le 0,05 odstotka vrednosti portfelja. Tabela: relativna in absolutna tvegana vrednost (VaR) kritnega sklada za pokojninsko varčevanje Tvegana vrednost Absolutni VaR () Relativni VaR (v odst.) na dan ,06 0,05 Tudi kritni sklad za rentno zavarovanje je v letu 2012 nalagal manjši del premoženja predvsem v delnice ameriških podjetij, ki so nominirane v ameriških dolarjih. Na dan je znašal delež teh naložb 1,4 odstotka portfelja sklada. Tvegana vrednost je znašala 700 evrov oz. 0,05 odstotka vrednosti portfelja. Tabela: relativna in absolutna tvegana vrednost kritnega sklada za pokojninsko varčevanje Tvegana vrednost Absolutni VaR () Relativni VaR (v odst.) na dan ,46 0,05 Naložbeno tveganje Naložbeno tveganje je lahko sistematično ali nesistematično tveganje. Sistematično tveganje je tveganje zloma celotnega finančnega sistema ali kapitalskega trga in ga ni mogoče omejiti z razpršitvijo naložb. Nesistematično tveganje pa je omejeno le na posamezno podjetje ali panogo. Nanaša se na posamezni vrednostni papir ali skupino vrednostnih papirjev in ga je mogoče omejiti z ustrezno razpršitvijo naložb. Vrednost naložb lahko narašča ali upada glede na spremembe v politiki posamezne države ali v gospodarstvu, glede na razmere na posameznih trgih ali izdajateljevo individualno stanje. Na dan družba ne izkazuje naložb v vrednostne papirje tujih izdajateljev. Večina premoženja je naložena v obveznicah Republike Slovenije. Nasprotno so sredstva obeh kritnih skladov geografsko in panožno razpršena med različne naložbe. Kritni sklad za pokojninsko varčevanje ima v naložbah domačih izdajateljev 73 odstotkov sredstev, predvsem v obveznicah Republike Slovenije in z jamstvom države. V delnicah in obveznicah izdajateljev iz Francije je 7 odstotkov premoženja, Nizozemske 5 odstotkov, večje deleže pa imajo še izdajatelji iz Nemčije, Belgije, Luksemburga, Italije, ZDA, Poljske, Avstrije, Švedske in Avstralije. 107

108 Delež naložb v obveznice držav kot so Portugalska, Irska, Italija, Grčija ali Španija (PIIGS) se je zmanjšal na 0,5 odstotka. Ta delež imajo državne obveznice Irske. Slika: geografska struktura portfelja kritnega sklada za pokojninsko varčevanje na dan V letu 2012 je razpršen tudi portfelj kritnega sklada za rentno zavarovanje. V naložbah domačih izdajateljev je 67 odstotkov premoženja. Tudi tu imajo največji delež obveznice Republike Slovenije ter obveznice z jamstvom države. Več kot odstotni delež imajo še delnice in obveznice izdajateljev iz držav kot so Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Španija, Nemčija, Italija, Avstralija in ZDA. Kritni sklad za rentno zavarovanje nima naložb v obveznice držav PIIGS. Del sredstev je naložen v podjetniške obveznice družb s sedežem v Italiji in Španiji, ki pa poslujejo globalno in so le z manjšim deležem prihodkov vezana na domači trg. Slika: geografska struktura portfelja kritnega sklada za rentno zavarovanje na dan

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE

Prikaži več

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) Zap. Oznaka štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA 1 A. 1. in del A. 5. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

Prikaži več

31

31 Hram Holding, finančna družba, d.d. Vilharjeva 29, Ljubljana, skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, objavlja podatke iz

Prikaži več

Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav

Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav Kazalo > 8 Finančni rezultat Skupine Triglav in Skupina Triglav je ustvarila 82,3 milijona evrov čistega dobička in dosegla 11,4-odstotno dobičkonosnost kapitala. Čisti poslovni izid je za 29 odstotkov

