Bellman-Fordov algoritem za iskanje najkraj²ih poti Alenka Frim 19. februar 2009 Popravek 25. februar 2009 Imamo usmerjen graf G z uteºmi na povezavah
|
|
- Marjeta Jamnik
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Bellman-Fordov algoritem za iskanje najkraj²ih poti Alenka Frim 19. februar 2009 Popravek 25. februar 2009 Imamo usmerjen graf G z uteºmi na povezavah (uteº si predstavljamo npr. kot dolºino, ceno, teºo ipd.). Dolºina (ali teºa) sprehoda S = v 0 e 1 v 1... v k 1 e k v k v grafu G je c(s) := k c(e i), kjer je c(e i ) uteº povezave e i. Za pot P = v 0, v 1,... v k (pot je sprehod, v katerem se nobeno vozli² e ne ponovi), lahko kraj²e zapi²emo c(p ) = e E(P ) c(e). Iskali bomo najkraj²e poti v grafu G (tj. poti z najmanj²o teºo). Opombe. Da je pot najkraj²a, ne pomeni, da vsebuje najmanj povezav, ampak da je vsota uteºi (teºa poti) na povezavah najmanj²a. Najkraj²e poti od neke to ke do vseh ostalih to k grafa lahko predstavimo kot drevo, pravimo mu drevo najkraj²ih poti. ƒe obstaja pot med dvema to kama, potem vedno obstaja tudi najkraj²a pot med njima, ni pa nujno enoli na. 1 Dijkstrov algoritem Predpostavimo najprej, da imamo samo nenegativne uteºi, c : E(G) R + {0}. V tem primeru lahko uporabimo npr. Dijkstrov algoritem (poºre²na metoda). Ta algoritem je podoben Primovemu postopku za iskanje minimalnega vpetega drevesa v grafu, najde pa lahko najkraj²e poti iz to ke do vseh ostalih to k. Med postopkom gradimo drevo najkraj²ih poti. Za nemo z dano za etno to ko s, za katero i² emo najkraj²e poti do vseh drugih to k; tej to ki pravimo izvor (angl. source). Na vsakem koraku dodamo drevesu tisto to ko zunaj drevesa, ki je "trenutno" najbliºja to ki s (prek trenutnega drevesa in neke povezave, ki zapusti drevo in ima drugo kraji² e zunaj doslej zgrajenega drevesa). Algoritem: Dijkstrov algoritem V danem uteºenem grafu G z nenegativnimi uteºmi c poi² i vse najkraj²e poti z za etkom v s (drevo najkraj²ih poti). dijkstra(g, s) za vse u V (G) d[u] = //d je tabela z razdaljami od to ke s do drugih to k prednik[u] = null //prednik to ke v drevesu najkraj²ih poti d[s] = 0 Q = V (G) //Q je struktura, v kateri hranimo to ke iz grafa G, ki ²e niso v drevesu dokler Q u = min Q //vrne to ko, ki ima pripadajo i d najmanj²i, in jo odstrani iz Q za vse uv δ + (u) //δ + (u) je mnoºica povezav, ki imajo za etek v u e d[v] > d[u] + c(uv) potem d[v] = d[u] + c(uv) prednik[v] = u 1
2 Opombe. Za Q lahko vzamemo katerokoli strukturo, iz katere lahko razberemo element u z najmanj²im d[u]. Algoritem lahko uporabimo tudi na neusmerjenih uteºenih grah (povezavo zamenjamo z dvema povezavama z razli nima smerema in enakima uteºema; uteºi enaki prvotni). Dijkstrov algoritem ne deluje pravilno na grah z negativnimi uteºmi. ƒasovna zahtevnost: Za splo²ne grafe je primerna implementacija, kjer za strukturo Q uporabimo kar navadno tabelo. V tem primeru je asovna zahtevnost O( V 2 ). ƒe imamo opravka z redkimi gra, pa se nam spla a za strukturo vzeti kopico. Tedaj porabimo O( E log V ) operacij (jemanje elementa iz kopice in vzdrºevanje le-te stane O(log V ), v O( E ) pregledamo vse povezave, ostale operacije opravimo v konstantno korakih). Zgledi: 2 Bellman-Fordov algoritem Sedaj bomo grafe posplo²ili, dovolili bomo tudi negativne uteºi. Najve ji problem pri takih grah je v primeru, e graf vsebuje negativne cikle, tj. cikle, ki imajo vsoto uteºi negativno. V tem primeru dobimo poljubno kratke "poti", ki pravzaprav niso ve poti, ampak sprehodi s ponovljenimi povezavami. ƒe negativni cikli niso dosegljivi iz za etne to ke s (ne obstaja pot od s do katerekoli to ke negativnega cikla), teºave ni. Ogledali si bomo Bellman-Fordov algoritem. Primeren je za iskanje najkraj²ih poti v grah brez negativnih ciklov; e pa graf vsebuje negativen cikel, nas na to opozori. Bellman-Fordov algoritem je v osnovi zelo podoben Dijkstrovemu algoritmu, vendar ne izbira primernih vozli² in povezav na vsakem koraku, temve izbira primerne povezave do vseh vozli² ( V (G) 1)-krat. Algoritem: Bellman-Fordov algoritem V danem uteºenem usmerjenem grafu G z uteºmi c najdi vse najkraj²e poti iz to ke s. Kot