UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA Magistrska naloga MEDNARODNI PROTIPRAVNI ODVZEM OTROKA UČINKOVITOST DELOVANJA CENTRALNEGA IZVRŠILNEGA ORGANA Apri

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA Magistrska naloga MEDNARODNI PROTIPRAVNI ODVZEM OTROKA UČINKOVITOST DELOVANJA CENTRALNEGA IZVRŠILNEGA ORGANA April, 2016 Maša PETERŽINEK

2 UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA Magistrska naloga MEDNARODNI PROTIPRAVNI ODVZEM OTROKA- UČINKOVITOST DELOVANJA CENTRALNEGA IZVRŠILNEGA ORGANA April, 2016 Avtorica magistrske naloge: Maša PETERŽINEK Mentorica: dr. Suzana KRALJIĆ Stran 2 od 117

3 KAZALO VSEBINE PREGLED UPORABLJENIH TUJIH IZRAZOV IN OKRAJŠAV... 5 POVZETEK... 7 UVOD IZHODIŠČE MAGISTRSKE NALOGE IN OPREDELITEV PROBLEMA NAMEN, CILJ, TEZE IN HIPOTEZA NALOGE METODE DELA VREDNOST MAGISTRSKE NALOGE ZA TEORIJO IN PRAKSO STRUKTURA NALOGE OPREDELITEV PREDMETA OBRAVNAVANJA IN PRAVNA UREDITEV POJEM MEDNARODNEGA PROTIPRAVNEGA ODVZEMA OTROKA Mednarodna ureditev Evropska ureditev Nacionalno pravo ANALIZA CENTRALNEGA IZVRŠILNEGA ORGANA DELOVANJE CENTRALNEGA IZVRŠILNEGA ORGANA Kadrovska struktura v primerjavi Financiranje organa v primerjavi Usposabljanja in izobraževanja v primerjavi Sposobnost prevzema dodatnih nalog Centralnega izvršilnega organa SODELOVANJE CENTRALNEGA IZVRŠILNEGA ORGANA Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI Pregled skozi zgodovino Sodelovanje s sodišči Rezultati ankete Evropska unija Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu Mednarodna mreža haaških sodnikov Sodna praksa sodišč glede sodelovanja Slovenska sodišča Sodišče Evropske unije Evropsko sodišče za človekove pravice Učinkovitost sodelovanja Centralnega izvršilnega organa z ostalimi institucijami in posamezniki MOŽNOST NADGRADNJE DELOVANJA CENTRALNEGA IZVRŠILNEGA ORGANA MEDIACIJA SPLOŠNO O SPODBUJANJU SPORAZUMOV MEDNARODNA DRUŽINSKA MEDIACIJA »MEDIACIJA ZUNAJ SODIŠČA« Primer Švice Primer Nemčije DOSTOP DO MEDIACIJE Vloga Centralnega izvršilnega organa USTANOVITEV CENTRALNE KONTAKTNE TOČKE VPLIV MEDIACIJE NA HITREJŠE ODLOČANJE O VRNITVI OTROKA S POMOČJO CENTRALNEGA IZVRŠILNEGA ORGANA POSTOPEK ODLOČANJA O VRNITVI OTROKA IN IZVRŠITEV PRAVNOMOČNE ODLOČBE PRAVNA PRAVILA SODNA PRAKSA V ZVEZI Z VRNITVIJO OTROKA IN IZVRŠITVIJO PRAVNOMOČNE ODLOČBE Sodišče Evropske unije Evropsko sodišče za človekove pravice Stran 3 od 117

4 4.3 VLOGA CENTRALNEGA IZVRŠILNEGA ORGANA PRI UPOŠTEVANJU SODNE PRAKSE SODIŠČA EVROPSKE UNIJE IN EVROPSKEGA SODIŠČA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE ZA DOSEGANJE HITREJŠIH ODLOČITEV SKLEP DELOVNI ŽIVLJENJEPIS KANDIDATA LITERATURA VIRI PRILOGE PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK ZA SODIŠČA, JANUAR PRILOGA 2: VPRAŠANJA ZA CIO MDDSZ, JANUAR PRILOGA 3: VPRAŠANJA ZA CIO TUJINA (AVSTRIJA, ŠVICA), JANUAR PRILOGA 4: STATISTIČNI PODATKI SPLOŠNO MZN, PRIJETO OD MDDSZ, PRILOGA 5: POROČILA (REPORTS) EJN, ZA LETA OD 2007 DO 2013, PREJETO OD MDDSZ, Poročilo, Poročilo, Poročilo, Poročilo, Poročilo, Poročilo, Poročilo, KAZALO TABEL Tabela 1: Tabelarični pregled najpomembnejših pravnih pravil urejanja mednarodnega protipravnega odvzema otroka po nosilcu Tabela 2: Sklop razno - statistična in aktualna vprašanja Tabela 3: Kadrovsko-organizacijska struktura v primerjavi (RS, Avstrija, Švica) Tabela 4: Rezultati kadrovske strukture v primerjavi (RS, Avstrija, Švica) Tabela 5: Finančna slika v primerjavi (RS, Avstrija, Švica) Tabela 6: Usposabljanja in izobraževanja v primerjavi (RS, Avstrija in Švica) Tabela 7: Statistični podatki Ugrabitve in stiki slovenskega CIO od 2001 do Tabela 8: Prikaz odzivnosti sodišč, ki so jim bile poslane ankete Stran 4 od 117

5 PREGLED UPORABLJENIH TUJIH IZRAZOV IN OKRAJŠAV Beck C. H. Verlag München (Založba v Munchnu) BG-KKE Bundesgesetz über internationale Kindesentführung und die Haager Übereinkommen zum Schutz von Kindern und Erwachsenen (Švicarski Zvezni zakon o mednarodni ugrabitvi otrok in haaških konvencijah o zaščiti otrok in odraslih) BU II bis Uredba sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti, priznanju in izvršbi odločb v zakonskih zadevah in v postopkih, ki se nanašajo na starševsko odgovornost in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 BVerfG Bundesverfassungsgericht (Zvezno ustavno sodišče) CIO Centralni izvršilni organ CKT Centralna kontaktna točka Cp civilni postopek delovna skupina Delovna skupina za spodbujanje oblikovanja mediacijskih struktur, ki bi pripomogle k reševanju čezmejnih sporov glede varstva in vzgoje ali stikov z otroki EJN-civil European Judicial Network in civil and commercial matters (Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah) EK Evropska konvencija o priznavanju in izvršitvi odločb o vzgoji in varstvu otrok in o povrnitvi vzgoje in varstva otrok EKČP Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin EKUOP Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice (The European Court of Human Rights EctHR) EU Evropska Unija FamRZ Zeitschrift für das gesamte Familienrecht (Revija za celotno Družinsko pravo) FPR Familie Partnerschaft und Recht (družina, partnerstvo in pravo) HCCH Hague Conference on Private International Law (Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu) HKU Haaška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (v nemščini HKÜ) HKZM Haaška konvencija o pooblastilih in uporabnem pravu za zaščito mladoletnikov HKZO Haaška konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok ISD Internationaler Sozialdienst komisija Posebna komisija za preverjanje izvajanja HKU in HKZO KOP - Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah KOS Evropska konvencija o otrokovih stikih KZ 1 UPB2 Kazenski zakonik, uradno prečiščeno besedilo 2, LTP Listina Evropske unije o temeljnih pravicah MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti MEKUOP Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic MiKK e. V. Mediation bei internationalen Kindschaftskonflikten (Mediacija pri mednarodnih konfliktih z otroci MKCVMUO A Zakon o spremembah Zakona o ratifikaciji konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, UL RS MP, št. 14/12, UL RS, št. 92/12 MKCVMUO Zakon o ratifikaciji Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, UL RS MP, št. 6/93, UL RS št. 23/93 Stran 5 od 117

6 MMHS Mednarodna mreža haaških sodnikov (International Hague Network Judges) MNZ Ministrstvo za notranje zadeve Nasl. naslednja NCCUSL Nacionalna konferenca komisarjev za poenotene državne zakone Združenih držav Amerike ODR - spletno reševanje sporov OO Osrednji organ OZCE Okrožno sodišče Celje OZKR Okrožno sodišče Kranj OZPT Okrožno sodišče Ptuj OZMS Okrožno sodišče Murska sobota OZN- Organizacija združenih narodov PPU posebej hiter postopek pred SEU RS Republika Slovenija SEU Sodišče evropske unije Smernice Smernice za dobro prakso na podlagi HKU, mediacija Št. številka Svet Svet za splošne zadeve in politiko HCCH UL C Uradni list Evropske unije, serija C UL L Uradni list Evropske unije, serija L UL RS Uradni list Republike Slovenije UL RS-MP Uradni list Republike Slovenije-mednarodne pogodbe UPB uradno prečiščeno besedilo URL Uniform Resource Locator (enolični krajevnik vira) URS Ustava Republike Slovenije ZMCGZ Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah ZMZPP Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku ZN Združeni narodi ZNP Zakon o nepravdnem postopku ZIZ Zakon o izvršbi in zavarovanju ZS Zakon o sodiščih ZZZDR Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Stran 6 od 117

7 POVZETEK Z razvojem sodobne družbe, ki omogoča hitra potovanja s točke a na točko b, je prebivalstvo na celotni zemeljski obli postalo bolj mobilno, pa naj gre za preživljanje prostega časa ali za izvajanje delovnih obveznosti. Prav tako je eden izmed razlogov preseljevanja iskanje ekonomske eksistence, kar je posledica gospodarskih razmer. Ljudje zapuščajo svoje domove in se selijo v kraje, kjer so prisotne potrebe po delovni sili. Razlog preseljevanja narodov so tudi izredna vojna stanja v določenih državah. Skladno s tem so začele naraščati zakonske in zunajzakonske zveze različnih nacionalnosti. Magistrska naloga se ukvarja s problematiko, ko te zakonske in zunajzakonske zveze propadejo, v njih pa so se rodili otroci, in seveda samo v primeru, če so ti otroci mladoletni in jih je eden izmed partnerjev nacionalno mešanega zakona ali zunajzakonske zveze odpeljal v drugo državo (po navadi državo, iz katere je bil partner pred preselitvijo), a ni ta, kjer je družina nazadnje imela skupno stalno prebivališče. V takem primeru govorimo o mednarodnem protipravnem odvzemu otroka. Navedeno dejanje ni ugrabitev, ker partner, ki je otroka protipravno odvzel, ne zahteva zanj določene protiusluge oziroma določenega dejanja od svojega partnerja, s katerim je živel v zakonski ali zunajzakonski zvezi. V primeru, da je izveden mednarodni protipravni odvzem otroka, se vsi udeleženci, ki jih to dejanje zadeva, znajdejo v situaciji, ki jih urejajo mednarodni, evropski in nacionalni pravno zavezujoči akti. Pravni akti urejajo predstavljeno materijo, ker je to primer kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter predstavlja protipravno dejanje, ki je sankcionirano. Pomembno nalogo ima v teh primerih ob velikem številu institucij, ki v teh postopkih sodelujejo, tudi Centralni izvršilni organ (v nadaljevanju: CIO), ki deluje v okviru Direktorata za družino pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ). Magistrsko delo se osredotoča na učinkovitost CIO, ki je med nastajanjem naloge preučena. Za ta namen je izvedena analiza določenih segmentov slovenskega CIO v primerjavi s tujimi CIO, preučeno je sodelovanje CIO z ostalimi institucijami, ki sodelujejo pri mednarodnih protipravnih odvzemih otrok in prikazane so možnosti nadgradnje CIO, ki bi imele rezultat v večji hitrosti pri postopkih vrnitve otroka in izvršitvah pravnomočnih odločb v postopkih mednarodnega protipravnega odvzema otroka. Tovrstna možnost nadgradnje se obeta v mediaciji in upoštevanju obstoječe sodne prakse sodišč na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. KLJUČNE BESEDE: Mednarodni protipravni odvzem otroka, Centralni izvršilni organ, mediacija, hitrejši postopek odločanja o vrnitvi otroka, hitrejša izvršitev pravnomočne odločbe. Stran 7 od 117

8 ZUSAMMENFASSUNG MAGISTERARBEIT: DIE INTERNATIONALE KINDESENTZIEHUNG DIE WIRKSAMKEIT DER TÄTIGKEIT DER ZENTRALBEHÖRDE Mit der Entwicklung der modernen Gesellschaft und Möglichkeiten von schnellem Reisen von Punkt a nach Punkt b, ist die Bevölkerung auf der ganzen Welt mobiler geworden, handelt es sich um die Freizeit oder um die Arbeitsausübung. Einer der Gründe der Migration ist auch die Suche nach wirtschaftlicher Existenz, was eine Folge der wirtschaftlichen Situation ist. Menschen verlassen Ihre Heimat und migrieren zu den Orten, wo Nachfrage nach Arbeitskräften besteht. Die Ursache der Völkerwanderungen sind auch außergewöhnliche Kriegszustände in bestimmten Staaten. Dementsprechend begannen die Nummer der Ehen und eheähnlichen Gemeinschaften zwischen Menschen verschiedener Nationalitäten zu steigen. Diese Magisterarbeit befasst sich mit der Frage, wenn diese ehelichen und eheähnlichen Gemeinschaften scheitern, und wenn in Ihnen Kinder geboren sind und natürlich nur im Fall, wenn diese Kinder minderjährig sind und das einer der Partner der nationalgemischten Ehe oder eheähnlichen Gemeinschaften dieses Kind in ein anders Staat bringt (in der Regel ist das der Staat, aus dem der gewisse Partner vor Migration gekommen ist), das nicht der selbe Staat ist, wo die Familie einen gemeinsamen ständigen Wohnsitz hatte. In solchem Fall sprechen wir von der internationalen Kindesentziehung. Die angegebene Tat ist nicht Entführung, weil der Partner, der ein Kind widerrechtlich entzieht, für ihn nicht von dem anderen Partner, mit dem er in der Ehe oder eheähnlichen Gemeinschaft lebte, keinen bestimmten Gegendienst oder keine bestimmte Aktion verlangt. In dem Fall, dass es eine Internationale Kindesentziehung ausgeführt ist, finden sich alle Teilnehmer in einer Situation, die von international, europäisch und national verbindlichen Rechtsakten geregelt ist. Rechtsakte regeln die präsentierte Materie, denn es handelt sich um eine Menschenrechteverletzung und Grundfreiheiten Verletzung und stellt eine rechtswidrige Handlung vor, die bestraft wird. Eine wichtige Aufgabe in diesen Fällen hat, entlang der großen Anzahl von Institutionen, die im Zuge dieser Prozesse zusammenarbeiten, auch die Zentralbehörde (im Folgenden: CIO, Centralni izvršilni organ), die unter der Direktion für Familie im Ministerium für Arbeit, Familie, soziale Angelegenheiten und Chancengleichheit (im Folgenden: MDDSZ, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) tätig ist. Die Magisterarbeit konzentriert sich auf die Wirksamkeit des CIO, die im Ablauf der Aufgabe untersucht ist. Zu diesem Zweck erfolgt die Analyse bestimmter Segmente der slowenischen CIO, im Vergleich mit ausländischen CIO und erkundet die Mitarbeit des CIO mit anderen Institutionen, die an der Bekämpfung der widerrechtlicher Kindesentziehungen teilnehmen und Aufbauoptionen des CIO angezeigt sind, die zur einen erhöhten Geschwindigkeit führten, in dem das Verfahren der Rückgabe des Kindes und Vollstreckung im Verfahren der internationaler unrechtmäßiger Kindesentziehung. Diese Möglichkeit der Aktualisierung wird in der Mediation Stran 8 od 117

9 vorausgeschaut und in der Einhaltung der bestehenden Rechtsprechung der Gerichte auf internationaler, europäischer und nationaler Ebene. SCHLÜSSELWÖRTER: Die Internationale Kindesentziehung, die Zentralbehörde, die Mediation, Schnellerer Entscheidungsprozess bei der Rückgabe des Kindes, Schnellere Vollstreckung der rechtskräftigen Bescheide. Stran 9 od 117

10 UVOD Izhodišče magistrske naloge in opredelitev problema Zaradi rastoče mobilnosti državljank in državljanov v Evropski uniji (v nadaljevanju: EU) in njihove vedno večje pripravljenosti za življenje v drugi državi članici je znatno naraslo tudi število mednarodnih starševskih ugrabitev otrok. 1 To so primeri, kjer eden od staršev skupnega otroka oziroma skupne otroke v nasprotju z o odločbami o varstvu in vzgoji odpelje v drugo državo. Otroku je s tem odvzeta pravica do življenja z obema roditeljema. Pravice otrok so sestavni del človekovih pravic, k njihovemu spoštovanju so EU in njene države članice zavezane preko evropskih in mednarodnih pogodb. Otroci imajo vse človekove pravice. Določene pravice pri tem veljajo samo ali še posebej za otroke, kot je recimo pravica do stikov z obema roditeljema. 2 V magistrski nalogi je predstavljena analiza CIO v smislu delovanja CIO kot organa v okviru MDDSZ. Ukvarja se s kadrovsko-organizacijsko možnostjo CIO. Tej analizi sledi analiza sodelovanja CIO z ostalimi institucijami in posamezniki. Možnost nadgradnje delovanja CIO je analizirana v smislu raznih oblik mediacije in sodne prakse Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: SEU) ter Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP). Navedeno obravnava magistrska naloga in predstavi učinkovitost slovenskega CIO, ki sedaj opravlja naloge CIO po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok 3 (v nadaljevanju: HKU) in Osrednjega organa (v nadaljevanju: OO) po Uredbi sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti, priznanju in izvršbi odločb v zakonskih zadevah in v postopkih, ki se nanašajo na starševsko odgovornost in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/ (v nadaljevanju: BU II bis) v okviru Direktorata za družino, MDDSZ. Za naloge CIO je zadolžena zgolj ena oseba in ne smemo pozabiti, da ta oseba pokriva celotno območje Republike Slovenje (v nadaljevanju: RS). Zraven nalog CIO pa opravlja ta ena oseba še ostale naloge iz pristojnosti Direktorata za družino. 5 Iz zgoraj navedenega se upravičeno postavi vprašanje učinkovitosti slovenskega CIO, ali še natančneje: Ali je slovenski CIO dovolj učinkovit? Namen, cilj, teze in hipoteza naloge Namen magistrske naloge je raziskati, ali ima CIO dovolj kadrovsko-organizacijskih in sodelovalnih možnosti ter obstoječih pravnih pravil kot vzvodov za uspešno izvajanje svojega ustanovitvenega namena in če oziroma kako lahko delovanje CIO nadgradimo. Posledično so cilji magistrske naloge trije in vodijo do odgovorov na odprta vprašanja, ki so se ob preučevanju materije odprla. Prvi cilj je preučiti delovanje CIO z vidika kadrovske strukture, financiranja in usposabljanj oziroma izobraževanj, ki so jih deležni zaposleni CIO. V ta namen je bila opravljena primerjava z Avstrijo in Švico. Drugi cilj je analizirati sodelovanje CIO z drugimi institucijami v postopkih mednarodnega 1 Mednarodni protipravni odvzem otroka. Terminologija opredeljena v prvem odstavku, pod točko 1.1 magistrske naloge. 2 Gebhardt E., Vmesno, str. 1 in 3. 3 Uradni list Republike Slovenije mednarodne pogodbe (v nadaljevanju: UL RS - MP), št. 31/93. 4 Uradni list Evropske unije, serija L (v nadaljevanju: UL L), 338/1, str. 243, z dne MDDSZ, Direktorat za družino, februar Stran 10 od 117

11 protipravnega odvzema otrok in možnosti izboljšave sodelovanja. V ta namen je bila izvedena anketa na sodiščih. Tretji cilj magistrskega dela je ugotoviti, če in kako je možno delovanje CIO nadgraditi. Cilji se med seboj vzročno-posledično in vsebinsko dopolnjujejo. Ugotovimo lahko na primer, da je smotrno CIO zadolžiti tudi za naloge Centralne kontaktne točke (v nadaljevanju: CKT), kar lahko povzroči kadrovske in finančne posledice za CIO. Iz zgoraj navedenega izhajajo teze, pri čemer se prva teza osredotoča na ureditev delovanja CIO. Analiza v smislu primerjave slovenskega CIO z drugimi CIO v tujini glede kadrovske strukture, finančnih okvirov in usposabljanj oziroma izobraževanj, ki so ga deležni zaposleni, še v takšnem smislu ni bila izvedena. Za sedanje naloge CIO, ki izhajajo iz HKU in BU II bis, je pri slovenskem CIO zaposlena v okviru MDDSZ, kot že navedeno, ena oseba. Delo je glede na pravna pravila zahtevno in obsežno ter vsebuje tudi službeno odsotnost iz pisarne, ko je zaposleni na morebitnem izobraževanju, v kolikor so ta prisotna. Slovenski CIO še ni CKT in tudi nima sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci (na primer za mediacijo), kot imajo to nekatere druge države, na primer Nemčija. Posebne dolžnosti OO so navedene v 55. členu BU II bis in razvidno je, da se od OO ne zahteva, da posebne dolžnosti opravljajo sami, ampak lahko naloge zanje opravljajo druge agencije. 6 Slednje omogoča koncentracijo strokovnega znanja. Ena sama oseba dejansko ne more obvladati vseh znanj, ki se za mednarodni protipravni odvzem otroka zahtevajo. Zato predpostavljam, da je slovenski CIO kadrovsko, finančno in strokovno podhranjen in v takšnem stanju ni sposoben prevzeti dodatnih nalog za izvrševanje svojega poslanstva pri mednarodnem protipravnem odvzemu otrok. Druga teza se osredotoča na sodelovanje slovenskega CIO z drugimi institucijami oziroma na interakcije organov med seboj. Tukaj ne moremo čisto zanemariti zgoraj omenjeno problematiko kadrovske, finančne in strokovne pomanjkljivosti. Zaposlitev dodatnega osebja in večje finančne možnosti bi dejansko tudi povečale boljše sodelovanje CIO z ostalim institucijami. Pogodbe z izvajalci (na primer mediacija) pa zagotovile višji nivo strokovnosti. Učinkovitost obstoječih določb o sodelovanju bi se lahko izboljšala po zgledu drugih instrumentov družinskega prava (zlasti Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah) 7 ali z oblikovanjem smernic za dobro prakso v skladu s smernicami smernicami za primere ugrabitve otrok. Predvsem pa je pomemben faktor tudi delovanje Evropske komisije in organov držav članic za zaščito otrok h krepitvi zaupanja med državami članicami, da se izboljša razumevanje čezmejnega okvira. 8 Seveda pa je pri pojmu efektivnega sodelovanja prisoten tudi človeški faktor vestnosti in motivacije, ki je vezan na odgovornost zaposlenih na MDDSZ, da opravijo svoje 6 Povzeto po: Evropska komisija, Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj IIa, str UL L 007, , str Povzeto po: Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o uporabi BU II bis, str. 11. Stran 11 od 117

12 strokovne naloge. Do navedene problematike človeškega faktorja magistrska naloga ne bo zavzela stališča. Za analizo in vpogled v sodelovanje CIO z okrožnimi, višjimi in vrhovnim sodiščem v RS je bila izvedena anketa na sodiščih. Tovrstna anketa v slovenskem prostoru še ni bila opravljena. Predstavljeni bodo tudi odgovori slovenskega CIO, predvsem za lažjo predstavitev rezultatov oziroma predstavitev pogledov z obeh plati. Na določena vprašanja je namreč odgovarjal tudi slovenski CIO. Postopki na sodiščih se lahko začnejo odvijati mimo vednosti CIO. Profil države na spletni strani Hague Conference on Private International Law 9 (v nadaljevanju: HCCH) ni posodobljen, kontakti s predstavniki v vseh asociacijah, ki omogočajo boljše sodelovanje niso zagotovljeni in nastaja sodna praksa SEU in ESČP glede sodelovanja CIO. Glede navedenega predpostavljam, da učinkovitost sodelovanja CIO z ostalimi institucijami in posamezniki ni na nivoju, kot bi to lahko bila. Razlog za to je pomanjkljivost obstoja določb o načinu sodelovanja in posledica vpliva prve teze magistrskega dela. Tretja teza je v sklopu možnosti nadgradnje delovanja CIO. Sklepamo lahko, da v zakonodajalčevem interesu ne more obstojati namen, da otroke pusti brez hitrega zakonskega varstva individualnim interesom staršev. Doda se še dejstvo, da je otrok v teh primerih najšibkejši člen postopka, ki se v večini primerov sam ne more boriti. Potrebno je storiti vse možno, da se ugotovi in uporabi rešitev, ki je za otroka najbolj ugodna. Predvsem morajo slovenska sodišča glede zgoraj navedenega slediti sodni praksi SEU in ESČP. Obe sodišči sta s sodno prakso v zvezi z mednarodnim protipravnim odvzemom otroka določili mnoga načela, pri čemer sta najbolj upoštevali koristi otroka. 10 Slovenski CIO nima ustanovljene CKT in prav tako bi v zadevah, kjer je potrebno raziskati okoliščine, v katerih je ali živi otrok, pri pridobivanju informacij in prevajanju lahko dostikrat pripomogla k hitrejšim postopkom. Zato predpostavljam, da je potrebno delovanje CIO nadgraditi ob upoštevanju prvih dveh tez in zagotoviti s pomočjo CIO hitrejše odločanje o vrnitvi otroka in izvršitvi pravnomočne odločbe. Na podlagi HKU in BU II bis je potrebno upoštevati sodno prakso SEU in ESČP in okrepiti delovanje CIO za doseganje hitrejših odločitev v zvezi z vrnitvijo otrok v mednarodnih protipravnih odvzemih. Iz navedenega sledi, da se obravnavane teze zlijejo in poistovetijo v hipotezi, da slovenski CIO ni dovolj učinkovit. 9 Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu. 10 Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru o uporabi BU II bis, str. 12. Stran 12 od 117

13 Metode dela Raziskava temelji na preučevanju obstoječe domače in tuje literature, domačih in tujih pravnih virov, primerjavi domače in tuje ureditve CIO, anketnih podatkih sodelovanja med inštitucijami v povezavi z raziskovalnim področjem ter sodne prakse nacionalnih sodišč, SEU in ESČP, kar je strnjeno v kabineten način. Magistrsko delo vsebuje več znanstveno raziskovalnih metod oziroma metod dela. Tako so bile uporabljene: - deduktivno induktivna metoda, na kateri temelji magistrska naloga, kar pomeni, da splošna dejstva prehajajo na posamezna in obratno s pomočjo sklepanja. Z deduktivno metodo je predstavljeno dokazovanje postavljenih tez in sprejeta razlaga za postavljeno hipotezo; - metoda deskripcije, ki je metoda opisovanja posameznih pojmov in dejstev, je uporabljena za analizo primarnih in sekundarnih virov ter literature, ki je o problemu na razpolago v raznih oblikah čtiva. Uporabljena je skozi celotno magistrsko delo in zajema metodo kompilacije, s pomočjo katere so uporabljeni izpisi, navedbe in citati drugih avtorjev za predstavitev pojmov in pregleda do sedaj ugotovljenih dejstev na obravnavanem področju; - metoda analize in sinteze, pomeni razčlenjevanje celote v posamezne dele in obratno, uporabljena je pri pregledu delovanja CIO in mediaciji ; - sintetična metoda, ki pomeni združevanje od splošnih pojmov k sestavljenim pojmom in je izvedena predvsem pri delovanju s sodno prakso raznih sodišč, odločitve sodišč, bodo sklenjene v sestavljene pojme; - komparativna metoda, ki je metoda primerjanja, je uporabljena pri primerih delovanja CIO v drugih državah (Avstrija in Švica) kakor tudi pri pregledu mediacije v Švici in Nemčiji. Iskana so bila podobna dejstva in razlike kot tudi morebitne novitete za slovenski CIO v okviru obravnave mediacije; - metoda konkretizacije, je uporabljena v sklepnih delih dokumenta, kjer magistrska naloga predstavlja ugotovitve glede na hipotezo in teze. Podane so konkretne rešitve problematike, ki se opirajo na primere iz tujine in sodno prakso SEU in ESČP; - metoda klasifikacije, ki opredeli pojem, je vidna predvsem pri pojmu CIO v smislu opredeljevanja CIO, OO in CKT; - statistična metoda kot metoda zbiranja podatkov oziroma obdelovanja podatkov je bila izbrana za obdelavo podatkov s strani MDDSZ, ki prikazujejo sliko CIO v smislu dosedanjega delovanja in sodelovanja; - metoda anketiranja zagotavlja ustrezne in potrebne informacije o stanju sodelovanja sodišč in CIO; - metoda ekspertize ali metoda napovedi trendov je prav tako uporabljena v drugem delu dokumenta, kjer je govor o CKT in vlogi CIO v sistemu postopkov odločanja o vrnitvi otroka in izvršitvi pravnomočnih odločb, kar je podprto s sodno prakso SEU in ESČP kakor tudi z delovanjem HCCH glede mediacije; - metoda študije primera je uporabljena v prikazu sodelovanja CIO, mediacije in v zvezi z vrnitvijo otroka ter izvršitvijo pravnomočne odločbe, kjer so navedbe podprte z odločbami SEU in ESČP. Pri uporabi zgoraj naštetih znanstvenih metod dela je težnja zagotoviti njihove osnovne značilnosti, ki tvorijo smisel uporabe metod dela pri znanstveno raziskovalnem delu. Pazi se na nepristranskost, kar se odraža v objektivnosti dela. Zanesljivost je Stran 13 od 117

14 zagotovljena s podkrepljenimi argumenti. Magistrska naloga sledi natančnosti in elemente poveže v sistematično celoto. Metode zaradi splošnosti omogočajo oblikovanje skupnih in bistvenih lastnosti pojava. Vrednost magistrske naloge za teorijo in prakso V magistrskem delu je preučevano vprašanje delovanja, sodelovanja in možne nadgradnje CIO v RS. Delovanje je preučeno v smislu kadrovske strukture, financiranja organa in usposabljanja ter izobraževanja zaposlenih v primerjavi z Avstrijo in Švico. Sodelovanje CIO je osvetljeno v interakciji z drugimi institucijami, s katerimi pri izvrševanju svojega poslanstva iz HKU in BU II bis izvaja CIO. Možnost nadgradnje se predstavlja v obliki mediacije in vlogi CIO pri postopkih odločanja o vrnitvi otroka ter izvršitvah pravnomočnih odločb, predvsem v večjem sodelovanju in možnostih pospešitve teh postopkov, kjer je uporabljen primer Nemčije in Švice na področju mediacije in sodna praksa SEU in ESČP pri slednji navedbi. Navedeno obravnavanje CIO s pravnega vidika doslej v slovenski znanstveni literaturi ni bilo tematizirano. Bili so dani podatki, ki so imeli značaj informativnega obsega: kaj je CIO, kje deluje in kakšne so njegove naloge. Opravljene ni bilo nobene primerjave in tudi niso bile predstavljene možne nadgradnje delovanja CIO. Ugotovitve tega magistrskega dela pomembno zapolnijo praznino na področju raziskav pri navedenih sklopih preučitve CIO v teoriji in podajo možnosti za razvoj obširnejšega ter učinkovitejšega delovanja slovenskega CIO pri MDDSZ. Struktura naloge Znanstveno magistrsko delo je sestavljeno iz treh delov: uvoda, jedra oziroma tako imenovanega osrednjega dela in sklepnega poglavja. Jedro je razčlenjeno na štiri osrednja poglavja. Uvodni del pojasnjuje problematiko, ki je obravnavana v nadaljevanju. Predstavljena je relevantnost teme, namen, cilj, teze in hipoteza naloge. Ponazorjene so uporabljene znanstvene metode dela in predstavljena je tudi slika vrednosti magistrske naloge za teorijo in prakso. Slednji del uvoda je struktura naloge, ki prikaže njeno sestavo in vpelje bralca v uporabljen sistem členitve. Uvodu sledi prvo poglavje, ki na splošno obravnava pravne institute, ki so v nadaljnjih delih naloge privedeni do prikaza problematike in podane rešitve. Prav tako bralca uvede v pravno ureditev, ki je prisotna na področju obravnavanega. To poglavje terminološko razjasni pojme in njihovo ureditev ter mednarodno, evropsko in nacionalno zakonodajo. Skozi celotno delo so tukaj predstavljeni pojmi oziroma rdeča nit obravnave v magistrskem delu. Drugo poglavje predstavlja ureditev CIO za izvrševanje prikazanih pravnih nalog prejšnjega poglavja. Bralec pridobi obseg nalog CIO ter primerjavo med CIO pri nas in v tujini. Poglavje seznani tudi z obstoječimi institucijami, ki imajo vpliv na CIO in s katerimi CIO na različne načine sodeluje. Predstavi se učinkovitost tega sodelovanja in možnost nadgradnje slovenskega CIO. Stran 14 od 117