Prikaži več

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi ABANKA d.d. Slovenska 58, 1517 Ljubljana T 01 47 18 100 F 01 43 25 165 www.abanka.si JAVNA OBJAVA PODATKOV POSLOVANJA ABANKE D.D. V PRVEM TRIMESEČJU LETA 2018 S PRILOŽENIMI KONSOLIDIRANIMI RAČUNOVODSKIMI

Prikaži več

Microsoft Word - SRS A.doc

Microsoft Word - SRS A.doc Slovenski računovodski standard 23 (2016) OBLIKE IZKAZA GIBANJA KAPITALA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE A. Uvod Ta standard se uporablja pri sestavljanju predračunskih in obračunskih izkazov, v katerih

Prikaži več

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SKUPINA SAVA RE NEREVIDIRANI REZULTATI 2017 23. MAREC 2018 a 2017 KLJUČNI POUDARKI LETA Kosmata premija skupine Sava Re je v letu 2017 prvič presegla 500 milijonov EUR. Čisti poslovni izid in donosnost

Prikaži več

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: 5665493 Davčna številka: SI 82155135 Telefon (h.c.): 01/ 200 75 00

Prikaži več

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)

Prikaži več

LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2016

LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2016 Ljubljana, 31. 8. 2017 Vsebina IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA... 2 1 OSNOVNI PODATKI... 3 2 POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA... 4 3 POMEMBNEJŠI DOGODKI... 6 4 POJASNILA K LOČENIM IN KONSOLIDIRANIM

Prikaži več

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017 Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 217 Vsebina Sestava Skupine KD... 3 Analiza poslovanja Skupine KD v obdobju 1-3 217...

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA ( IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN 30.09.2013 Postavka AOP 30.9.2013 30.9.2012 INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (002+032+053) 001 7.565.152 6.566.959 115,20 A. DOLGOROČNA SREDSTVA

Prikaži več

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 1 PREDSTAVITEV SKLADA...3 2 OPOZORILO IMETNIKOM INVESTICIJSKIH KUPONOV...4 3 POSLOVANJE SKLADA V OBDOBJU 01.01. DO 30.06.2006...5 4 NEREVIDIRANI RAČUNOVODSKI

Prikaži več

RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj

RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj 15. 10. 2018 RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj MSRP 16 MRS 17 OPREDELITEV POJMA 'NAJEM' V skladu z MSRP 16 je najem pogodba ali del pogodbe, ki prenaša pravico do uporabe identificiranega

Prikaži več

SRS32-S

SRS32-S Slovenski računovodski standard 32 (2006) RAČUNOVODSKE REŠITVE V ZAVAROVALNICAH A. Uvod Ta standard je povezan s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) od 1 do 30. Ureja le tiste posebnosti

Prikaži več

Na trdnih temeljih v nove izzive Letni nerevidirani računovodski izkazi 2015

Na trdnih temeljih v nove izzive Letni nerevidirani računovodski izkazi 2015 Na trdnih temeljih v nove izzive Letni nerevidirani računovodski izkazi 215 2 Ključni podatki Preglednica 1: Ključni finančni in drugi podatki za NLB Skupino in NLB d.d. Ključni podatki izkaza poslovnega

Prikaži več

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = = CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) =1.1+1.2+1.3+1.6 =1.4+1.5+1.6 1.1 TEMELJNI KAPITAL =1.1.1+ 1.1.2+1.1.4+1.1.5 Znesek

Prikaži več

STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1.

STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1. STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1. Struktura standardnega zoženega izbora podatkov iz

Prikaži več

poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM 4/4Nerevidirano in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2014 FEBRUAR 2015

poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM 4/4Nerevidirano in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2014 FEBRUAR 2015 poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM 4/4Nerevidirano in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2014 FEBRUAR 2015 Organi upravljanja na dan 31.12.2014 Uprava banke Aleš Hauc Robert Senica mag. Sabina Župec Kranjc

Prikaži več

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. office-sl

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o.   office-sl 1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. email: office-slovenia@coface.com 14.12.2016 22:11(+1) POROČILO O PODJETJU IZMIŠLJENO PODJETJE D.O.O. Druga imena: IZMIŠLJENO d.o.o. Sedez podjetja:

Prikaži več

Letni nerevidirani računovodski izkazi 2014

Letni nerevidirani računovodski izkazi 2014 Letni nerevidirani računovodski izkazi 2014 2 Kazalo Poslovno poročilo 3 Ključni trendi in aktivnosti 4 Ključni finančni podatki 6 Komentarji k izkazu poslovnega izida 8 Komentarji k izkazu finančnega

Prikaži več

VABILO

VABILO POLLETNO POROČILO 2013 Brežice, avgust 2013 Vsebina POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU DO 30. 06. 2013... 3 NAČRTOVANI KOLEDAR POMEMBNEJŠIH DOGODKOV IN OBJAV... 3 NAGOVOR UPRAVE... 4 POMEMBNEJŠI DOGODKI

Prikaži več

Izdaja:

Izdaja: Izdaja: 30. 09. 2009 OSNOVNI PODATKI SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SID banka) je bila ustanovljena 22.10.1992 kot Slovenska izvozna družba, družba za zavarovanje

Prikaži več

VABILO

VABILO POLLETNO POROČILO 2011 Brežice, avgust 2011 Vsebina POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU DO 30. 06. 2011... 3 NAČRTOVANI KOLEDAR POMEMBNEJŠIH DOGODKOV IN OBJAV... 3 NAGOVOR UPRAVE... 4 POMEMBNEJŠI DOGODKI

Prikaži več

3

3 SIVENT, d.d., Ljubljana NEREVIDIRANO POLLETNO POROČILO družbe SIVENT, d.d., Ljubljana in NEREVIDIRANO KONSOLIDIRANO POLLETNO POROČILO Skupine SIVENT za obdobje 1.1. 30.6.2014 Ljubljana, avgust 2014 Pregled

Prikaži več

Poslovno poročilo

Poslovno poročilo holdinška družba, d.d. Cesta Zore Perello-Godina 2, 6000 Koper Tel. 05/662-1500, Fax: 05/662-1515, www.istrabenz.si Informacija o poslovanju (nerevidirani podatki) Skupine Istrabenz in holdinške družbe

Prikaži več

SRS24-S

SRS24-S Slovenski računovodski standard 24 (2006) OBLIKE BILANCE STANJA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE A. Uvod Ta standard se uporablja pri sestavljanju obračunskih izkazov, v katerih so predstavljeni sredstva

Prikaži več

4/4 januar - december 2012 nerevidirano poročilo o poslovanju skupine nove kbm marec 2013

4/4 januar - december 2012 nerevidirano poročilo o poslovanju skupine nove kbm marec 2013 4/4 januar - december 2012 nerevidirano poročilo o poslovanju skupine nove kbm marec 2013 Organi upravljanja na dan 31.12.2012 Aleš Hauc Igor Žibrik Uprava banke predsednik član Izvršilni direktorji banke

Prikaži več

LETNO POROČILO ZA KRITNI SKLAD PROSTOVOLJNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA za obdobje, ki se je končalo Maribor, marec

LETNO POROČILO ZA KRITNI SKLAD PROSTOVOLJNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA za obdobje, ki se je končalo Maribor, marec LETNO POROČILO ZA KRITNI SKLAD PROSTOVOLJNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA za obdobje, ki se je končalo 31. 12. 2013 Maribor, marec 2014 1 Kazalo vsebine 1 UVOD... 6 1.1 PREDSTAVITEV UPRAVLJAVCA

Prikaži več

1

1 1 Ključni finančni podatki NLB Ključni kazalci Donos na kapital po davkih (ROE a.t.) -28,5% 4,4% -30,2% -25,0%* 2,0% * -38,4% * Donos na aktivo po davkih (ROA a.t.) -2,4% 0,4% -2,7% -1,7%* 0,1% * -2,8%