rezultat v primeru, ko v grafu ni negativnega cikla, dosegljivega iz s, vrni logi no vrednost true (pri tem izra unaj razdalje d in drevo najkraj²ih poti, podano prek tabele prednikov), sicer vrni false. bellman_ford(g, s) za vse u V (G) d[u] = prednik[u] = null d[s] = 0 //Sprostitev (S) za i = 1 do V (G) 1 za vse uv E(G) //uv je povezava iz u v v e d[v] > d[u] + c(uv) potem d[v] = d[u] + c(uv) prednik[v] = u za vse uv E(G) e d[v] > d[u] + c(uv) potem vrni false //obstaja negativen cikel, dosegljiv iz s vrni true //iz s ni dosegljiv noben negativen cikel Sprostitev nad povezavo uv preveri, ali lahko zmanj²amo teºo najkraj²e poti od s do v (d[v]) tako, da najkraj²i poti od s do u (d[u]) dodamo povezavo uv. 2
3 Opomba (lastnost sprostitve). ƒe je P = v 0, v 1,..., v k, s = v o, najkraj²a pot od s do v k in izvedemo relaksacijo po vrstem redu nad povezavami v 0 v 1, v 1 v 2,..., v k 1 v k, potem je kjer je δ(s, v k ) dolºina najkraj²e poti od s do v k. d[v k ] = δ(s, v k ), Dokaz: (Pravilnost algoritma) 1. del: Naj bo G = (V, E) uteºen, c : E(G) R, usmerjen graf z izvorom s, ter predpostavimo, da G ne vsebuje negativnega cikla, dosegljivega iz s. Trdimo, da po V (G) 1 ponovitvah zanke (R) za vsako to ko v V velja d[v] = δ(s, v) in algoritem vrne true. Naj bo v poljubna to ka, dosegljiva iz s, in naj bo P = v 0, v 1,... v k najkraj²a pot od s do v brez negativnega cikla (v 0 = s, v k = v). Pot P ima kve jem V (G) 1 povezav in je zato k V (G) 1. V vsaki ponovitvi zanke (S) pregledamo vse povezave. Torej smo na i-tem koraku (i = 1,..., k) izvedli sprostitev med drugim tudi nad povezavo (v i 1, v i ) in zato iz lastnosti sprostitve sledi: d[v] = d[v k ] = δ(s, v k ) = δ(s, v). ƒe v ni dosegljiva iz s, najkraj²a pot od s do v ne obstaja. Pokaºimo ²e, da algoritem vrne true. Po koncu zanke (S), za vse to ke v V velja: d[v] = δ(s, v) δ(s, u) + c(u, v) = d[u] + c(u, v), torej algoritem ne vrne false v nobeni ponovitvi zadnje zanke. 2. del: Naj bo G = (V, E) uteºen, c : E(G) R, usmerjen graf z izvorom s. Trdimo, da e graf G vsebuje negativen cikel, dosegljiv iz s, potem algoritem vrne false. Naj bo C = v o, v 1,..., v k, kjer je v 0 = v k, negativen cikel, dosegljiv iz s. Potem velja: c(v i 1, v i ) < 0. Dokaºimo trditev s protislovjem. Naj Bellman-Fordov algoritem vrne true. Torej velja za i = 1,..., k. Neena be se²tejemo in dobimo d[v i ] d[v i ] d[v i 1 ] + c(v i 1, v i ), (d[v i 1 ] + c(v i 1, v i )) = d[v i 1 ] + c(v i 1, v i ). Ker je v 0 = v k, je k d[v i] = k d[v i 1], in ker so vsi d[v i ], i = 1,..., k, kon ni (to ke na ciklu so dosegljive iz s), je tudi njihova vsota kon na. Torej velja: c(v i 1, v i ) 0 in smo pri²li v protislovje s predpostavko, da Bellman-Fordov algoritem vrne true. ƒasovna zahtevnost: Bellman-Fordovega algoritma je O( V E ). Zanka (R) porabi O( V ) operacij in primerjanje (zadnja zanka) porabi O( E ) operacij. Ostale operacije opravimo v konstantnem asu. Opomba. Ta algoritem je najhitrej²i znan algoritem za splo²ne grafe, ki problem re²i v polinomskem asu. Poznan pa ni noben algoritem, ki bi v polinomskem asu na²el najkraj²e poti tako, da bi se izognil negativnim ciklom. Algoritem ne deluje pravilno za neusmerjene grafe z negativnimi uteºmi. 3
4 2.1 Primer Uporaba Bellman-Fordovega algoritma. V tabeli d in prednik pi²emo samo spremembe (nesmiselno je pisati vsak korak, saj je teh ( V 1) E, v na²em primeru 40). Ob strani je ²e seznam vseh povezav z njihovimi uteºmi. Ko izvajamo algoritem, si izberemo vrstni red, v katerem pregledujemo povezave, in jih primernokrat pregledamo (mi moramo to storiti ²tirikrat). Ob povezavah je ozna eno, ali posamezni korak algoritma povzro i spremembo ( ) ali ne ( ). tabela d tabela prednik / / / / / s t s t x y t..... / x y s t seznam povezav st 6 sy 7 tx 5 ty 8 tz 4 yx 3 yz 9. xt 2 zx 7 zs 2 Kot lahko vidimo iz desne tabele, po zadnji spremembi tabel d in prednik (ta se je zgodila, ko smo drugi "pregledali" povezavo tz) ni bilo do ponovnega "pregleda" povezave tz nobene spremembe ve, zato lahko algoritem (pred asno) zaklju imo. ƒe povezav ne bi imeli na nek na in urejenih in bi jih izbirali naklju no (vsako samo