15 Tretje poglavje se ukvarja z mediacijo kot načinom za nadgradnjo delovanja CIO. Najprej ponazori primere mediacije, ki bi lahko bili atraktivni za CIO, kot del njegovih nalog in predstavi se praksa iz tujine. Opredeli se dostopnost do takšnega načina mediacije, že obstoječa in efektivnejša na podlagi novih konceptov. Preko CKT se ponazori eleganten pristop k širitvi mediacije v pristojnost CIO. Kot slednje je opredeljen vpliv obravnavanega v poglavju na korist otroka v smislu hitrejšega odločanja o vrnitvi otroka, k čemur bi lahko prispeval CIO. Tukaj bralec dobi občutek obsega vzvodov, ki bi lahko izboljšali dejansko stanje na področju delovanja CIO s pomočjo mediacije. V četrtem delu jedra najdemo prikazan drugi način za nadgradnjo delovanja CIO, ki je vezan na postopek odločanja o vrnitvi otroka in izvršitev pravnomočne odločbe. Predvsem se bralec seznani s sodno prakso SEU in ESČP, ki zajema veliko odločitev, kako in kdaj lahko CIO aktivno pripomore k hitrejšim postopkom. Bralcu je predstavljena vloga CIO, ki bi lahko bila kvalitetnejša za doseganje hitrejših odločitev v primeru, da bi se že samo dosledno upoštevala obstoječa sodna praksa omenjenih sodišč. V sklepnem delu so preverjeni namen naloge, cilji, teze in postavljena hipoteza. Ovrednoten je predstavljen celoten model, ki bi lahko dosegel boljši konsenz med vsemi akterji na področju mednarodnega protipravnega odvzema otroka v korist varstva šibkejših kategorij oseb, v našem primeru otrok. Javni interes glede na vedno večje število primerov mednarodnih protipravnih odvzemov otroka, kar je posledica vedno več sklenjenih partnerstev med partnerji iz različnih držav, za boljše sodelovanje organov, ki v teh mednarodnih postopkih sodelujejo, se iz dneva v dan stopnjuje in dejansko narekuje optimizacijo rešitev, sodelovanja in povezovanja sodelujočih organov v teh postopkih. Predvsem pa je poudarek na doslednosti upoštevanja predstavljene in že obstoječe sodne prakse. Moška ali ženska spolna oblika v določenih delih v znanstvenem delu je uporabljena nevtralno za ženski in moški spol. Stran 15 od 117

16 1. OPREDELITEV PREDMETA OBRAVNAVANJA IN PRAVNA UREDITEV Magistrska naloga se ukvarja z raziskovanjem, ali ima CIO dovolj kadrovskoorganizacijskih in sodelovalnih možnosti ter obstoječih pravnih pravil kot vzvodov za uspešno izvajanje svojega ustanovitvenega namena in če oziroma kako lahko delovanje CIO nadgradimo. 1.1 Pojem mednarodnega protipravnega odvzema otroka Mednarodni protipravni odvzem otroka je opredeljen v HKU, ki je bila sprejeta v Haagu. RS je HKU ratificirala V letu 2012 je bil objavljen Zakon o spremembah Zakona o ratifikaciji Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, ki je spremenil naslov zakona tako, da se ta glasi:»zakon o ratifikaciji konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok«. 12 Tako je pojem»ugrabitev otroka«nadomestil izraz»protipravni odvzem otroka«. 13 Prav tako pa je bilo v tej spremembi določeno, da je MDDSZ od tega trenutka naprej CIO za HKU. HKU je dopolnjena in nadgrajena z določbami BU II bis. Oba akta imata namen odvračati od ugrabitve otrok in zagotoviti, da nedopustno ravnanje enega od staršev, ki je otroka protipravno odvzel, ne bo zagotovilo prednosti (glede spremembe pristojnosti za odločanje o vprašanjih vzgoje in varstva). HKU želi zagotoviti vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred protipravnim odvzemom otroka, s tem da nalaga takojšnjo vrnitev otroka od ugrabitelja. BU II bis pa zagotavlja, da bodo sodišča države, iz katere je bil otrok protipravno odvzet, ohranila pristojnost za odločanje o vzgoji in varstvu otroka ne glede na to, da otrok zaradi ugrabitve biva v drugi državi. 14 Šteje se, da je bil otrok protipravno odvzet, ko ni ugrabljen in če se za njega ne zahteva odkupnine ter se to ni vršilo pod prisilo. Je pa s tem dejanjem nekomu kršena pravica do varstva in vzgoje otroka Zakon o ratifikaciji Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, UL RS-MP, št. 6/93, Uradni list Republike Slovenije (v nadaljevanju: UL RS), št. 23/93, v nadaljevanju: MKCVMUO. 12 Zakon o spremembah Zakona o ratifikaciji konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, UL RS-MP, št. 14/12, UL RS, št. 92/12, v nadaljevanju: MKCVMUO-A. 13 Zakon (Kazenski zakonik, uradno prečiščeno besedilo 2, v nadaljevanju: KZ-1-UPB2, UL RS, št. 50/12) razlikuje protipraven odvzem otroka in ugrabitev otroka, zato je tudi leta 2012 v UL RS bil objavljen MKCVMUO-A, ki med drugim spreminja naslov zakona v»zakon o ratifikaciji Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok«. Tako 190. člen KZ-1-UPB2, kot protipraven odvzem navaja:»(1) Kdor protipravno odvzame mladoletno osebo roditelju, posvojitelju, skrbniku, zavodu ali osebi, ki ji je zaupana, ali jo zadržuje in preprečuje, da bi jo imel tisti, ki ima pravico do nje, ali kdor zlonamerno onemogoča, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede mladoletne osebe, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.«po drugi strani pa za razliko v 134. členu KZ-1-UPB2 v zvezi z ugrabitvijo piše:»(1) Kdor koga ugrabi z namenom, da njega ali koga drugega prisili, da nekaj stori, opusti ali trpi, ali kdor v zvezi z ugrabitvijo prisili ugrabljeno osebo ali koga drugega, da nekaj stori, opusti ali trpi, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.«tako, da se v HKU razlikuje med prisilo in pa odvzemom, saj pri odvzemu govorimo o kršitvi pravice osebe, da skrbi za otroka, URL: ( ). 14 Povzeto po: Galič A., Pristojnost, str Povzeto po: URL: ( ). Stran 16 od 117

17 Velja, da je otrok nezakonito odpeljan ali zadržan po 3. členu HKU, če: so s tem kršene pravice do skrbi zanj, ki jih je dobila oseba, institucija ali katero koli drugo bodisi kolektivno bodisi posamično telo po zakonu države, v kateri je otrok stalno prebival, preden je bil odpeljan ali zadržan; so se v času, ko je bil otrok odpeljan ali zadržan, te pravice uveljavljale bodisi kolektivno bodisi posamično ali bi se uveljavljale, če otrok ne bi bil odpeljan ali zadržan. HKU v 1. odstavku 6. člena navaja:»pogodbenica določi CIO, ki izpolnjuje obveznosti, ki so po konvenciji predvidene za tak organ«. BU II bis v 1. stavku 53. člena določa:»vsaka država članica določi enega ali več OO za pomoč pri uporabi te uredbe in za vsakega opredeli geografsko ali funkcijsko pristojnost«. V RS naloge iz obeh dokumentov, kot je bilo že navedeno in je tukaj še enkrat poudarjeno, opravlja CIO MDDSZ. V obeh mednarodnih pravnih aktih je za lažjo izmenjavo informacij, dokumentov in tudi za svetovanje ter pomoč strankam (sodnikom; staršem ugrabiteljem; staršem, ki jim je otrok bil ugrabljen, in vsem ostalim sodelujočim) predviden organ, ki je v vsakem dokumentu drugače poimenovan. HKU ga imenuje CIO, BU II bis govori o OO. CIO in OO izpolnjujeta obveznosti, ki so po omenjenih mednarodnih aktih določene zanju. HKU ureja CIO v II. poglavju v 6. in 7. členu. Po HKU 16 CIO sodelujejo med seboj in pospešujejo sodelovanje med pristojnimi organi v pogodbenicah, da bi se zagotovila čim hitrejša vrnitev otroka in dosegli drugi cilji te konvencije. Tako CIO neposredno ali posredno ukrene vse potrebno: 17 - da se odkrije kraj, kjer živi otrok, ki je bil nezakonito odpeljan ali zadržan; - da se preprečijo nadaljnje morebitne nevarnosti za otroka ali pristranskost do ene izmed zainteresiranih strank z začasnim ukrepom ali pobudo zanj; - da se zagotovi prostovoljna vrnitev otroka ali sporazumno reši to vprašanje; - da se, kjer je to potrebno, izmenjajo informacije o socialnem poreklu otroka; - da se dajo splošne informacije o veljavnem pravu zadevne države v zvezi z uporabo te konvencije; - da se začne ali olajša začetek sodnega ali upravnega postopka za zagotovitev vrnitve otroka in, kjer je to mogoče, za sklenitev ustreznih sporazumov o organiziranju ali zagotovitvi učinkovitega uveljavljana pravice do osebnih stikov z njim; - da se tam, kjer to zahtevajo okoliščine, zagotovijo pravna pomoč in nasveti ali olajša njihovo zagotavljanje, vštevši tudi sodelovanje zagovornikov in pravnih svetovalcev; - da se sklenejo potrebni in ustrezni upravni sporazumi za zagotovitev varne vrnitve otroka; - da se zagotovi vzajemna izmenjava informacij, ki se nanaša na uporabo te 16 Das HKÜ ist ein internationales Rechtshilfe-übereinkommen (HKU je mednarodna konvencija o pravni pomoči), tako Schulz A., Internationale, str O funkcijah CIO pri ugrabitvi v Nemčijo in pri ugrabitvi iz Nemčije piše tudi Rama C., Die internationale, str. 22, 23, 24. URL: ( ). Stran 17 od 117

18 konvencije in, če je to mogoče, da se odpravijo vse ovire pri njeni uporabi. 18 Po BU II bis morajo države članice določiti vsaj en OO. V idealnih okoliščinah bi se morali ti organi skladati z obstoječimi iz HKU. 19 To bi vzpostavilo sinergijo in omogočilo uporabo izkušenj v primerih ugrabitve otrok. OO je potrebno zagotoviti zadostna finančna sredstva in človeške vire, da lahko izpolnjujejo svoje dolžnosti. Osebje mora biti ustrezno usposobljeno. BU II bis predvideva vključenost v Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: EJN-civil) 20 in redno sestajanje. 21 Posebne dolžnosti so navedene v 55. členu BU II bis, kamor spada tudi prizadevanje za lažjo komunikacijo med sodišči, kar je pomembno pri prenosu primera z enega sodišča na drugo. Med naloge OO spada prizadevanje za lažjo sklenitev dogovorov med nosilci starševske odgovornosti, na primer s posredovanjem (zagotovitev, da lahko otrok po ugrabitvi videva roditelja, ki ga ni ugrabil, in da po vrnitvi v državo članico izvora videva tistega, ki ga je ugrabil). 22 Naloge CIO po BU II bis so tudi: - zagotavljanje podatkov sodnikom v zvezi s položajem v drugi državi članici; - pomoč sodnikom pri ugotovitvi pristojnega sodišča v drugi državi članici; - zagotavljanje neformalnih prevodov dokumentov za sodnike; - vloga obveščanja in nudenja pomoči nosilcem starševske odgovornosti, ki iščejo priznanje in izvršitev odločbe o starševski odgovornosti v drugi državi članici in tako dalje. 23 V zadnjih letih so bili primeri mednarodnih ugrabitev otrok deležni precej pozornosti javnosti, saj število le-teh vztrajno raste. Največkrat so posledica mešanih (»mednarodnih«) zakonskih zvez oziroma prenehanja le teh, ko eden od staršev ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze ali prenehanju skupnega življenja protizakonito odpelje otroka v drugo državo. V večini modernih pravnih redov se vse lažje pride do razveze zakonske zveze URL: ( ). Glej bolj podrobno: Pérez-Vera E., Explanatory, str , URL: ( ). 19 To je v RS zagotovljeno. 20 European Judicial Network in civil and commercial matters. 21 Povzeto po: EJN civil, Praktični, str. 43, URL: ( ). 22 Povzeto po: EJN civil, Praktični, str. 43 in 44, URL: ( ). 23 Povzeto po: EJN civil, Praktični, str. 19, 20, 23 in 37, URL: ( ). 24 Živković M., Poveravanje, str Stran 18 od 117

19 Tabela 1: Tabelarični pregled najpomembnejših pravnih pravil urejanja mednarodnega protipravnega odvzema otroka po nosilcu MEDNARODNI PROTIPRAVNI ODVZEM OTROKA A. MEDNARODNA UREDITEV B. EVROPSKA UREDITEV ORGANIZACIJA ZDRUŽENH NARODOV (v nadaljevanju: OZN) ali SVET EVROPE Združeni narodi (v nadaljevanju: ZN) Konvencija ZN o otrokovih pravicah 26 (v nadaljevanju: KOP) iz leta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščinah (v nadaljevanju: EKČP) iz leta C. BILATERALNE POGODBE MED DRŽAVAMI D. NAŠE NACIONALNO PRAVO Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS) HCCH EKČP je podlaga za ESČP: tvori sodno prakso. 2. KZ UPB2 Haaška konvencija o pooblastilih in uporabnem pravu za zaščito mladoletnikov (v nadaljevanju: HKZM) iz leta HKU Haaška konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (v nadaljevanju: HKZO) iz leta Evropska konvencija o priznavanju in izvršitvi odločb o vzgoji in varstvu otrok in o povrnitvi vzgoje in varstva otrok (v nadaljevanju: EK) iz leta Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (v nadaljevanju: EKUOP) iz leta Evropska konvencija o otrokovih stikih(v nadaljevanju: KOS) iz leta BU II bis 1. SVET EU EVROPSKI PARLAMENT, SVET EU IN EVROPSKA KOMISIJA Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: LTP) 34 SEU: tvori sodno prakso 3. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) 30 Da bi se zmanjšalo število mednarodnih protipravnih odvzemov otrok, so se v različnih mednarodnih in evropskih asociacijah sprejeli razni dokumenti, kot je razvidno iz tabele zgoraj, ki zavezujejo države podpisnice. Prav tako najdemo različne bilateralne dogovore med državami in pravna pravila v slovenski zakonodaji. V tem poglavju bodo predstavljeni zgoraj navedeni dokumenti samo zaradi predstavitve obširne slike urejanja problematike mednarodnega protipravnega odvzema otroka. Vidi se tudi širina urejanja pravic, ki so otrokom zagotovljene v raznih aktih. V nadaljevanju bo predvsem govora o HKU in BU II bis, ki vsebujeta vzpostavitev organov CIO in OO, katerih naloge obeh v RS opravlja CIO. 25 Avtorsko delo. 26 UL RS - MP, št. 9/ UL RS - MP, št. 7/1994, UL RS, št. 33/ RS ni pogodbenica konvencije. 29 RS je še ni ratificirala. Tudi Luksemburška konvencija. 30 UL RS, št. 3/07 uradno prečiščeno besedilo (v nadaljevanju: UPB), 93/07, 37/08 ZST-1, 45/08 ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 odl. US, 45/14 odl. US, 53/14, 58/14 odl. US, 54/15 in 76/15 odl. US. 31 Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (v nadaljevanju: MEKUOP), UL RS, št. 86/99; UL RS MP, št. 26/ julija 2000 je začela veljati EUKOP, sprejeta je bila v Strasbourgu UL RS - MP, št. 23/ Convention on contact concerning children. KSO je bila sprejeta v Strasbourgu, maja Veljati je začela 1. septembra RS je še ni podpisala in ratificirala. 34 Uradni list Evropske unije, serija C (v nadaljevanju: UL C), št. 83/389, 30. marec Stran 19 od 117

20 1.1.1 Mednarodna ureditev Ko pride do razveze zakonske zveze, se morajo starši dogovoriti o varstvu, vzgoji, preživljanju in stikih s skupnimi otroki. Kadar pa so starši državljani različnih držav ali kadar imajo običajno bivališče v različnih državah, pa se v že tako zaostrena razmerja umeša še dodatna otežujoča okoliščina. V takšnih okoliščinah se lahko zgodi, da starši ne najdejo skupnih rešitev in ta nesoglasja pripeljejo pri enemu roditelju do točke, ko se odloči, da bo rešitev sprejel sam otroka roditelj ugrabi in ga odpelje bodisi v svojo matično državo ali neznano kam. Če otroka odpelje v svojo matično državo, upa, da bo rešitev, ki jo bo sprejel organ te države, zanj ugodnejša kot rešitev, ki je ali bo sprejeta v državi, iz katere je otrok odpeljan. Razlogi, ki prav tako vplivajo na dvig števila ugrabitev, so tudi povečanje mobilnosti ljudi, lažje potovanje po svetu, dvojno državljanstvo otrok itd. 35 KOP iz leta 1989 so podpisale skoraj vse 36 države sveta v Generalni skupščini v New Yorku in se s tem obvezale, da bodo ustvarile nov, drugačen svet za otroke. KOP je začela veljati Jugoslavija jo je ratificirala , kot datum uveljavitve v RS pa se šteje Za namene KOP pomeni otrok vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se polnoletnost doseže že prej. Države pogodbenice jamčijo, da otrok ne bo proti volji staršev ločen od njih, razen če v skladu z veljavnim zakonom in postopki pristojne oblasti v sodobnem postopku odločijo, da je takšna ločitev nujna za otrokovo korist. Takšna odločitev bo sprejeta tudi v primeru, ko starši živijo ločeno in je potrebno odločiti o otrokovem prebivališču. V takem postopku morajo vse stranke imeti možnost sodelovati in izraziti svoja mnenja. Države pogodbenice spoštujejo pravico otroka, ki je ločen od enega ali od obeh roditeljev, da redno vzdržuje stike in neposredno zvezo z obema, razen če je to v nasprotju z njegovimi koristmi. Otrok, katerega starši prebivajo v različnih državah, ima, razen v izjemnih okoliščinah, pravico vzdrževati osebne stike in neposredno zvezo z obema roditeljema. Kar zadeva mednarodni protipravni odvzem otroka je najpomembnejši 35. člen KOP, ki pravi, da bodo države pogodbenice z ustreznimi državnimi, bilateralnimi in multilateralnimi ukrepi preprečile ugrabitve, prodajo ali trgovanje z otroki v kakršne koli namene ali v kakršni koli obliki. 37 HKZM je bila sprejeta leta 1961, veljati pa je začela 4. februarja Jugoslavija je HKZM podpisala leta 1961, vendar je ni ratificirala. RS ni pogodbenica konvencije. Tvorci HKZM so sledili praktičnemu cilju konvencije, to je zaščititi mladoletnika. 38 Pri ustvarjanju HKZM so razmišljali o problemu mednarodnega protipravnega odvzema otroka od enega roditelja z namenom, da bi le-ta v drugi državi izposloval odločitev o skrbi za otroka v svojo korist. V besedilu ta problem ni izrecno reguliran. HKZM nalaga državam pogodbenicam prevzemanje ukrepov, ki so koristni pri zmanjšanju števila odpeljanih otrok od enega roditelja ali za ublažitev posledic. Tako 4. člen HKZM zavezuje oblasti države, katere državljan je mladoletnik, da obvestijo oblast države, v kateri ima otrok običajno bivališče, o ukrepih, ki so jih prevzele po svojem notranjem pravu in ki so imeli za cilj zaščito mladoletnikove osebe. 10. in 11. člen HKZM predvidevata medsebojno sodelovanje med državami pogodbenicami pri uporabi 35 Povzeto po: Kraljić S., Mednarodna, str KOP: UL RS MP, št. 9/ KOP je najširše ratificiran mednarodnopravni dokument s področja človekovih pravic ratificirale so ga vse države, razen Somalije in Združenih držav Amerike. 37 Povzeto po: Rozman H., Civilnopravni, str Živkovič M., Poveravanje, str Stran 20 od 117

21 konvencije. HKZM se v praksi ni veliko uporabljala in pogostokrat ne vsebuje rešitev za različna pravna vprašanja. 39 HCCH je v maju 1993 pričela z revizijo omenjene konvencije in oktobra 1996 je bila podpisana nova konvencija. HKU v 34. členu določa, da ima HKU glede vprašanj s področja njene uporabe prednost pred HKZM med podpisnicami obeh konvencij. 40 RS je HKU ratificirala HKU je konvencija odprtega tipa in se jo lahko ratificira, se k njej pristopi ali jo sprejme. Veljavnost HKU je omejena na 5 let, vendar pa se v primeru molka rok vsakič podaljša za 5 let. Če pa država želi odstopiti od HKU, mora to v primeru RS sporočiti Ministrstvu za zunanje zadeve najmanj 6 mesecev pred potekom petletnega roka. HKU je poenotila pravna pravila v primerih ugrabitve otroka v tujino, vsebuje pa tudi organizacijske določbe. Ustvarja sistem ozkega sodelovanja med CIO držav pogodbenic. 41 HKZO je bila sestavljena 19. oktobra 1996, in sicer ob upoštevanju, da je treba izboljšati varstvo otrok v mednarodnih razmerah ob ugotovitvi, da je treba ustrezno popraviti HKZM, in v želji sestaviti ustrezne skupne določbe ob upoštevanju KOP. Pri HKZO je pristojnost dana organu države, v kateri je otrokovo običajno bivališče. Pristojni organ države pogodbenice je tisti, v kateri je imel otrok pred nezakonitim odpeljanjem ali zadržanjem običajno prebivališče. Dokler organi obdržijo svojo pristojnost, lahko organi države pogodbenice, v katero je bil otrok odpeljan ali v kateri je bil zadržan, izvajajo le tiste nujne ukrepe, ki so potrebni za varstvo otroka ali njegovega premoženja. V 50. členu HKZO določa, da ne vpliva na uporabo HKU med pogodbenicami obeh konvencij. Vendar pa nič ne preprečuje, da bi se za vrnitev otroka, ki je bil nezakonito odpeljan ali zadržan ali za zagotovitev pravice do stikov, lahko uveljavile določbe te konvencije. HKZO bo zelo uporabna, ko bo otrok starejši od 16 let, saj je ta starost meja, do katere se uporablja HKU. Starost, ki je določena za uporabo HKZO, je do izpolnjenega 18. leta starosti otroka. 42 HKZO je rationae materie širša kot BU II bis. Zraven mednarodne pristojnosti in priznanja ter izvršitve tujih sodnih odločb vsebuje še kolizijska pravila in pravila o mednarodnem sodelovanju. BU II bis v HKZO ne posega vsebinsko. Namesto HKZO bodo sodišča morala pri določanju mednarodne pristojnosti uporabiti BU II bis v primeru, ko ima otrok običajno bivališče v državi članici. Če ima otrok običajno bivališče v tretji državi, podpisnici HKZO, bo sodišče odločitev o pristojnosti oprlo na HKZO. Pri izvajanju in izvršitvi odločb iz drugih držav članic pa bo za nadvlado BU II bis nad HKZO zadoščalo, da ima otrok običajno prebivališče na območju tretje države, ki je podpisnica HKZO. 43 Tudi HKZO določa v svojem petem poglavju, kjer je poimenovano sodelovanje, da je dolžnost držav pogodbenic, da določijo osrednje organe, pristojne za odločanje o ukrepih za zaščito osebe ali premoženja otroka ter pravo, ki ga bodo ti organi uporabljali. RS je konvencijo ratificirala. Za izvajanje konvencije skrbi MDDSZ Primer Tiemann/Lancelin, z dne (Zvezno ustavno sodišče, Bundesverfassungsgericht - BVerfG), ponazarja slabosti HKZM: nemška in francoska sodišča so mesece sprejemala odločitev, ko so poskušala ugotoviti, kateri od bivših zakoncev je do skrbništva skupnih otrok upravičen. 40 Povzeto po: Rozman H., Civilnopravni, str Povzeto po: Kraljić S., Mednarodna, str. 191 in Povzeto po: Rozman H., Civilnopravni, str Povzeto po: Rozman H., Civilnopravni, str UL RS, št. 85/04; UL RS MP, št. 23/04. Stran 21 od 117

22 1.1.2 Evropska ureditev EKČP je mednarodna pogodba za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Evropi. Je verjetno najpomembnejši dosežek Sveta Evrope pri uresničevanju varovanja človekovih pravic, saj je njen temeljni namen zavarovati in razviti vrednote ter ideale demokratične družbe, pri čemer nosi odgovornost za varstvo človekovih pravic vsaka izmed držav pogodbenic posamezno, obenem pa kolektivno vse države pogodbenice. 45 EKČP nima v vseh državah članicah Sveta Evrope enakega pravnega položaja in moči. Povsod predstavlja zavezujoče notranje pravo, vse države so se zavezale, da bojo na svojem ozemlju zagotovile spoštovanje pravic in svoboščin, določenih z EKČP. Razlike so v načinu zagotavljanja te obveznosti, pa tudi v tem, kakšen pravni položaj priznavajo EKČP. Tako ima EKČP moč ustave v Avstriji, moč zakona v Nemčiji ter položaj pod ustavo in nad zakoni v Franciji in v Sloveniji. 46 EKČP je prva, ki jo v osnovi sestavljata dva dela. Prvi zajema določbe o pravicah in temeljnih svoboščinah, drugi pa je organizacijsko-postopkovni del, v katerem je urejeno varstvo določenih pravic. Zajema le tiste pravice, ki jih lahko posameznik uveljavlja v ustreznih sodnih pravnovarstvenih postopkih. Tudi te določbe lahko razvrstimo na dva sklopa, in sicer v tiste, ki vsebujejo splošne določbe o pravicah, tiste, ki zagotavljajo in urejajo absolutne pravice, ki jih v nobenih razmerah ni mogoče omejevati ali razveljaviti, določbe, ki varujejo človekovo svobodo in varnost, pravice, ki jih mora zagotoviti sodno varstvo, določbe o osebnostnih pravicah in pravice posameznika v odnosu do drugih oziroma do družbene skupnosti. Konvencijo pa po vsebinski plati o varstvu pravic dopolnjuje tudi Evropska socialna listina. 47 EKČP je nedvomno bistvena novost svetovne razsežnosti v določanju načina varovanja zajamčenih pravic in temeljnih svoboščin, ki ga lahko sprožijo bodisi države pogodbenice bodisi posameznik, saj je z uveljavitvijo naddržavnega varstva človekovih pravic korenito posegla v tradicionalno pojmovanje državne suverenosti. 48 Že v 1. členu EKČP določa temeljno obveznost držav članic, in sicer zagotavljanje človekovih pravic vsakomur, ki je v njeni pristojnosti. Tako se je država zavezala priznavati pravice, zajamčene z EKČP, vsakomur. To pomeni priznavati pravice vsakemu posamezniku ne glede na to, ali je njen državljan ali ne. Ob tem velja poudariti, da beseda "vsakomur" ne določa le posameznika, temveč tudi skupino oseb, ustanovo ali pravno osebo. Obveznost spoštovanja pa ima tudi drugi učinek, in sicer mednarodnopravno obveznost spoštovati mednarodnopravni dokument nasproti mednarodni skupnosti. S podpisom EKČP namreč država prepusti del svoje suverenosti ESČP, saj se s pristopom zaveže spoštovati in izvrševati odločbe sodišča. 49 V večini pa prav te odločbe ESČP dajejo EKČP v primerjavi z drugimi instrumenti o varstvu človekovih pravic in svoboščin posebno mesto, saj gre za živ in razvijajoč se organizem. Del tega značaja dodajo tudi protokoli, 50 vendar je pri tem najpomembnejša vsakodnevna sodna praksa ESČP, 51 ki s svojimi sodbami razlaga določbe EKČP Perenič A., Dokumenti, str Ribičič C., Evropsko, str UL RS, št. 24/1999; UL RS-MP, št. 7/ Perenič A., Dokumenti, str Lampe R., Pravo, str Protokoli so dopolnitve EKČP in so nastajali po njeni uveljavitvi. K njej so prinesli še varstvo lastnine, pravico do izobrazbe, do svobodnih volitev, opredelili so svobodo gibanja, prepovedali izgon državljanov ter kolektivni izgon tujcev, ukinili smrtno kazen, razen v vojnem času, določili pravico do pritožbe v Stran 22 od 117

23 Glede mednarodnega protipravnega odvzema otroka je pomemben 8. člen EKČP, ki govori o pravici do spoštovanja družinskega življenja, kar je predstavljeno v nadaljevanju te naloge in sodna praksa, ki nastaja v povezavi s tem členom EKČP. EK je bila dana na voljo za podpis 20. maja 1980 v Luksemburgu. Države članice Sveta Evrope, podpisnice te konvencije, so se v spoznanju, da so v državah članicah Sveta Evrope koristi otroka najpomembnejše pri odločanju o njegovi vzgoji in varstvu glede na to, da bo z dogovorjeno ureditvijo, ki zagotavlja širše priznavanje in izvrševanje odločb o vzgoji in varstvu otroka, poskrbljeno za boljše varstvo otrokovih koristi, ker menijo, da bi bilo glede na tak cilj zaželeno poudariti, da je starševska pravica do osebnega stika z otrokom običajna posledica pravice do vzgoje in varstva, ker ugotavljajo, da je vedno več primerov, ko so bili otroci neupravičeno preseljeni čez meddržavno mejo in da so težave pri ustreznem reševanju problemov, ki jih taki primeri povzročajo. V želji, da bi sprejele ustrezne določbe, ki bodo omogočile povrnitev vzgoje in varstva otrok, kadar sta bila vzgoja in varstvo samovoljno prekinjena, in v prepričanju, da se je v ta namen zaželeno dogovoriti in se tako odzvati na različne potrebe in različne okoliščine, v želji, da vzpostavijo pravno sodelovanje med svojimi organi, so se dogovorile o vsebini EK. 53 EK določa v svojem 2. členu imenovanje OO v državah pogodbenicah in nadalje v 3. členu njegove naloge, kot to določata HKU in BU II bis. RS še ni ratificirala EK. EK 54 se uporablja za izvršitev sodnih odločb, medtem ko HKU pokriva tudi primere, ko sodna odločba ni bila izdana, saj za njeno uporabo zadostuje dejansko izvrševanje roditeljske pravice. Konvenciji imata podobne cilje, in sicer takojšnjo vrnitev ugrabljenih otrok v njihovo državo, kjer se rešuje vsak spor, tudi če zadeva varstvo in vzgojo, tako da ugrabitelj ne more imeti kakršne koli prednosti. Ne gre pa za pokrivanje vsebine ali konkurence aktov. HKU se teritorialno ne omejuje na področje Evrope in razlika je tudi v pristopu EK se ukvarja s pogoji za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb o varstvu in vzgoji otrok, pri HKU pa prevladujejo praktični moment, izražen z maksimo, da je treba najprej vzpostaviti prejšnje stanje in potem reševati ostala vprašanja (»spoliatus ante omnia restituendus«). 55 kazenskih zadevah ter pravico do odškodnine v primeru sodne zmote, vpeljali prepoved ponovnega sojenja za isto kaznivo dejanje in določili enakost zakoncev. Perenič A., Dokumenti, str ESČP (Angleško: The European Court of Human Rights; ECtHR) je mednarodno sodišče, ki je bilo ustanovljeno leta Odloča o individualnih in državnih pritožbah glede domnevnih kršitev državljanskih in političnih pravic, določenih z EKČP. Sodišče deluje v Strasbourgu v lastni stavbi, ki jo je leta 1994 zasnoval britanski arhitekt Lord Richard Rogers. Sodišče od tam nadzoruje spoštovanje človekovih pravic približno 800 milijonov Evropejcev v 47. državah članic Sveta Evrope, ki so ratificirale EKČP. Od leta 1998 deluje kot stalno sodišče in posamezniki lahko pritožbe nanj naslovijo neposredno. Povzeto po URL: ( ). EKČP ločuje dve vrsti pritožb: Individualne pritožbe oddane s strani kogarkoli, skupine posameznikov, podjetja ali nevladne organizacije, ki podajo pritožbo o kršenju njihovih človekovih pravic in mednarodne zahteve, ki jo vloži ena država proti drugi. Od vzpostavitve ESČP, so bile skoraj vse pritožbe vložene s strani posameznikov, ki so trdili da jim je kršena ena ali več pravic EKČP. Povzeto po URL: ( ). 52 Ribičič C., Evropsko, str Vovk Ž. J. [et al.], Otrokove, str Se kot HKU uporablja za otroke mlajše od 16 let. 55 Povzeto po: Šušteršič M., Civilnopravni, str. 27. Prav tako Geoffrey S., Child, str : EK se ne uporabi za primere ugrabitev, ki so se zgodili pred izdajo sodne odločbe o varstvu in vzgoji otroka, kar pomeni, da mora za uporabo te konvencije, vložnik prejšnje razpolagati s sodno odločbo povezano s Stran 23 od 117