Prikaži več

Priloga_AJPES.xls

Priloga_AJPES.xls 1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika

Prikaži več

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR BONITETNO POROČILO Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 (0)1 620 2 866, fax: +386 (0)1 620 2 708 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA

Prikaži več

Predloga za MF

Predloga za MF Agencija za zavarovalni nadzor Opozorilo: Gre za neuradno prečiščeno besedilo, ki ga je pripravila Agencija za zavarovalni nadzor kot informativni pripomoček, glede katerega Agencija za zavarovalni nadzor

Prikaži več

3

3 KONSOLIDIRANO LETNO POROČILO SKUPINE SIVENT za obdobje 1.1.2014 31.12.2014 Ljubljana, april 2015 Revidirano konsolidirano letno poročilo 2010 Pregled vsebine: 1. POSLOVNO POROČILO 3 2. IZJAVA O UPRAVLJANJU

Prikaži več

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2018

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2018 AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU Ljubljana, maj 2019 ISSN 2536-4235 K A Z A L O I. UVOD...

Prikaži več

Sklep_april_2019

Sklep_april_2019 S K L E P O OBRESTNIH MERAH Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.3.2019 Velja od: 1.4.2019 1. VLOGE FIZIČNIH OSEB 1.1. VLOGE NA VPOGLED

Prikaži več

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2018/ z dne  24. aprila o spremembi  Smernice  ECB/  2013/  23  o statistiki  državnih 15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE

Prikaži več

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 851 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja POMEMBNEJŠA

Prikaži več

Celostranski faks izpis

Celostranski faks izpis Organi upravljanja Uprava banke Matjaž Kovačič predsednik Manja Skernišak članica mag. Andrej Plos član Izvršilni direktorji banke Slavko Jarc Simon Hvalec Ksenija Mrevlje Aleksander Batič Vasilij Koman

Prikaži več

VABILO

VABILO 25 LET POLLETNO POROČILO 2015 Brežice, julij 2015 Vsebina POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU DO 30. 06. 2015... 3 NAČRTOVANI KOLEDAR POMEMBNEJŠIH DOGODKOV IN OBJAV... 3 POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2015...

Prikaži več

KONSOLIDIRANO LETNO POROČILO

KONSOLIDIRANO LETNO POROČILO KONSOLIDIRANO POLLETNO POROČILO za obdobje 1.1. do 30.6.2010 Šempeter pri Gorici, 30.7.2010 Stran 1 KAZALO POSLOVNO POROČILO... 3 PREDSTAVITEV OBVLADUJOČE DRUŽBE... 4 PREDSTAVITEV SKUPINE AGROGORICA...

Prikaži več

DELAVSKA HRANILNICA d

DELAVSKA HRANILNICA d S K L E P O VIŠINI OBRESTNIH MER ZA POSAMEZNE VRSTE VLOG, DEPOZITOV IN KREDITOV Sprejela:Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.12.2017 Velja od:

Prikaži več

1

1 1 Ključni finančni podatki Skupina Ključni kazalci Donos na kapital po davkih (ROE a.t.) -21,3% 1,4% -15,2% -22,2%* 1,5%* -14,3%* Donos na aktivo po davkih (ROA a.t.) -1,7% 0,1% -1,1% -1,4%* 0,1%* -0,8%*

Prikaži več

18/01/16 SRS 2016, ZGD-1I IN DAVKI Silva Koritnik Rakela Julija 2015 objavljena novela ZGD- 1I Pomebne spremembe v delu, ki ureja ustanavljanje podje4

18/01/16 SRS 2016, ZGD-1I IN DAVKI Silva Koritnik Rakela Julija 2015 objavljena novela ZGD- 1I Pomebne spremembe v delu, ki ureja ustanavljanje podje4 SRS 2016, ZGD-1I IN DAVKI Silva Koritnik Rakela Julija 2015 objavljena novela ZGD- 1I Pomebne spremembe v delu, ki ureja ustanavljanje podje4j, zastopanje, prekrške Julija 2013 je bila sprejeta nova računovodska