enkrat v eni ponovitvi zanke (za i)), bi morali pregledati ²e vse ostale povezave, tukaj vemo, da ne bo ve nobene spremembe. Opomba. Iz tabele prednik je videti, da tudi ko pride do spremembe, prednik to ke lahko ostane isti. To se zgodi, ker smo med dvema "pregledoma" te povezave popravili vrednost v tabeli d, ki ustreza predniku. Algoritem vrne true, saj za vsaki to ki u in v velja d[v] d[u] + c(uv). Uporaba Bellman-Fordovega algoritma na grafu z negativnim ciklom, dosegljivim iz izvorne to ke. Graf je enak kot prej, le uteºem na povezavah tx in xt smo dali nasprotni predznak (tako nastane negativen cikel s teºo 3). 4
5 tabela d tabela prednik / / / / / s t s t x x t t z x t t z x t s t z x t s t seznam povezav st 6 sy 7 tx 5 ty 8 tz 4 yx 3 yz 9 xt +2 zx 7 zs 2 Algoritem tokrat vrne vrednost false, saj je npr. 3 = d[y] > d[t] + c(ty) = = 0. ƒe si izberemo neko to ko v grafu (npr. s) in potujemo po njenih prednikih, prej ko slej pridemo do negativnega cikla. Tokrat smo algoritem morali dokon ati (opraviti vse ²tiri preglede). Po dolo enem ²tevilu korakov se za nejo vrednosti v d za vse to ke niºati za 3 (kolikor je teºa cikla). ƒe bi postopek nadaljevali (ne bi se ustavili pri ²tirih ponovitvah zanke (za i)), bi dobili poljubno majhne vrednosti v d. 3 Floyd-Warshallov algoritem S Floyd-Warshallovim algoritmom i² emo najkraj²e poti med vsemi pari to k. Deluje za uteºene grafe brez negativnih ciklov. Deniramo: d (k) ij := dolºina najkraj²e poti od i do j, katere notranje to ke so vsebovane v {1, 2,..., k}. ( V ) Pri tem smo to ke grafa ozna ili z 1, 2,..., V (G). I² emo d ij. Velja naslednja rekurzivna zveza: { d (k) cij = c(ij) za k = 0, ij = min{d (k 1) ij, d (k 1) ik + d (k 1) kj } za k 1, kjer je c ii = 0, c ij = za ij / E(G). 5
6 Algoritem: Floyd-Warshallov algoritem V uteºenem grafu G s poljubnimi uteºmi c najdi najkraj²e poti med vsemi pari to k. Uteºi so podane v matriki C; e med to kama ni povezave, uteº (element matrike) postavimo na. floyd_warshall(g) D (0) = C za k = 1 do V (G) za i = 1 do V (G) //po vrsticah za j = 1 do V (G) //po stolpcih d (k) ij = min{d (k 1) ij, d (k 1) ik + d (k 1) kj } Zahtevnost: asovna: O( V 3 ) prostorska: pri ra unanju k-te matrike je dovolj poznati le (k 1)-vo matriko D. Pravzaprav lahko sproti popravljamo vrednosti v za etni matriki; pri tem potrebujemo ²e nekaj dodatnega prostora. Torej je prostorska zahtevnost O( V 2 ). ƒe je v grafu G kak negativen cikel in je l to ka na tem ciklu, potem se po nekaj ponovitvah zanke (za k) na diagonali matrike (na mestu, ki ustreza to ki l) pojavi negativno ²tevilo ( e ne prej, se to zgodi po zadnji ponovitvi zanke). Negativni pa so lahko tudi nekateri drugi diagonalni elementi (za tiste to ke, iz katerih je dosegljiv negativen cikel). Torej lahko uporabljamo Floyd-Warshallov algoritem za odkrivanje negativnih ciklov. Opomba. Tudi ta algoritem je primeren za neusmerjene grafe, vendar le v primeru, e so vse uteºi nenegativne. Literatura [1] Bojan Moºina, Najkraj²e poti in algoritem Bellman-Ford. [2] B. H. Korte in J. Vygen, Combinatorial optimization: theory and algorithms, 3. izdaja, Berlin, Heidelberg, New York: Springer [3] T. H. Cormen, C. E. Leiserson, R. L. Rivest in C. Stein, Introduction to algorithms, 2. izdaja, Cambridge, London, Boston: McGraw-Hill, [4] [5] 6
Učinkovita izvedba algoritma Goldberg-Tarjan Teja Peklaj 26. februar Definicije Definicija 1 Naj bo (G, u, s, t) omrežje, f : E(G) R, za katero v
Učinkovita izvedba algoritma Goldberg-Tarjan Teja Peklaj 26. februar 2009 1 Definicije Definicija 1 Naj bo (G, u, s, t) omrežje, f : E(G) R, za katero velja 0 f(e) u(e) za e E(G). Za v V (G) definiramo presežek
Prikaži večMatematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t
Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t 0.5 1.5 2.0 t a.) Nari²ite tri grafe: graf (klasi ne)
Prikaži večMatematika II (UNI) Izpit (23. avgust 2011) RE ITVE Naloga 1 (20 to k) Vektorja a = (0, 1, 1) in b = (1, 0, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra una
Matematika II (UNI) Izpit (. avgust 11) RE ITVE Naloga 1 ( to k) Vektorja a = (, 1, 1) in b = (1,, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra unajte: kot med vektorjema a in b, pravokotno projekcijo vektorja