24 EKUOP se uporablja za otroke, mlajše od 18 let. Njen cilj je v korist otrok spodbujati njihove pravice, jim priznati procesne pravice in jim omogočiti uresničevanje teh pravic tako, da so otroci sami ali preko drugih oseb ali organov obveščeni in jim je dovoljeno, da lahko sodelujejo v postopkih pred pravosodnimi organi, ki jih zadevajo. Postopki pred pravosodnimi organi so tisti, ki zadevajo otroke, postopki glede družinskega prava, posebej ti, ki se nanašajo na uresničevanje starševske odgovornosti, kot so vzgoja in varstvo ter osebni stiki z otrokom. 56 Otrok ima po EKUOP pravico do obveščenosti in do izražanja lastnega mnenja v postopkih in pravico zaprositi za imenovanje posebnega zastopnika. V postopkih, ki zadevajo otroka, pravosodni organi ukrepajo hitro, da preprečijo zamude. Otrok lahko osebno ali preko drugih oseb oziroma organov zaprosi za posebnega zastopnika v postopkih pred pravosodnimi organi, ki ga zadevajo, kadar notranje pravo nosilcem starševske odgovornosti preprečuje zastopati otroka zaradi nasprotja interesov. V postopkih, ki zadevajo otroka, pravosodni organi pred sprejemom odločitve preučijo, ali imajo na voljo dovolj informacij, da sprejmejo odločitev v korist otroka. Pravosodni organi v primeru, da ima otrok zadostno stopnjo razumevanja, omogočijo, da izrazi svoje mnenje in ga ustrezno upoštevajo. Pravosodni organi so pooblaščeni ukrepati tudi na svoj predlog, če je resno ogrožena blaginja otroka. 57 Za namene EKUOP se ustanovi stalni odbor. Stalni odbor obravnava probleme v zvezi s EKUOP. Obravnava pomembna vprašanja v zvezi z razlago in izvajanjem EKUOP, predlaga spremembe in preuči spremembe, svetuje in pomaga nacionalnim organom ter spodbuja mednarodno sodelovanje med njimi. 58 Za izvajanje konvencije pri nas skrbi MDDSZ. KOS sprejema načelo, da gre pravica do stikov tudi otroku, in upošteva, da je v otrokovo korist, da ima razen stikov s starši tudi stike z drugimi osebami, s katerimi je otrok družinsko povezan. Potrebo vzdrževanja otrokovih stikov s temi osebami se izvaja iz pravice do družinskega življenja, ki jo zagotavlja 12. člen EKČP. KOS že v preambuli poudarja, sklicujoč se na KOP in na evropske konvencije, ki zadevajo otrokova razmerja, da je treba tudi glede stikov prvenstveno upoštevati korist otroka, saj so stiki tudi njegova pravica in gre tudi za stike z določenimi drugimi osebami, ne samo s starši. Posebno pozornost, tudi v normativnem delu, namenja predlog omogočanju stikov, kadar so otrok in starši ali določene druge osebe v različnih državah. Znaten del vsebine KOS predstavljajo določbe o izvrševanju odločb o stikih in izvršilnih sredstvih. 59 KOS šteje za stike: da se otrok sestane in da je določen čas z osebo, ki je do stikov upravičena; druge oblike komunikacije med otrokom in tako osebo; vzajemno pridobivanje informacij (o otroku in o taki osebi). Stiki med otrokom in starši se lahko omejijo ali izključijo samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokovih koristi. Lahko se tudi določi, da se osebni stiki odvijajo pod nadzorom tretje osebe ali da se stiki izvajajo na drugačen način (ne z osebnim kontaktom), če sicer ne bi bila zagotovljena otrokova korist. O izvrševanju stikov naj se starši dogovorijo - v korist otroka in v svojo skrbništvom otroka, medtem ko je pri HKU poudarek na kršitvi skrbniške pravice in ne obstoj formalne sodne odločbe, ki to pravico potrjuje. 56 Ramšak A., Otrokove, str Ramšak A., Otrokove, str. 10 in Ramšak A., Otrokove, str Povzeto po: Vlada RS, Predlog, str. 14 in 15. Stran 24 od 117

25 korist. Da bi prišlo do dogovora, organ, ki odloča o stikih, pouči starše o pomenu stikov za otroka in zanje ter jima predlaga, naj s pomočjo mediacije ali drugih postopkov rešita sporna vprašanja. Otrok, ki je po nacionalnem pravu sposoben razumeti, za kaj gre, ima pravico do ustrezne informacije, pravico, da se ga vpraša za mnenje in izrazi svoje mnenje glede stikov. 60 KOS predvideva številna sredstva za izvršitev odločbe o otrokovih stikih. Namen teh sredstev je po eni strani zagotoviti, da bo do stika prišlo, po drugi strani pa preprečiti, da se otrok po času, določenem za stik, ne bi vrnil k osebi, pri kateri živi oziroma da bi bil tej osebi odvzet. 61 Države pogodbenice morajo v svojih predpisih določiti sredstva, ki so obvezna za izvrševanje določb KOS: - določitev, da se izvaja osebni stik pod nadzorom (tretje osebe) ali stik (komunikacija) na drugačen način, če je osebni nenadzorovani stik v nasprotju z otrokovo koristjo; - določitev postopka za priznanje in izvršitev odločb organov drugih držav o otrokovih stikih (ter o varstvu in vzgoji). Druga in pomembnejša sredstva so: 1. za realizacijo stikov: nadzor tretje osebe ob izvrševanju stikov, varščina, ki jo mora dati oseba, pri kateri je otrok, da ne bo onemogočala stikov, denarna kazen zaradi onemogočanja stikov; 2. za preprečenje odvzema otroka: odvzem potnega lista, varščina, obvezna prijava otroka v kraju, kje se opravlja stik, in predložitev odločbe o stikih pristojnemu organu. 62 KOS izrecno določa, da k nobeni določbi ni mogoče izraziti pridržka. Ker slovensko notranje pravo ne določa ustreznih institutov in institucij (zlasti za primer, da starši in otroci ne živijo v RS) in še nismo oblikovali zahtevanih sredstev, zlasti glede preprečevanja odvzema otroka po stiku, h konvenciji še ne moremo pristopiti. 63 Prvi stavek, 1. odstavka 106. a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih 64 (v nadaljevanju: ZZZDR) določa:»otrok ima pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo«. Osebno navezan je širša definicija, kot jo zajema KOS, in pomeni večji obseg pravice v slovenski zakonodaji. BU II bis ureja medsebojno priznavanje in izvrševanje odločb sodišč v vseh državah članicah EU, ko ta odločajo o skrbništvu nad otroki. Državljani držav članic se v vse večjem številu selijo iz ene države članice v drugo, zato narašča tudi število zakonskih oziroma zunajzakonskih zvez, v katerih sta partnerja državljana različnih držav in s tem težave ob prenehanju le-teh. Tako je bilo nujno ustvariti mehanizem, ki omogoča hitro in učinkovito sodelovanje med sodišči. BU II bis pomeni znatno spremembo v postopkih mednarodnega protipravnega odvzema otroka znotraj članic EU Povzeto po: Vlada RS, Predlog, str Povzeto po: Vlada RS, Predlog, str. 14 in Vlada RS, Predlog, str Povzeto po: Vlada RS, Predlog, str UL RS, št. 69/04 UPB, 101/07 odl. US, 90/11 odl. US, 84/12 odl. US in 82/15 odl. US. 65 Povzeto po: Šušteršič M., Civilnopravni, str. 29. Stran 25 od 117

26 BU II bis se uporablja od 1. marca 2005 v državah članicah EU z izjemo Danske, saj so uredbe po določbi 249. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropski Skupnosti 66»splošno uporabne«, v celoti obvezujoče in se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah. 67 BU II bis prevlada nad nacionalno zakonodajo zaradi načela primarnosti prava EU 68 oziroma supremacy of European Community Law. 69 Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU so decembra 2000 na zasedanju Evropskega sveta v Nici razglasili LTP kot politično zavezujoč dokument. V enem besedilu združuje državljanske, politične, ekonomske in socialne pravice državljanov in drugih posameznikov, ki prebivajo na ozemlju EU. Listina potrjuje pravice, ki izhajajo iz ustavnih tradicij in skupnih mednarodnih obveznosti držav članic, iz pogodbe o EU in iz sporazumov EU, EKČP, iz socialnih listin Skupnosti in Sveta Evrope, kot tudi pravice, ki jih priznavata SEU in ESČP. LTP velja za pravne akte EU ne glede na to, ali jih izvajajo evropske institucije, državni organi ali drugi organi držav članic. Leta 2004 je bila LTP z nekaj popravki vključena v II. del Pogodbe o ustavi za Evropo, ki pa ni nikoli začela veljati. Na podlagi Lizbonske pogodbe, 70 ki je bila podpisana decembra 2007 in je začela veljati 1. decembra 2009, je listina postala pravno zavezujoča. 71 Pomemben je 24. člen LTP, ki govori o pravicah otroka, in sicer:»1. Otroci imajo pravico do potrebnega varstva in skrbi za zagotovitev njihove dobrobiti. Svoje mnenje lahko svobodno izražajo. Njihovo mnenje se upošteva v stvareh, ki jih zadevajo, v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo. 2. Pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki se nanašajo na otroke, se morajo upoštevati predvsem koristi otroka. 3. Vsak otrok ima pravico do rednih osebnih odnosov in neposrednih stikov s starši, če to ni v nasprotju z njegovimi koristmi«. SEU je sodna veja EU. Ustanovljeno je bilo 1958, da bi zagotovilo izpolnjevanje mednarodnih pogodb, ki so jih sklenile organizacije prednice EU. Nadzoruje zakonitost aktov in dejanj institucij EU in razsoja v civilnih zadevah med vladami držav članic in institucijami EU ali v zadevah, ki jih sodišču predložijo posamezniki, podjetja ali organizacije. Razlaga pravo EU in s tem zagotavlja njegovo enako uporabo v vseh državah članicah EU (t. i. postopek predhodnega odločanja). V zvezi s tem državno sodišče prekine svoj postopek in zaprosi SEU za predhodno mnenje. Zadevno državno sodišče je na to odločbo vezano, prav tako pa ta zavezuje tudi druga sodišča, ki odločajo v enakem postopku. SEU lahko razveljavi pravo države članice, če je to v nasprotju s pravom EU. Vrste postopkov pred SEU: predhodno odločanje pri razlagi prava EU; tožba zaradi neizpolnitve obveznosti države članice EU; ničnostna tožba zoper predpis EU, ki naj bi kršil mednarodne pogodbe in temeljne pravice EU; tožba zaradi nedelovanja institucije EU; 66 UL C, št. 326/1, 26. oktober Odločba SEU: C-26/62, z dne (Van Gend end Loos) je pomembna za neposredno uporabo določb prava EU. 68 Prvič omenjeno v zadevi SEU: C-6/64, z dne (Costa V. ENEL). 69 Povzeto po: Grilc P. in Ilešič T., Pravo, str RS ratificirala 29. januarja UL RS - MP, št. 10/ URL: a_za_mednarodno_pravo_po_podrocjih/clovekove_pravice/ ( ). Stran 26 od 117

27 pritožba fizične osebe, podjetja ali organizacije zoper akt ali ukrep EU. 72 SEU zadeve obravnava v pisnem in ustnem postopku. Sedež ima v Luksemburgu. Sestavlja ga po en sodnik iz vsake države članice. SEU pomaga osem generalnih pravobranilcev, ki v zadevah, ki so jim predložene, dajejo nepristranska in neodvisna mnenja. Sodniki in generalni pravobranilci so neodvisni strokovnjaki, imenovani za dobo 6 let, in so lahko ponovno imenovani. Postopki pred sodiščem potekajo v jeziku, v katerem je sodišču predložena tožba, delovni jezik pa je francoščina. SEU danes sestavljajo tri sodišča: sodišče, splošno sodišče in specializirana sodišča. 73 Za to magistrsko nalogo je pomembna sodna praksa SEU, ki nastaja v zvezi z mednarodnim protipravnim odvzemom otroka Nacionalno pravo URS v 56. členu določa pravice otrok:»otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Takšno varstvo ureja zakon. Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države. Njihov položaj ureja zakon«. Da ne bi prišlo do zlorab otrok, navedenih v zgornjem odstavku, so v URS določene tudi pravice in dolžnosti staršev. Po 54. členu imajo tako starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. V kolikor vzgoja staršev v posameznem primeru ni ustrezna oziroma škodi otrokovemu razvoju, se lahko ta pravica in dolžnost odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. 74 Za otrokov skladen razvoj je vloga staršev izjemnega pomena, saj otroku roditelja pomenita prvo in najmočnejšo oporo, vir nesebične ljubezni, naklonjenost in navsezadnje varnost. Vse to pa se lahko razblini, ko roditelja ne najdeta (več) skupne poti in otrok»pripade«le enemu od njiju, kar za vse udeležene pomeni veliko psihično obremenitev in daljnosežne posledice po navadi utrpi ravno otrok. Ugrabitev otroka enega od roditelja drugemu je ena izmed hujših oblik nestrinjanja partnerjev in zaradi posledic tega dejanja tudi resna kršitev zakona. 75 V 133. členu KZ 1-UPB2 je obravnavan protipraven odvzem prostosti v 134. členu pa KZ 1-UPB2 govori o ugrabitvi:»kdor ugrabi koga z namenom, da njega ali koga drugega prisili, da nekaj stori, opusti ali trpi, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. Če je dejanje storjeno mladoletni osebi, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.«72 Povzeto po, URL: a_za_mednarodno_pravo_po_podrocjih/clovekove_pravice/ ( ). 73 Povzeto po, URL: a_za_mednarodno_pravo_po_podrocjih/clovekove_pravice/ ( ). 74 Šušteršič M., Civilnopravni, str Šušteršič M., Civilnopravni, str. 24 Stran 27 od 117

28 Ugrabitev 76 otroka je po slovenski zakonodaji kaznivo dejanje, saj se oseba, ki zadržuje ali preprečuje, da bi imel tisti, ki ima pravico do otroka (na primer pravico do stikov), ali kdor zlonamerno onemogoča, da bi se uresničila izvršljiva odločba o mladoletni osebi, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. 77 Izvršba je v slovenski zakonodaji urejena z ZIZ. Načini izvršitve sodne odločbe glede pravice oziroma prepovedi stikov z otrokom so določeni pod naslovom»izvršitev odločbe o osebnih stikih«, točki f. in g člena ZIZ. V primeru pravice do stikov gre večinoma za izvršbo s posredno prisilo z izrekanjem denarnih kazni, medtem ko je izvršba z neposredno prisilo odvzem otroka osebi, pri kateri je, in izročitev otroka tistemu od staršev, ki ima pravico do stikov, mogoča le v izjemnih in posebej utemeljenih primerih, ko je to nujno za varstvo koristi otroka. V primeru prepovedi stikov se izvršba opravi samo z izrekanjem denarne kazni (obveznost opustitve). Določeno je, da se sodna odločba o varstvu in vzgoji otroka izvrši tudi v primeru, če se ne glasi na izpolnitev obveznosti izročitve otroka. Izpolnitev obveznosti se tako izreče v sklepu o izvršbi in določi se morebitni rok za izpolnitev, točka b člena ZIZ. Sodišče upošteva interes otroka in ni vezano na predlog stranke. Sodišče tudi ni vezano na predlagano izvršilno sredstvo, kar odstopa od načela dispozitivnosti, ki je sicer uveljavljeno v izvršilnem postopku. Naloga sodišča je, da določi način izvršbe, ki je najbolj skladen z načelom varstva koristi otroka. 78 Izvršba sodne odločbe je lahko učinkovita le v primeru, če učinkuje zoper vsako osebo pri kateri je otrok v času izvršbe, c. točka 238. člena ZIZ, če ima torej erga omnes učinek, saj je veliko primerov, ko je otrok pri starih starših, izvršba pa se lahko na primer opravi tudi v času, ko je otrok v vrtcu ali šoli. 79 Glede uporabe nacionalnega prava je na podlagi anketnega vprašalnika, ki je bil izdelan za pridobitev podatkov k magistrski nalogi, odgovorila sodnica Marjetica Škerget-Logar z Okrožnega sodišča Murska Sobota (v nadaljevanju: OZMS):»V primerih mednarodnega protipravnega odvzema otroka smo zadevo vodili po nepravdnem postopku, 80 delno pa se v tovrstnih zadevah uporabljajo tudi določila ZIZ. Zagotovo je to najhitrejši postopek, ki je možen v skladu z zakonodajo RS. Glede izvrševanja sodnih odločb izdanih na podlagi HKU in BU II bis se uporablja ZIZ, vendar pa s samo izvršitvijo odločb nimamo izkušenj. Samo izvršbo vodijo okrajna sodišča«. 76 Višje sodišče v Ljubljani: sodba III KP 36062/2014, z dne Višja sodišča po 2. odstavku 134. člena KZ-1-UPB2 še niso odločala. 77 Šušteršič M., Civilnopravni, str Šušteršič M., Civilnopravni, str. 74, Šušteršič M., Civilnopravni, str Zakon o nepravdnem postopku, (v nadaljevanju: ZNP); UL SRS, št. 30/86, 20/88 popr., UL RS, št. 87/02 SPZ, 131/03 odl. US in 77/08 ZDZdr). Stran 28 od 117

29 2. ANALIZA CENTRALNEGA IZVRŠILNEGA ORGANA Analiza CIO kot organa v okviru MDDSZ v RS bo opravljena v smislu predstavitve tematike glede: - delovanja CIO v pregledu kadrovsko-organizacijske in finančne zmožnosti ter priložnostih za izobraževanje zaposlenih; - sodelovanja CIO z drugimi organi in posamezniki; - možnosti nadgradnje delovanja CIO Delovanje Centralnega izvršilnega organa MKCVMUO-A je določil, za izpolnjevanje obveznosti po HKU, MDDSZ in od takrat naprej nalog ne opravlja več Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ). Z notifikacijo, 81 BU II bis, je RS Evropski komisiji sporočila, da je na podlagi 53. člena BU II bis OO v RS MDDSZ. 82 Na MDDSZ se izvršujejo naloge CIO v okviru Direktorata za družino. Pri avstrijskem in švicarskem CIO 83 bo preverjena kadrovska struktura v smislu števila zaposlenih. Primerjava bo izvedena glede na število prebivalcev v državah in glede na letno obravnavano število primerov organa. Rezultati primerjave bodo služili prikazu ustrezne kadrovsko-organizacijske zmogljivosti v RS. Prav tako bo preučeno financiranje CIO na letnem nivoju v RS, Švici in Avstriji glede na število prebivalcev in primerov, ki jih obravnavajo. CIO potrebuje ustrezno finančno zaledje za uspešno delovanje. V vseh treh navedenih državah bo preverjen način usposabljanja oziroma izobraževanja za zaposlene na letnem nivoju. Za uspešno delovanje organa je bistvenega pomena zadosten vir znanja in informacij pri zaposlenih. CIO morajo imeti potrebna sredstva in pooblastila za izpolnitev svojih obveznosti na podlagi HKU. 84 V sklopu analize pri slovenskem, avstrijskem in švicarskem CIO pa so bila postavljena tudi statistična vprašanja in vprašanja, ki obravnavajo trenutno problematiko v Evropi. Dogovori so tabelarično predstavljeni. 81 Notifikacija: v mednarodnem pravu diplomatsko sporočilo ene države drugi o dogodku mednarodnega pomena, na primer blokadi, aneksiji ipd. Vir: Adlešič G. et al, Veliki, str URL: ( ). 83 CIO v Švici: Federal Office of Justice, Central Authority for International Child Abduction, Bundesrain 20, 3003 Berne. CIO v Avstriji: Federal Ministry of Justice, Museumstr. 7, A-1070 Vienna. 84 Schulz A., International Symposium on Child Abductions (Mednarodni simpozij o ugrabitvi otroka), Berlin, 4 December Dostopno na: ( ). Stran 29 od 117

30 Tabela 2: Sklop razno - statistična in aktualna vprašanja. 85 ODGOVORI CIO VPRAŠANJA RAZNO RS Avstrija Švica 10. člen HKU govori, da CIO HKU je določila splošen države, v kateri je otrok, ukrene okvir, države ali odredi, da se ukrene vse pogodbenice pa to Sodišča imajo vpliv na potrebno, da bi se zagotovila določilo vnesejo v svojo možnost sporazumne prostovoljna vrnitev otroka. Kaj zakonodajo. V RS rešitve. spada pod to vse potrebno, da bi določila HKU in BU II se zagotovila prostovoljna bis niso implementirana. vrnitev? Koliko primerov mednarodnega protipravnega odvzema otroka po HKU in BU II bis skupaj (skupaj in ločeno število vhodnih in število izhodnih primerov) ste obravnavali v letih 2012, 2013 in 2014? Menite, da se bo zaradi vedno več sklenjenih partnerstev med partnerji iz različnih držav obseg mednarodnih protipravnih odvzemov otrok drastično večal in s tem obremenjenost CIO v bližnji prihodnosti? Menite, da trenutno seljenje narodov, ki se dogaja v Evropi, doprinese k povečanju mednarodnih protipravnih odvzemov otrok in s tem k drastičnemu povečanemu obsegu nalog CIO v bližnji prihodnosti? 2012: skupaj 5, vhodni 3, izhodni : skupaj 5, vhodni 1, izhodni : skupaj 13, vhodni 5, izhodni 8. Odgovora ne morejo podati. / 2012: skupaj 56, vhodni 27, izhodni : skupaj 63, vhodni 37, izhodni : skupaj 64, vhodni 31, izhodni Pričakujejo stabilno rast primerov, ampak ne drastičnega širjenja. Pričakujejo stabilno rast primerov, ampak ne drastičnega širjenja. Spravni postopek in mediacija podpirata interese otrok in staršev pri reševanju konfliktov. BU II bis v Švici ni uporabna. 2012: skupaj 119, vhodni 44, izhodni : skupaj 106, vhodni 43, izhodni : skupaj 126, vhodni 51, izhodni O tem se ne morejo izreči. O tem se ne morejo izreči. V zgornji tabeli vidimo odgovore CIO na razna postavljena vprašanja. Odgovori na vprašanje, kaj je vse potrebno, da bi se zagotovila prostovoljna vrnitev otroka, po 10. členu HKU, so zelo raznoliki. Slovenski CIO vidi možno rešitev v implementaciji mednarodnih aktov. Avstrijski CIO meni, da imajo na to vpliv sodišča. Spravni postopek in mediacija se uporabljata v Švici. V tabeli je razvidno tudi število primerov, ki jih je obravnaval posamezni CIO med leti 2012 in Tukaj izstopa po številu obravnavanih primerov Švica, ki ima od obeh CIO, ki sta tudi vključena v primerjavo, največ primerov. Na vprašanji glede vedno večjega števila sklenjenih partnerstev med partnerji iz različnih držav in seljenja narodov, ki se dogaja v Evropi in posledično vpliv tega na povečan obseg primerov in s tem obremenjenosti CIO, se je samo CIO Avstrije izrekel konkretno. Menim, da se bo število mednarodnih protipravnih odvzemov otrok na podlagi obeh vzrokov v bodoče povečevalo, kar je tudi napoved avstrijskega CIO. 85 Avtorsko delo. 86 Več statističnih podatkov za CIO v Avstriji glej, URL: ng_hkue.pdf ( ). 87 Več statističnih podatkov za CIO v Švici glej, URL: ( ). Stran 30 od 117

31 Že leta 2011 naj bi bilo od 122 milijonov zakonskih zvez v EU okrog 13 % zakonskih zvez s čezmejno razsežnostjo. Leta 2012 je bilo sklenjenih zakonskih zvez, od katerih je bilo 80 % sklenjenih med državljani RS, torej sta bila ženin in nevesta oba slovenska državljana. Pri 699 zakonskih zvezah (10 %) je ženin, ki je bil državljan RS, sklenil zakonsko zvezo z nevesto, ki je bila državljanka ene od 60 drugih držav (med temi je bilo največ državljank Bosne in Hercegovine). Pri 663 zakonskih zvezah (9 %) je nevesta, ki je bila državljanka RS, sklenila zakonsko zvezo z ženinom, ki je bil državljan ene od 53 drugih držav (med temi je bilo največ državljanov Bosne in Hercegovine Kadrovska struktura v primerjavi Tabela 3: Kadrovsko-organizacijska struktura v primerjavi (RS, Avstrija, Švica). 89 VPRAŠANJA KADROVSO ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Kako je organiziran CIO? Menite, da bi CIO moral biti organiziran drugače? Koliko je zaposlenih v CIO? Koliko oseb v okviru CIO izvaja naloge HKU in BU II bis? Katere druge naloge še izvaja trenutno CIO v okviru navedene kadrovske strukture? Pri MDDSZ znotraj Direktorata za družino. ODGOVORI CIO RS Avstrija Švica V večini držav EU je CIO organiziran znotraj pravosodnih ministrstev. HKU in BU II bis pretežno zajemata vsebine mednarodnega zasebnega prava, ki sodi v pristojnost Ministrstva za pravosodje. 1 oseba. Zvezno ministrstvo za pravosodje (Bundesministeriums für Justiz), Oddelek I 10 (mednarodno civilno procesno pravo, ugrabitve otrok, mednarodne preživnine in posvojitve). Preizkušena organizacija. 5 oseb (vodja, trije sodniki, tajnica). 1 oseba. Vsi zaposleni. Vsebine, ki jih pokriva Direktorat za družino in so navedene na spletni strani MDDSZ. Posvojitve, preživnine, pravna pomoč. Zvezno ministrstvo za pravosodje in policijo (Eidgenössischen Justiz- und Polizeidepartements) Zvezni urad za pravosodje (Bundesamt für Justiz). 90 Ne morejo se opredeliti, ker je za to pristojen zakonodajalec. Je pa smiselno, da so CIO iz različnih konvencij pri istem uradu, kot je to urejeno sedaj. 17 zaposlenih vključno s tajništvom. Nekateri s skrajšanim delovnim časom. Za Haaške sporazume 1980, 1996 in 2000 so zaposleni s polnim delovnikom približno 3,5 zaposlenih. Vse naloge v okviru mednarodnega zasebnega prava in naloge Bundesgesetz über internationale Kindesentführung und die Haager Übereinkommen zum Schutz von Kindern und Erwachsenen (v 88 Kraljić S., Resna, str Avtorsko delo. 90 Več o tem glej, URL: ( ). Stran 31 od 117

32 nadaljevanju: BG- KKE). 91 Ali zaposleni v CIO pogosto opravljajo tudi terensko delo? Kolikokrat na mesec? Menite, da je v CIO za vse naloge, ki so mu dodeljene, zadostna kadrovska struktura (dovolj zaposlenih)? Če ne, koliko zaposlenih bi potrebovali za izvajanje vseh nalog CIO? Ali menite, da je CIO s sedanjo kadrovsko strukturo sposoben prevzeti še dodatne naloge? Ali so v teku kakšni postopki za dodelitev več nalog CIO in kakšne so te naloge? Ali se bi v tem primeru zaposlilo dodatne kadrovske zmogljivosti in koliko? Menite, da je to izvedljivo? Ne. Nikoli. Ne. Z vidika števila zadev je kadrovska struktura zadostna, vendar problem nastane ob odsotnosti zaposlenega, ki pokriva to področje. V primeru dodatnih nalog bi bilo potrebno okrepiti kadrovsko strukturo CIO. Tovrstni postopki niso v teku. Želeli bi si še eno zaposleno osebo. V sedanji strukturi samo za koordinacijo in usluge pomoči bi bilo možno za CKT. Brez terenskega dela. Niso v planu postopki za dodelitev več nalog CIO. Da, dokler ne bo več primerov. Pri odgovorih glede kadrovske strukture je zanimivo, da je slovenski CIO izrazil, da so pristojnosti, ki jih CIO izvaja na podlagi HKU in BU II bis, v bistvu pristojnosti Ministrstva za pravosodje (vsebine mednarodnega zasebnega prava). Avstrijski in švicarski CIO pa sta organizirana v okviru Ministrstva za pravosodje. Vlogo CIO v Nemčiji izvaja Služba Zveznega centralnega registra Generalnega zveznega tožilca pri Zveznem sodišču. Razlogi za to so politične in pravne narave. Ker ne gre za izvirno ministrsko dejavnost, ampak za uporabo prava, je po nemškem ustavnem pravu sporno, če bi bila postavitev CIO pri ministrstvu dopustna. Pa tudi s političnega vidika ni želeno, da bi bil CIO pri ministrstvu, saj gre v primerih mednarodnih ugrabitev otrok pogosto za medijsko odmevne zadeve in bi vključenost ministrstva vplivala še na večjo politizacijo celotne zadeve. 92 Glede na število primerov v RS in glede na iskanje objav v medijih o teh primerih menim, da se v RS še nekaj časa ni treba skrbeti glede medijske odmevnosti velikega števila tovrstnih primerov. Prav tako pa bi bilo glede na naravo vsebine pravne tematike morda potrebno razmisliti o pristojnosti Ministrstva za pravosodje glede CIO. Ne. Ne. 91 AS , Bern Švicarski Zvezni zakon o mednarodni ugrabitvi otrok in haaških konvencijah o zaščiti otrok in odraslih. Več o nalogah iz BG-KKE glej URL: ( ). 92 Povzeto po: Kraljić S., Mednarodna, str Stran 32 od 117

33 Tabela 4: Rezultati kadrovske strukture v primerjavi (RS, Avstrija, Švica). 93 Podatki za leto 2014, december RS Avstrija Švica Število zaposlenih v CIO ,5 Število obravnavanih primerov mednarodnega protipravnega odvzema otroka pri CIO Število prebivalcev države Število primerov mednarodnega protipravnega odvzema otroka na zaposlenega pri CIO ,8 36 Na kolikšno število prebivalcev se zgodi en primer mednarodnega protipravnega odvzema otroka? Iz zgornje tabele je razvidno, da izstopa po obremenjenosti s primeri na zaposlenega Švica, kar 36 primerov na enega zaposlenega. Prav tako izstopa po številu mednarodnega protipravnega odvzema otroka na število prebivalcev. Avstrija in RS imata glede na število primerov in število prebivalcev zelo podobno kadrovsko strukturo. V RS pride na zaposlenega 13 primerov, v Avstriji pa 12,8 primerov. Zanimivo je, da v vseh treh državah CIO izvajajo še druge naloge, ki niso povezane z mednarodnim protipravnim odvzemom otroka. Tudi tukaj izstopa Švica, ki ima v CIO zaposlenih 17 oseb in le 3,5 osebe vršijo naloge iz HKU in BU II bis. Te druge naloge po podatkih lažje opravi Švica kot Avstrija in RS, pri katerih vsi zaposleni vršijo druge naloge ob nalogah iz HKU in BU II bis. Terenskega dela zaposleni v CIO ne opravljajo v nobeni državi. Prav tako niso v nobeni državi v teku postopki, ki bi dodelili CIO več nalog. CIO imajo različna stališča glede zadostnosti kadrovske strukture v tem trenutku. V slovenskem CIO nastane problem, ko je ta en zaposlen odsoten (dopust, bolniški stalež in podobno). V avstrijskem CIO bi si želeli še eno zaposleno osebo. V Švici pa pravijo, da v kolikor se število primerov ne bo povečalo, je trenutna kadrovska struktura zadostna. Iz navedenega se seveda postavi vprašanje, kako je mogoče, da je pri slovenskem CIO zadostna kadrovska struktura, ko pa ob enaki obremeniti v Avstriji potrebujejo še enega zaposlenega, v Švici pa imajo na voljo še 13,5 oseb iz CIO, ki se ukvarjajo z dodatnimi nalogami in po potrebi lahko poskočijo na pomoč za naloge HKU in BU II bis. Prav 93 Avtorsko delo. 94 URL: ( ). 95 URL: ( ). 96 URL: ( ). Stran 33 od 117

34 tako je lažje organizirati nadomeščanje v Avstriji in Švici, kar je v RS pri enem zaposlenem nemogoče. Če bi se obseg nalog v CIO povečal, bi v slovenskem CIO potrebovali kadrovsko okrepitev. V Avstriji bi bilo prostora trenutno še samo za koordinacijo in usluge pomoči za CKT. V Švici pa CIO ni sposoben ob sedanji kadrovski strukturi prevzeti dodatnih nalog, kar pomeni, da bi tudi potrebovali kadrovsko okrepitev Financiranje organa v primerjavi Tabela 5: Finančna slika v primerjavi (RS, Avstrija, Švica). 97 VPRAŠANJA FINANČNA SLIKA Kako in od kod zagotovijo vsa obstoječa finančna sredstva za delovanje CIO? Koliko sredstev je imel CIO na voljo na letnem nivoju v letih 2012, 2013 in 2014? S katerimi stroški se sooča CIO pri izvajanju svojih nalog? Ali so finančna sredstva na letnem nivoju dovolj visoka za kritje vseh stroškov? Ali in koliko dodatnih finančnih sredstev na letnem nivoju bi se dodatno potrebovalo za nemoteno delovanje CIO? Kakšno je bilo finančno stanje CIO ob koncu let 2012, 2013 in 2014 (- koliko ali + koliko)? Ali menite, da je CIO na sedanji obseg finančne strukture sposoben prevzeti še dodatne naloge? Proračun RS oziroma MDDSZ. ODGOVORI CIO RS Avstrija Švica Ker ne gre za poseben organ v sestavi, nima svoje proračunske postavke in podatki niso na voljo. Plača zaposlenega, običajni materialni stroški, stroški prevoda, Da. / / Da. Iz proračuna pravosodja. Ni možnosti za izračun tega podatka. Ni možnosti za izračun tega podatka. Ni možnosti za izračun tega podatka. Ni možnosti za izračun tega podatka. Ni možnosti za izračun tega podatka. To je splošno proračunsko vprašanje pravosodja. Iz proračuna za pravosodje. 98 Iz celotnega proračuna za pravosodje ni možno izluščiti sredstev samo za CIO. Stroški osebja, organizacije in mediacije. Da. / / Ne. Več nalog pomeni več osebja in zato bi moral biti tudi večji proračun. Financiranje CIO žal ni bilo mogoče raziskati, ker ne gre za poseben organ v sestavi ali MDDZS pri nas ali v Avstriji in Švici pri Ministrstvu za pravosodje. Stroški, s katerimi se CIO soočajo, so plače zaposlenih, materialni stroški, stroški prevodov, organizacije in v Švici mediacije. Če bi se pojavile dodatne naloge, bi se krile iz proračunov ministrstev, v katerih je CIO organiziran. 97 Avtorsko delo. 98 Več glede proračuna na URL: ( ). Stran 34 od 117