Prikaži več

4/4 Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2013 FEBRUAR 2014

4/4 Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2013 FEBRUAR 2014 4/4 Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2013 FEBRUAR 2014 Organi upravljanja na dan 31.12.2013 Uprava banke Aleš Hauc predsednik Igor Žibrik član Izvršilni

Prikaži več

Modra zavarovalnica, d.d.

Modra zavarovalnica, d.d. Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi

Prikaži več

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 KAZALO - RAZKRITJA INFORMACIJ LETNO POROČILO CRR Stran 1 UVOD 156 2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ 156 2.1 Pristop institucije k upravljanju tveganj Člen 435 156 2.2 Informacije

Prikaži več

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka: v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN

Prikaži več

GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU generali.si

GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU generali.si GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU generali.si Uprava GENERALI zavarovalnice d.d. Ljubljana Vanja Hrovat predsednica uprave Mitja Feri član uprave 2 Kazalo

Prikaži več

DELOVNI LIST 2 – TRG

DELOVNI LIST 2 – TRG 3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi

Prikaži več

TRIGLAV,

TRIGLAV, KAZALO 1. PREDSTAVITEV DRUŽBE... 3 1.1. ORGANIZIRANOST TRIGLAV, ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE, D.D.... 4 1.2. KADRI... 5 1.3. ORGANI UPRAVLJANJA... 5 1.4. DELNIŠKI KAPITAL IN DELNIČARJI... 6 2. SPLOŠNO GOSPODARSKO

Prikaži več

RAČUNOVODSKE USMERITVE SKUPINE PETROL

RAČUNOVODSKE USMERITVE SKUPINE PETROL ČETRTLETNO POROČILO POSLOVODSTVA DRUŽBE DATALAB TEHNOLOGIJE, d. d. in njenih odvisnih družb za obdobje od 01.07.2016 do 31.3.2017 1. PREDSTAVITEV DRUŽBE 1.1 Osnovni podatki Kratki naziv: DATALAB d. d.

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018

Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018 Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018 Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018 Banke so zavezane k razkrivanju določenih informacij, kar naj bi omogočilo zadostno informiranje potencialnih

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 UVOD V RAČUNOVODSTVO 11. VAJE VSEBINA 11. VAJ: Izkaz denarnih tokov NALOGE: 1) Podjetje Trend (vir: učbenik Uvod v računovodstvo, str. 342) 2) Podjetje Paneks (vir: učbenik Uvod v računovodstvo, str. 342)

Prikaži več

3

3 REVIDIRANO LETNO POROČILO družbe za poslovno leto 2015 Ljubljana, april 2016 Kazalo vsebine 1. POSLOVNO POROČILO... 3 1.1. UVOD... 3 1.2. SPLOŠNO O DRUŽBI... 3 1.3. POSLOVANJE DRUŽBE V LETU 2015... 4 1.4.

Prikaži več

BILTEN JUNIJ 2019

BILTEN JUNIJ 2019 BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje

Prikaži več

LETNO POROČILO DRUŽBE VGP Novo mesto, d. d. ZA LETO 2018

LETNO POROČILO DRUŽBE VGP Novo mesto, d. d. ZA LETO 2018 LETNO POROČILO DRUŽBE VGP Novo mesto, d. d. ZA LETO 2018 KAZALO 1.1. Pismo direktorja...3 1.2. Predstavitev družbe...4 1.2.1. Dejavnost družbe... 5 1.3. Poslovanje v letu 2018...6 1.3.1. Strateške usmeritve...