Prikaži večNumeri na analiza - podiplomski ²tudij FGG doma e naloge - 1. skupina V prvem delu morate re²iti toliko nalog, da bo njihova skupna vsota vsaj 10 to k
Numeri na analiza - podiplomski ²tudij FGG doma e naloge -. skupina V prvem delu morate re²iti toliko nalog, da bo njihova skupna vsota vsaj 0 to k in da bo vsaj ena izmed njih vredna vsaj 4 to ke. Za
Prikaži več2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki
2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, 2. 3. 2009 Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki je dobljen za igralca na potezi. Poloºaj je kon en,
Prikaži večMatematika II (UN) 1. kolokvij (13. april 2012) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je A
Matematika II (UN) 1 kolokvij (13 april 01) RE ITVE Naloga 1 (5 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je 0 1 1 A = 1, 1 A 1 pa je inverzna matrika matrike A a) Poi² ite
Prikaži večMere kompleksnih mrež (angl. Network Statistics) - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz diskretne matematike
Mere kompleksnih mrež (angl. Network Statistics) Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz diskretne matematike Ajda Pirnat, Julia Cafnik in Živa Mitar Fakulteta za matematiko in fiziko April
Prikaži več1 Diskretni naklju ni vektorji 1 1 Diskretni naklju ni vektorji 1. Dopolni tabelo tako, da bosta X in Y neodvisni. X Y x x x x x
1 Diskretni naklju ni vektorji 1 1 Diskretni naklju ni vektorji 1. Dopolni tabelo tako, da bosta X in Y neodvisni. X Y 0 1 2 1 1-1 x x 20 10 1 0 x x x 10 1 1 x x x 20 x x x 1 Dolo i ²e spremenljivko Z,
Prikaži večLaTeX slides
Model v matri ni obliki ena ba modela Milena Kova 13 november 2012 Biometrija 2012/13 1 Nomenklatura Skalarji: tako kot doslej, male tiskane, neodebeljene Vektorji: male tiskane, odebeljene rke (y) ali
Prikaži večUNIVERZA NA PRIMORSKEM Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Matematika 1. stopnja Vida Maksimovi Hamiltonski cikli v kub
UNIVERZA NA PRIMORSKEM Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Matematika 1. stopnja Vida Maksimovi Hamiltonski cikli v kubi nih Cayleyjevih grah alternirajo e grupe A 5 Zaklju
Prikaži večUniverza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in ra unalni²tvo Izobraºevalna matematika Pisni izpit pri predmetu K
31. januar 2014 1. [25] V kino dvorano z 10 vrstami po 10 o²tevil enih sedeºev vstopi 100 ljudi. Od tega je 40 deklet in 60 fantov. Na koliko na inov se lahko posedejo, (a) e ni nobenih omejitev? (b) e
Prikaži večIterativne metode v numeri ni linearni algebri 2013/ doma a naloga Re²itve stisnite v ZIP datoteko z imenom ime-priimek-vpisna-1.zip in jih odd
Iterativne metode v numeri ni linearni algebri 2013/2014 1. doma a naloga Re²itve stisnite v ZIP datoteko z imenom ime-priimek-vpisna-1.zip in jih oddajte preko spletne u ilnice (http://ucilnica.fmf.uni-lj.si)
Prikaži večKazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE Operacije z dvomestnimi relacijami Predstavitev relacij
Kazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE 1 1.1 Operacije z dvomestnimi relacijami...................... 2 1.2 Predstavitev relacij............................... 3 1.3 Lastnosti relacij na dani množici (R X X)................
Prikaži večRAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni
RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje
Prikaži večNamesto (x,y)R uporabljamo xRy
RELACIJE Namesto (x,y) R uporabljamo xry Def.: Naj bo R AxA D R = { x; y A: xry } je domena ali definicijsko obmocje relacije R Z R = { y; x A: xry } je zaloga vrednosti relacije R Za zgled od zadnjič:
Prikaži večDatum in kraj
Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI
Prikaži več3. Metode, ki temeljijo na minimalnem ostanku Denimo, da smo z Arnoldijevim algoritmom zgenerirali ON bazo podprostora Krilova K k (A, r 0 ) in velja
3. Metode, ki temeljijo na minimalnem ostanku Denimo, da smo z Arnoldijevim algoritmom zgenerirali ON bazo podprostora Krilova K k (A, r 0 ) in velja AV k = V k H k + h k+1,k v k+1 e T k = V kh k+1,k.