35 2.1.3 Usposabljanja in izobraževanja v primerjavi Tabela 6: Usposabljanja in izobraževanja v primerjavi (RS, Avstrija in Švica). 99 VPRAŠANJA USPOSABLJANJA IN IZOBRAŽEVANJA Kakšni ukrepi so bili sprejeti, da osebe, zadolžene za izvrševanje HKU in BU II bis pri CIO, dobijo ustrezne informacije in izobraževanje? Ali potekajo izobraževanja? Kako pogosto, kje in na kakšen način? Kakšna je vsebina teh izobraževanj? Kdo izvaja ta izobraževanja in usposabljanja? Koliko usposabljanj in izobraževanj je bilo v letih 2012, 2013 in 2014 za zaposlene v CIO? Koliko oseb je bilo deležnih izobraževanj in usposabljanj? Ali menite, da je to dovolj? / Kako in komu bi priporočili, da se v tem segmentu angažira in da se bi izboljšala kompetentnost zaposlenih na CIO? ODGOVORI CIO RS Avstrija Švica Kakšnih posebnih ukrepov ni. Znanje in informacije se pridobivajo s sodelovanjem na konferencah, ki pokrivajo to tematiko, letnih srečanjih OO v okviru ENJ-civil, bilateralnih srečanjih OO / / / Seminarji, posebno v okviru nemške Akademije za sodnike, ki je v Trierju, in samostojno učenje. Izobraževanje referentov prek vodje in drugih referentov. Izobraževanj se udeležujejo sodniki. Sodniki vedo, kaj morajo narediti in kje pridobiti znanje. Vodstvo CIO. Profesorji. Višji sodniki. Odvetniki z mednarodnimi izkušnjami. Po strategiji zvezne vlade. Center za izobraževanje Zvezne uprave, Zvezni urad za osebje (Ausbildungszentrum der Bundesverwaltung (AZB) im Eidgenössischen Personalamt). 100 Osebje se redno udeležuje izobraževanj v Švici in v tujini, ki jih organizirajo univerze, mednarodne konference in tako dalje. Pri raziskovanju usposabljanj in izobraževanj za zaposlene v CIO je razvidno odstopanje pri obravnavanih CIO. Zaposleni v slovenskem CIO se udeležujejo obveznosti iz BU II bis pri ENJ civil in bilateralnih srečanj OO. Avstrijski CIO zaposlene pošilja na seminarje v nemško Akademijo za sodnike, izobraževanje poteka tudi prek vodij in drugih referentov. Tako so zraven osnovnega izobraževanja, ki so ga deležni preko obveznosti iz BU II bis, koristijo tudi drugi kanali in viri za pridobivanje znanja, informacij in izkušenj. Prav tako v Švici izobraževanja za zaposlene v CIO potekajo po strategiji, ki jo je določila zvezna vlada. Vzpostavljen imajo Center za izobraževanje Zvezne uprave. Zaposleni pa se udeležujejo tudi izobraževanj v tujini, ki jih organizirajo univerze in druge institucije. V oko tako dejansko bode rezultat, da se slovenski zaposleni izobražujejo samo prek»obveznih«, po mednarodnih dokumentih predvidenih aktivnostih. Avstrijski in švicarski CIO pa imata na razpolago tudi druge vire. / / / 99 Avtorsko delo. 100 Več o tem glej, URL: ( ). Stran 35 od 117

36 Ne sme pa se prezreti dejstvo, da je pri avstrijskem CIO zaposlenih nekaj sodnikov, ki dejansko delajo dnevno s pravom in tako povezujejo teorijo s prakso. To predstavlja nenehno kontinuiteto med konkretnim znanjem in teorijo. Na takšen način se krepi strokovnost zaposlenih. Menim, da ima slovenski CIO premalo možnosti za izobraževanja in premalo strokovnjakov, ki bi se nenehno ukvarjali s problematiko mednarodnega protipravnega odvzema otrok glede na druga dva CIO, ki sta v primerjavi Sposobnost prevzema dodatnih nalog Centralnega izvršilnega organa Glede na podatke, ki so bili pridobljeni z vprašanji, ki so bila postavljena slovenskemu CIO, je moč sklepati: - da je ob dodatnem obsegu nalog za CIO nujno potrebno razmisliti o dodatni kadrovski zasedbi; - da ob dodatnem obsegu nalog, financiranje CIO ni problem, potrebno ga je predvideti v proračunu za MDDSZ predvsem, ko bi šlo za dodatne kadrovske zmogljivosti; - da je potrebno za CIO poiskati vire informacij in zagotoviti dodatna izobraževanja; - ob morebitnem povečanju zaposlovanja in ob dodatnem obsegu nalog je potrebno razmisliti o izobrazbi in izkušnjah osebe, ki se bo zaposlila v CIO (na primer sodniki, ki so delovali v primerih mednarodnega protipravnega odvzema otroka ali so bili v organih mednarodnega obsega); - da slovenski CIO v sedanjem stanju ni sposoben prevzeti dodatnih nalog, ne da bi se uredilo dodatno zaposlovanje in izobraževanje. 2.2 Sodelovanje Centralnega izvršilnega organa z drugimi institucijami CIO RS pri svojem opravljanju dela, ki mu ga določata HKU in BU II bis, sodeluje z različnimi organi in posamezniki. 101 Organi so med drugimi: sodišča v RS in tuja sodišča; SEU, ESČP, CIO iz drugih držav pogodbenic HKU in BU II bis; policija; EJNcivil; HCCH, International Hague Network Judges (Mednarodna mreža haaških sodnikov, v nadaljevanju: MMHS), Ministrstvo za zunanje zadeve in diplomatska in konzularna predstavništva RS. Posamezniki pa so predvsem starši, ki so vpleteni v situacijo protipravnega odvzema otroka. Tako roditelj, ki je otroka protipravno odvzel, kot roditelj, ki mu je onemogočena pravica do varstva in vzgoje otroka. Sodelovanje CIO z drugimi organi poteka skladno z določili HKU in BU II bis ter glede na vzpostavljeno prakso, ki se je med leti izoblikovala med osrednjimi organi. 102 Naloge in način dela, torej tudi sodelovanje CIO z drugimi institucijami, je opredeljeno v HKU in BU II bis. Določila HKU in BU II bis niso implementirana v slovenski zakonodaji, zato se OO poslužuje zgolj neposredne uporabe mednarodnih aktov. Potrebna bi bila implementacija in podrobnejša ureditev teh vsebin v slovenski zakonodaji O tem prav tako Schulz A., 2009, The Role of a Central Authority, URL: ( ); Vomberg W., Das Haager, str. 4; Bach A., Das Haager, str Odgovor MDDSZ, Direktorata za družino, z dne , na postavljeno vprašanje:»ali uporabljate sodno prakso sodišč (slovenskih, SEU, ESČP) glede sodelovanja CIO z drugimi organi?«. 103 Odgovor MDDSZ, Direktorata za družino, z dne , na postavljeno vprašanje:»ali menite, da obstaja dovolj pravnih pravil v raznih domačih in tujih pravnih virih, kjer je opredeljeno sodelovanje CIO z drugimi institucijami? V kolikor ne, kakšna bi bila vaša rešitev za lažje sodelovanje? Kje predvsem bi Stran 36 od 117

37 Na vprašanje, kje slovenski CIO vidi možnost izboljšav za sodelovanje z institucijami, na katerih področjih, je bil odgovor, da z institucijami v glavnem dobro sodelujejo. Višje sodišče v Mariboru 104 je pojasnilo, da ima CIO po HKU zgolj vlogo koordinatorja med pristojnimi organi v državah pogodbenicah in z namenom začetka sodnega postopka za vrnitev otroka zgolj pošlje vlogo prosilca na sodišče. Predlagatelj postopka je lahko samo prosilec oziroma oseba s pravico do varstva in vzgoje otroka. CIO deluje v skladu s HKU 105 in BU II bis. Glede na to, da se določene akcije pri primerih glede protipravnega odvzema otroka lahko vršijo mimo delovanja CIO, le-ta nima vpogleda v vse dogajanje na določenih primerih. Na primer: predlog za izročitev namreč prizadeti od staršev lahko vloži pri CIO države izvora, lahko pa tudi neposredno na pristojnem sodišču v RS (29. in 30. člen HKU). 106 BU II bis v 2. odstavku 3. točke 11. člena določa, da mora sodišče, pri katerem je bil vložen zahtevek za vrnitev otroka, izdati sodno odločbo v roku šestih tednov po vložitvi zahtevka. Sodiščem držav članic ne uspe vedno izpolniti tega roka. Leta 2008 je bilo v šestih tednih rešenih le 15 % zahtevkov med državami članicami. 107 Sodelovanje CIO s slovenskimi sodišči bo preučeno s pomočjo ankete in podatkov s strani MDDSZ. Ugotovljen bo način sodelovanja, kvaliteta sodelovanja in pridobljeno mnenje organov, ki ga imajo o tem, ali bi boljše sodelovanje imelo rezultate v večji učinkovitosti pri reševanju zadev. Sklep Višjega sodišča v Mariboru 108 je zaključil primer med Italijo in RS. Iz primera je razbrati izničevanje namena BU II bis in tudi HKU, da se čim prej odpravi protipravno stanje. Razumljivi in utemeljeni so bili razlogi sodišča, da se je otrok vživel v novo okolje, vendar se je to lahko zgodilo le zato, ker slovenska sodišča v zadevi niso postopala dovolj hitro. Italijanski oče je postopek priznanja italijanske začasne odredbe sprožil takoj in tudi postopek izvršbe je v času odločanja v zadevi Detiček 109 že tekel. 110 V takšnih primerih bi lahko CIO nudili ustrezno pomoč sodiščem in posameznikom in se otrok ne bi mogel vživeti v novo okolje oziroma bi se to preprečilo. BU II bis ima določbe o sodelovanju med OO v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, kar je bistveno za učinkovito uporabo BU II bis. OO med drugim zbirajo in izmenjavajo informacije o položaju otroka, pomagajo nosilcem starševske odgovornosti pri priznavanju in izvrševanju njihovih sodnih odločb ter olajšujejo mediacijo. OO se redno srečujejo v okviru EJN-civil. Med državami članicami so razlike v pomoči, ki jo OO zagotavljajo nosilcem starševske odgovornosti, ki zahtevajo bilo potrebno nujno tovrstno normiranje, ker pomanjkanje pravnih virov izredno obremenjuje sistem in delovanje?«. 104 Višje sodišče v Mariboru: odločba III Cp 1721/2010, z dne Glej tudi: Keese N., Die Kindesentführung, str. 120 in 121, kjer govori o mednarodnem sodelovanju pri delu CIO. 106 Končina P. M., Mednarodna, str Povzeto po: Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o uporabi BU II bis, str Višje sodišče v Mariboru: I Ip 623/2010, z dne SEU: C-403/09 PPU, z dne PPU posebej hiter postopek pred SEU. 110 Povzeto po: Galič A., Pristojnost, str Stran 37 od 117

38 izvršitev sodnih odločb v zvezi s pravicami do stikov z otrokom. 111 CIO je povezan tudi s HCCH, kjer je na spletni strani objavljen Profil države RS. 112 Profil države bi morala uporabiti vsaka država pogodbenica za pomoč pri izpolnjevanju obveznosti zajetih v 7. členu HKU. Profil je pomoč državam za zagotavljanje informacij splošnega značaja o zakonodaji lastne države v povezavi z uporabo konvencije in obveščanju drugih CIO o delovanju HKU v lastni državi, da bi izključili ovire pri njeni uporabi. Profil države je namenjen za pomoč pri praktični uporabi HKU, kar bi naj zagotovilo tudi olajšanje dobrih storitev CIO. Države pogodbenice so same odgovorne za posodobitev informacij, ki so vsebovane v profilu države, Stalni urad HCCH pa dela opomnike za posodobitev. 113 Profil države RS ni posodobljen in tudi tukaj je zaznati problematiko sodelovanja med institucijami in predvsem kadrovsko podhranjenost slovenskega CIO, 114 v primerjavi z Nemčijo, ki je profil države posodobila Tako HCCH kot EU razvijata mednarodni elektronski mreži sodnikov zaradi lažjega reševanja zadev z mednarodnim elementom. 116 Na drugi strani pa je to tudi naloga CIO. V predstavljeni zadevi ponovno manjka most, nekakšno pravilo sodelovanja oziroma medsebojnega obveščanja, ki bi podrobneje urejalo pristojnosti in postopek odločanja o vrnitvi otroka na podlagi HKU in BU II bis. Tudi te direktne sodne komunikacije bi se lahko dopolnile in bolje izkoristile. Komisija za percepcijo interesov otrok ali Komisija za otroke, ki deluje pri Nemškem zveznem parlamentu je prav tako ugotovila, da se veliko strank vpletenih v postopke mednarodnega protipravnega odvzema otrok obrača na njih za razne informacije. Ugotavlja, da stranke težko pridejo hitro do pomembnih informacij in potrebne podpore, ki jo potrebujejo. Zaznava pa tudi potrebo po boljšem sodelovanju pristojnih institucij in senzibilaciji pristojnih institucij. 117 Glede sodelovanja OO med seboj in s sodišči je pomembna sodba SEU: C-523/07 z dne , ki se nanaša tudi na 53. člen BU II bis. Sodba je določila, da kadar se kakšno obvestilo pošlje OO, ki ni pristojen, je ta odgovoren, da ga pošlje naprej pristojnemu OO ter o tem obvesti pošiljatelja. SEU je v sodbi prav tako določilo, da se mora sodišče države članice, kadar nima nobene pristojnosti, po uradni dolžnosti razglasiti za nepristojno, ne da bi bilo dolžno predati zadevo drugemu sodišču. Ker pa tako zahteva varstvo koristi otroka, mora o tem neposredno ali prek OO iz 53. člena BU II bis obvestiti pristojno sodišče druge države članice Povzeto po: Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o uporabi BU II bis, str URL: ( ). 113 URL: Profil države Slovenije, zadnja posodobitev , str. 3, ( ). 114 V telefonskem pogovoru, dne , je zaposleni na slovenskem CIO povedal, da profil države RS ni posodobljen zaradi časovne stiske, ker ima slovenski CIO zaposleno samo eno osebo. 115 Posodobljen profil Nemčije, URL: ( ). 116 Povzeto po: Končina P. M., Mednarodna, str Povzeto po poročilu Deligöz Ekin, Deutscher Bundestag, Kommission zur Wahrnehmung der Belange der Kinder (Kinderkommission) - Nemški zvezni parlament, Komisija za percepcijo interesov otrok (Komisija za otroke), URL: men/kindesentziehung_ausland.pdf ( ). 118 Povzeto po: Končina P. M., Mednarodna, str. 33. Stran 38 od 117

39 2.2.1 Pregled skozi zgodovino Podatke iz spodnje tabele, statistične podatke Ugrabitve in stiki slovenskega CIO od 2001 do 2012 je zagotovilo MDDSZ, Direktorat za družino. Po letih se vidi število primerov, ki jih je obravnaval CIO in ali je bil primer ugrabitev oziroma mednarodni protipravni odvzem otroka ali pa se je šlo v zadevi za stik z otrokom. Tabela 7: Statistični podatki Ugrabitve in stiki slovenskega CIO od 2001 do Leto Primeri Ugrabitve in stiki Ugrabitev Stik Skupaj: Iz Poročil o aktivnostih CIO od 2007 (za leto 2006) do 2013 (za leto 2012), MDDSZ, Direktorata za družino, je slovenski CIO tako v letih med 2001 in 2012 sodeloval s številnimi državami: Nemčijo, Italijo, Bolgarijo, Hrvaško, Avstrijo, Finsko, Veliko Britanijo, Rusko federacijo in še kakšno. Pri tem je sodeloval s policijo, sodišči, centri za socialno delo, CIO iz drugih držav in starši. V poročilih o aktivnostih CIO je v letih od 2006 do 2012 zaznati, da: - ugotavljajo, da je sodelovanje s tujimi CIO potrebno za reševanje zahtevkov za vrnitev otrok; - za izvrševanje potreb BU II bis ni bilo določenih dodatnih sredstev za CIO, dodatni stroški so nastajali le v povezavi s prevajanjem v tuji jezik in obratno; - je glede na število primerov zadostovalo eno delovno mesto, ki vsebuje še druge naloge; - izmenjava informacij poteka prek pisem s priporočeno pošto (povratnico), faksa, telefona in elektronske pošte; - CIO ni zaznal jezikovno pogojenih ali komunikacijskih težav; - CIO ni imel izkušnje s 56. členom BU II bis (namestitev otroka v drugo državo članico) oziroma ni mu bilo potrebno zagotavljati informacij in pomagati sodiščem v zvezi z omenjenim členom; - ni imel izkušenj z mediacijo; - je CIO redno komuniciral s strankami in jih informiral o statusu njihove zadeve ter jim svetoval o njihovem primeru; 119 Avtorsko delo. Stran 39 od 117

40 - ni izvedel kakšnih posebnih dejavnosti, ki bi krepile sodelovanje z drugimi CIO iz tujine Sodelovanje s sodišči Sodelovanje sodišč in OO je določeno v BU II bis: od 6. do 8. točke 11. člena, 6. odstavek 15. člena, c. alineja 2. točke 42. člena in od 53. člena do 55. člena vključno z 67. členom. Tako kot HKU in HKZO daje BU II bis OO v državah članicah temeljno in pomembno nalogo, da sodelujejo med seboj in z drugimi ustreznimi organi s ciljem doseči cilje BU II bis in zagotoviti upoštevanje njenih določb. V ta namen vsaka država članica ustanovi enega ali več OO. Kadar ima država članica enega ali več pravnih sistemov, se ustanovi več kot en OO. Naloge OO so tako splošne kot specifične. BU II bis določa dodatno nalogo OO, in sicer zagotavljanje pomoči sodiščem pri njihovem sodelovanju zlasti v zvezi z vrnitvijo otrok po izdaji odločbe o zavrnitvi vrnitve otroka in v primerih, ko sodišča razmišljajo o prenosu zadeve ali namestitvi v drugo državo članico. Ob začetku uporabe uredbe je bilo predvideno, da bo sodelovanje med OO in njihovo medsebojno komunikacijo ter komunikacijo s sodišči držav članic za namene uredbe podprla EJN-civil. Namen te komunikacije in sodelovanja je zagotavljanje pomoči pri reševanju zadev, ki vključujejo otroke in so pogosto zelo zapletene in občutljive. 121 BU II bis določa, da se odredi vrnitev otroka tudi v primerih, ko bi bil otrok lahko izpostavljen trpljenju. Vendar mora biti ugotovljeno, da so sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotovitev zaščite otroka po njegovi vrnitvi ali da so pristojni organi pripravljeni takšne ukrepe sprejeti. Na splošno sodnik težko presoja dejanske okoliščine v državi članici izvora, zato je pomoč OO izjemo pomembna pri presoji, ali so v tej državi sprejeti ukrepi zavarovanja ali ne in ali bodo ustrezno zagotovili zaščito otroka pri njegovi vrnitvi Poročila (Reports) EJN, za leta od 2007 do 2013, Direktorat za družino, MDDSZ, Poročila so priloga magistrskega dela. 121 Evropska komisija, Generalni direktorat za pravosodje, Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah Sodelovanje v civilnih zadevah na področju pravosodja v Evropski uniji, Vodnik za osebe, ki delujejo na področju pravosodja, str Šušteršič M., Civilnopravni, str. 65. Stran 40 od 117

41 Rezultati ankete Tabela 8: Prikaz odzivnosti sodišč, ki so jim bile poslane ankete. 123 REZULTATI ODZIVNOSTI NA ANKETE Zap. Št. SODIŠČE brez odgovora odgovor - niso imeli tovrstnega primera ali sodelovanja s CIO podali odgovor sodelujoča sodišča 1 Okrožno sodišče v Celju x 2 Okrožno sodišče v Kopru x 3 Okrožno sodišče v Kranju x 4 Okrožno sodišče v Krškem x 5 Okrožno sodišče v Ljubljani x 6 Okrožno sodišče v Mariboru x 7 Okrožno sodišče v Murski Soboti x 8 Okrožno sodišče v Novi Gorici x 9 Okrožno sodišče v Novem Mestu x 10 Okrožno sodišče na Ptuju x 11 Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu x 12 Višje sodišče v Celju x 13 Višje sodišče v Kopru x 14 Višje sodišče v Ljubljani x 15 Višje sodišče v Mariboru x 16 Vrhovno sodišče x 17 Upravno sodišče x V nadaljevanju so predstavljena vprašanja in odgovori sodelujočih sodišč. Anketa je bila sestavljena iz 19 vprašanj. Sodelujoča sodišča so bila: Okrožno sodišče Celje (v nadaljevanju: OZCE), Okrožno sodišče Kranj (v nadaljevanju: OZKR), Okrožno sodišče Ptuj (v nadaljevanju: OZPT) in OZMS, njegov del odgovora je predstavljen zgoraj pod , del pa na koncu tega poglavja. 1. Ali uporabljate sodno prakso sodišč (SEU in ESČP) glede sodelovanja sodišč s CIO? Katero sodno prakso? OZCE: Da. SEU. OZKR: Poudariti je treba, da pravna ureditev glede mednarodne ugrabitve otrok temelji na osrednji vlogi sodišča. Upoštevaje navedeno izhodišče, OZKR pri odločanju o zahtevah za vrnitev otroka s CIO sodeluje korektno na podlagi določil 6. in 7. člena HKU ter 11. člena BU II bis. OZPT: Uporabljajo. 123 Avtorsko delo. Stran 41 od 117

42 Iz odgovorov se ugotovi, da so sodišča v osrednji vlogi glede mednarodnega protipravnega odvzema otrok in da delujejo na podlagi HKU in BU II bis pri reševanju zadev. Uporabljajo pa obstoječo sodno prakso SEU in ESČP. 2. Kako bi opisali sodelovanje vašega sodišča s CIO? Ali menite, da je le to možno izboljšati in kako? OZCE: Sodelovanje je korektno, bi pa se ga dalo izboljšati. Pred časom sem se znašla v situaciji, ko sem od CIO nujno potrebovala podatek v zvezi z neko zadevo, ki smo jo obravnavali na sodišču. Ker pa je bila oseba, ki je delala na zadevi, tisti dan odsotna, ga nisem mogla dobiti, saj nihče drug z zadevo ni bil seznanjen in mi ni znal pomagati. OZKR: V primeru, ki smo ga obravnavali v letu 2012, je sodišče sodelovalo s tedanjim CIO MNZ, kar se je izkazalo za izjemno učinkovito zlasti v smeri izvršitve izdane odločbe, da se otrok vrne, saj je MNZ prek Policije postopek vrnitve po obvestilu sodišča o pravnomočnosti odločbe izpeljalo hitro in brez kakršnega koli odlašanja. V letu 2014 pa je sodišče obravnavalo primer mednarodne ugrabitve v sodelovanju s CIO - MDDSZ, pri čemer je bila po pravnomočni odločitvi o predlogu za vrnitev otroka skladno z novejšo sodno prakso nemudoma predlagana še izvršba za neposredni odvzem otroka po izvršitelju, čemur je izvršilno sodišče tudi ugodilo, in s tem poskrbelo tudi za neposredno vrnitev otroka. Sodelovanje s CIO v zadnjem primeru je bilo bistveno manj intenzivno in je bila v bistveni meri poudarjena vloga sodišča. OZPT: Sodelovanje je primerno. Slovenski CIO: Sodelovanje je dobro, morebitne težave v komunikaciji se rešujejo sproti oziroma na srečanjih OO. Glede sodelovanja med sodišči in CIO se ugotovi, da bi se ga dalo izboljšati. Predvsem je ugotovljen tudi s strani sodišč problem samo enega zaposlenega v CIO, kar je poudaril tudi CIO. Navedeno se kaže pri odsotnosti zaposlenega. Tudi na vprašalnik, ki je bil za potrebe te naloge izveden pri CIO, je bilo potrebno čakati dalj časa zaradi odsotnosti zaposlenega v CIO. Zanimiva je tudi navedba ob učinkovitejšem sodelovanju s CIO, ko je ta bil še pri MNZ in poudarjenosti vloge sodišča sedaj, ko je CIO pri MDDSZ, čeprav se mednarodni akti na tem področju niso spreminjali in prav tako se leti niso implementirali v slovensko zakonodajo ter je tako stanje na tem področju prava nespremenjeno. Prav tako CIO vidi sodelovanje kot samo dobro. 3. Na kakšne način najpogosteje sodelujete s CIO oziroma kako vam je CIO v pomoč? OZCE: Na CIO se po navadi obrnemo v postopkih mednarodnega protipravnega odvzema mladoletnega otroka in tudi v postopkih glede zaupanja ter preživljanja mladoletnih otrok in o stikih, kadar je eden od staršev mladoletnega otroka odpeljal v tujino brez vednosti oziroma dovoljenja drugega roditelja. CIO nam v takšnih primerih poda vse podatke, ki jih ima v zvezi z obravnavano konkretno problematiko, in sodišču tudi svetuje, kako bi se zadevo dalo najhitreje rešiti. OZKR: Sodišče s CIO sodeluje prek telefonskih razgovorov, z dopisovanjem po elektronski pošti, vse v zasledovanju največje učinkovitosti in ekonomičnosti postopka. Zlasti sodišče pri odločanju potrebuje podatke o dejanskem stanju, pravni ureditvi v drugih državah in praktični izvedbi postopka, pri čemer je bila dosedanja koordinacija v tej zvezi zgledna. OZPT: Do sedaj samo v enem konkretnem primeru. Stran 42 od 117

43 Slovenski CIO: CIO je predvsem posrednik med slovenskimi in tujimi sodišči oziroma drugimi organi, ki so vključeni v reševanje konkretnih zadev. OO nudi pomoč sodiščem pri tolmačenju in uporabi zakonodaje (komunikacija poteka pisno ali po telefonu). Razvidno je, da CIO opravlja naloge posredovanja podatkov in svetovanja v konkretnih zadevah in postopkih. Opaziti pa je, da bi se lahko za učinkovitost in ekonomičnost postopka uvedle tudi sodobnejše komunikacijske oblike, na primer Skype konference med CIO, sodnikom in stranko. 4. Ali menite, da bi boljše sodelovanje med CIO in vašim sodiščem imelo rezultate v večji učinkovitosti pri reševanju zadev? Kaj menite, da ovira boljše sodelovanje, in kako bi to lahko rešili? OZCE: Sodelovanje je zadovoljivo. OZKR: Po dosedanjih izkušnjah se je sodelovanje s CIO (MNZ) izkazalo za učinkovitejše. OZPT: Odvisno od posameznega primera, saj je trenutno sodelovanje povsem zadovoljivo. Slovenski CIO: S sodišči že sedaj dobro sodelujemo in jim zagotavljamo potrebno pomoč. Sodelovanje CIO s sodišči je le zadovoljivo. Nobena stran pa ne predlaga načina boljšega sodelovanja in s tem pomoč pri večji učinkovitosti reševanja zadev. 5. Kaj menite o tem, da se postopek na sodišču glede mednarodnega protipravnega odvzema otroka lahko začne odvijati mimo vednosti CIO? Ali menite, da je to prav? OZCE: CIO mora vsekakor s samim postopkom biti seznanjen, saj je ključni organ, ki lahko sodišču priskrbi oziroma pomaga priskrbeti podatke, ki jih ta potrebuje pri odločanju o predlogu za vrnitev mladoletnega otroka v postopku mednarodnega protipravnega odvzema mladoletnih otrok. OZKR: Kot je že bilo omenjeno, je v postopku mednarodne ugrabitve otroka poudarjena vloga sodišča, ki je pri obravnavi takega primera v vsakem primeru dolžno nadaljnja postopkovna dejanja usklajevati s CIO. OZPT: Da, saj v konkretnem primeru veljajo pravna pravila, ki urejajo družinsko pravo. Slovenski CIO: Ocenjujemo, da se stranke v postopkih lahko same odločijo za neposredno vložitev zahtev pri sodiščih ali pa za posredovanje OO, saj gre za civilne zahtevke, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo. Čeprav se postopek lahko začne mimo vednosti CIO, so sodišča mnenja, da mora CIO biti seznanjen s postopkom pred sodiščem. Je pa res, kot je navedel CIO, da se stranke same odločijo o koraku, ki ga bodo storile, ker gre za civilne zahtevke. Iz navedenega je moč razbrati, da je od sodišč v takem primeru odvisno, ali bodo CIO seznanila in ga vključila v zadevo in tudi prosila za pomoč. Prav tako se pojavlja trditev, da je sodišče dolžno zadeve usklajevati s CIO, kar kaže na zavest slovenskih sodišč, da je CIO pomemben organ pri reševanju mednarodnih protipravnih odvzemov otrok in da je s strani CIO zagotovljena določena pomoč in strokovnost. Stran 43 od 117

44 6. V koliko primerih ste sodelovali s CIO, ki so bili na vašem sodišču v letih 2012, 2013 in 2014 (skupaj primerov in št. vhodnih in izhodnih primerov ločeno)? OZCE: Za leto 2012 nimam podatkov, v letu 2013 je bila ena zadeva in v letu 2014 ena zadeva. OZKR: Sodišče je v tem obdobju obravnavalo dve zadevi mednarodne ugrabitve (1 v letu 2012 in 1 v letu 2014) in je pri obeh sodelovalo s CIO. OZPT: Nobenega primera. Slovenski CIO: 2012: skupaj 5, vhodni 3, izhodni 2; 2013: skupaj 5, vhodni 1, izhodni 4 in 2014: skupaj 13, vhodni 5, izhodni 8. Iz odgovorov sodišč je razbrati, da ko imajo primer mednarodnega protipravnega odvzema otroka, se obrnejo na CIO za določen obseg pomoči. 7. Koliko primerov ste obravnavali na podlagi neposrednih vlog strank (skupaj primerov in število vhodnih in izhodnih primerov ločeno)? OZCE: V letu 2014 je bil en primer - otrok je bil nezakonito odpeljan v RS iz druge države članice EU. OZKR: Neposrednih vlog strank ni bilo vloženih. OZPT: Nobenega primera Glede na navedeno je razvidno, da je neposrednih vlog strank na sodišče bistveno manj kot vlog na sodišče preko CIO. 8. Ali menite, da obstaja dovolj pravnih pravil v domačih in tujih pravnih virih, ki opredeljujejo sodelovanje sodišča s CIO? Kakšen bi bil vaš predlog za izboljšanje sodelovanja? OZCE: Pravnih pravil, ki bi opredeljevala sodelovanje sodišč s CIO, ni veliko, se je pa med našim sodiščem in CIO kljub temu vzpostavilo sodelovanje, ki je za naše sodišče zadovoljivo. OZKR: Menimo, da ni razlogov niti potrebe za pravno ureditev sodelovanja med CIO in sodišči. Sodelovanje v konkretnih zadevah poteka korektno in je prilagojeno značilnostim posameznega primera. OZPT: Da, menimo, da obstaja dovolj pravnih pravil. Sodišča so mnenja, da obstajajo določena pravna pravila, glede sodelovanja CIO s sodišči in nadaljnje pravno urejanje na tem področju ni potrebno. 9. Kje oziroma na katerih področjih vidite možnosti izboljšav za boljše sodelovanje? OZCE: Sodelovanje je zadovoljivo. OZKR: Sodelovanje s CIO je korektno in ne vidimo potrebe za spremembe. OZPT: Trenutno ne vidim nobenih. Sodelovanje CIO s sodišči je zadovoljivo in sodišča trenutno ne vidijo kakšnih možnosti izboljšav na posameznih področjih. Stran 44 od 117

45 10. Ali obstojajo kakšne naloge, ki bi jih lahko namesto vašega sodišča za vas opravil CIO? Katere naloge so to? OZCE: Sodišču priskrbi podatke in dokaze iz države, v katero oziroma iz katere je bil otrok nezakonito odpeljan, ki jih sodišče potrebuje pri svojem odločanju. OZKR: Naloge sodišča so podrobno opredeljene v HKU in BU II bis. Pri izpolnitvi teh nalog sodišče korektno sodeluje s CIO. OZPT: Nobene naloge. Naloge, ki jih trenutno opravlja CIO za sodišča, so zadostne za zagotovitev podpore delovanja sodišč in sodišča ne vidijo nalog, ki bi jih v danem trenutku lahko namesto njih opravljal CIO zraven nalog, ki jih CIO že opravlja za sodišča. 11. Kje vi vidite možnost sodelovanja CIO s sodiščem, da bi prišlo do hitrejšega reševanja postopkov na področju mednarodnega protipravnega odvzema otrok? OZCE: CIO lahko hitreje kot sodišče priskrbi podatke o lokaciji in stanju otroka v tujini, kadar je bil otrok odpeljan iz RS. OZKR: Menimo, da je hitrost postopkov mednarodne ugrabitve otrok od vložitve predloga na sodišče dalje odvisna zlasti od hitrosti odločanja sodišč. Vloga CIO je v nadaljnjem postopku omejena. OZPT: Nikjer. Na podlagi navedenega s strani sodišč je moč sklepati, da lahko CIO pripomore k hitrejšemu reševanju postopkov pri zbiranju informacij o lokaciji in stanju otroka v drugi državi. Prav tako z informacijami, kot so pravo druge države ali pomoč pri prevodih. Na hitrost postopkov na sodišču konkretno pa CIO ne more vplivati in ima omejeno vlogo Katerih postopkov se poslužujete v primerih mednarodnega protipravnega odvzema otroka (na 1. stopnji, na 2. stopnji, izvršbi)? OZCE: Gre za nepravdni postopek. OZKR: Skladno z novejšo sodno prakso se s predlogom za vrnitev otroka ravna kot s predlogom za izdajo začasne odredbe in se pri tem uporabljajo določbe ZIZ, ki urejajo zavarovanje. V primeru izdaje ugodilne odločbe je omogočen ugovorni postopek, tako 124 Podatki v povezavi z objavljenimi rezultati zadev in časa, ki se porabi, da se obdelajo kažejo, da obstajajo razlike pri postopkih iz HKU med državami pogodbenicami. Na primer statistična raziskava za leto 2008, ki jo je izvedel Center za mednarodne družinsko-pravne študije na Pravni fakulteti v Cardiffu, ki jo je vodil profesor Nigel Lowe je pokazala, da se vrnitve otrok razlikujejo od 100 % (Škotska) do 20 % (Estonija). Podobno se razlikuje tudi trajanje postopka, od vložitve predloga pri CIO, do dokončne odločitve sodišča od 44 dni (Danska) do 347 dni (Bolgarija). Poleg tega nam razčlenitev trajanja obdobja pred vložitvijo na sodišče in po tem pokaže precejšnje razlike med pogodbenimi članicami. V nekaterih državah je med obema fazama izrazita razlika. Podatki med državami članicami variirajo, za obdobje pred vložitvijo zadeve na sodišče od Urugvaja (2 dni) do Južne Afrike (270 dni) in za obdobje po predložitvi zadeve sodišču, do dokončne odločitve od Dominikanske Republike (7 dni) do Ukrajine (414 dni). V nekaterih državah je med hitrostjo obeh faz izrazita razlika. Na primer v Južni Afriki so sodišča kljub zamudam, pred vložitvijo zadeve na sodišče primere obravnavala relativno hitro (45 dni). V nasprotju pa je bil v Panami povprečen čas pred vložitvijo zadeve na sodišče 7 dni, vendar je bila povprečna doba zatem na sodišču 285 dni. Te številke kažejo na to, da so v nekaterih državah CIO bolj učinkoviti, v drugih državah pa delo na sodiščih poteka veliko hitreje. Vir: Rains Robert E., The, str Stran 45 od 117