Prikaži več

Alta Skupina_revidirano letno poroèilo 2010

Alta Skupina_revidirano letno poroèilo 2010 LETNO POROČILO PODJETJA, Ljubljana za leto 2010 Maj 2011 KAZALO 1 REVIZORJEVO POROČILO... 1 2 POSLOVNO POROČILO... 2 2.1 PREDSTAVITEV DRUŽBE... 2 2.1.1 Osebna izkaznica... 2 2.1.2 Upravljanje družbe...

Prikaži več

Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU 2016 Kranj, maj 2017

Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU 2016 Kranj, maj 2017 Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU Kranj, maj 2017 Kazalo vsebine 1. UVOD... 4 2. POVZETEK... 6 3. GOSPODARSKE

Prikaži več

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx) Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija Posredno financiranje NAZIV PRODUKTA: Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija NAČIN FINANCIRANJA posredno financiranje preko

Prikaži več

Politike in postopki razvrščanja strank

Politike in postopki razvrščanja strank Na podlagi prvega odstavka 160. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 - ZPre-1C in 55/12; ZISDU-2) v povezavi z določbo 210. člena Zakona o trgu

Prikaži več

OBRAZEC ŠT. 2 Vrstica: Opis: Podatek: 1. Datum zadnje spremembe: 2. Datum računovodskih izkazov pravne osebe iz katerih so povzeti določeni podatki: 3

OBRAZEC ŠT. 2 Vrstica: Opis: Podatek: 1. Datum zadnje spremembe: 2. Datum računovodskih izkazov pravne osebe iz katerih so povzeti določeni podatki: 3 1. Datum zadnje spremembe: 2. Datum računovodskih izkazov pravne osebe iz katerih so povzeti določeni podatki: 31.12.... PODATKI O TERJATVAH I. OSNOVNI PODATKI (se obvezno izpolni) 3. Številka terjatve:

Prikaži več

POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE

POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE Vsebina I POSLOVNO POROČILO... 5 1 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA... 7 2 PREDSTAVITEV... 8 3 KLJUČNI DOGODKI V PRVEM POLLETJU 2013...

Prikaži več

STRUKTURA STANDARDNIH IZPISOV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2006 ZA JAVNO OBJAVO 1. Struktu

STRUKTURA STANDARDNIH IZPISOV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2006 ZA JAVNO OBJAVO 1. Struktu STRUKTURA STADARDIH IZPISOV PODATKOV IZ LETIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG I SAMOSTOJIH PODJETIKOV ZA LETO 2006 ZA JAVO OBJAVO 1. Struktura standardnega izpisa podatkov iz letnih poročil gospodarskih

Prikaži več

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 056NKP Davčna: Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 056NKP Davčna: Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim Bonitetno poročilo Izdano dne 23.9.214 Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 56NKP Davčna: Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim poslovanjem in slabš e posluje. Finančna ocena 213 17

Prikaži več

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 001NKP, d.o.o. Po razpoložljivih podatkih poslovni subjekt nima težav s tekočim po

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 001NKP, d.o.o. Po razpoložljivih podatkih poslovni subjekt nima težav s tekočim po Bonitetno poročilo Izdano dne 17.1.2014 Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 001NKP, d.o.o. Po razpoložljivih podatkih poslovni subjekt nima težav s tekočim poslovanjem in zelo dobro posluje. Poslovni subjekt zelo

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx) DEPOZITI IN VARČEVANJA ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 Razvrstitev bančnih poslov Z vidika funkcionalnosti:

Prikaži več

LP IFRS 2008_v25.doc

LP IFRS 2008_v25.doc LETNO POROČILO 2008 Kazalo 1 RAČUNOVODSKI IZKAZI... 5 1.1 BILANCA STANJA... 5 1.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA... 6 1.3 IZKAZ GIBANJA KAPITALA... 7 1.4 IZKAZ DENARNIH TOKOV... 8 2 SPLOŠNE INFORMACIJE... 9 3

Prikaži več

Letno poročilo 2017 VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO, d. d. Ljubljanska cesta Novo mesto