Prikaži večIzpit iz GEOMETRIJE 17. junij 2004 Vpisna ²tevilka: Vrsta: Ime in priimek: Sedeº: 1. Poi² i vse stoºnice v P(R 3 ), ki se dotikajo premice x = 0, prem
17. junij 2004 1. Poi² i vse stoºnice v P(R 3 ), ki se dotikajo premice x = 0, premice z = 0 v to ki (1, 1, 0) in premice y = 0 v to ki (1, 0, 1). 2. V projektivni ravnini so dane premice p 1 : 4x 3y z
Prikaži večEKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Mi
EKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Miklavič 30. okt. 2003 Math. Subj. Class. (2000): 05E{20,
Prikaži večUM FKKT, Bolonjski visoko²olski program Kemijska tehnologija Vpisna ²tevilka Priimek, ime 3. test pri predmetu MATEMATIKA II Ra unski del
UM FKKT, Bolonjski visoko²olski program Kemijska tehnologija Vpisna ²tevilka Priimek, ime 3. test pri predmetu MATEMATIKA II Ra unski del 13. 6. 2016 Navodila: Pripravi osebni dokument. Ugasni in odstrani
Prikaži večFGG14
Iterativne metode podprostorov Iterativne metode podprostorov uporabljamo za numerično reševanje linearnih sistemov ali računanje lastnih vrednosti problemov z velikimi razpršenimi matrikami, ki so prevelike,
Prikaži večPoglavje 1 Analiza varnosti delovanja sistemov in FRAM metoda V naslovu pri ujo ega poglavja prvi omenimo pojem varnosti delovanja sistema (angl. syst
oglavje 1 Analiza varnosti delovanja sistemov in FAM metoda V naslovu pri ujo ega poglavja prvi omenimo pojem varnosti delovanja sistema (angl. system's operation safety ). ri tem pojma varnosti ne smemo
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5. februar 2018 Navodila Pazljivo preberite
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5 februar 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Nalog je
Prikaži večFAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 2 Pisni izpit 9. junij 2005 Ime in priimek: Vpisna št: Zaporedna številka izpita: Navodila Pazljivo preberite bese
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika Pisni izpit 9. junij 005 Ime in priimek: Vpisna št: Zaporedna številka izpita: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Veljale bodo
Prikaži večMetode razme²£anja in povezovanja logi£nih primitivov kvantnih celi£nih avtomatov
Univerza v Ljubljani Fakulteta za ra unalni²tvo in informatiko Miha Janeº Metode razme² anja in povezovanja logi nih primitivov kvantnih celi nih avtomatov DOKTORSKA DISERTACIJA Mentor: prof. dr. Miha
Prikaži večMAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n+2
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 18 (1990/1991) Številka 6 Strani 322 327 Borut Zalar: MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n + 2 Ključne besede: matematika, aritmetika,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint _12_15-11_predavanje(1_00)-IR-pdf
uporaba for zanke i iz korak > 0 oblika zanke: for i iz : korak : ik NE i ik DA stavek1 stavek2 stavekn stavek1 stavek2 stavekn end i i + korak I&: P-XI/1/17 uporaba for zanke i iz korak < 0 oblika zanke:
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31. avgust 2018 Navodila Pazljivo preberite
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31 avgust 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Za pozitiven
Prikaži večUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaklju na naloga Urejanje in prikaz podatkov v interaktivni
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaklju na naloga Urejanje in prikaz podatkov v interaktivni obliki (Manipulating and displaying data in an interactive
Prikaži večUrejevalna razdalja Avtorji: Nino Cajnkar, Gregor Kikelj Mentorica: Anja Petković 1 Motivacija Tajnica v posadki MARS - a je pridna delavka, ampak se
Urejevalna razdalja Avtorji: Nino Cajnkar, Gregor Kikelj Mentorica: Anja Petković 1 Motivacija Tajnica v posadki MARS - a je pridna delavka, ampak se velikokrat zmoti. Na srečo piše v programu Microsoft
Prikaži večC:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi
Kemijska tehnologija, Kemija Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 6. 2. 2014 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument.