46 da je spoštovano načelo kontradiktornosti. O morebitni pritožbi zoper pritožbo o ugovoru oziroma zoper odločbo, s katero sodišče predlog za vrnitev otroka zavrne, odloča višje sodišče. Če se izkaže za potrebno in zavezanec otroka ne vrne prostovoljno, je potrebno vložiti še predlog za izvršbo po pravilih ZIZ. OZPT: Vseh veljavnih mednarodnih predpisov, ki urejajo tovrstni postopek in ki jih je ratificirala naša država. Sodišča se v primerih mednarodnega protipravnega odvzema otroka poslužujejo nepravdnega postopka in postopka po ZIZ. 13. Kateri postopek odločanja se uporablja glede zagotovitve hitrega delovanja v postopkih vrnitve otrok na vašem sodišču na podlagi HKU in BU II bis? OZCE: Nepravdni postopek. OZKR: V primeru iz leta 2012 je sodišče odločalo po pravilih nepravdnega postopka za priznanje tuje sodne odločbe. V primeru iz leta 2014 pa je sodišče odločilo na podlagi določb ZIZ, ki urejajo zavarovanje. OZPT: O vrnitvi še nismo odločali. Sodišča za zagotovitev hitrega delovanja v postopkih vrnitve otroka uporabljajo nepravdni postopek in določbe ZIZ, da zagotovijo HKU in BU II bis. 14. Ali se uporablja najhitrejši postopek, ki ga predvideva nacionalna zakonodaja za primere mednarodne ugrabitve otrok po BU II bis? Kateri je to? OZCE: Nepravdni postopek. OZKR: Sodišče postopke mednarodne ugrabitve obravnava absolutno prioritetno po postopkih, kot je že bilo navedeno (odgovora pri vprašanjih 13. in 14.). OZPT: / Sodišča uporabljajo najhitrejše možne postopke za primere mednarodne ugrabitve otrok po BU II bis. Nepravdni postopek in določbe ZIZ. 15. Katera nacionalna zakonodaja se uporablja za izvršljivost sodne odločbe o vrnitvi za primere mednarodne ugrabitve otrok po BU II bis? Ali se izvajajo nujne obravnave v ta namen? OZCE: BU II bis določa, da so takšne odločbe neposredno izvršljive. Kadar pa se zahteva priznanje in izvršitev takšne tuje sodne odločbe, pa se zadeve rešujejo v delibacijskih postopkih v skladu z določbami Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku 125 (v nadaljevanju: ZMZPP) in BU II bis. OZKR: Glej odgovor pri vprašanju 13. OZPT: Obravnave se praviloma ne opravijo. Uporablja se ZIZ v povezavi z ZZZDR ter drugi ustrezni mednarodni predpisi, ki urejajo to področje. 125 Postopek za priznanje in izvršitev tujih sodnih in arbitražnih odločb ureja ZMZPP, (UL RS, št. 56/99) v 108. do 111. členu. Kot izhaja iz 111. člena ZMZPP je to poseben nepravdni postopek, saj se v primeru, če v tem zakonu ni posebnih določb, smiselno uporabljajo določbe ZNP. Vir, URL: ( ). Stran 46 od 117

47 Nacionalna zakonodaja, ki se uporablja za izvršljivost sodne odločbe o vrnitvi za primere mednarodne ugrabitve otrok po BU II bis, je v ZMZPP, ZNP, ZZZDR in ZIZ, kadar odločbe niso neposredno izvršljive. Tukaj vidimo različno sodno prakso slovenskih sodišč. 16. Nekateri nacionalni sistemi ne vsebujejo posebnih pravil za izvrševanje odločb družinskega prava. Kako je na vašem sodišču z izvrševanjem odločb o starševski odgovornosti? OZCE: Naše sodišče (okrožno sodišče) samo izvršuje izdane začasne odredbe, vse končne odločbe o varstvu in vzgoji otrok, preživljanju otrok in o stikih pa izvršujejo izvršilna sodišča v skladu z določbami ZIZ. OZKR: Odločbe o starševski odgovornosti se izvršujejo pred okrajnim sodiščem v izvršilnem postopku po pravilih ZIZ. OZPT: / Slovenska zakonodaja vsebuje pravila za izvrševanje odločb družinskega prava, ki jih izvršujejo okrajna sodišča po ZIZ v izvršilnem postopku. 17. O katerih ovirah v zvezi z dejanskim izvrševanjem odločb o vrnitvi menite, da so najbolj pereče in bi jih bilo potrebno odpraviti? OZCE: V okviru EU mislim, da so zadeve primerno urejene, saj sodišča v državi članici EU, v katero je bil otrok ugrabljen, ne morejo zavrniti odredbe o vrnitvi otroka v matično državo, drugače pa je v primeru, ko je otrok ugrabljen v državo nečlanico EU. V teh primerih se namreč zna zgoditi, da država oziroma njeni organi otroka kljub izdani odločbi slovenskega sodišča ne bodo želeli vrniti. OZKR: Gre za okoliščine v zvezi z neposredno izročitvijo osebi, ki ji je bil otrok protipravno odvzet, ki se razlikujejo v konkretnih primerih. Težave nastopijo zlasti, če oseba, ki ji je bil otrok protipravno odvzet, ni fizično navzoča v času neposredne izvršbe (zagotovitev varnosti otroka, zagotovitev prevoza, plačilo stroškov in tako dalje.). OZPT: Ne vidimo nobenih ovir. V zvezi z dejanskim izvrševanjem odločb o vrnitvi sodišča menijo, da je najbolj pereča ovira, če je otrok ugrabljen v državo nečlanico EU. Organi države nečlanice kljub izdani odločbi katerega koli sodišča v EU otroka ne bodo želeli vrniti. Problem pa se kaže tudi v odsotnosti osebe, ki ji je bil otrok protipravno odvzet pri izvršbi. 18. BU II bis ne poenoti vsebinska in postopkovna pravila držav članic. Katera nacionalna pravila, menite, so takšna, ki vplivajo na koristne učinke BU II bis negativno? Kako to rešujete v praksi? OZCE: / OZKR: Zasledujemo cilje HKU in BU II bis in si prizadevamo za hitrost in učinkovitost postopka. OZPT: / Na podlagi odgovorov je razvidno, da nacionalna pravila ne vplivajo negativno na koristne učinke BU II bis. Sodišča upoštevajo pravila HKU in BU II bis. Stran 47 od 117

48 19. Ali poznate elektronsko vodenje primerov ichild v okvir HCCH? DA NE Ali se uporablja kakšno drugo elektronsko vodenje teh primerov? DA. Katero? NE OZCE: Ne. Ne vem. OZKR: S projektom smo seznanjeni. Nimamo podatkov. OZPT: Ne. Ne. ichild HCCH je pri sodiščih bolj nepoznan kot poznan. Menim, da zaradi tega, ker gre za dokaj nov sistem, ki je prisoten dobrih 10 let. 126 OZMS je na anketo odgovorilo, kot sledi:»v zvezi z anketo o uporabi HKU in BU II bis navajam, da dejanske ankete v največji meri ne morem izpolniti. Na našem sodišču smo imeli namreč le eno zadevo glede ugrabitve otroka, to pa je zagotovo premalo, da bi lahko podala relevantne odgovore na vprašanja. Glede sodelovanja s CIO lahko navedem le to, da je ta organ našemu sodišču posredoval predlog, mi pa smo po končanju zadeve odločbo vročali čez njih. Zaradi tega dejansko kakršnih koli obsežnejših stikov in izkušenj nimamo. Ne poznamo elektronskega vodenja primerov ichild v okvir HCCH. Na sodišču se ne vodi elektronsko vodenje teh primerov. Kot navedeno, vam obširnejših odgovorov ne moremo posredovati, saj bi jih lahko posredovali le, če bi imeli več izkušenj in bi pri lastnem delu ugotavljali pomanjkljivosti oziroma prednosti zakonodaje in postopkov« Evropska unija EU razvija elektronsko mrežo sodnikov zaradi lažjega reševanja zadev z mednarodnim elementom. V ta namen deluje EJN-civil. EJN-civil je regionalna pravosodna mreža. 127 V njej je zagotovljen slovenski predstavnik. Namen mreže je, da lahko sodniki v primeru protipravnega odvzema otroka prek svojega sodnika od sodnika iz države izvora zelo hitro pridobijo zakonske določbe ali sodne odločbe ali podatke o življenjskem okolju, v katerega naj bi se otrok vrnil, 128 oziroma če pogledamo abstraktno:»njen namen je pospeševanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami in zagotavljanje informacij javnosti, da bi pospešila njen dostop do nacionalnih pravosodnih sistemov. Njen cilj pa je bil postopno uresničevanje in posodabljanje informacijskega sistema, usmerjenega k javnosti, da bi tako pospešila njen dostop do nacionalnih pravosodnih sistemov, predvsem prek spletne strani. V vsaki državi članici je na voljo ena ali več kontaktnih točk za sodne in upravne organe, da lahko ti rešujejo čezmejna vprašanja, s katerimi se srečujejo, in da jim zagotovijo popolne in 126 Avgusta 2005 je bil sistem dostopen v angleščini, francoščini in španščini ter pripravljen za prvo testiranje. Več o tem na URL: ( ) in prav tako na URL: ( ), kjer najdemo navodila za uporabo. 127 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str Povzeto po: Končina P. M., Mednarodna, str. 57. Stran 48 od 117

49 posodobljene informacije o zakonodaji drugih držav članic.« Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah BU II bis 130 v svojem 54. členu z naslovom Glavne naloge, poglavja IV. Sodelovanje med OO v zadevah starševske odgovornosti navaja:»oo sporočijo podatke o nacionalni zakonodaji in postopkih ter ustrezno ukrepajo za boljšo uporabo te uredbe in boljše sodelovanje. Temu namenu službi EJN civil, ustanovljena z Odločbo št. 2001/470/ES«. 131 V svojem 58. členu pa BU II bis določa, da:»za lažjo uporabo te uredbe se OO redno sestajajo. Ti sestanki se sklicujejo v skladu z Odločbo št. 2001/470/ES o ustanovitvi EJN civil«. 1. decembra 2002 je bila EJN civil vzpostavljena. EJN-civil zavezuje vse države članice raze Danske. Je konkretna in praktična rešitev za poenostavitev pravosodnega sodelovanja v korist državljanov, ki izboljšuje čezmejni dostop do pravnega varstva. Je prožna, nebirokratska in neformalna platforma, katere namen je olajšati pravosodno sodelovanje. Zagotavlja podporo OO, ki jo uporabljajo, in lajša stike med različnimi sodišči in pravnimi poklici. Zagotavlja dragocen dostop do pravnega varstva za osebe, vključene v čezmejne spore ali nepravdne sodne postopke. Članstvo je bilo leta 2009 razširjeno tako, da vključuje tudi strokovna združenja pravnih strokovnjakov. Ima več kot 500 članov in države članice so doslej imenovale približno 100 kontaktnih točk. Sestane se šestkrat na leto. Uvedla je podatkovne kartice, ki državljanom zagotavljajo informacije na več kot dvajset različnih pravnih področjih in so na voljo na evropskem portalu e-pravosodje v vseh jezikih EU. Objavlja tudi vodnike za pravne strokovnjake in jih redno posodablja. 132 EJN-civil je pripravila praktični vodnik z informacijami o metodah za obravnavo zadev, povezanih z vrnitvijo otroka. 133 OO se redno srečujejo v okviru EJN-civil, kjer izmenjujejo mnenja o svojih praksah. Mnenja se izmenjujejo tudi dvostransko, kjer se razpravlja o postopkih v zadevah, ki so v teku. Od leta 2010 do aprila 2014 se je na dvostranskih sestankih razpravljalo o 155 primerih. Kljub na splošno pozitivnemu delovanju OO so določbe o sodelovanju premalo podrobne. Poročajo o težavah v zvezi z obveznostjo zbiranja in izmenjave informacij o položaju otroka, kar je navedeno v a. točki 55. člena BU II bis. Težave so povezane z razlago te določbe, dejstvom, da zahtevki za informacije niso vedno 129 Šušteršič M., Civilnopravni, str BU II bis predvideva, da bodo osrednji organi učinkovito vključeni v EJN civil ter da se bodo redno sestajali v okviru te mreže in razpravljali o uporabi uredbe. Vir: Evropska komisija, Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj IIa, str Odločba Sveta št. 2001/470/EC (Council Decision of 28 May 2001 establishing a European Judicial Network in civil and commercial matters), obj. V Official Journal L 174/2001, z dne , str. 25. Odločba št. 568/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 168/09, z dne 18. Junija 2009, str. 35 je dopolnila pravno podlago za mrežo, in sicer z njeno modernizacijo in vključitvijo pravnih poklicev v mrežo. 132 Povzeto po: Evropska komisija, Generalni direktorat za pravosodje, Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah Sodelovanje v civilnih zadevah na področju pravosodja v Evropski uniji, Vodnik za osebe, ki delujejo na področju pravosodja, str Dostopen na URL: ( ). Vir: Evropska komisija, Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj IIa, str. 53. Stran 49 od 117

50 pravočasno obravnavani in prevajanjem izmenjanih informacij. 134 Evropska komisija zagotavlja tajniške storitve za EJN-civil in organizira njena srečanja ter jim predseduje. EJN-civil zagotavlja forum za ocenjevanje instrumentov EU na področju civilnega pravosodja na podlagi izmenjave izkušenj med kontaktnimi točkami in drugimi člani. Je pomembno sredstvo za komunikacijo in vzpostavljanje stikov med OO, ki uporabljajo predvsem instrumente EU na področju družinskega prava. Kot je Evropska komisija navedla v svojem sporočilu 11. marca 2014 o agendi EU na področju pravosodja za leto 2020, ima EJN-civil temeljno vlogo pri konsolidaciji 135 razpoložljivih instrumentov EU na področju civilnega pravosodja. 136 Primer informacij, ki so na voljo na spletnih straneh EJN-civil: določbe BU II bis iz členov 8. do 10. ter 12. in 13. določajo sistem pravil o pristojnosti za določitev naveznih okoliščin, na podlagi katerih so sodišča države članice pristojna za zadeve starševske odgovornosti. Ta pravila ne določajo pristojnih sodišč v državah članicah, saj to vprašanje ureja zadevna nacionalna zakonodaja, ki je urejena na spletni strani EJNcivil. 137 Cilj nove Odločbe 568/2009/EC je zagotoviti boljše pogoje za delovanje v državah članicah prek nacionalnih kontaktnih točk in tako okrepiti vlogo kontaktnih točk v okviru EJN-civil ter v odnosu do sodnikov in pravnih poklicev. Poleg razširitve članstva na strokovna združenja, ki na nacionalni ravni predstavljajo pravne poklice, ki neposredno sodelujejo pri uporabi instrumentov EU in širših mednarodnih instrumentov v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah, imajo kontaktne točke EJN-civil ustrezne stike s temi strokovnimi združenji. To medsebojno sodelovanje lahko vključuje izmenjavo izkušenj in informacij glede učinkovite in praktične uporabe instrumentov EU in konvencij, sodelovanje pri pripravi in posodabljanju podatkovnih kartic, ki so na voljo na spletni strani EJN-civil, in sodelovanje na ustreznih srečanjih (na letnih srečanjih članov). EJN-civil se je izkazala za koristno pri zadevah družinskega prava, v zvezi s katerimi so države članice poleg sodelovanja na dvostranskih in plenarnih srečanjih mreže v skladu z zahtevami zakonodaje EU vzpostavile OO, ki zagotavljajo neposredno pomoč pri čezmejnem pravosodnem sodelovanju v teh težkih in pogosto zelo občutljivih zadevah. 138 Ena od ključnih nalog EJN-civil je bila vzpostavitev spletnih strani, kjer so objavljene informacije o evropskih in mednarodnih pravnih instrumentih ter o nacionalnem pravu in postopkih držav članic. Pri tem kontaktne točke EJN-civil tesno sodelujejo z Evropsko komisijo. Cilj je bil tudi postopoma vzpostaviti in posodabljati informacijski sistem, ki je usmerjen k javnosti, da bi se olajšal njen dostop do nacionalnih pravosodnih sistemov, predvsem prek spletišča, katerega večji del podatkov je že 134 Povzeto po: Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o uporabi BU II bis, str Konsolidacija: utrditev, utrjevanje. Vir: Adlešič G. et al, Veliki, str Povzeto po: Evropska komisija, Generalni direktorat za pravosodje, Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah Sodelovanje v civilnih zadevah na področju pravosodja v Evropski uniji, Vodnik za osebe, ki delujejo na področju pravosodja, str URL: ( ). Vir: Evropska komisija, Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj IIa, str Evropska komisija, Generalni direktorat za pravosodje, Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah Sodelovanje v civilnih zadevah na področju pravosodja v Evropski uniji, Vodnik za osebe, ki delujejo na področju pravosodja, str Stran 50 od 117

51 preseljen na evropski portal e-pravosodje. V ta namen je EJN-civil sestavila podatkovne liste o nacionalnem pravu in postopkih v zvezi z instrumenti prava EU. Ti podatkovni listi, ki so pripravljeni v vseh uradnih jezikih EU, so na voljo na straneh EJN-civil na evropskem portalu e-pravosodje. 139 Te strani vsebujejo tudi informacije o vseh instrumentih EU na področju civilnega pravosodja in različnih postopkih EU. Poseben oddelek tega portala je namenjen obrazcem. Poleg tega je mreža veliko prispevala v okviru sodelovanja z Evropsko komisijo za pripravo in posodobitev Evropskega pravosodnega atlasa za civilne zadeve. Tudi ta je na voljo na spletu in vsebuje dragocene ter zelo podrobne informacije o pravnih sistemih posameznih držav članic. Prek pravosodnega atlasa, ki je javno dostopen, je zagotovljena možnost za dostop do informacij o različnih vidikih posameznih pravnih sistemov, kot so informacije o sodiščih držav članic, ki so pristojna za različne nacionalne in evropske postopke, ter informacije o izvršiteljih in pravnih strokovnjakih. 140 Na vprašanje slovenskemu CIO, ali menijo, da bi lahko boljše sodelovanje z ostalimi institucijami uredila Evropska komisija in kako, je MDDSZ podalo odgovor, da Evropska komisija k pospeševanju dobrega sodelovanja med OO že prispeva z organizacijo rednih srečanj OO v okviru EJN-civil. Na vprašanje, kako slovenski CIO sodeluje z EJN-civil in kako bi lahko to sodelovanje izboljšal, je podal odgovor, da OO po BU II bis sodeluje z OO držav članic EU v okviru EJN-civil, in ocenjuje, da je sodelovanje dobro Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu HCCH je organizacija, ki obstoja izrecno z namenom uskladitve pravil mednarodnega zasebnega prava na svetovni ravni in je oblikovala približno trideset mednarodnih konvencij, od katerih jih približno dvajset že velja, predmet večine pa so izključno kolizijska pravila v zvezi z zadevami, kot so preživninske obveznosti, cestne nesreče, odgovornost proizvajalca, premoženjska razmerja zakoncev ali dedovanje. 142 HCCH ima 80 članic (79 držav in EU) in predstavlja vse kontinente. Prva konferenca je bila leta 1893 na pobudo Tobiasa Michaela Carela Asserja, 143 kjer je bilo govora o delu za postopno poenotenje pravil mednarodnega zasebnega prava. Leta 1955, ob začetku veljavnosti njenega statuta, je postala stalna medvladna organizacija. Urejajo in financirajo jo vse njene članice. Glavni cilj te organizacije je omogočiti visoko stopnjo pravne varnosti vsem pravnim sistemom, individualnim osebam in tudi podjetjem ne glede na njihove razlike. 144 HCCH prav tako razvija elektronsko mrežo sodnikov zaradi lažjega reševanja zadev z mednarodnim elementom. Pri HCCH tako deluje MMHS. Namen tudi te mreže je, da lahko sodniki v primeru mednarodnega protipravnega odvzema otroka prek svojega sodnika od sodnika iz države izvora zelo hitro pridobijo zakonske določbe ali sodne 139 URL: ( ) 140 Evropska komisija, Generalni direktorat za pravosodje, Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah Sodelovanje v civilnih zadevah na področju pravosodja v Evropski uniji, Vodnik za osebe, ki delujejo na področju pravosodja, str Odgovor MDDSZ, Direktorata za družino, z dne URL: ( ). 143 Nobelov nagrajenec za mir leta Povzeto po URL: ( ). Stran 51 od 117

52 odločbe ali podatke o življenjskem okolju, v katerega naj bi se otrok vrnil. 145 Ko sodišče države članice prejme zahtevo za vrnitev otroka v skladu s HKU, uporabi pravila konvencije, kot so bila dopolnjena s 1. odstavkom 11. člena vse do 5. člena BU II bis. V ta namen je za sodnika lahko koristno, da pregleda ustrezno sodno prakso v okviru te HKU, ki je na voljo v zbirki podatkov INCADAT, ki jo je vzpostavila HCCH. Uporabna sta lahko tudi obrazložitveno poročilo in praktični vodniki o HKU (spletno mesto HCCH). 146 Slovenski OO se udeležuje zasedanj posebne komisije v zvezi z izvedbo HKU pri HCCH Mednarodna mreža haaških sodnikov MMHS je mednarodna pravosodna mreža, ki je specializirana za družinske zadeve in je bila vzpostavljena za olajševanje komunikacije ter sodelovanja med sodniki na mednarodni ravni in pomoč pri zagotavljanju učinkovitega izvajanja mednarodnih instrumentov na področju varstva otrok vključno s HKU. Sodnik, ki vodi postopek vrnitve po HKU, lahko z neposredno komunikacijo s sodnikom, pristojnim za vprašanja varstva in vzgoje v državi vrnitve, usklajuje podporo za sklenitev sporazuma med starši vključno z vprašanji varstva in vzgoje. Mreža je bila vzpostavljena po predlogu, predstavljenim na seminarju za sodnike o mednarodnem varstvu otrok leta 1998 v De Ruwenbergu. 148 Bilo je priporočeno, da ustrezni organi (na primer predsednik sodišča ali drugi uradniki, kot je ustrezno v različnih pravnih kulturah) v različnih državah imenujejo enega ali več članov sodstva, da deluje kot komunikacijski kanal in sodeluje z nacionalnimi CIO. Zdelo se je, da bi razvoj takega omrežja olajšal komunikacijo in sodelovanje med sodniki na mednarodni ravni in pomoč pri zagotavljanju učinkovitega delovanja HKU. Več kot 17 let pozneje se priznava, da obstoja veliko različnih mednarodnih instrumentov. So regionalne in večstranske ter v zvezi z njimi neposredne pravosodne komunikacije lahko odigrajo pomembno vlogo tudi izven HKU. Člani MMHS sprejemajo sklepe in priporočila, ki se ukvarjajo s širitvijo omrežja, s pospeševanjem neposrednih pravosodnih komunikacij v mednarodnih družinskih zadevah in z ozaveščenostjo o prednostih, ki lahko izhajajo iz uporabe sodobne tehnologije v takih primerih. 149 RS je v MMHS imenovala svojega družinskega sodnika. Po podatkih MDDSZ je v mesecu septembru 2013 imenovala dr. Tadejo Jelovšek za članico MMHS, pristojno za družinsko pravo, v mesecu novembru 2015 pa je za novo članico imenovala mag. Nadjo Marolt Povzeto po: Končina P. M., Mednarodna, str Evropska komisija, Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj IIa, str Odgovor MDDSZ, Direktorata za družino, z dne , na vprašanje:» Kako CIO sodeluje s HCCH? Kako pogosto? Kako bi se lahko to sodelovanje izboljšalo?«. Podan je bil pomanjkljiv odgovor, ki ni zajel vseh vprašanj. 148 Povzeto po: HCCH, Stalni Urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 75, 78 in Povzeto po URL: ( ). 150 Odgovor MDDSZ, Direktorata za družino, z dne Stran 52 od 117

53 2.2.5 Sodna praksa sodišč glede sodelovanja Sodna praksa v RS ni formalen vira prava. Sodna praksa predstavlja sekundaren vir prava, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov prava. Absolutno zavezujoči viri prava so le akti zakonodajalca (oziroma ustavodajalca) bodisi slovenskega bodisi evropskega. URS in zakonodaja, ratificirani mednarodni sporazumi, evropska zakonodaja zato predstavljajo tako imenovan primaren vir prava. To so tisti viri, ki zarisujejo okvir prava na abstraktni ravni. Namen sodišč je polnjenje vsebine v okvir prava z njegovo konkretizacijo in razlago. V slovenskem kontinentalnem pravnem sistemu sodišča niso vezana na odločbe višjih sodišč izven obsega konkretnega primera. Po Zakonu o sodiščih 151 so zavezujoča le (načelna) pravna mnenja vrhovnega sodišča in še to zgolj za senate vrhovnega sodišča, ki so sprejeli določeno mnenje. Sodna praksa služi kot posvetovalno orodje, ki ga sodišče sicer ni dolžno upoštevati kot absolutno referenco. Tehtni in prepričljivi argumenti, ki jih sodišče uporabi pri svojem odločanju, so lahko povsem uporabni v podobnih primerih. Namen baz sodne prakse (in sodne prakse same kot take) je v seznanitvi s primeri, ki pravno analitično razrešujejo postopkovna ali vsebinska vprašanja, in njihovi uporabi ali nadgradnji argumentacije. Zato lahko rečemo, da primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, vendar ne formalno, temveč zgolj z močjo uporabljene argumentacije. Poznavanje sodne prakse lahko proces ugotavljanja prava močno olajša. 152 Sodna praksa sodišč je instrument, ki se hitreje prilagaja dejanskim potrebam v življenju oziroma situacijam, ki se pojavijo. Primarni viri prava se glede na sodno prakso počasneje spreminjajo in potrebni so določeni postopki, ki trajajo daljše časovno obdobje. Glede na navedeno je zelo pomembno za nadaljnji razvoj sekundarnih virov prava, kakšne odločitve sprejemata SEU in ESČP Slovenska sodišča Nacionalna sodišča so predvsem uporabniki sodne prakse SEU in ESČP. V obravnavani tematiki niso tvorci sodne prakse, razen kadar razlagajo konkretna določila mednarodnih pravnih aktov in gradijo nacionalno sodno prakso, kot je bila to na primer odločba Višjega sodišča v Mariboru, III Cp 1721/2010, z dne Višje sodišče v Mariboru je razložilo, da ima CIO po HKU vlogo koordinatorja med pristojnimi organi v državah pogodbenicah - pošlje vlogo prosilca sodišču. Predlagatelj postopka je lahko samo oseba, ki ima pravico do varstva in vzgoje otroka. Odločbe nisi zavezujoči vir prava, kot je bilo že omenjeno zgoraj Sodišče Evropske unije Zakonodajo EU razlagajo sodbe SEU, kar predstavlja sodno prakso EU, ki pa prav tako ni zavezujoči vir prava zaradi kontinentalnega pravnega sistema. Odločbe SEU pa so spoštovane in sodniki se zgledujejo po načinu razlage prava v njih. Glede sodelovanja OO med seboj in s sodišči je pomembna sodba SEU: C-523/ , ki se nanaša tudi na 53. člen BU II bis. Sodba je določila, da kadar se kakšno obvestilo pošlje OO, ki ni pristojen, je ta odgovoren, da ga pošlje naprej pristojnemu 151 Zakon o sodiščih, (v nadaljevanju: ZS), UL RS, št. 94/07 UPB, 45/08, 96/09, 86/10 ZJNepS, 33/11, 75/12 ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/ URL: ( ). Stran 53 od 117

54 OO in o tem obvesti pošiljatelja. SEU je v sodbi prav tako določilo, da se mora sodišče države članice, kadar nima nobene pristojnosti, po uradni dolžnosti razglasiti za nepristojno, ne da bi bilo dolžno predati zadevo drugemu sodišču. Ker pa tako zahteva varstvo koristi otroka, mora o tem neposredno ali prek OO iz 53. člena BU II bis obvestiti pristojno sodišče druge države članice. 153 SEU je, kot je razvidno iz primera aktivni tvorec sodne prakse. Sodba SEU: C-92/ aprila 2012, Health Service Executive, v točki 83:»V zvezi s tem je treba poudariti pomembnost vloge OO na podlagi 55. člena BU II bis. Za uresničitev ciljev BU II bis je bistveno, da OO na zahtevo OO druge države članice ali nosilca starševske odgovornosti sodelujejo, da bi med drugim zagotovili, da imajo sodišča zaprošene države članice na voljo natančne in jasne podatke za uporabo 56. člena BU II bis«. Iz navedenih primerov je razvidno, da SEU oblikuje sodno prakso glede sodelovanja CIO z drugimi institucijami. Sodna praksa se širi na podlagi primerov, ki jih sodišče dobi v reševanje. Proces oblikovanja sodne prakse je postopen in trajajoč Evropsko sodišče za človekove pravice Sodna praksa ESČP pomembno vpliva na pravo EU, saj so temeljne pravice, zajamčene v EKČP, splošna načela prava EU. 154 ESČP se je ukvarjalo z vprašanjem mednarodne ugrabitve otrok v povezavi s kršitvijo pravice do spoštovanja družinskega življenja iz 8. člena EKČP. ESČP ugotavlja le kršitve EKČP, pri tem pa so pomembne tudi njegove odločitve glede uporabe HKU in BU II bis. V Zadevi Chabrowski proti Ukrajini je ESČP ugotovilo, da neučinkovito delo sodnih izvršiteljev, ki niso mogli pravočasno zagotoviti izvršitve sodne odločbe o vrnitvi otroka na Poljsko, kar je ogrozilo koristi otroka, pomeni kršitev 8. člena EKČP. 155 Glede na to, da se je ESČP izreklo glede sodnih izvršiteljev, da so opravili neučinkovito delo, lahko pričakujemo nadaljnjo sodno prakso tudi glede delovanja CIO kakor tudi o sodelovanju z ostalimi institucijami. Predpostavka pa seveda ostaja, da bo šlo v zadevah oziroma primerih za kršitev EKČP Učinkovitost sodelovanja Centralnega izvršilnega organa z ostalimi institucijami in posamezniki Menim, da bi se dalo sodelovanje CIO z ostalimi institucijami izboljšati. Na vprašanje za slovenski CIO:»CIO sodeluje v okviru svojega dela predvsem z naslednjimi institucijami: sodišči v RS in tujimi sodišči; SEU in ESČP; CIO iz drugih držav pogodbenic HKU in BU II bis; policijo; EJN-civil, MMHS; HCCH in posamezniki (starši otrok). Ali je še katera pomembna institucija?«odgovor je bil, da je to še Ministrstvo za zunanje zadeve in diplomatska ter konzularna predstavništva RS. Pri tem zmoti, nenavajanje Mediatorja Evropskega parlamenta za mednarodne starševske ugrabitve otrok. Institut je prisoten že od leta 1987 in tako poznan ter uveljavljen v 153 Povzeto po: Končina P. M., Mednarodna, str URL: ( ). 155 Povzeto po: Roblek J., Uporaba, str. 33 in 34. Stran 54 od 117