Letno poročilo 2017 VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO, d. d. Ljubljanska cesta Novo mesto Letno poročilo 2017 VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO, d. d. Ljubljanska cesta 36 8000 Novo mesto . PREGLED VSEBINE Poslovno poročilo... 1 Revizorjevo poročilo... 2 Pismo direktorja... 5 1 Pomembnejši

Prikaži več

Poročilo k certifikatu FINANČNE ZANESLJIVOSTI gospodarskega subjekta Imetnik certifikata: KREMENITI d.o.o. KREMENITI, trgovina, servis, izvoz, uvoz, p

Poročilo k certifikatu FINANČNE ZANESLJIVOSTI gospodarskega subjekta Imetnik certifikata: KREMENITI d.o.o. KREMENITI, trgovina, servis, izvoz, uvoz, p Poročilo k certifikatu FINANČNE ZANESLJIVOSTI gospodarskega subjekta Imetnik certifikata: KREMENITI d.o.o. KREMENITI, trgovina, servis, izvoz, uvoz, proizvodnja, d.o.o. Izdajatelj: PRVA BONITETNA AGENCIJA

Prikaži več

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 010NKP d.o.o. 4 Po razpoložljivih podatkih poslovni subjekt nima težav s tekočim p

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 010NKP d.o.o. 4 Po razpoložljivih podatkih poslovni subjekt nima težav s tekočim p Bonitetno poročilo Izdano dne 17.1.2014 Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 010NKP d.o.o. 4 Po razpoložljivih podatkih poslovni subjekt nima težav s tekočim poslovanjem in slabš e posluje. Poslovni subjekt slabš

Prikaži več

(Microsoft Word - Letno poro\350ilo 2007 DZU z revizorjevimi pro\350ili in podpisi OD LJUBICE.DOC)

(Microsoft Word - Letno poro\350ilo 2007 DZU z revizorjevimi pro\350ili in podpisi OD LJUBICE.DOC) LETNO POROČILO 2007 KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o. VSEBINA POSLOVNO POROČILO... 3 POSEBNO MNENJE REVIZORJA ZA POTREBE OBVEŠČANJA JAVNOSTI... 9 LETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI... 10 IZJAVA UPRAVE...

Prikaži več

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.

Prikaži več

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 036NKP Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim poslovan

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 036NKP Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim poslovan Bonitetno poročilo Izdano dne 14.4.214 Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 36NKP Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim poslovanjem in slabš e posluje. Finančna ocena 212 8 Finančna

Prikaži več

POLLETNO POROČILO O POSLOVANJU

POLLETNO POROČILO O POSLOVANJU ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI - 1000 Ljubljana T:+386 080 10 60 +386 (0)1 3 200 400 F:+386 (0)1 3 200 401 skladi@alta.si www.alta.si POVZETEK NEREVIDIRANEGA POLLETNEGA POROČILA

Prikaži več

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P Stran 8260 / Št. 75 / 8. 10. 2015 Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni

Prikaži več

Interna eksterna komunikacija

Interna eksterna komunikacija Revidirano poročilo o solventnosti in finančnem položaju Modre zavarovalnice, d. d., za leto 2018 Ljubljana, junij 2019 108 Uprava Modre zavarovalnice je na svoji seji, dne 10. 6. 2019 sprejela Revidirano

Prikaži več

Celostranska fotografija

Celostranska fotografija Organi upravljanja na dan Uprava obvladujoče banke Robert Senica predsednik mag. Sabina Župec Kranjc članica Izvršilni direktorji obvladujoče banke Aleksander Batič Jernej Močnik dr. Primož Britovšek Darja

Prikaži več

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2015

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2015 AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU Ljubljana, maj 2016 ISSN 1855-3982 K A Z A L O I. UVOD...