Prikaži večDS2.dvi
Diskretne strukture II zapiski predavanj - prezentacija doc. dr. R. Škrekovski 1 Osnovno o grafih Če odnose med določenimi objekti opišemo z dvomestno relacijo, lahko to relacijo tudi narišemo (oz. grafično
Prikaži večRavninski grafi Tina Malec 6. februar 2007 Predstavili bomo nekaj osnovnih dejstev o ravninskih grafih, pojem dualnega grafa (k danemu grafu) ter kako
Ravninski grafi Tina Malec 6. februar 2007 Predstavili bomo nekaj osnovnih dejstev o ravninskih grafih, pojem dualnega grafa (k danemu grafu) ter kako ugotoviti, ali je nek graf ravninski. 1 Osnovni pojmi
Prikaži večMicrosoft Word - UP_Lekcija04_2014.docx
4. Zanka while Zanke pri programiranju uporabljamo, kadar moramo stavek ali skupino stavkov izvršiti večkrat zaporedoma. Namesto, da iste (ali podobne) stavke pišemo n-krat, jih napišemo samo enkrat in
Prikaži večBrownova kovariancna razdalja
Brownova kovariančna razdalja Nace Čebulj Fakulteta za matematiko in fiziko 8. januar 2015 Nova mera odvisnosti Motivacija in definicija S primerno izbiro funkcije uteži w(t, s) lahko definiramo mero odvisnosti
Prikaži večCpE & ME 519
2D Transformacije Zakaj potrebujemo transformacije? Animacija Več instanc istega predmeta, variacije istega objekta na sceni Tvorba kompliciranih predmetov iz bolj preprostih Transformacije gledanja Kaj
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Nejc Ramovš Problem izomorfnega podgrafa DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mento
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Nejc Ramovš Problem izomorfnega podgrafa DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Borut Robič Ljubljana, 2013 Rezultati
Prikaži večSestavljanje in re\unhbox \bgroup \let \unhbox \setbox \hbox {s\global \mathchardef \spacefactor }\ac
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Tadej Bukovec Sestavljanje in reševanje igre sudoku DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN
Prikaži večELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "
ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6. julij 2018 Navodila Pazljivo preberite be
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULEA ZA MAEMAIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6 julij 2018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Za pozitiven rezultat
Prikaži več6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru
6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta
Prikaži večUNIVERZA NA PRIMORSKEM Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Matematika 1. stopnja Olga Kaliada Trije klasi ni gr²ki prob
UNIVERZA NA PRIMORSKEM Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Matematika 1. stopnja Olga Kaliada Trije klasi ni gr²ki problemi Zaklju na naloga Mentor: doc. dr. Martin Milani
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15245112* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik in računalo.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OAPS1- Uvod.ppt
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Igor Rožanc Osnove algoritmov in podatkovnih struktur I ( OAPS I ) 2. letnik VSP Računalništvo in informatika, vse smeri Študijsko leto 2006/07
Prikaži večMicrosoft Word - Document15
3.4 TEHNI NO PORO ILO 3.4.1 SPLO NO Mestna ob ina Nova Gorica je naro ila izdelavo PZI projekta za ureditev prehoda za pe ce ob vrtcu Najdihojca na Gregor i evi ulici v Novi Gorici (slika 1). Namen predvidene
Prikaži večTeorija kodiranja in kriptografija 2013/ AES
Teorija kodiranja in kriptografija 23/24 AES Arjana Žitnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana, 8. 3. 24 AES - zgodovina Septembra 997 je NIST objavil natečaj za izbor nove
Prikaži večSegmentacija slik z uporabo najvecjega pretoka
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Eva Križman Segmentacija slik z uporabo največjega pretoka DIPLOMSKO DELO INTERDISCIPLINARNI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
Prikaži večStrojna oprema
Asistenta: Mira Trebar, Miha Moškon UIKTNT 2 Uvod v programiranje Začeti moramo razmišljati algoritmično sestaviti recept = napisati algoritem Algoritem za uporabo poljubnega okenskega programa. UIKTNT
Prikaži večOsnove matematicne analize 2018/19
Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko
Prikaži več1. izbirni test za MMO 2018 Ljubljana, 16. december Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n 2 okraskov n različnih barv in ni nujno, da imam
1. izbirni test za MMO 018 Ljubljana, 16. december 017 1. Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n okraskov n različnih barv in ni nujno, da imamo enako število okraskov vsake barve. Dokaži, da se okraske
Prikaži večUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Magistrsko delo Spletna aplikacija za hranjenje, urejanje in
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Magistrsko delo Spletna aplikacija za hranjenje, urejanje in iskanje metapodatkov o spletnih povezavah (Web application
Prikaži večWienerjevemu indeksu podobni indeksi na grafih
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TENOLOGIJE Matematične znanosti, stopnja Daliborko Šabić Wienerjevemu indeksu podobni indeksi na grafih Magistrsko delo Mentor:
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17178111* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 Četrtek, 1. junij 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večMicrosoft Word - Seštevamo stotice.doc
UČNA PRIPRAVA: MATEMATIKA UČNI SKLOP: Računske operacije UČNA TEMA: Seštevamo in odštevamo stotice Seštevamo stotice UČNE METODE: razlaga, prikazovanje, demonstracija, grafično in pisno delo UČNE OBLIKE:
Prikaži večresitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 3. februar Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer
Prikaži večVrste