55 krogih obravnavane vsebine. Predvsem pa je neomenjanje instituta zanimiva zaradi besed Mediatorke Evropskega parlamenta gospe Evelyne Gebhardt: 156»Nadaljnje področje mojega dela je vzpostavitev delujoče mreže z nacionalnimi osrednjimi organi, ki so po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (HKU) pristojni za primere mednarodnih starševskih ugrabitev otrok. Naloga osrednjih organov je sodelovanje z osrednjimi organi drugih držav pogodbenic te konvencije pri uresničevanju njenih ciljev (7. člen HKU). Na voljo morajo dajati informacije o pravu svojih držav in o možnostih varstva otrok, ki so na voljo v njihovih državah, podpirati morajo izmenjavo informacij, pomagati pristojnim oblastem, podpirati sporazumne rešitve in dati na voljo informacije o prebivališču otrok, ki so bili protipravno odvedeni ali pridržani. Osrednji organi mi praviloma dajejo želeno podporo, sodelovanje z njimi pa poteka brezhibno. V posameznih primerih na zastavljena vprašanja nisem prejela odgovorov oziroma informacij, kar ovira možnosti za uspešen zaključek mediacije. Razlog za to naj bi bil, da je mesto mediatorja Evropskega parlamenta le notranja funkcija in zato ni organ v smislu konvencije. Ker takšen odnos ne pripomore k reševanju sporov pri mednarodnih starševskih ugrabitvah otrok, skušam pri potovanjih v države pogodbenice HKU, kolikor je le mogoče, obiskati tudi tamkajšnje osrednje organe, da bi tako v osebnem razgovoru položila temelje za morebitno sodelovanje.«na vprašanje slovenskemu CIO glede profila države na strani HCCH, kdaj bodo dane nove posodobitve, je le-ta odgovoril, da je zadnji profil države pripravljalo še MNZ, Policija, ki je do opravljala vlogo OO po HKU. 157 Na vprašanje, ali CIO naloge iz svojih pristojnosti zaupa delovanju kakšnemu zunanjemu izvajalcu, zakaj, komu in katere naloge je bil odgovor, da ne. 158 Glede na obravnavane zadeve v tem podpoglavju številka 2.2. Glede sodelovanja CIO z drugimi institucijami se lahko izpostavijo določene ugotovitve: - Pri sodelovanju med sodišči in CIO se ugotovi, da bi se ga dalo izboljšati. Sodišča trenutno ne vidijo kakšnih možnosti izboljšav na posameznih področjih, a izboljšave bi bile potrebne. - Zavest slovenskih sodišč, da je CIO pomemben organ pri reševanju mednarodnih protipravnih odvzemov otrok in da je s strani CIO zagotovljena določena pomoč in strokovnost, je očitno prisotna. - Iz odgovorov sodišč je moč razbrati, da ko imajo primer mednarodnega protipravnega odvzema otroka, se obrnejo na CIO za določen obseg pomoči. - Sodišča so mnenja, da določena pravna pravila glede sodelovanja CIO s sodišči obstojajo in so zagotovljena, da pa nadaljnje pravno urejanje na tem področju ni potrebno. - Sodišča ne vidijo nalog, ki bi jih v danem trenutku lahko namesto njih opravljal CIO ob nalogah, ki jih že opravlja. - Sodišča menijo, da na hitrost postopkov na sodiščih konkretno CIO ne more vplivati in ima pri tem omejeno vlogo. - Potrebna je vzpostavitev sodelovanja CIO z Mediatorjem Evropskega parlamenta. - Boljše in hitrejše sodelovanje CIO s HCCH posodobitev Profila države RS na spletni strani HCCH. 156 Gebhardt E., vmesno, str. 6 in Odgovor MDDSZ, Direktorata za družino, z dne Odgovor MDDSZ, Direktorata za družino, z dne Stran 55 od 117

56 - Uvedba sodobnejših komunikacijskih oblik med CIO in drugimi institucijami, s katerimi CIO pri svojem delu sodeluje, predvsem v komunikaciji z institucijami v tujih državah. 159 Odgovori o sodelovanju CIO s sodišči na vprašanja, na katera je odgovoril CIO, 160 ki so bili glede na prikazano tematiko v zgornjem delu magistrske naloge že zanikani, so navedeni tukaj: Ali menite, da bi se pomoč sodiščem glede raziskovanja okoliščin, v katerih je ali živi otrok in prevajanjem s strani CIO, ki bi bila še učinkovitejša, poznala pri hitrejših postopkih in kako to zagotoviti? Ugotavljanje dejanskega stanja v sodnih postopkih je urejena v procesnih predpisih, ki veljajo za sodne postopke in se jih poslužujejo sodišča. Predvsem ugotavljanje dejanskega stanja v zadevi je pomembna naloga CIO, da lahko sodišče hitreje razreši zadevo, kot je poudarilo OZKR v odgovoru na tretje vprašanje iz ankete. To je razvidno pod točko magistrske naloge. Ne. Ali sodna praksa SEU in ESČP predstavlja pomoč CIO, da lahko bolje sodeluje v postopkih sodišč in s tem vpliva na hitrejše vrnitve otrok? Kaj bi to izboljšalo? Odgovor je neutemeljen, kar je razvidno iz točke magistrske naloge. 2.3 Možnost nadgradnje delovanja Centralnega izvršilnega organa CIO imajo pomembno vlogo pri prostovoljni vrnitvi otroka, ki jo zasledujejo. Rešitve so v okviru mediacije 161 ali drugačnem aktivnem sodelovanju v potrebnih postopkih za namen vrnitve otroka. 162 RS v primerjavi z drugimi državami še ni sprejela posebnega zakona, ki bi podrobneje urejal pristojnosti in postopek odločanja o vrnitvi otroka na podlagi HKU in BU II bis. Ustavno sodišče RS je namreč poudarilo, da mora biti namenu aktov prilagojen tudi postopek. Postopek mora biti zelo hiter. Zelo pomembno je, da je otrok vrnjen hitro oz. še preden se odtuji od drugega roditelja in preden se vživi v novo okolje, 163 saj bi bila vrnitev v nasprotju z njegovo koristjo. 164 CIO bi lahko s pomočjo sodne prakse SEU in ESČP pomagali k hitrejšim postopkom. 159 Avtorske ugotovitve na podlagi odgovorov iz anket. 160 Odgovori MDDSZ, Direktorata za družino, z dne Najboljše dolgoročne rešitve za otroke so rešitve v okviru mediacije in dialogov, ker v večini primerov se po vrnitvi otroka, v okviru drugih postopkov, ne rešijo problemi, ki so krivi za nastanek mednarodnega protipravnega odvzema otroka. Tako: Riklin F., Alle drei Tage wird ein Kind entführt, Schweiz am Sonntag, 25. Januar URL: ( ). 162 Povzeto po: Strašek D. M., Starševska, str Glej odstavek z opombo 98, kjer je primer, ko se je otrok zaradi dolgega postopka neupravičeno vživel v novo okolje. 164 Povzeto po: Končina P. M., Mednarodna, str. 49. Stran 56 od 117

57 Sledijo vprašanja slovenskemu CIO in njegovi odgovori glede nadgradnje CIO v povezavi z mediacijo in postopkih odločanja o vrnitvi otroka ter izvršitvijo pravnomočnih odločb. Vprašanja o mediaciji slovenskemu CIO in njegovi odgovori: Kako sodeluje CIO v postopkih mediacije pri nalogah iz HKU in BU II bis? Slovenski osrednji organ v postopkih mediacije ne sodeluje. Ali mediacije potekajo samo v pristojnostih sodišč ali tudi prek CIO? Po slovenski zakonodaji je družinska mediacija organizirana v okviru sodišč. Ali ima CIO sklenjeno pogodbo o izvajanju mediacij s kakšno ustanovo/družbo ali mediacije opravlja sam, če sploh? Ne. Ali menite, da je za boljše izvajanje mediacije potrebno ustanoviti CKT za mednarodno družinsko mediacijo? Ali menite, da bi lahko bil to CIO? Pod kašnimi pogoji? Glede na to, da je v RS družinska mediacija določena le v okviru sodnih postopkov (pristojnost za zakonodajo na področju družinske mediacije je na Ministrstvu za pravosodje), OO na tem področju nima pristojnosti. Ali menite, da je mediacija primeren način nadgradnje delovanja CIO za izboljšanje hitrosti v postopkih mednarodnega protipravnega odvzema otrok? Če ne, zakaj ne? Če da, kako? Brez odgovora. 165 Vprašanja o postopkih odločanja o vrnitvi otroka in izvršitvi pravnomočnih odločb slovenskemu CIO in njegovi odgovori: Kako, menite, lahko CIO pripomore k hitrejšemu in kvalitetnejšemu postopku odločanja o vrnitvi otroka in izvršitvi pravnomočnih odločb? Sodišča so pri odločanju samostojna in neodvisna. OO lahko sodiščem nudi pomoč v obliki podajanja različnih informacij. Izvršitev sodnih odločb ravno tako poteka skladno z določili slovenske zakonodaje, ki urejajo izvršbo. Pri izvršbi pa OO nima pristojnosti. Ali menite, da je dovolj sodne prakse sodišč o sodelovanju CIO v postopkih odločanja o vrnitvi otroka in izvršitvi pravnomočnih odločb, ki zagotavlja hitrost postopkov? Če da, katera se vam zdi najbolj koristna? Predlagamo, da sodno prakso preučite. Ali je možno uporabiti sodno prakso SEU in ESČP za nadgradnjo delovanja CIO pri postopkih odločanja o vrnitvi otroka in izvršitvi pravnomočnih odločb in katera se vam zdi najbolj koristna? Brez odgovora. 166 Obe omenjeni možnosti nadgradnje delovanja CIO sta predstavljeni v nadaljevanju magistrske naloge. Vsaka možnost v svojem poglavju. Ob koncu vsakega poglavja je tudi vsaka posebej komentirana vključno s komentarjem glede zgoraj navedenih odgovorov slovenskega CIO na postavljena vprašanja. 165 Odgovori MDDSZ, Direktorata za družino, z dne Odgovori MDDSZ, Direktorata za družino, z dne Stran 57 od 117

58 3. MEDIACIJA Mediacija je najpogosteje pojmovana in razlagana kot odgovor na krizo učinkovitosti pravnega sistema in tako poskus deformalizacije prava, kot socialna korekcija v smislu neformalnega oz. alternativnega doseganja pravice, kot izboljšanje sistema dostopnosti do pravičnega zadoščenja in sodelovanja vpletenih pri tem, kot odgovor na konflikte v družbeni skupnosti, ki zajema najrazličnejše vrste odnosov in razmerij, kot restorativna pravičnost znotraj ali poleg kazenskega postopka, ki namesto sankcije gradi na elementih povračila žrtvi ali skupnosti za storjeno krivico in reparaciji odnosa med žrtvijo in oškodovancem. 167 Opredelitve»mediacije«, ki jih je mogoče najti v pravnih besedilih in publikacijah, se močno razlikujejo in pogosto odražajo določene minimalne zahteve glede postopka mediacije in osebe mediatorja v zadevnih državah. Če povzamemo skupne značilnosti teh različnih opredelitev, lahko mediacijo opišemo kot prostovoljen, strukturiran postopek, v katerem»mediator«olajša komunikacijo med strankama, udeleženima v sporu, in jima omogoči, da prevzameta odgovornost za rešitev spora. 168 Število sporov, ki jih obravnavajo sodišča, se neprestano povečuje, Posledica so daljše čakalne dobe pri reševanju sporov, kot tudi tolikšno povišanje pravnih stroškov, da ti niso več sorazmerni z vrednostjo spora. Mediacija je v večini primerov hitrejši in zato ponavadi stroškovno učinkovitejši postopek kot običajen sodni postopek. To velja predvsem za države, v katerih so veliki sodni zaostanki pri sodnem reševanju sporov in povprečen sodni postopek traja več let. Zato je zanimanje za mediacijo, kot alternativno sredstvo za reševanje sporov, ki lahko nadomesti sodne postopke, vse večje, čeprav se njena področja in metode v Evropski uniji zelo razlikujejo Splošno o spodbujanju sporazumov HKU v skladu z drugimi sodobnimi haaškimi družinskimi konvencijami spodbuja sporazumno reševanje družinskih sporov. V 7. členu HKU pod točko c. je zapisano, da CIO ukrenejo vse potrebno, da se zagotovi prostovoljna vrnitev otroka ali sporazumno reši to vprašanje. Novejše sodobne haaške družinske konvencije 170 izrecno navajajo uporabo mediacije, spravnega postopka in podobnih metod. 171 Slednje kaže na širitev tovrstnih metod in uvajanje novih pravnih prijemov. Konvencije se ne ažurirajo hitro, ampak uporaba mediacije v novejših konvencijah kaže težnjo razvoja po mediaciji. Iz navedenega lahko sklepamo, da je uporaba mediacije zaželena 167 URL: ( ). 168 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 7. Za natančen primerjalni pregled opredelitev mediacije, ki se uporabljajo v različnih državah, glej Hopt J. K. in Steffek F., Mediation, str. 12 in nasl. 169 URL: ( ). 170 Na primer Haaška konvencija z dne 23. novembra 2007 o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin. HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 12. Stran 58 od 117

59 tudi pri reševanju primerov iz HKU 172 in BU II bis. 173 K temu napotujejo tudi Smernice HCCH za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije, mediacija 174 (v nadaljevanju: smernice). Poznamo številne načine sporazumnega reševanja sporov. V magistrski nalogi bo obravnavana mediacija kot metoda alternativnega reševanja sporov, ki vključuje element mednarodnega protipravnega odvzema otroka. Vendar poznamo tudi druge postopke, ki omogočajo sporazumno reševanje konfliktov Mednarodna družinska mediacija Delo HCCH v zadnjih desetletjih odraža vse večjo pomembnost mediacije in drugih metod za doseganje sporazumnih rešitev v mednarodnem družinskem pravu. Večina sodobnih haaških družinskih konvencij izrecno spodbuja mediacijo in podobne postopke za iskanje ustreznih rešitev v čezmejnih družinskih sporih. Številne smernice za dobro prakso, zasnovane za podporo učinkovitemu izvajanju HKU, poudarjajo pomembnost spodbujanja sporazumnih rešitev. Obenem je mediacija v čezmejnih družinskih sporih v splošnem pomenu že več let obravnavana kot ena od tem za prihodnje delo HCCH. Aprila 2006 so države članice pooblastile Stalni urad HCCH naj:»pripravi študijo izvedljivosti čezmejne mediacije v družinskih zadevah vključno z morebitnim oblikovanjem instrumenta za to področje«. Študija izvedljivosti čezmejne mediacije v družinskih zadevah, namenjena raziskavi možnih smernic za prihodnje delo HCCH na področju čezmejne družinske mediacije, je bila predložena Svetu za splošne zadeve in politiko HCCH (v nadaljevanju: Svet) aprila Svet se je odločil, da članice HCCH povabi, naj:»pred iztekom leta 2007 predložijo pripombe o študiji izvedljivosti čezmejne mediacije v družinskih zadevah ( ) za nadaljnjo razpravo o tej temi na spomladanskem zasedanju Sveta leta 2008«. Aprila 2008 je Svet:»povabil Stalni urad, naj še naprej spremlja novosti na področju čezmejne mediacije v družinskih zadevah in o njih obvešča članice«. Poleg tega je bil Stalni urad pozvan, naj se za začetek loti priprave:»smernic, ki naj se predložijo v obravnavo na naslednjem zasedanju posebne komisije za preverjanje izvajanja HKU in HKZO (v nadaljevanju: komisija) ( ) leta 2011«. 176 Svet je to odločitev potrdil v svojih sklepih in priporočilih, sprejetih na zasedanju leta 2009:»Svet je znova potrdil svojo odločitev glede čezmejne mediacije v družinskih zadevah, ki jo je sprejel na zasedanju aprila Odobril je predlog Stalnega urada, naj se smernice do začetka leta 2010 predloži v obravnavo članicam in nato v odobritev 172 Neupoštevanje HKU, ki povzroči škodo zadevnim otrokom, je ena glavnih težav, zoper katere je treba pri uporabi mediacije določiti zaščitne ukrepe. Tako: Vigers S., Mediating, 2011, str Prav tako: Duncan William, Internationales Symposium zu Kindesentziehungen (Mednarodni simpozij o ugrabitvi otroka), Zakaj je mediacija pomembna?, , Berlin. Ducan na simpoziju govori o tem, zakaj je mediacija pomembna pri HKU. URL: ( ). 174 URL: ( ). 175 Razvitih je bilo veliko postopkov za doseganje sporazumnih rešitev, ki se v različnih državah uspešno uporabljajo za družinske spore. Ti postopki so»spravni postopek«,»starševsko koordinacijo«,»zgodnjo nevtralno oceno spora«in modele zagovorništva za reševanje sporov, kot sta»sodelovalni model z dolžnostjo izločitve«in»sodelovalni model brez dolžnosti izločitve«. HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 83, več o tem prav tu. 176 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije, z dne 25. oktobra 1980, o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 14. Stran 59 od 117

60 komisiji, ki naj na svojem naslednjem zasedanju leta 2011 preveri dejansko izvajanje HKU«. Tema je bila obravnavana na številnih zasedanjih komisije, namenjena preverjanju dejanskega izvajanja HKU. Oktobra 2006 je Stalni urad objavil primerjalno študijo o oblikah mediacije v okviru HKU za razpravo na zasedanju posebne komisije za preverjanje dejanskega izvajanja HKU. Na zasedanju komisije leta 2006 sta bili ponovno potrjeni priporočili št in 1.11 z zasedanja komisije leta 2001:»1.10 Države pogodbenice bi morale, kadar je mogoče, spodbujati prostovoljno vrnitev. Predlaga se, naj si CIO, kadar je to mogoče in ustrezno, prizadevajo v praksi doseči prostovoljno vrnitev, 177 kakor predvideva 2. c odstavek 7. člena HKU, in sicer z imenovanjem pravnih zastopnikov, bodisi državnih pravobranilcev ali zasebnih strokovnjakov ali z napotitvijo strank k strokovni organizaciji, ki zagotavlja ustrezno storitev mediacije. Vloga, ki jo imajo pri tem sodišča, je prav tako priznana Ukrepi za pomoč pri zagotavljanju prostovoljne vrnitve otroka ali doseganje sporazumnega reševanja težav ne smejo povzročiti neutemeljenih zamud pri postopkih vračanja«. V zvezi s samo mediacijo je komisija leta 2006 sklenila:»1.3.2 Komisija pozdravlja mediacijske pobude in projekte, ki jih izvajajo države pogodbenice v okviru HKU, med katerimi je veliko takšnih, ki so opisani v pripravljalnem dokumentu št. 5 (Obvestilo o razvoju mediacije, spravnega postopka in podobnih sredstev) Komisija poziva Stalni urad, naj še naprej obvešča države o novostih na področju mediacije v čezmejnih sporih glede stikov in ugrabitev. Komisija ugotavlja, da Stalni urad nadaljuje delo za pripravo splošnejše študije o izvedljivosti čezmejne mediacije v družinskih zadevah, vključno z morebitnim oblikovanjem instrumenta za to področje po pooblastilu posebne komisije o splošnih zadevah in politiki iz aprila 2006«. 178 Priprava smernic se je pričela leta K sodelovanju pri pripravi teh smernic je bila povabljena skupina neodvisnih strokovnjakov iz različnih držav pogodbenic. Osnutek smernic je bil posredovan državam pogodbenicam HKU in članicam HCCH pred delom I šestega zasedanja posebne komisije. Komisija je»pozdravila osnutek smernic«in prosila Stalni urad, naj»smernice spremeni skladno z razpravami komisije, pri čemer naj upošteva tudi nasvete strokovnjakov«in posreduje spremenjeno različico članicam ter državam pogodbenicam v končno obravnavo. Spremenjena različica smernic je bila posredovana članicam HCCH in državam pogodbenicam HKU maja 2012, da bi podale še zadnje pripombe, kar so naredile naknadno. Pozornost je treba posvetiti dejavnosti HCCH na področju spodbujanja mediacije in oblikovanja mediacijskih struktur v čezmejnih družinskih sporih v okviru malteškega procesa. Malteški proces, to je dialog med sodniki in visokimi državnimi uradniki iz določenih držav pogodbenic HKU ter določenih držav, ki niso pogodbenice HKU, katerih zakoni temeljijo na šeriatskem pravu 179 ali vključujejo njegove vplive, se osredotoča na iskanje rešitev za čezmejne spore glede varstva in vzgoje, stikov ter ugrabitve otroka, ki so še posebej težavni zaradi neveljavnosti zadevnih mednarodnih pravnih okvirov. Na Malti so si v letih 2004, 2006 in 2009 sledile tri konference, namenjene doseganju napredka na tem področju. Po priporočilu s tretje malteške konference je Svet leta 2009 v okviru malteškega procesa 177 Odgovor MDDSZ, Direktorata za družino, z dne , na vprašanje:»kako CIO izvaja konkretno prizadevanje za prostovoljno vrnitev otroka, glede na c točko, drugega odstavka 7. člena HKU oz. kakšni so ukrepi? V primeru, da še niso bili uporabljeni, kakšni so predvideni?«. Odgovor:»Ker ta vsebina ni implementirana v slovenski zakonodaji, formalni postopki niso določeni. Poskuša pa se motivirati stranke k temu, da se o vrnitvi otroka dogovorijo«. 178 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str Šeriatsko pravo: zapisane norme šeriata. Šeriat: temeljni islamski verski pravni red, ki temelji na božjih zapovedih iz korana in hadisov. Vir: Adlešič G. et al, Veliki, str Stran 60 od 117

61 odredil ustanovitev»delovne skupine za spodbujanje oblikovanja mediacijskih struktur, ki bi pripomogle k reševanju čezmejnih sporov glede varstva in vzgoje ali stikov z otroki (v nadaljevanju: delovna skupina). Delovno skupino bi sestavljali strokovnjaki iz številnih držav, ki so sodelovale v malteškem procesu vključno z obema državama pogodbenicama HKU in državami, ki niso pogodbenice HKU«. 180 Delovna skupina je bila ustanovljena leta 2009, sestavljena pa je bila iz majhnega števila neodvisnih strokovnjakov za mediacijo in strokovnjakov iz Avstralije, Kanade, Egipta, Francije, Nemčije, Indije, Jordanije, Malezije, Maroka, Pakistana, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike. Ta seznam obsega države pogodbenice, in države, ki niso pogodbenice HKU. Delovna skupina je opravila dve telefonski konferenci, ki sta se odvijali 30. julija in 29. oktobra 2009, ter eno osebno srečanje, ki je potekalo od 11. do 13. maja 2010, v Ottawi (Kanada). V sklopu priprav na telefonski konferenci delovne skupine sta bila posredovana dva vprašalnika, eden o obstoječih mediacijskih strukturah in eden o izvršljivosti mediacijskih sporazumov. Odgovori so objavljeni na spletni strani HCCH. Po drugi telefonski konferenci je bil sestavljen osnutek načel za oblikovanje mediacijskih struktur, o katerih je nato delovna skupina razpravljala in jih podrobneje opredelila na osebnem srečanju v Ottawi. Načela so bila dokončno opredeljena jeseni 2010 skupaj z obrazložitvenim memorandumom, vsa dokumentacija pa je na voljo na spletni strani HCCH, in sicer v angleščini, francoščini in arabščini. V začetku leta 2011 so nekatere države začele uporabljati ta načela znotraj svojih pristojnosti in imenovale CKT za mednarodno družinsko mediacijo. Aprila 2011 je Svet»pozdravil načela za oblikovanje mediacijskih struktur v okviru malteškega procesa ( ) in se strinjal, da se načela predložijo v razpravo na šestem zasedanju komisije«. Hkrati je Svet pooblastil delovno skupino, naj nadaljuje delo v zvezi z uvajanjem mediacijskih struktur v okviru malteškega procesa. Komisija je na svojem junijskem zasedanju leta 2011 ugotovila, da»nekatere države že delajo na tem, da bi ustanovile CKT v skladu z načeli«, in države spodbudila, naj»razmislijo o ustanovitvi takšne CKT ali o tem, da bi za CKT imenovale svoj CIO«. O nadaljnjih korakih za izvajanje načel, namenjenih učinkovitemu oblikovanju mediacijskih struktur za čezmejne družinske spore, je delovna skupina razpravljala na osebnem srečanju, 16. aprila 2012 v Haagu in o vsebini srečanja poročala na zasedanju Sveta Svet je pozdravil poročilo in»opredeljene načrte za prihodnje delo«in»se strinjal, da delovna skupina nadaljuje delo na področju uvajanja mediacijskih struktur, o čemer pričakuje nadaljnja poročila o napredku na zasedanjih Sveta«. 181 Mediacijo in druge načine alternativnega reševanja družinskih sporov spodbujajo tudi drugi večstranski instrumenti in pobude: - Primer regionalnega instrumenta, ki spodbuja uporabo mediacije in podobnih postopkov, je EKUOP. - Drugi primer je BU II bis: preambula, 25. odstavek:»oo morajo sodelovati v splošnih kakor tudi v posebnih primerih tudi z namenom, da bi dosegli sporazumno razrešitev družinskih sporov v zadevah starševske odgovornosti. V ta namen sodelujejo v EJN-civil, oblikovani z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi EJN-civil«. 180 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 17. Stran 61 od 117

62 Glej tudi e točko 55. člena BU II bis:»oo na zahtevo OO druge države članice ali nosilca starševske odgovornosti sodelujejo v posameznih zadevah, da bi se doseglo cilje te uredbe. V ta namen neposredno ali s pomočjo javnih organov ali drugih organov sprejmejo vse ustrezne ukrepe, v skladu s pravom navedene države članice glede varstva osebnih podatkov, da bi: ( ) (e) olajšali sklenitev dogovorov med nosilci starševske odgovornosti s posredovanjem ali drugimi sredstvi in v ta namen omogočili boljše čezmejno sodelovanje« januarja 1998 je Svet Evrope sprejel Priporočilo št. R (98) 1 o družinski mediaciji, ki spodbuja države, naj uvajajo in pospešujejo družinsko mediacijo ali okrepijo obstoječo družinsko mediacijo ter hkrati zahteva upoštevanje načel za zagotavljanje kakovosti mediacije in zaščito ranljivih oseb, ki so vključene vanjo. Načela zadevajo tako nacionalno 182 kot tudi mednarodno družinsko mediacijo septembra 2002 je Svet Evrope sprejel Priporočilo (2002) 10 o mediaciji v civilnih sporih, ki ima širši obseg in opisuje nadaljnja načela, pomembna za odgovorno pospeševanje mediacije. - Leta 2001 je Nacionalna konferenca komisarjev za poenotene državne zakone Združenih držav Amerike (NCCUSL) pripravila enoten zakon o mediaciji kot vzorčni zakon za spodbujanje učinkovite uporabe mediacije in zagotavljanje pravnih privilegijev za vse oblike komunikacije v mediaciji. Številne zvezne države Združenih držav Amerike že uporabljajo ta pravila znotraj svojih pristojnosti. Leta 2005 so Ameriško arbitražno združenje, oddelek za reševanje sporov Ameriške odvetniške zbornice in Združenje za razreševanje konfliktov sprejeli»vzorčne standarde ravnanja za mediatorje«, ki spreminjajo starejšo različico standardov iz leta Namen teh vzorčnih standardov je dati navodila mediatorjem, služijo pa tudi obveščanju strank v postopku mediacije in povečevanju zaupanja javnosti v mediacijo. - Skupina zainteresiranih strani je s pomočjo Evropske komisije pripravila»evropski kodeks ravnanja mediatorjev«, predstavljen 2. julija Evropski kodeks ravnanja mediatorjev je vzpostavil nekatera načela, ki jih posamezni mediatorji v civilni in gospodarski mediaciji lahko upoštevajo prostovoljno in na lastno odgovornost maja 2008 sta Evropski parlament in Svet EU dokončala Evropsko direktivo o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah. 183 V skladu z 12. členom navedene direktive države članice EU»uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo pred 21. majem 2011 razen 10. člena, za katerega se je uskladitev izvedla najpozneje do 21. novembra (...)«. V okviru navedenega je treba omeniti še eno pobudo EU: po ministrskem seminarju, ki ga je organiziralo belgijsko predsedstvo EU 14. oktobra 2010, je bila v okviru EJN-civil ustanovljena delovna skupina za družinsko mediacijo v primerih mednarodne ugrabitve otrok, ki naj bi povzela različne povezane pobude in dela ter predlagala ukrepe za spodbujanje in izboljšanje uporabe mediacije na tem področju. - Poleg tega sporazumno reševanje teh sporov spodbujajo številni dvostranski sporazumi, namenjeni obravnavi čezmejnih družinskih sporov v zvezi z otroki Mesto Mediatorja Evropskega parlamenta za mednarodne starševske ugrabitve otrok je bilo vzpostavljeno leta 1987 na pobudo lorda Plumba, in sicer za pomoč otrokom, 182 Na primer Skupnost centrov za socialno delo, URL: ( ). 183 UL L 136, , str Direktiva je bila implementirana z Zakonom o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: ZMCGZ, UL RS, št. 56/2008). 184 Povzeto po: HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 18 in 19. Stran 62 od 117

63 ki jih je eden od staršev, ki imajo različna državljanstva, po razpadu zakona oz. zunajzakonske zveze ugrabil. Vloga mediatorja je, da po tem, ko je bil enemu od staršev, ki imata različni državljanstvi ali živita v različnih državah, po koncu zveze odvzet otrok, pomaga najti rešitve, ki so sprejemljive za vse in v največji koristi otroka. Leta 2014 je bila za Mediatorko Evropskega parlamenta za mednarodne starševske ugrabitve otrok imenovana Mairead McGuinness ki je nasledila Roberto Angelilli ( ), Evelyne Gebhardt ( ), Mary Banotti ( ) in Marie-Claude Vayssade ( ). Skozi leta je imel urad mediatorja pomembno vlogo pri koordinaciji in preiskovanju teh primerov ter je predlagal rešitve za posebne primere. Nedavno je bila v sklepih Evropskega sveta v Stockholmu (2009) in akcijskem načrtu Komisije za izvajanje stockholmskega programa (2010) omenjena možnost, da bi se v primeru mednarodne starševske ugrabitve otrok uporabila družinska mediacija. Evropski parlament je dejaven na tem področju in to ne samo kot zakonodajni organ, temveč tudi tako, da državljanom omogoči, da izkoristijo prednosti izkušenj urada mediatorja, ki vedno deluje v najboljšem interesu otroka. 185 Med nacionalno družinsko mediacijo in mednarodno družinsko mediacijo je razlika. Mediacija v mednarodnih družinskih sporih je veliko bolj zapletena in od mediatorjev terja ustrezno dodatno usposabljanje. Zaradi sodelovanja dveh različnih pravnih sistemov, različnih kultur 186 in jezikov je mediacija v takšnih primerih veliko zahtevnejša. 187 Mediacija mora v primerih mednarodnega protipravnega odvzema otroka potekati hitro. Ne sme upočasnjevati haaškega postopka vrnitve po HKU. Neupoštevanje HKU, ki povzroči škodo zadevnim otrokom, je ena glavnih težav, proti kateri je treba pri uporabi mediacije določiti zaščitne ukrepe. 188 Čeprav je v interesu vseh vpletenih, da se mdnarodni družinski spor poskuša rešiti sporazumno, je treba preprečiti, da bi kateri od staršev uporabil mediacijo kot taktiko zavlačevanja. Stranki mediacije je prav tako treba čim prej obvestiti o razpoložljivosti mediacije in potrebno je oceniti ustreznost mediacije na zadevni primer. Storitve mediacije morajo v kratkem času omogočiti načrtovanje mediacijskih srečanj in upoštevati je potrebno možnost, da se postopek vrnitve začne prej kot mediacija. Izkušnje v številnih državah so pokazale, da je mogoče postopek vrnitve po HKU začeti takoj in ga potem, če je treba, za potrebe mediacije prekiniti. V Nemčiji je na primer mediacija v primerih mednarodnega protipravnega odvzema otroka vključena v sodni postopek, kar pomeni, da se izvede v kratkem obdobju 2-3 tednov pred (naslednjo) sodno obravnavo in prekinitev postopka ni potrebna. 189 Posredovanje povsem upravnih informacij v zvezi s tem, ali se je mediacija začela oziroma bila zaključena se nadaljuje pristojnemu sodišču ali CIO, ki je stranki napotil 185 URL: ( ). 186 Kucinski M.,»Culture, str. 558 in nasl. 187 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str Sodišče lahko določi jasno časovno obdobje, v katerem morajo potekati mediacijska srečanja. Na ta način se lahko prepreči, da bi se mediacija zlorabljala kot taktika zavlačevanja in da bi se starš ugrabitelj okoristil z določbami 2. odstavka 12. člena HKU. Glej tudi: Vigers S., Mediating, 2011, str Povzeto po: HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 27 in 29. Stran 63 od 117

64 na mediacijo, ne krši načela zaupnosti. Nasprotno je izmenjava teh informacij pomemben del organizacijskega sodelovanja med mediatorji, CIO in sodišči v primerih mednarodne ugrabitve otrok »Mediacija zunaj sodišča«v fazi sodnega postopka je mogoče odrediti mediacijo v obliki storitev mediacije»zunaj sodišča«, 191 to je storitev mediacije, ki jih upravljajo mediatorji ali mediacijske organizacije, ki niso neposredno povezane s sodiščem. Številne oblike mediacije, ki so bile zasnovane posebej za primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok v okviru HKU, se trenutno uporabljajo kot»mediacija zunaj sodišča«. 192 Ko stranki dosežeta sporazum prek mediacije ali podobnih sredstev, se lahko od sodišča, ki obravnava postopek vrnitve po HKU, odvisno od vsebine sporazuma in pristojnosti sodišča, v tej zadevi zahteva, da spremeni sporazum v sodni nalog. 193 Mediacija zunaj sodišča 194 bi lahko bila nadgradnja delovanja CIO, kar bi omogočilo vse potrebno, da se zagotovi prostovoljna vrnitev otroka ali sporazumno reši to vprašanje, hitrost takšnega postopka in preden stečejo kakršni koli dalj trajajoči postopki na sodiščih. Na tem mestu bi se lahko uvedel način, ki velja v Švici Primer Švice BG-KKE z dne , ki je začel veljati 1. julija 2009, je uvedel konkretne obveznosti za švicarski CIO v zvezi s spodbujanjem spravnih postopkov in postopkov mediacije v svojem 4. členu. Na vprašanje, kdaj začeti postopek vrnitve v primeru, ko je na voljo mediacija, je mogoče odgovoriti tudi drugače. Odvisno je od okoliščin primera in od tega, kako je organiziran postopek vrnitve po HKU v zadevnem pravnem sistemu. Mediacija se lahko začne prej kot postopek vrnitve. V Švici, na primer zakonodaja, ki uporablja HKU, CIO, izrecno omogoča, da začne spravni postopek ali postopek mediacije, preden se začne postopek vrnitve. 195 Poleg tega švicarska izvedbena zakonodaja poudarja pomen prizadevanja za sporazumno rešitev spora, s tem ko od sodišča zahteva, da pri obravnavi 190 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str Za dodatne informacije o mediaciji zunaj sodišča glej dokument Stalnega urada»študija izvedljivosti čezmejne mediacije v družinskih zadevah«, pripravljalni dokument št. 20 iz marca 2007, za zasedanje sveta v aprilu 2007 (dosegljiv na URL: ( ), oddelek 2.4, str. 6). 192 Na primer v Nemčiji neprofitna organizacija Mediation bei internationalen Kindschaftskonflikten (v nadaljevanju: MiKK e. V.). 193 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str Potrebno je razlikovati med»mediacijo na sodišču«, ki je storitev mediacije, ki jih opravlja sodišče oziroma se opravljajo prek sodišča. V teh primerih mediacijo zagotavljajo mediatorji, ki delajo za sodišče, ali sodniki z opravljenim usposabljanjem za mediatorja, ki seveda lahko vodijo mediacijo le v zadevah, ki jim niso predložene v obravnavo na sodišču. Mediacija se pogosto izvaja v prostorih stavbe sodišča.»mediacija zunaj sodišča«je mediacija pod vodstvom organa, ki ni neposredno povezan s sodiščem. Vključuje lahko organe, ki jih upravlja ali odobri država, ter storitve mediacije, ki jih zagotavljajo posamezniki in zasebne mediacijske organizacije. Povzeto po: HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 9 in člen BG KKE. Glej tudi: Bucher A.,»The new, str Stran 64 od 117