Prikaži več

1/2 januar - junij 2012 nerevidirano poročilo o poslovanju skupine nove kbm avgust 2012

1/2 januar - junij 2012 nerevidirano poročilo o poslovanju skupine nove kbm avgust 2012 1/2 januar - junij 2012 nerevidirano poročilo o poslovanju skupine nove kbm avgust 2012 Organi upravljanja na 30.6.2012 Uprava banke Aleš Hauc predsednik mag. Andrej Plos član Izvršilni direktorji banke

Prikaži več

SPREMEMBE SRS 2016 Na podlagi drugega odstavka 9. člena in drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) je strokovni sv

SPREMEMBE SRS 2016 Na podlagi drugega odstavka 9. člena in drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) je strokovni sv SPREMEMBE SRS 2016 Na podlagi drugega odstavka 9. člena in drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo 17. 10. 2018 sprejel

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 14.793.384 14.87.659 12.723.11-2.84.558 86, 85,9 TEKOČI PRIHODKI (7+71) 12.62.638 12.624.686 11.62.72-1.22.614

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2008 Ljubljana, maj 2009 ISSN 1855-3990

Prikaži več

SIP Strojna industrija d

SIP Strojna industrija d 1 KAZALO POSLOVNO POROČILO... 3 IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE SIP D. D., ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI... 5 DOGODKI PO DATUMU IZDELAVE BILANCE STANJA... 6 VELIKOST ORGANIZACIJE PO ZGD... 6 1. RAČUNOVODSKI

Prikaži več

Letno poročilo 2014 Triglav Skladi marec 2015

Letno poročilo 2014 Triglav Skladi marec 2015 Triglav Skladi marec 2015 VSEBINA 1 POSLOVNO POROČILO... 3 1.1 SPLOŠNI PODATKI O DRUŽBI... 3 1.2 POROČILO O POSLOVANJU DRUŽBE... 5 1.3 DOGODKI PO DATUMU RAČUNOVODSKIH IZKAZOV... 9 1.4 RAZVOJNE USMERITVE

Prikaži več

ZADEVA: OBLIKA PISNIH POROČIL POZAVAROVALNICE SAVA

ZADEVA: OBLIKA PISNIH POROČIL POZAVAROVALNICE SAVA Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalnice Sava, d.d, za leto 2018 Maribor, april 2019 KAZALO PREGLED IN POTRDITEV POROČILA S STRANI UPRAVE... 5 POVZETEK... 6 A POSLOVANJE IN REZULTATI...

Prikaži več

KOŠAKI TMI D

KOŠAKI TMI D KOŠAKI TMI D.D. MARIBOR POVZETEK REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2007 KAZALO OSNOVNI PODATKI O DRUŢBI... 3 RAČUNOVODSKI IZKAZI... 4 BILANCA STANJA NA DAN 312007... 5 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA OD 00

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 212 I. SPLOŠNI DEL 143 - ZR211 142 - P212_1 156 - VP212 161 - ZR212 I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 16.5.364 22.982.33 22.982.33 15.519.495 96,7 67,5

Prikaži več

(Microsoft Word - KDI LETNO PORO\310ILO 2006_FINALE.doc)

(Microsoft Word - KDI LETNO PORO\310ILO 2006_FINALE.doc) LETNO POROČILO 2006 KD Investments, družba za upravljanje, d. o. o. VSEBINA POSLOVNO POROČILO....3 POSEBNO MNENJE REVIZORJA ZA POTREBE OBVEŠČANJA JAVNOSTI..9 LETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI....10 IZJAVA UPRAVE..10

Prikaži več

LETNO POROČILO

LETNO POROČILO LETNO POROČILO 2015 1 KAZALO POSLOVNO POROČILO... 3 PREDSTAVITEV DRUŽBE KS NALOŽBE FINANČNE NALOŽBE D.D.... 4 POSLOVANJE DRUŽBE V LETU 2015... 5 UPRAVA DRUŽBE... 5 PRIČAKOVANI RAZVOJ DRUŽBE... 5 LASTNIŠKA

Prikaži več

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) 1. Trgovanje s finančnimi instrumenti 1.1 Opravljanje investicijskih storitev in

Prikaži več