Matematika 1 17. - 24. november 2009 Funkcija, ki ni algebraična, se imenuje transcendentna funkcija. Podrobneje si bomo ogledali naslednje transcendentne funkcije: eksponentno, logaritemsko, kotne, ciklometrične,
Prikaži večMicrosoft Word - M _mod..docx
Državni izpitni center *M17278113* JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 28. avgust 2017 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. M172-781-1-3 2 IZPITNA POLA 1 1
Prikaži večUniverza na Primorskem FAMNIT, MFI Vrednotenje zavarovalnih produktov Seminarska naloga Naloge so sestavni del preverjanja znanja pri predmetu Vrednot
Univerza na Primorskem FAMNIT, MFI Vrednotenje zavarovalnih produktov Seminarska naloga Naloge so sestavni del preverjanja znanja pri predmetu Vrednotenje zavarovalnih produktov. Vsaka naloga je vredna
Prikaži večMicrosoft Word - avd_vaje_ars1_1.doc
ARS I Avditorne vaje Pri nekem programu je potrebno izvršiti N=1620 ukazov. Pogostost in trajanje posameznih vrst ukazov računalnika sta naslednja: Vrsta ukaza Štev. urinih period Pogostost Prenosi podatkov
Prikaži večC:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-junij-17.dvi
Vpisna številka Priimek, ime Smer: K KT WA Izpit pri predmetu MATEMATIKA I Računski del Ugasni in odstrani mobilni telefon. Uporaba knjig in zapiskov ni dovoljena. Dovoljeni pripomočki so: kemični svinčnik,
Prikaži več5 SIMPLICIALNI KOMPLEKSI Definicija 5.1 Vektorji r 0,..., r k v R n so afino neodvisni, če so vektorji r 1 r 0, r 2 r 0,..., r k r 0 linearno neodvisn
5 SIMPLICIALNI KOMPLEKSI Definicija 5.1 Vektorji r 0,..., r k v R n so afino neodvisni, če so vektorji r 1 r 0, r 2 r 0,..., r k r 0 linearno neodvisni. Če so krajevni vektorji do točk a 0,..., a k v R
Prikaži večDOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi
DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. prij. matič na številka firma / ime upnika glavnica obresti stroški skupaj prij ava
Prikaži večC:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-avgust-17.dvi
Vpisna številka Priimek, ime Smer: K KT WA Izpit pri predmetu MATEMATIKA I Računski del Ugasni in odstrani mobilni telefon. Uporaba knjig in zapiskov ni dovoljena. Dovoljeni pripomočki so: kemični svinčnik,
Prikaži večFGG02
6.6 Simetrični problem lastnih vrednosti Če je A = A T, potem so lastne vrednosti realne, matrika pa se da diagonalizirati. Schurova forma za simetrično matriko je diagonalna matrika. Lastne vrednosti
Prikaži večresitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so
Prikaži večPRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki
PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru
Prikaži večC:/AndrejT/vestnik/76_1/Rotovnik/main.dvi
Elektrotehniški vestnik 76(1-2): 19 24, 2009 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Optimalno permutacijsko usmerjanje v heksagonalnih omrežjih Maja Rotovnik 1, Jurij Šilc 2, Janez Žerovnik 3,1
Prikaži večMatematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y
Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,
Prikaži večUniverza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA
Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za matematiko in računalništvo DIPLOMSKO DELO Denis Kolarič Maribor, 2010
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za matematiko in računalništvo DIPLOMSKO DELO Denis Kolarič Maribor, 2010 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO
Prikaži večFGG13
10.8 Metoda zveznega nadaljevanja To je metoda za reševanje nelinearne enačbe f(x) = 0. Če je težko poiskati začetni približek (še posebno pri nelinearnih sistemih), si lahko pomagamo z uvedbo dodatnega
Prikaži večANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI
3. Analitična geometrija v ravnini Osnovna ideja analitične geometrije je v tem, da vaskemu geometrijskemu objektu (točki, premici,...) pridružimo števila oz koordinate, ki ta objekt popolnoma popisujejo.
Prikaži večDiapozitiv 1
9. Funkcije 1 9. 1. F U N K C I J A m a i n () 9.2. D E F I N I C I J A F U N K C I J E 9.3. S T A V E K r e t u r n 9.4. K L I C F U N K C I J E I N P R E N O S P A R A M E T R O V 9.5. P R E K R I V
Prikaži večresitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika 2. kolokvij. december 2 Ime in priimek: Vpisna st: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer
Prikaži večVaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x
Vaje: Matrike 1 Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N n 1 1 0 1 ; n N 0 2 Pokaži, da je množica x 0 y 0 x y x + z ; x, y, z R y x z x vektorski podprostor v prostoru matrik
Prikaži večDiapozitiv 1
Pogojni stavek Pogojni (if) stavek Tip bool Primerjanje Uranič Srečo If stavek Vsi dosedanji programi so se izvajali zaporedoma, ni bilo nobenih vejitev Program razvejimo na osnovi odločitev pogojnega
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - IPPU-V2.ppt
Informatizacija poslovnih procesov v upravi VAJA 2 Procesni pogled Diagram aktivnosti IPPU vaja 2; stran: 1 Fakulteta za upravo, 2006/07 Procesni pogled Je osnova za razvoj programov Prikazuje algoritme
Prikaži večSlide 1
Vsak vektor na premici skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer je v smerni vektor premice in a poljubno število. r a v Vsak vektor na ravnini skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer sta v, v vektorja na
Prikaži večRAČUNALNIŠKA ORODJA V MATEMATIKI
DEFINICIJA V PARAVOKOTNEM TRIKOTNIKU DEFINICIJA NA ENOTSKI KROŢNICI GRAFI IN LASTNOSTI SINUSA IN KOSINUSA POMEMBNEJŠE FORMULE Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z
Prikaži večC:/Users/Matevz/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-januar-februar-15.dvi
Kemijska tehnologija, Kemija Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I Ugasni in odstrani mobilni telefon.