65 postopka vrnitve po HKU začne postopek mediacije 196 ali spravni postopek, če tega ne stori že CIO. 197 Iz Profila držav HCCH je razvidno, da CIO Švice proaktivno spodbuja stranke k sporazumnemu reševanju sporov z mediacijo ali podobnimi postopki. BG-KKE je uvedel konkretne obveznosti švicarskih CIO v zvezi s spodbujanjem spravnih postopkov in postopkov mediacije v 3. in 4. členu Primer Nemčije V nekaterih državah se oblike mediacije, ki so bile zasnovane posebej za primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok, že uspešno zagotavljajo v storitvah. Takšen primer je tudi Nemčija. Običajno ponujajo dve ali tri mediacijska srečanja, ki se odvijejo v najmanj dveh (pogosto zaporednih) dneh, pri čemer posamezno srečanje traja do tri ure. 199 V Nemčiji neprofitna organizacija MiKK e.v., ki sta jo leta 2008 ustanovili nemški združenji BAFM in BM, nadaljuje delo omenjenih združenj na področju»mediacije v mednarodnih sporih, ki vključujejo starše in otroke«in s specializirano mediacijo v primerih ugrabitev, ki jih ureja HKU. Storitve mediacije so na voljo v sklopu dvonacionalnih programov somediacije: 200 nemško-poljski projekt (2007), nemško-ameriški projekt (2004), nemško-britanski projekt ( ) in nemško-francoski projekt, ki nadaljuje delo francosko-nemške mediacijske sheme, ki sta ga organizirali in financirali francosko in nemško ministrstvo za pravosodje ( ). Peti projekt mediacije vključuje nemške in španske mediatorje. 201 Ne glede na to, ali se mediacija ali podobni postopki v primerih mednarodnega protipravnega odvzema otrok po HKU začnejo prej ali pozneje kot postopek vrnitve po HKU, je pomembno, da države pogodbenice z zaščitnimi ukrepi zagotovijo, da se mediacija izvaja v jasno določenih časovnih okvirih. Iz Profila držav HCCH je razvidno, da v Nemčiji CIO obvešča starše o možnosti mediacije, kar je prav tako proaktiven način spodbujanja strank k sporazumnemu reševanju sporov Švica je država v kateri vprašanje potrebnih kvalifikacij in izkušenj mediatorjev ureja zakonodaja o mediaciji člen BG KKE. HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 29 in HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str Glej tudi: Paul C. in Kiesewetter S., Cross-Border, str. 39 in naslednje. 200»Dvonacionalna mediacija: tu se zahteva po mediatorjevem dobrem poznavanju kulturnih ozadij strank izpolni tako, da se za somediacijo izbereta dva mediatorja iz dveh zadevnih držav, ki poznata kulturo obeh. V tem primeru lahko»dvonacionalno«pomeni tudi»dvokulturno«. Prav tako somediacija omogoča udeležbo mediatorjev, ki govorita isti materni jezik kot stranki in tekoče govorita ali zelo dobro obvladata drugi zadevni jezik. Mogoče je tudi, da eden od mediatorjev govori le materni jezik ene od strank, drugi pa tekoče obvlada oba zadevna jezika. V tem primeru mediator, ki obvlada oba jezika, delno opravlja tudi vlogo tolmača. Kadar pa samo tolmačenje šteje kot možna rešitev, mora biti tolmač temeljito pripravljen, da prepreči še dodatne nesporazume in ne ogrozi sporazumne razrešitve spora. Somediacija je na voljo tudi v RS. Povzeto po: HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 31, 32, Povzeto po: HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str Povzeto po: HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 29 in 43. Stran 65 od 117

66 3.4 Dostop do mediacije V svetu se z mediacijo povprečno reši le 30 % sporov, pri nas pa več kot polovica. 203 Mediacija je v svetu trenutno zelo priljubljena, saj je prišlo do spoznanja, da je prihodnost v sodelovanju, ne pa iztrebljanju drugih, meni predsednica Društva mediatorjev Slovenije Gordana Ristin. Pojasnjuje, da je mediacija primerna za vse vrste sporov, denimo družinske, gospodarske, delovne, civilne in okoljevarstvene.»mediacija je širok pojem, ki zajema način reševanja sporov. Je tudi nekaj, kar imenujemo učenje o načinu reševanja konflikta; pri tem lahko govorimo o mediacijah v šolah, kjer učimo prihodnje rodove, kako laže reševati spore, ne pa se zgolj tožiti ali, bog ne daj, tepsti,«je definirala ta pojem. 204 HKU v 10. členu navaja, da:»cio države, v kateri je otrok, ukrene ali odredi, da se opravi vse potrebno, da bi se zagotovila prostovoljna vrnitev otroka«. Smernice pozovejo države, da v okviru svojih pristojnosti zagotovijo informacije o postopkih za doseganje sporazumnih rešitev, ki se lahko uporabijo v primerih mednarodnega protipravnega odvzema otroka. Te informacije bi lahko zagotavljale prek CIO in CKT za mednarodno družinsko mediacijo. Informacije o razpoložljivih storitvah mediacije za primere mednarodne ugrabitve otrok in ostale pomembne informacije, na primer o stroških mediacije, bi tudi morali zagotavljati CIO ali CKT za mednarodno družinsko mediacijo Vloga Centralnega izvršilnega organa CIO neposredno ali prek posrednika sprejmejo vse potrebne ukrepe za sporazumno rešitev spora. Ob prejemu zahtevka za vrnitev otroka mora CIO v zaprošeni državi omogočiti pridobitev informacij o storitvah mediacije, ustreznih za primere čezmejne ugrabitve otrok v okviru HKU, če so v tej državi na voljo. Za zagotavljanje informacij o ustreznih storitvah mediacije pa je mogoče pooblastiti tudi kateri drug organ. Vendar to ne sme negativno vplivati na hitro obravnavo zahtevkov za vrnitev, ki jo mora zagotoviti CIO. CIO imajo posebno odgovornost, da poudarjajo nujnost hitrega ukrepanja v primerih ugrabitve. Če CIO za zagotavljanje informacij o ustreznih storitvah mediacije pooblasti kateri drug organ, mora poskrbeti, da z napotitvijo strank na imenovani organ ne povzroči zamude. Poleg tega je treba stranki, če se odločita za mediacijo, obvestiti o tem, da se lahko mediacija in postopek vrnitve izvajata hkrati. Države bi morale informacije o mediaciji in podobnih postopkih ter njihovih možnih kombinacijah vključiti v usposabljanje 206 osebja svojih CIO Podatek kaže na dobro dostopnost do mediacije. 204 Gole N., Izjemno, str. gospodarstvo. 205 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 39 in Odgovori MDDSZ, Direktorata za družino, z dne povzeti na tematiko mediacije: v okviru slovenskega CIO se ne izvajajo kakršnakoli usposabljanja ali izobraževanja na temo mediacije. Prav tako slovenski CIO v postopkih mediacije ne sodeluje in v okviru CIO ne potekajo mediacije ter jih CIO tudi ne vrši. CIO nima sklenjene pogodbe o izvajanju mediacije s kakšno ustanovo/družbo. Pri nas CIO zgolj poskuša motivirati stranke, da se o vrnitvi otroka dogovorijo. Ni formalnih postopkov. 207 Povzeto po: HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 41 in 42. Stran 66 od 117

67 Mediacija je v veliko državah še vedno nova možnost reševanja sporov. Glede na to je treba staršem natančno in odkrito pojasniti obseg mediacije. Samo tako lahko k njej pristopijo z ustreznimi pričakovanji. 208 Pri mednarodnih družinskih sporih je zlasti pomembno, da se zagotovi pravna veljavnost mediacijskega sporazuma v zadevnih državah, preden se ta začne izvajati. Na voljo morajo biti ustrezni postopki za zagotavljanje pravnega učinka mediacijskih sporazumov prek odobritve sodišča, vpisa na sodišču ali kako drugače. 209 Prav tako sta lahko v tem primeru zelo koristna tesno sodelovanje med mediatorji in zakonitimi zastopniki strank ter pridobitev ustreznih informacij za mednarodno družinsko mediacijo, ki jih zagotovijo CIO ali CKT. Informacije v zvezi z mednarodno družinsko mediacijo v postopkih z mednarodnim protipravnim odvzemom otroka lahko tako priskrbijo CIO ali CKT. 210 Sprejeti je treba tudi vse ustrezne ukrepe da se roditelju, ki se želi udeležiti osebnega mediacijskega srečanja v drugi državi, omogoči pridobitev potrebnih potovalnih dokumentov, na primer vizuma, da se roditelju, ki mora potovati v drugo državo zaradi uveljavljanja pravic do varstva in vzgoje ali stikov z otrokom, izdajo potrebni potovalni dokumenti, na primer vizum. CIO mora storiti vse potrebno, da pomaga staršem pridobiti potrebne dokumente, in sicer z zagotavljanjem informacij in nasvetov ali z omogočanjem posebnih storitev. Postopki morajo biti hitri. 211 Pri mediaciji v primerih mednarodnega protipravnega odvzema otrok je treba upoštevati morebitne kazenske postopke, uvedene zoper roditelja ugrabitelja v državi, iz katere je bil otrok nezakonito odpeljan. Če so zoper njega uvedeni kazenski postopki, je treba to pri mediaciji upoštevati. Potrebno utegne biti tesno sodelovanje med zadevnimi sodnimi in upravnimi organi, s katerimi se zagotovi, da tekoči kazenski postopki ne ogrozijo morebitnega sporazuma, doseženega v mediaciji. CIO in sodišča, ki obravnavajo primer, bi morali v največji možni meri pomagati strankama pri pridobivanju potrebnih splošnih informacij o zadevnih zakonih, ki urejajo začetek in konec kazenskega postopka ter o posebnem statusu kazenskega postopka. Potrebno utegne biti tesno sodelovanje med zadevnimi sodnimi in upravnimi organi, s katerim se zagotovi, da pred začetkom izvajanja mediacijskega sporazuma o vrnitvi roditelja ugrabitelja ali otroka v državo otrokovega stalnega prebivališča pred ugrabitvijo ni tekočih kazenskih postopkov oziroma da ni mogoče takšnih postopkov uvesti po vrnitvi roditelja ugrabitelja in otroka. Pri sodelovanju med zadevnimi sodnimi organi je lahko zelo 208 Vigers S., Note, str Glej tudi 6. člen (Izvršljivost v mediaciji doseženih dogovorov) Direktive 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah, UL L 136, HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 26 in Glej tudi: sklepe in priporočila dela I šestega zasedanja komisije, Priporočilo št. 31:»Kadar je opaziti težave v zvezi s priseljevanjem, ki utegnejo vplivati na to, ali se lahko otrok (nedržavljan) ali starš ugrabitelj vrne v državo prosilko, ali na to, ali lahko oseba uveljavlja pravice do stikov ali obiska, se mora CIO hitro odzvati na prošnje po zagotovitvi informacij in tako v sklopu svoje pristojnosti osebi pomagati, da od ustreznih organov čim prej pridobi potrebna dovoljenja (vizume). Države morajo pri izdajanju dovoljenj ali vizumov v ta namen čim hitreje ukrepati in svojim nacionalnim organom za priseljevanje dodeliti bistveno vlogo, ki jo imajo pri doseganju ciljev HKU. Vir: HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 33. Stran 67 od 117

68 koristna MMHS. 212 Splošne informacije o kazenskopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok v različnih državah pogodbenicah vključno z informacijami o tem, kdo lahko začne, prekliče ali začasno ustavi kazenski postopek v zvezi z nezakonitim odvzemom ali nezakonitim zadržanjem otroka, so podane v Profilih držav po HKU. 213 Mediator, ki izvaja mediacijo v primerih mednarodnega protipravnega odvzema otroka, 214 mora stranki opozoriti, da morata upoštevati pravni položaj v obeh (vseh) zadevnih pravnih sistemih. Stranki morata imeti dostop do ustreznih pravnih informacij. Rešitev, o kateri se dogovorita stranki, mora izhajati iz ozaveščenega odločanja. V celoti morata biti obveščeni o pravicah in dolžnostih ter o pravnih posledicah svojih odločitev. Kot je že bilo poudarjeno, je pravni položaj v mednarodnih družinskih sporih še posebej zapleten. Zato morata biti stranki opozorjeni na dejstvo, da so specialistične pravne informacije potrebne za ozaveščeno razpravo na mediacijskih srečanjih in prispevajo k oblikovanju mediacijskega sporazuma ter priznavanju njegovega pravnega učinka v zadevnih državah. Stranki morata imeti dostop do specialističnega pravnega svetovanja. Dostop do ustreznih pravnih informacij bi lahko olajšal CIO ali CKT za mednarodno družinsko mediacijo, vzpostavljena v ta namen, kakor tudi informacije o možnih modelih in postopkih mediacije. 215 V skladu s HKU je CIO odgovoren, da, kjer je to mogoče, sklene ustrezne sporazume o organiziranju ali zagotovitvi učinkovitega uveljavljanja pravice do osebnih stikov z otrokom glej f točko 2. odstavka 7. člena in 21. člen. 216 Istočasno f točka 2. odstavka 7. člena HKU zavezuje CIO, da ukrenejo vse potrebno,»da se preprečijo nadaljnje morebitne nevarnosti za otroka ali pristranskost do ene izmed zainteresiranih strank z začasnim ukrepom ali pobudo zanj«. CIO so pozvani k»sprejetju proaktivnega in praktičnega pristopa k izvrševanju svojih ustreznih funkcij v mednarodnih primerih, povezanih s stiki«. Mediatorji se morajo zavedati bistvene podpore, ki jo lahko nudijo CIO pri urejanju vmesnega stika med staršem ugrabljenega otroka in ugrabljenim otrokom. 217 Ko je otrok ugrabljen, morajo CIO ukreniti vse potrebno,»da se preprečijo nadaljnje morebitne nevarnosti za otroka ali pristranskost do ene izmed zainteresiranih strank z začasnim ukrepom ali pobudo zanj«v skladu z f točko 2. odstavka 7. člena HKU. Če 212 Več o MMHS in interakciji do sodišči glej Lortie P., Poročilo o sodni komunikaciji v primerih mednarodne ugrabitve otrok, URL: ( ). 213 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 34 in Usposabljanje mediatorjev za mediacijo v primerih mednarodnega protipravnega odvzema otrok se vrši na primer v projektu TIM (Training in international family mediation Usposabljanje za mednarodno družinsko mediacijo). Program je ustanovljen v sodelovanju z EU in njegov cilj je mreža mednarodnih družinskih mediatorjev v Evropi. Projekt TIM izvaja beljgijska nevladna organizacija Child Focus v kooperaciji s Katholieke Universitet van Leuven in specializirano mediacijsko organizacijo MiKK e. V. iz Nemčije. Več o projektu na URL: ( ). 215 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 60 in Več o tem: General Principles and Guide to Good Practice on Transfrontier Contact Concerning Children (Splošna načela in smernice za dobro prakso o čezmejnih stikih), HCCH., Dostopno na URL: ( ). 217 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 69. Stran 68 od 117

69 torej obstaja tveganje, da bi lahko roditelj ugrabitelj škodoval otroku, lahko CIO glede na svoja pooblastila, ki mu jih je podelila zadevna država pogodbenica, izvede začasne ukrepe ali izvedbo teh ukrepov zahteva od pristojnega organa. V večini primerov obtožbe nasilja v družini niso vložene zoper roditelja ugrabitelja, ampak zoper roditelja ugrabljenega otroka. 218 Neposredno tveganje za varnost za roditelja ugrabitelja in/ali otroka obravnavajo organi zaprošene države v skladu s procesnim pravom te države. CIO in/ali sodišče lahko na primer izvedeta ukrepe, da bi preprečila razkritje trenutne lokacije žrtve nasilja v družini drugemu roditelju, ali drugače zagotovijo, da mediacijsko srečanje staršev ne poteka brez spremstva. 219 Informacije v zvezi z možnimi zaščitnimi ukrepi, ki se lahko sprejmejo za roditelja in otroka v državi, v kateri je imel otrok pred ugrabitvijo stalno prebivališče, in v državi, v katero je bil otrok odpeljan, so potrebne za ozaveščeno razpravo na mediacijskem srečanju. Te informacije bi lahko zagotovil CIO ali CKT za mednarodno družinsko mediacijo. Poleg tega so lahko Profili držav 220 iz HKU koristen vir informacij o razpoložljivih zaščitnih ukrepih. 221 Zagotavljanje pravne zavezujočnosti in izvršljivosti sporazuma 222 je zelo pomembno. Dostop do informacij o ustreznih postopkih v zadevnih državah morajo olajševati CIO ali CKT za mednarodno družinsko mediacijo. Sodišča se spodbuja k uporabi nacionalnih, regionalnih (na primer EJN-civil) in mednarodnih pravosodnih mrež, kot je MMHS, ter da za pomoč zaprosijo CIO. Glede na to, da je zagotavljanje pravne zavezujočnosti sporazumov v primerih mednarodne ugrabitve otrok zapleteno, je zelo priporočljivo, da starši pridobijo specialistični pravni nasvet v zvezi z njihovim primerom. CIO morajo strankama in sodiščem zagotavljati čim več informacij in ju podpirati pri prizadevanjih za rešitev vprašanj v zvezi s pristojnostjo, ki ovirajo zagotavljanje pravne zavezujočnosti in izvršljivosti mediacijskega sporazuma v zaprošeni državi in državi prosilki. 223 Olajševanje zagotavljanja informacij o mediaciji in ukrepih, ki so potrebni za zagotovitev izvršljivosti mediacijskega sporazuma v obeh zadevnih državah s strani CIO ali CKT za mednarodno družinsko mediacijo, bo prispevalo k spodbujanju mediacije kot ukrep za preprečevanje ugrabitve otrok. Strankama v čezmejnem družinskem sporu je treba zagotoviti vso možno podporo pri zagotavljanju zavezujočnosti in izvršljivosti njunega mediacijskega sporazuma v zadevnih pravnih 218 Glej: Pérez-Vera E., Explanatory, URL: VeraReportHighlighted2.pdf ( ). 219 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str Dostopni na URL: ( ). 221 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str V Profilih držav so države navedle (leta 2012), da je potrebna za zagotovitev izvršljivosti sporazuma odobritev sodišča v Argentini, Avstraliji, Belgiji, Braziliji, Burkini Faso, Češki republiki, Danski, Estoniji, Finski, Franciji, Grčiji, Hondurasu, Kanadi, Kitajski, Kostariki, Madžarski, Irski, Izraelu, Latviji, Litvi, Mauritiusu, Mehiki, Norveški, Paragvaju, Poljski, Romuniji, Sloveniji, Španiji, Švedski in Venezueli. Overitev pri notarju je možna v Belgiji, Burkini Faso, Danski, Estonjiji, Madžarski, Romuniji in Sloveniji. Registracija na sodišču je možna v Avstraliji, Burkini Faso, Kanadi, Estoniji, Grčiji in Hondurasu. Razvidno je, da je v nekaterih državah več možnosti. 223 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 75 in 81. Stran 69 od 117

70 sistemih. Predložitev informacij o tem, kateri ukrepi so potrebni za zagotovitev pravnega učinka sporazuma, mora olajševati CIO, ki je CKT za mednarodno družinsko mediacijo. Države morajo po potrebi»preučiti zaželenost«uvedbe regulativnih ali zakonodajnih določb za izvrševanje mediacijskih sporazumov Ustanovitev Centralne kontaktne točke Glede na Smernice se predlaga, naj si CIO, kadar je to mogoče in ustrezno, prizadevajo v praksi doseči prostovoljno vrnitev, 225 kakor predvideva c točka 2. odstavka 7. člena HKU, in sicer z imenovanjem pravnih zastopnikov, to je državnih pravobranilcev ali zasebnih strokovnjakov ali z napotitvijo strank k strokovni organizaciji, ki zagotavlja ustrezno storitev mediacije. V začetku leta 2011 so nekatere države imenovale CKT za mednarodno družinsko mediacijo. 226 Posebna komisija za dejansko izvajanje HKU je države spodbudila, naj razmislijo o ustanovitvi takšne CKT ali o tem, da bi za CKT imenovale svoj CIO. Ta CKT bi pridobivala ustrezne informacije za mednarodno družinsko mediacijo, predlagala mediacijo na zelo zgodnji stopnji (takoj, ko je znano, kje je otrok, ker se lahko začne mediacija prej kot postopek vrnitve), pomagala staršem pridobiti potrebne dokumente, informacije o zadevnih zakonih, informacije o stroških mediacije, o razpoložljivih storitvah in modelih ter postopkih mediacije, CIO bi lahko sami izvajali tovrstne postopke mednarodne družinske mediacije, 227 informacije o pravnih učinkih in izvršljivosti mediacijskega sporazuma v zadevnih državah, urejali vmesni stik med starši ugrabljenega otroka in ugrabljenim otrokom in tako naprej. 228 RS CKT v primerjavi z nekaterimi državami še nima. Nemčija je ustanovila CKT, 229 ki pa ni hkrati CIO. 230 Avstralija, Francija, Madžarska in Združene države Amerike pa imajo CKT v svoji že obstoječi CIO. Za Nizozemsko, Pakistan, Rusijo in Slovaško, ki imajo prav tako ustanovljene CKT preko spletne strani HCCH, ni razvidno, ali imajo CKT v svoji CIO, ker niso oddale Profilov držav, kjer najdemo podatke o CIO. 231 Države lahko omogočijo zagotavljanje informacij o posebnih storitvah mednarodne družinske mediacije, ki so na voljo v njihovih pristojnostih, tudi prek CKT za mednarodno družinsko mediacijo. Prav tako bi CKT lahko dajale informacije o stroških mediacije, na koga se obrniti glede vprašanj o družinskem pravu in pravnih postopkih, kako zagotoviti pravno veljavnost mediacijskega sporazuma, kako mediacijski sporazum izvršiti. Države bi morale preučiti podporo oblikovanja javno dostopnih seznamov družinskih mediatorjev, kjer bi bili navedeni specializirani mediatorji. V Profilih držav so sedaj po HKU navedeni razpoložljivi seznami mediatorjev za nekatere pravne sisteme in organi, pri katerih je mogoče te sezname dobiti. Ni pa centralnega 224 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 82 in Primerjaj Staudinger A., Kindesentführung, str. 448; Paul C. in Kiesewetter S., Mediation, str. 4ff; Sievers B. in Benisch S., Mediation, str Nemčija, Avstralija, Združene države Amerike, Francija, Pakistan. 227 Primer Danske in Francije. 228 Povzeto po: HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 15, 17, 27, 29, 33, 35,39, 55, 62, 69 in Internationaler Sozialdienst (v nadaljevanju: ISD), The German Branch of International Social Service ISD im Deutschen Verein für öffentliche und private Fürsorge e.v., Berlin-Mitte. 230 Bundesamt für Justiz, Zentrale Behörde, Bonn. 231 URL: ( ). Stran 70 od 117

71 seznama. 232 Prav tako nimajo tega podatka navedenega vse države v Profilu držav HCCH. V primeru, ko je za CKT za mednarodno družinsko mediacjo imenovan zunanji organ, je treba z ustreznimi ukrepi preprečiti navzkrižje interesov, 233 zlasti če ta organ tudi sam zagotavlja storitve mediacije. 234 Naloge CKT, ki jih morajo vzpostaviti države za mednarodno družinsko mediacijo in ki naloge izvršujejo neposredno ali prek posrednika: - opravljati vlogo CKT za posameznike in hkrati delovati kot omrežje za mediatorje, ki delujejo na področju čezmejnih družinskih sporov; - zagotavljati informacije o storitvah družinske mediacije, ki so na voljo v zadevni državi, kot so: seznam družinskih mediatorjev vključno s kontaktnimi podatki in informacijami o njihovem usposabljanju, znanju jezikov ter izkušnjah; seznam organizacij, ki zagotavljajo storitve mediacije v mednarodnih družinskih sporih; informacije o stroških mediacije; informacije o uporabljenih/razpoložljivih modelih mediacije in informacije o tem, kako se mediacija izvaja, kakor tudi o temah, ki se lahko obravnavajo v mediaciji; - zagotavljati informacije, ki pomagajo izslediti drugega roditelja/otroka v zadevni državi; - zagotavljati informacije o tem, kam se obrniti za svetovanje o družinskem pravu in pravnih postopkih; - zagotavljati informacije o tem, kako zagotoviti zavezujoč mediacijski sporazum; - zagotavljati informacije o izvrševanju mediacijskega sporazuma; - zagotavljati informacije o morebitni podpori, ki je na voljo za zagotavljanje dolgoročne učinkovitosti mediacijskega sporazuma; - spodbujati sodelovanje med različnimi strokovnjaki z mrežnim povezovanjem, programi usposabljanja in izmenjavo najboljših praks; - v skladu z načelom zaupnosti redno zbirati in javno objavljati informacije o številu in naravi primerov, ki jih obravnavajo CKT, 235 sprejetih ukrepih in rezultatih vključno z rezultati mediacije, če so znani. 236 Stalni urad HCCH mora biti obveščen o ustreznih kontaktnih podatkih CKT vključno s poštnim naslovom, telefonsko številko, e-poštnim naslovom in imeni odgovornih oseb, ter o tem, katere jezike govorijo. 237 Zahtevki za informacije ali pomoč, naslovljeni na CKT, morajo biti hitro obdelani. 238 CKT mora, če je izvedljivo, objaviti pomembne 232 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 38 in Navzkrižje interesov ali»nasprotje interesov«so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Tako 12. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-UPB2), UL RS, št. 69/ HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str To se bi lahko objavljalo na spletni strani HCCH. Informacije s strani CKT bi morale biti posredovane ažurno. 236 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str Države bi morale te podatke javljati ažurno. Skozi raziskovanje za to magistrsko nalogo je bilo ugotovljeno, da države nove informacije raznim organizacijam posredujejo zelo različno. Ene države posredujejo informacije z letnimi zamiki! Na primer Slovenija in posodobitev Profila države pri HCCH. 238 V primeru ustanovitve CKT pri slovenskem CIO bi to pomenilo nujo po novi zaposlitvi osebe na slovenskem CIO. Stran 71 od 117

72 informacije o storitvah mediacije na svoji spletni strani v uradnem jeziku in v angleščini ali francoščini. Če CKT tega ne more storiti, lahko informacije, ki jih prejme CKT, na spletu objavi Stalni urad. 239 CKT mora izboljševati in utrjevati čezmejno sodelovanje v zvezi s sporazumnim reševanjem mednarodnih družinskih sporov s spodbujanjem sodelovanja med različnimi strokovnjaki z mrežnim povezovanjem, programi usposabljanja in izmenjavo najboljših praks. CKT mora zbirati in javno objavljati natančne statistične podatke o obravnavanih primerih ob upoštevanju načela zaupnosti Vpliv mediacije na hitrejše odločanje o vrnitvi otroka s pomočjo Centralnega izvršilnega organa Konvencije se ne ažurirajo hitro, ampak uporaba mediacije v novejših konvencijah kaže težnjo razvoja po mediaciji. Iz navedenega lahko sklepamo, da je uporaba mediacije zaželena tudi pri reševanju primerov iz HKU 241 in BU II bis. 242 K temu napotujejo tudi Smernice. Moderatorji in organizacije, ki zagotavljajo mediacijo v primerih mednarodne ugrabitve otrok, bi morali tesno sodelovati s CIO in sodišči na organizacijski ravni, da bi zagotovili hitro in učinkovito rešitev zadeve. CIO in sodišče, ki mu je primer predložen, morajo biti na primer obveščena o tem, ali se bo v obravnavanem primeru mediacija izvajala ali ne. Enako velja v primerih, ko se mediacija konča ali prekine. Tovrstne informacije je treba čim prej sporočiti CIO in sodišču, ki obravnava primer. Zato je v primerih mednarodne ugrabitve otrok priporočljivo tesno sodelovanje med CIO in ponudniki specializiranih storitev mediacije na upravni ravni. V Nemčiji, kjer je CIO sklenil pogodbo o sodelovanju s specializirano mediacijsko organizacijo MiKK e.v., med drugim določa pogoje za hitro izmenjavo informacij na organizacijski ravni. 243 V kolikor bi CIO sam izvajal tovrstne postopke mednarodne mediacije, odpade problem izmenjave informacij o zadevi med moderatorji oziroma organizacijami in CIO. V slednjem ostane še nujnost tesnega sodelovanja med CIO in sodišči na organizacijski ravni. Nekateri CIO, na primer na Danskem in v Franciji, izvajajo brezplačno mediacijo v primerih mednarodnega protipravnega odvzema otroka po HKU. S tem preprečijo, da bi stroški ovirali mediacijo ali preprečili uporabo mediacije. Pri nas pravna pomoč krije stroške mediacije v teh primerih HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str Neupoštevanje HKU, ki povzroči škodo zadevnim otrokom, je ena glavnih težav, zoper katere je treba pri uporabi mediacije določiti zaščitne ukrepe. Tako: Vigers S., Mediating, str Prav tako: Duncan William, Internationales Symposium zu Kindesentziehungen (Mednarodni simpozij o ugrabitvi otroka), Zakaj je mediacija pomembna?, , Berlin. Ducan na simpoziju govori o tem, zakaj je mediacija pomembna pri HKU. URL: ( ). 243 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str. 49. Stran 72 od 117

73 Če fizična pristnost obeh strank na mediacijskem srečanju ni ustrezna ali izvedljiva, je treba razmisliti o mediaciji na daljavo in posredni mediaciji. S sodobno tehnologijo je mogoče virtualna osebna srečanja izvesti relativno enostavno. 245 V nekaterih državah, kot je Avstralija, so se v zadnjih letih zaradi obsežnega geografskega ozemlja hitro razvile storitve mediacije na daljavo, in sicer prek telefona, video povezave ali spleta (imenovano tudi spletno reševanje sporov ODR). 246 Mediacija ima nedvoumno močen vpliv na hitrejše odločanje o vrnitvi otroka. Prepreči dolgotrajne postopke pred sodišči in omogoči, da se»bivša družina«razide v dialogu, kar prepreči nadaljnje komplikacije pri izvedbi dogovorov, ki so se sklenili na mediaciji. To pomeni, da so vse stranke postopka zmagovalci in s tem se omogoča večji obseg spoštovanja doseženih dogovorov in njihovo izvedbo. Pri izvedbi mediacije pa prav tako hitro in učinkovito ukrepanje CIO oziroma CKT omogoča hitrejši potek postopka. Vse navedeno ima rezultat v hitrejšem odločanju o vrnitvi otroka. V odgovorih, ki jih je CIO podal na postavljena vprašanja, 247 je razbrati, da slovenski OO v postopkih mediacije ne sodeluje in je družinska mediacija organizirana v okviru sodišč. Glede potrebe po ustanovitvi CKT pa se je slovenski CIO izrekel:»glede na to, da je v RS družinska mediacija določena le v okviru sodnih postopkov (pristojnost za zakonodajo na področju družinske mediacije je na Ministrstvu za pravosodje), OO na tem področju nima pristojnosti«. Vprašanje se je glasilo:»ali menite, da je za boljše izvajanje mediacije potrebno ustanoviti CKT za mednarodno družinsko mediacijo? Ali menite, da bi lahko bil to CIO? Pod kakšnimi pogoji?«žal odgovor ni popoln in res bi bilo zanimivo izvedeti mnenje CIO glede ustanovitve CKT, za katero menim, da je nujno potrebna. Prav tako ni bilo odgovora na vprašanje glede njihovega menja o primernosti nadgradnje delovanja CIO s CKT za izboljšanje hitrosti v postopkih mednarodnega protipravnega odvzema otrok: če ne, zakaj ne, in če da, kako. 245 Glede uporabe tehnologije v mednarodni družinski mediaciji glej na primer Kucinski M., The Pitfalls, str. 297 in nasl. ter str. 312 in nasl. 246 HCCH, Stalni urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, str Odgovori MDDSZ, Direktorata za družino, z dne Stran 73 od 117