Prikaži večOsnove verjetnosti in statistika
Osnove verjetnosti in statistika Gašper Fijavž Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Ljubljana, 26. februar 2010 Poskus in dogodek Kaj je poskus? Vržemo kovanec. Petkrat vržemo
Prikaži večSpace Invaders Opis igre: Originalna igra: Space Invaders je arkadna igra, ki so jo ustvarili leta Bila je ena izmed prvih streljaških iger, v k
Space Invaders Opis igre: Originalna igra: Space Invaders je arkadna igra, ki so jo ustvarili leta 1978. Bila je ena izmed prvih streljaških iger, v kateri je igralec vodil laserski top ali vesoljsko ladjo,
Prikaži večVIN Lab 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 1 - AV 1 Signali, OE, Linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Laboratorijske vaje VIN Ocena iz vaj je sestavljena iz ocene dveh kolokvijev (50% ocene) in iz poročil
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Katja Ciglar Analiza občutljivosti v Excel-u Seminarska naloga pri predmetu Optimizacija v fina
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Katja Ciglar Analiza občutljivosti v Excel-u Seminarska naloga pri predmetu Optimizacija v financah Ljubljana, 2010 1. Klasični pristop k analizi
Prikaži večLehmerjev algoritem za racunanje najvecjega skupnega delitelja
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Fakulteta za Matematiko in Fiziko Mirjam Kolar Lehmerjev algoritem za računanje največjega skupnega delitelja DIPLOMSKO DELO NA INTERDISCIPLINARNEM
Prikaži večIme in priimek
Polje v osi tokovne zanke Seminar pri predmetu Osnove Elektrotehnike II, VSŠ (Uporaba programskih orodij v elektrotehniki) Ime Priimek, vpisna številka, skupina Ljubljana,.. Kratka navodila: Seminar mora
Prikaži večExcel 2016
PRIDOBIVANJE TEMELJN IH IN POKLICNIH KOMPETENC OD 2019 DO 2022 HIPERPOVEZAVA Gradivo za interno uporabo AVTOR: Belinda Lovrenčič Gradivo ni lektorirano V Maj 2019 Operacijo sofinancira Evropska unija,
Prikaži večMladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015
Mladi za napredek Maribora 015 3. srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 015 Kazalo 1. Povzetek...3. Uvod...4 3. Spirala 1...5 4. Spirala...6 5. Spirala 3...8 6. Pitagorejsko drevo...10
Prikaži večglava.dvi
Lastnosti verjetnosti 1. Za dogodka A in B velja: P(A B) = P(A) + P(B) P(A B) 2. Za dogodke A, B in C velja: P(A B C) = P(A) + P(B) + P(C) P(A B) P(A C) P(B C) + P(A B C) Kako lahko to pravilo posplošimo
Prikaži večNAVADNA (BIVARIATNA) LINEARNA REGRESIJA O regresijski analizi govorimo, kadar želimo opisati povezanost dveh numeričnih spremenljivk. Opravka imamo to
NAVADNA (BIVARIATNA) LINEARNA REGRESIJA O regresijski analizi govorimo, kadar želimo opisati povezanost dveh numeričnih spremenljivk. Opravka imamo torej s pari podatkov (x i,y i ), kjer so x i vrednosti
Prikaži večARS1
Nepredznačena in predznačena cela števila Dvojiški zapis Nepredznačeno Predznačeno 0000 0 0 0001 1 1 0010 2 2 0011 3 3 Pri odštevanju je stanje C obratno (posebnost ARM)! - če ne prekoračimo 0 => C=1 -
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Programirljivi Digitalni Sistemi Digitalni sistem Digitalni sistemi na integriranem vezju Digitalni sistem
Prikaži večSTAVKI _5_
5. Stavki (Teoremi) Vsebina: Stavek superpozicije, stavek Thévenina in Nortona, maksimalna moč na bremenu (drugič), stavek Tellegena. 1. Stavek superpozicije Ta stavek določa, da lahko poljubno vezje sestavljeno
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - vorsic ET 9.2 OES matri\350ne metode 2011.ppt [Compatibility Mode])
8.2 OBRATOVANJE ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA o Matrične metode v razreševanju el. omrežij Matrične enačbe električnih vezij Numerične metode za reševanje linearnih in nelinearnih enačb Sistem algebraičnih
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 07-bostjan_tavcar.ppt
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje VARNOST V ZASEBNIH SISTEMIH RADIJSKIH ZVEZ B.T.v1.0 Brdo, 19. in 20. MAJ 2003 ZASEBNI SISTEMI RADIJSKIH ZVEZ (PMR) IN VARNOST Zasebni
Prikaži več6.6 Simetrični problem lastnih vrednosti Če je A = A T, potem so lastne vrednosti realne, matrika pa se da diagonalizirati. Schurova forma za simetrič
6.6 Simetriči problem lastih vredosti Če je A = A T, potem so laste vredosti reale, matrika pa se da diagoalizirati. Schurova forma za simetričo matriko je diagoala matrika. Laste vredosti ozačimo tako,
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Anže Vrhovnik Aproksimacijski algoritmi za reševanje problema najkrajšega hodnika DIPLO
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Anže Vrhovnik Aproksimacijski algoritmi za reševanje problema najkrajšega hodnika DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr.
Prikaži več