74 4. POSTOPEK ODLOČANJA O VRNITVI OTROKA IN IZVRŠITEV PRAVNOMOČNE ODLOČBE Če starši živijo skupaj, običajno skupaj izvajajo starševsko odgovornost do svojih otrok. V primeru prenehanja življenjske skupnosti ali razveze se morajo starši sporazumno ali prek sodišča odločiti, kako bodo izvajali svojo odgovornost v prihodnosti. Vendar pa je eno od glavnih tveganj, ki mu je izpostavljen otrok v primerih prenehanja življenjske skupnosti ali razveze, to, da ga eden od roditelja odpelje iz njegove države običajnega prebivališča. Negativne posledice starševske ugrabitve otroka za samega otroka in tudi za zapuščenega roditelja so dovolj velike, da so bili sprejeti ukrepi tako na mednarodni ravni kot na ravni EU. 248 Podlaga za sprejetje uredb, ki so v državah članicah neposredno uporabne in pomenijo oblikovanje skupnega postopkovnega prava EU, je Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti. 249 Ker (še) ni nekega enotnega oziroma skupnega procesnega prava EU, mora njegovo izvajanje zagotoviti vsaka država članica posebej. Če posameznik želi uveljavljati pravice, ki izhajajo iz tega prava, se mora obrniti najprej na nacionalno sodišče. Nacionalna sodišča so torej bistveni gradnik pravnega sistema Evropske skupnosti, naloga sodnikov, ki odločajo v zadevah s skupnostno (evropsko) razsežnostjo, pa je, da uporabijo pravo EU v veljavni različici in v skladu z razlago SEU. 250 Kadar gre za ugrabitev otroka iz ene države članice EU v drugo, se uporabijo določbe BU II bis, pri čemer veljajo tudi določbe HKU. Kadar pa gre za ugrabitev iz države izven EU, ki je podpisnica HKU, v državo članico EU ali obratno, pa veljajo določbe HKU. Vse preostale primere rešujejo bilateralne konvencije ali druge diplomatske rešitve Pravna pravila Eden od glavnih ciljev BU II bis je preprečevanje ugrabitev otrok med državami članicami in zaščita otrok pred njihovimi škodljivimi učinki z vzpostavitvijo postopkov za zagotovitev takojšnje vrnitve otroka v državo članico, v kateri je imel neposredno pred ugrabitvijo običajno prebivališče. BU II bis dopolnjuje HKU. BU II bis določa, da mora sodišče, pri katerem je bil vložen zahtevek za vrnitev otroka, izdati sodno odločbo najpozneje v šestih tednih po vložitvi zahtevka. Sodiščem držav članic ne uspe vedno izpolniti tega roka. Leta 2008 je bilo v šestih tednih rešenih 15 % zahtevkov med državami članicami. V primerih neskladnosti med odločbo, da se otrok ne vrne, ki jo izda sodišče države članice, v katero je bil otrok ob ugrabitvi odpeljan, in poznejšo odločbo o vrniti, ki jo sprejme sodišče izvora, BU II bis zagotavlja odločitev v korist slednje, da se zagotovi vrnitev otroka. Če jo potrdi sodišče izvora, se za odločbo o vrnitvi uporablja odprava eksekvature, 252 kar pomeni, da je takoj priznana in izvršljiva v 248 Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru o uporabi BU II bis, str UL C 326, , str Povzeto po: Roblek J., Uporaba, str Povzeto po: Strašek D. M., Starševska, str Eksekvatura: ukaz ali dovoljenje za izvršitev, na primer sodbe. Vir: Adlešič G. et al, Veliki, str Stran 74 od 117

75 državi članici, v katero je bil otrok ob ugrabitvi odpeljan, ni treba razglasiti izvršljivosti in ne obstoja možnost nasprotovanja njenemu priznanju. 253 Za odreditev vrnitve otroka je potrebno dokazati, da je z dejanjem mednarodnega protipravnega odvzema otroka kršena pravica do skrbi zanj. Kršitev omenjene pravice je navedena v 3. členu HKU. 254 Pomembna je tudi določba, po kateri ni nujno potrebno, da pravica do skrbi za otroka izvira iz sodne ali upravne odločbe. Zadostuje, da je določena v zakonu, ki ureja vprašanja družinskega prava in starševske odgovornosti, če je torej zasnovana ipso iure. 255 CIO države pogodbenice, v kateri se otrok nahaja, ukrene ali odredi, da se stori vse potrebno, da bi se zagotovila prostovoljna vrnitev otoka, 10. člen HKU. Sodni ali upravni organ zaprošene države mora odrediti takojšnjo vrnitev otroka, ko ugotovi, da je otrok nezakonito odpeljan ali zadržan v smislu 3. člena HKU in če je na dan začetka postopka preteklo manj kot leto dni, odkar je bil otrok nezakonito odpeljan ali zadržan, 1. odstavek 12. člena HKU. Če je postopek začet po preteku enoletnega roka, pristojni organ pogodbenice, v kateri se otrok nahaja, prav tako odredi vrnitev otroka, razen če se dokaže, da se je otrok prilagodil novemu okolju, 2. odstavek 12. člena HKU. 256 Ko sodišče države članice s strani osebe, institucije ali drugega organa, ki ima pravico do varstva in vzgoje otroka, prejme zahtevo za vrnitev ugrabljenega otroka 257 v skladu s HKU, uporabi pravila BU II bis. 258 Postopka izvršitve ne ureja BU II bis, ampak nacionalna zakonodaja, kot je navedeno v 47. členu BU II bis, je ključna, da nacionalni organi uporabijo pravila, ki zagotavljajo učinkovito in hitro izvrševanje sodnih odločb, izdanih v skladu z BU II bis, da ne ogrozijo njenih ciljev. Hitro izvrševanje je pomembno v zvezi z vrnitvijo otroka po ugrabitvi, v zvezi s čimer je bil postopek eksekvature odpravljen na podlagi BU II bis, da bi se postopek pospešil. 259 V 47. členu BU II bis je določeno, da mora biti sodna odločba, ki jo izda sodišče druge države članice in je razglašena za izvršljivo v državi članici izvršitve, izvršena pod enakimi pogoji, kot če bi bila izdana v državi članici izvršitve. Sodišča morajo pri uporabi določb 2. točke 47. člena BU II bis, v skladu s katerimi se sodna odločba, izdana v eni državi članici, izvrši v drugi»pod enakimi pogoji, kot če bi 253 Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru o uporabi BU II bis, str. 12 in Šušteršič M., Civilnopravni, str Bordaš B., Porodičnopravni, str Šušteršič M., Civilnopravni, str. 57 in Čeprav je MDDSZ tisti organ, ki predlog pošlje na pristojno sodišče, pa MDDSZ ni predlagatelj, ampak je to vselej tisti od staršev otroka, ki zahteva njegovo vrnitev. V eno od zadev je sodišče prve stopnje, kot predlagatelja štelo MDDSZ in mu tudi naložilo plačilo stroškov postopka, vendar je Višje sodišče v Mariboru nato v odločbi III CP 1721/2010 pojasnilo, da ima CIO po HKU zgolj vlogo koordinatorja med pristojnimi organi v državah pogodbenicah in z namenom začetka sodnega postopka za vrnitev otroka zgolj pošlje vlogo prosilca sodišču (7. člen HKU). Odločilo je, da je lahko predlagatelj postopka samo prosilec oziroma oseba, ki ima pravico do varstva in vzgoje otroka. Za umik ni potrebno soglasje MDDSZ, pav pa je, da sodišče MDDSZ o tem obvesti. Vir: Končina P. M., Mednarodna, str Šušteršič M., Civilnopravni, str Evropska komisija, Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj IIa, str. 69. Stran 75 od 117

76 bila izdana v tej državi članici«, pazljivo upoštevati zelo stroge omejitve, ki izhajajo iz določbe, in ne smejo dvomiti o odločbi sodišča izvora ali jo zaobiti. Dejansko lahko izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici»pod enakimi pogoji«, kot če bi bila izdana v državi članici izvršitve, zadeva le podrobne postopkovne pogoje, v skladu s katerimi mora potekati vrnitev otroka, in nikakor ne more dati vsebinskega razloga za nasprotovanje odločbi pristojnega sodišča. 260 Navedeno lepo predstavlja primer SEU C- 211/10 PPU Ker postopek izvršitve ureja pravo države članice izvršitve in med nacionalnimi zakonodajami obstojajo razlike, se pojavljajo težave v zvezi z izvrševanjem odločb o starševski odgovornosti. Nekateri nacionalni sistemi ne vsebujejo posebnih pravil za izvrševanje odločb družinskega prava in stranke morajo uporabljati postopke, ki so na voljo za običajne odločbe v civilnih ali gospodarskih zadevah in ne upoštevajo dejstva, da čas na področju starševske odgovornosti teče nepovratno. 261 Uporaba različnih postopkov v državah članicah (na primer v zvezi s pravico do pritožbe, ki začasno odpravlja učinke sodne odločbe) ne more zagotavljati učinkovitega in hitrega izvrševanja sodnih odločb. 262 Zlasti v zvezi z izvrševanjem odločb o vrnitvi v primerih starševske ugrabitve otrok BU II bis določa, da mora potrjeno odločbo o vrnitvi, ki jo je izdalo sodišče izvora, izvršiti država članica pod enakimi pogoji, kot če bi bila izdana v tej državi, in da odločbe ni mogoče izvršiti, če ni združljiva s poznejšo izvršljivo sodno odločbo. Enake določbe o izvrševanju veljajo v zvezi s potrjenimi sodnimi odločbami, ki se nanašajo na pravice do stikov z otrokom, 47. člen BU II bis. 263 Sodišče mora uporabiti najhitrejši postopek, ki ga predvideva nacionalna zakonodaja, in izdati sodno odločbo v šestih tednih po predložitvi zahtevka za vrnitev otroka. Ta rok se lahko preseže samo, če je upoštevanje roka nemogoče zaradi izjemnih okoliščin. V zvezi s sodnimi odločbami, ki odrejajo vrnitev otroka. 11. člen BU II bis v tretji točki ne določa, da so takšne odločbe, ki jih je treba izdati v šestih tednih, izvršljive v enakem roku. Vendar je to edina razlaga, ki bi učinkovito zagotovila uresničitev cilja, da se zagotovi takojšnja vrnitev otroka v strogo določenem roku. Ta cilj je lahko ogrožen, če nacionalna zakonodaja dopušča možnost uporabe pravnih sredstev zoper odločbo o vrnitvi in med tem začasno zadrži izvršitev navedene odločbe, ne da bi določila rok za postopek uporabe pravnega sredstva. Zato si morajo države članice prizadevati, da zagotovijo»izvršljivost«sodne odločbe o vrnitvi, izdane v predpisanem šesttedenskem roku. Način, kako doseči ta cilj, ureja nacionalna zakonodaja. V ta namen se lahko predvidijo različni postopki, na primer: a. nacionalna zakonodaja lahko izključi možnost pravnega sredstva proti odločbi, ki določa vrnitev otroka ali b. nacionalna zakonodaja lahko dovoli možnost pravnega sredstva, vendar zagotovi, da 260 Evropska komisija, Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj IIa, str Glej primerjalno študijo o postopkih uveljavljanja družinskih pravic, ki jo je pripravil T.M.C. ASSER Institut, URL: ( ). 262 Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru o uporabi BU II bis, str Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru o uporabi BU II bis, str. 14. Stran 76 od 117

77 je odločba, ki določa vrnitev otroka, izvršljiva do kakršnega koli pravnega sredstva; c. če nacionalna zakonodaja omogoča vložitev pravnega sredstva in začasno zadrži izvršitev odločbe, države članice uvedejo postopke za: razglasitev izvršljivosti odločbe, če to zahtevajo okoliščine posamezne zadeve in zagotovitev pospešene obravnave pravnega sredstva, da se zagotovi upoštevanje šesttedenskega roka. 264 Pravice do stikov z otrokom in vrnitev otroka po mednarodnem protipravnem odvzemu otroka so neposredno priznane in izvršljive, če so določene v sodnih odločbah, ki so izdane v skladu z določbami 40. člena BU II bis in vsebujejo vsa potrebna dokazila oziroma priloge. Ta postopek pa nosilcem starševske odgovornosti oziroma vsaki zainteresirani stranki ne preprečuje, da zahteva priznanje (ali nepriznanje) in izvršitev sodne odločbe tako, da zahtevajo razglasitev izvršljivosti, če to želijo, 2. odstavek 40. člena BU II bis. Sodna odločba, izdana v državi članici, se v drugih državah članicah prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakršen koli poseben postopek. Zahtevek se predloži na pristojno sodišče v državi članici, v kateri se išče priznanje in izvrševanje. Krajevna pristojnost tega sodišča pa se določi po notranjem pravu države članice. 265 Priznanje sodne odločbe se ne sme zavrniti zaradi razlike v pravu držav članic. Pod izrazom»pravo«se misli tako na kolizijska kot tudi materialna pravila prava države, v kateri se priznanje zahteva. Namen 25. člena BU II bis je, da se omeji in prepreči neupravičena uporaba pridržka javnega reda. V nasprotnem bi lahko država, v kateri se zahteva priznanje, zavrnila priznanje sodne odločbe zgolj zaradi dejstva, da razlog, ki je privedel do odločitve, v njenem nacionalnem pravu ni poznan. 266 Dodaten postopek za razglasitev odločbe za izvršljivo ni več potreben. Krajevna pristojnost sodišča, pri katerem se vloži zahteva za razglasitev izvršljivosti, se določi po kraju običajnega bivališča osebe, proti kateri se zahteva izvršitev ali po običajnem bivališču kateregakoli otroka, na katerega se zahteva nanaša. Kadar ni mogoče najti nobenega od navedenih krajev, se krajevna pristojnost določi po kraju izvršitve. Za postopek vložitve zahteve se uporablja pravo države članice, v kateri se zahteva izvršitev. Vlagatelj zahteve mora na območju pristojnosti sodišča, pri katerem je bila vložena zahteva, izbrati naslov za vročitev in predložiti ustrezne listine, 30. člen BU II bis. Sodišče, pri katerem se vloži zahteva, odloči takoj. Oseba, proti kateri se zahteva izvršitev, v tej fazi postopka nima možnosti podajati kakršnih koli izjav glede zahteve. Njena pravica obrambe je zaščitena z možnostjo vložitve pravnega sredstva, s čimer se zagotovi kontradiktornost postopka. Tuje sodne odločbe pod nobenimi pogoji ni dovoljeno preverjati glede vsebine Evropska komisija, Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj IIa, str Šušteršič M., Civilnopravni, str Sikirić H., Uredba (EZ), str. od 48 do Šušteršič M., Civilnopravni, str. 71 in 72. Stran 77 od 117

78 4.2 Sodna praksa v zvezi z vrnitvijo otroka in izvršitvijo pravnomočne odločbe SEU in ESČP sta v svoji sodni praksi v zvezi z mednarodnim protipravnim odvzemom otroka določila številna načela, pri čemer sta upoštevala zlasti koristi otroka. 268 V praksi še vedno obstojajo ovire v zvezi z dejanskim izvrševanjem odločb o vrnitvi 269 ali z izvrševanjem odločbe o vrnitvi, ki jo je izdalo sodišče države članice, v katero je bil otrok ob ugrabitvi odpeljan na ozemlje te države članice 270 ali z izvrševanjem odločbe o vrnitvi, v kateri je bilo izdano potrdilo in jo je izdalo sodišče izvora v navedeni državi članici. Ker se za postopke izvršitve uporablja pravo države članice izvršitve, se izvrševanje med državami članicami razlikuje. V nekaterih državah članicah lahko postopki izvršitve dejansko trajajo več kot eno leto, saj izvršilna sodišča ponovno preučijo vsebino zadeve, 271 medtem ko je treba odločbe o vrnitvi izvršiti takoj. V zvezi s tem je SEU navedlo, da četudi ni namen BU II bis poenotiti vsebinska in postopkovna pravila držav članic, je pomembno, da uporaba nacionalnih pravil ne vpliva na koristne učinke BU II bis. 272 ESČP je prav tako poudarilo, da postopki v zvezi z vrnitvijo otroka in izvršitvijo pravnomočne odločbe, ki vključuje vrnitev otroka, zahtevajo nujno obravnavo, saj ima lahko potek časa nepopravljive posledice za odnose med otrokom in roditeljem, s katerim ne živi. Primernost ukrepa je treba zato oceniti glede na hitrost 273 njegovega izvajanja. 274 Glavni politični cilj EU na področju civilnega procesnega prava je, da meje med državami članicami ne bi smele predstavljati ovire za izvrševanje odločb v civilnih zadevah. Da bi se BU II bis učinkoviteje uporabljala, še posebej na kritičnem področju vrnitve otroka, Evropska komisija pregleduje izvrševanje odločb na tem področju Sodišče Evropske unije SEU je ohranilo načelo, da je cilj BU II bis preprečevanje mednarodnega protipravnega odvzema otrok med državami članicami in doseganje vrnitve otroka takoj po mednarodnem protipravnem odvzemu otroka. Zadeva C 195/08 PPU, Rinau, ZOdl , str. I-05271, točka Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru o uporabi BU II bis, str Pritožbe državljanov se večinoma nanašajo na obremenjujoče postopke izvršitve, dolgotrajne postopke in različne prakse nacionalnih organov. 270 Glej na primer zadeve ESČP: PP proti Poljski, pritožba št. 8677/03, z dne ; Shaw proti Madžarski, pritožba št. 6457/09, z dne ; Raw proti Franciji, pritožba št /11, z dne Določbe o izvrševanju v nekaterih državah članicah na primer dovoljujejo vložitev pritožb zoper naloge za izvršbo. 272 SEU: C-195/08 PPU, z dne , točka Glej na primer zadeve ESČP: Shaw proti Madžarski, pritožba št. 6457/09, z dne , in Raw proti Franciji, pritožba št /11, z dne Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru o uporabi BU II bis, str Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru o uporabi BU II bis, str Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru o uporabi BU II bis, str. 12. Stran 78 od 117

79 SEU je v zadevi C-211/10 PPU, Povse, ZOdl , str. I-06673, točka 73 je navedlo, da je namen BU II bis zagotoviti hitro vrnitev otroka in da zoper izdajo potrdila sodišča izvora v zvezi z njegovo odločbo o vrnitvi ne more biti vložena pritožba in edini tožbeni razlogi, ki se lahko uporabijo v zvezi s potrdilom, so tisti, katerih namen je doseči njegov popravek ali izraziti dvome o njegovi verodostojnosti v skladu z zakonodajo države članice izvora, 2. odstavek 43. člena BU II bis. 277 SEU je v svoji sodni praksi okrepilo položaj sodišč izvora. V skladu s tem na sodiščih države članice izvršitve ni mogoče uveljaviti nobenega tožbenega razloga za izpodbijanje izvršitve potrjene odločbe o vrnitvi in poznejša izvršljiva sodna odločba se lahko nanaša le na sodno odločbo, ki jo je izdalo sodišče izvora. Poleg tega so le sodišča izvora pooblaščena za preučitev izzivov v zvezi z njihovo pristojnostjo, zahtevkom za začasen odlog izvršitve potrjene odločbe o vrnitvi in spremembo okoliščin po izdaji potrjene odločbe, ki bi utegnila močno ogrožati dobrobit otroka. To je razvidno v zadevi C-211/10 PPU, Povse, Z Odl , str. I-06673, točke Prav tako sodišče v državi članici izvršitve ne sme nasprotovati izvršitvi potrjene odločbe o vrnitvi iz razloga, da je sodišče izvora morda kršilo določbe o potrdilu, ki se razlagajo v skladu s 24. členom LTP, ki določa pravice otrok, saj se presoja o tem, ali obstoja takšna kršitev v izključni pristojnostni sodišča izvora, kar je ponazorjeno v zadevi C-491/10, Zarraga, ZOdl , str. I ESČP v svoji sodni praksi 278 uporablja podobne argumente. 279 Preprečevanje zamude, ki bi lahko ovirala izvršitev, se odraža v zadevi SEU C-403/09 PPU, Deteček proti Sgueglii , ECR I-12193, točka 47. Če bi v primeru neupravičene premestitve v smislu 11. odstavka 2. člena BU II bis sprememba okoliščin, ki je posledica postopnega dogajanja, kot je otrokova vključitev v novo okolje, zadoščala za to, da bi bilo sodišče, ki ni vsebinsko pristojno za zadevo, pristojno za sprejetje začasnega ukrepa za spremembo ukrepa v zvezi s starševsko odgovornostjo, ki ga je sprejelo sodišče, vsebinsko pristojno za zadevo, bi vsaka zamuda v postopku izvršitve v zaprošeni državi članici prispevala k ustvarjanju razmer, ki bi prvemu sodišču omogočile, da ovira izvršitev sodne odločbe, ki je bila razglašena za izvršljivo. Taka razlaga te določbe bi omajala BU II bis. 280 SEU je navedlo, da kadar sodišče v državi članici izvora otroka po odločbi, da se otroka ne vrne, izdani v drugi državi članici, v katero je bil otrok premeščen ali v kateri je bil zadržan, izda odločbo, ki zahteva vrnitev otroka. Sodišča v navedeni drugi državi ne morejo preveriti navedene odločbe, da bi preprečila njeno izvršitev, zadeva C-195/08 PPU, Inga Rinau, ECR I , točka 48. SEU je menilo celo, da tega ni mogoče narediti niti, če obstojajo dokazi, da potrdilo, ki ga je izdalo sodišče na podlagi 42. člena BU II bis, vsebuje napačno izjavo, kar se odraža v zadevi C-491/10 PPU, Aguirre Zarraga proti Pelzu , ECR I Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru o uporabi BU II bis, str ESČP: Povse proti Avstriji, pritožba št. 3890/11, z dne , v točki Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru o uporabi BU II bis, str Evropska komisija, Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj IIa, str Evropska komisija, Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj IIa, str. 69 in 70. Stran 79 od 117

80 4.2.2 Evropsko sodišče za človekove pravice ESČP je odločilo, da morajo države članice po ugotovitvi, da je bil otrok neupravičeno premeščen, z ustreznimi in učinkovitimi prizadevanji zagotoviti vrnitev otroka. Slednje se jasno ponazarja v številnih primerih ESČP: Šneersone in Kampanella proti Italiji (pritožba št /09) , v točki 85 (iv); Iglesias Gil in A.U.I. proti Španiji (pritožba št /00) ; Ignaccolo-Zenide proti Romuniji (pritožba št /96) ; Maire proti Portugalski (pritožba št /99) ; PP proti Poljski (pritožba št. 8677/03) in Raw proti Franciji (pritožba št /11) Odsotnost takšnih prizadevanj pomeni kršitev pravice do družinskega življenja, kot je določena v 8. členu EKČP. 282 V določenih primerih je ESČP tudi odločilo, da lahko vrnitev otroka pomeni kršitev 8. člena EKČP, če je ugotovilo, da zaprošeno sodišče ni v zadostni meri upoštevalo resnosti težav, ki bi jih otrok verjetno imel, če bi se vrnil v svojo državo izvora, ali da zaprošeno sodišče ni moglo na podlagi informacij ugotoviti, če je obstajalo tveganje v smislu b. točke 13. člena HKU ni izvedlo učinkovite preiskave trditev vlagatelja v skladu z b točko 13. člena HKU. Primeri so odločitve Šneersone in Kampanella proti Italiji (pritožba št /09) , točka 95; B proti Belgiji (pritožba št. 4320/11) , točka 76; X proti Latviji (pritožba št /09) , točka ESČP je poudarilo, da postopki v zvezi z vrnitvijo otroka vključno z izvršitvijo pravnomočne odločbe, ki vključuje vrnitev otroka, zahtevajo nujno obravnavo. Potek časa lahko pripelje do nepopravljivih posledic za odnose med roditeljem in otrokom, s katerim otrok ne živi. Primernost ukrepa je treba zato presoditi glede na hitrost njegovega izvajanja. 284 V zadevah, ki vključujejo otroke, je treba ravnati hitro, ker je v korist zadevnega otroka, 285 da se vprašanja v zvezi z njegovo prihodnostjo rešijo čim hitreje, da se zmanjša negotovost, ki nastane v primerih poveznih z nezakonito premestitvijo in zadržanjem otrok Povzeto po: Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o uporabi BU II bis, str. 12. Glej prav tako: Evropska komisija, Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj IIa, str Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru o uporabi BU II bis, str ESČP: Ignaccolo-Zenide proti Romuniji, pritožba št /96, z dne ; ESČP: Maire proti Portugalski, pritožba št /99, z dne ; ESČP: PP proti Poljski, pritožba št. 8677/03, z dne , in novejšo ESČP: Raw proti Franciji, pritožba št /11, z dne O tem, da se zadeve morajo reševat v korist zadevnega otroka ter da naj začnejo organi različnih držav sodelovat enotno, govori tudi Schmollack Simone, Kommentar Sorgerecht in Europa, Nicht ohne meine Kinder, Wenn sich binationale Paare trennen, lassen Elternteile mitunter ihre eigenen Kinder entführen. Es wird Zeit, dass die europäischen Behörden kooperieren:» egal ob in Italien, Deutschland, Malta oder Schweden sollte es in erster Linie ums Kindeswohl gehen.«. Dostopno na: ( ). 286 Glej na primer ESČP: Iosub Caras proti Romuniji, pritožba št. 7198/04, z dne ; ESČP: Deak proti Romuniji in Združenemu kraljestvu, pritožba št /05, z dne in ESČP: Raw proti Franciji, pritožba št /11, z dne Povzeto po: Evropska komisija, Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj IIa, str. 72. Stran 80 od 117

81 4.3 Vloga Centralnega izvršilnega organa pri upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice za doseganje hitrejših odločitev Oseba, institucija ali drugo telo, ki mu je bila kršena pravica do skrbi za otroka, se lahko s prošnjo obrne na CIO države pogodbenice, v kateri ima otrok običajno bivališče, ali na CIO katerekoli druge države pogodbenice za pomoč pri vrnitvi otroka. 287 CIO, ki sodiščem streže z informacijami o zadevi, v kateri sodišče odloča, bi lahko takrat, ko sodišču preda zadevo ali se sodišče nanj obrne za pomoč, poiskal sodno prakso SEU in ESČP in jo skupaj z ostalim gradivom predal sodišču. V postopkih na sodiščih CIO namreč nima velikega vpliva na to, da bi bil postopek hitrejši. 288 V kolikor pa bi CIO sodišču predložil tudi sodno prakso, ki že obstoja v zadevi, ki je pred sodiščem, bi omogočil hitrejše odločanje sodišča, saj bi zadevni sodnik imel vse potrebne informacije o zadevi in sodno prakso, ki obstoja za zadevni sodni primer. In glede na to, da pri nas ni veliko primerov v zadevah mednarodnega protipravnega odvzema otrok, kar pomeni, da mora sodnik preučiti veliko dokumentacije. Ko do primera pride, bi tovrstna pomoč CIO bila zelo učinkovita. Na zastavljeno vprašanje CIO:»Ali menite, da je dovolj sodne prakse sodišč o sodelovanju CIO v postopkih odločanja o vrnitvi otroka in izvršitvi pravnomočnih odločb, kar zagotavlja hitrost postopkov? Če da, katera se vam zdi najbolj koristna?«odgovor je bil, da predlagajo, da sodno prakso preučim. Menim, da bi moral CIO to sodno prakso poznati in če bi jo, bi jo lahko z lahkoto naštel. Tukaj se postavi vprašanje poznavanja sodne prakse, ki zajema delovanje CIO in posledično sposobnost obvladovanja sodne prakse, ki bi bila ustrezna za primer, ki bi ga obravnavalo sodišče. Glede na navedeno menim, da je slovenski CIO strokovno in kadrovsko podhranjen in bi se lahko za sodno prakso obrnil na EJN-civil ali MMHS. Kljub kadrovski in strokovni nezadostnosti CIO menim, da bi bilo tudi sedaj mogoče izvesti pomoč sodiščem glede sodne prakse s strani CIO s pomočjo omenjenih institucij. Seveda pa bi bila bolj učinkovita zagotovitev sodelovanja sodnika v CIO, kot je bilo že omenjeno v magistrski nalogi, po vzoru Nemčije. Na vprašanje:»ali je možno uporabiti sodno prakso SEU in ESČP za nadgradnjo delovanja CIO pri postopkih odločanja o vrnitvi otroka in izvršitvi pravnomočnih odločb in katera se vam zdi najbolj koristna?«, ni bilo odgovora, kar potrjuje navedeno v prejšnjem odstavku. 287 Šušteršič M., Civilnopravni, str Kako menite, da lahko CIO pripomore h hitrejšemu in kvalitetnejšemu postopku odločanja o vrnitvi otroka in izvršitvi pravnomočnih odločb? Odgovor MDDSZ, Direktorata za družino, z dne :»Sodišča so pri odločanju samostojna in neodvisna. OO lahko sodiščem nudi pomoč v obliki podajanja razlinih informacij. Izvršitev sodnih odločb ravno tako poteka skladno z določili slovenske zakonodaje, ki urejajo izvršbo. Pri izvršbi pa OO nima pristojnosti«. Stran 81 od 117

82 SKLEP Iz magistrskega dela je razvidno glede mednarodne in evropske pravne ureditve pri primerih mednarodnega protipravnega odvzema otroka, da se v bodoče lahko pričakujejo za CIO dodatne naloge in obremenitve. Predvsem je to pričakovati za naloge iz HKZO, katere dolžnosti kot OO opravlja CIO, ampak do sedaj še niso imeli nobenega primera. 289 Po HKZO se bodo obravnavali predvsem primeri, v katerih bodo otroci imeli običajno bivališče v tretji državi podpisnici in kadar bodo stari nad 16 let ter ne bodo imeli običajnega bivališča v tretji državi. Prav tako lahko obseg nalog za CIO določi tudi sodna praksa ESČP, ki bo nastajala. EK v svojih členih določa imenovanje OO. Glede na to, da je tematika mednarodnega protipravnega odvzema otroka v celoti obravnavana pri CIO, lahko sklepamo, da bo CIO zadolžen za obveznosti iz EK kot njen OO, ko bo ratificirana s strani RS. Glede delovanja CIO je bilo mogoče ugotoviti, da CIO trenutno ni sposoben sprejeti dodatnih nalog. CIO ob povečanju primerov mednarodnega protipravnega odvzema otrok ne bo mogel uspešno izvajati svojih nalog. Že sedaj se pojavlja problem ob odsotnosti enega zaposlenega, ker zadeve in naloge takrat stojijo. Iz tega in iz primerjave z Avstrijo, kjer si želijo še eno osebo, ki bi bila zaposlena v CIO ob enaki obremenitvi, kot je ta pri slovenskem CIO, sledi, da je CIO v RS preobremenjen ob trenutni kadrovski strukturi in da peša njegova učinkovitost, kar se kaže tudi ob pomanjkanju zagotavljanja nadomeščanja. Menim, da ima slovenski CIO premalo možnosti za izobraževanja in premalo strokovnjakov, ki bi se nenehno ukvarjali s problematiko mednarodnega protipravnega odvzema otrok glede na avstrijski in švicarski CIO. Upravičeno bi se lahko razmišljalo o dodatni zaposlitvi pravnega strokovnjaka, ki bi imel določene izkušnje na področju mednarodnega protipravnega odvzema otrok. Slovenski CIO je kadrovsko in strokovno podhranjen in v takšnem stanju ni sposoben prevzeti dodatnih nalog za izvrševanje svojega poslanstva pri primerih mednarodnega protipravnega odvzema otrok. Ob povečanju nalog in dodatni zaposlitvi bi se finančna sredstva zagotovila v okviru proračuna za MDDSZ, kar pomeni, da o finančni podhranjenosti ne moremo govoriti. Ob preučitvi sodelovanja CIO z drugimi institucijami se lahko izpostavijo določene ugotovitve: - Pri sodelovanju med sodišči in CIO se ugotovi, da bi se ga dalo izboljšati. Predvsem menim, da bi se ga dalo izboljšati z določeno večjo stopnjo aktivnega pristopa med samimi organi in zavestjo o pozitivnih rezultatih kot posledici aktivnega sodelovanja. Prav tako pa z rešitvijo kadrovske stiske pri CIO. - Uvedba sodobnejših komunikacijskih oblik za hitrejšo izmenjavo podatkov, na primer Skype ali Jitsi video konference; zvočni prenosi podatkov s pomočjo Google talka ali Voice; FB in Twitter možnosti prenosa pisnih podatkov ter pogovorov s predstavniki organov ali fizičnimi strankami, predvsem tistimi, ki so v tujini. 289 Odgovor MDDSZ, Direktorata za družino, z dne Stran 82 od 117

83 - Zavest slovenskih sodišč, da je CIO pomemben organ pri reševanju mednarodnih protipravnih odvzemov otrok in da je s strani CIO zagotovljena določena pomoč, strokovnost je očitno prisotna, zato bi morala sodišča izvajati koriščenje uslug CIO v večjem obsegu. - Iz odgovorov sodišč je razbrati, da se v primeru mednarodnega protipravnega odvzema otroka obrnejo na CIO za določen obseg pomoči, sodišča pa bi morala povečati zahteve po pomoči s strani CIO. - Sodišča so mnenja, da so določena pravna pravila glede sodelovanja CIO s sodišči, toda nadaljnje pravno urejanje na tem področju ni potrebno. Menim, da bi implementacija HKU in BU II bis v zakonodajo RS vseeno prinesla določene možnosti za rešitve glede sodelovanja organov s CIO. - Sodišča ne vidijo nalog, ki bi jih v danem trenutku lahko namesto njih opravljal CIO ob nalogah, ki jih CIO že opravlja za sodišča. Menim, da je institut mediacije možnost nadgradnje oziroma odvzem nalog sodiščem, ki bi se izvajala izven pristojnosti sodišč pri CIO. CIO pa bi lahko nalogo mediacije zaupal zunanjemu izvajalcu, ki bi bil za to specializiran, po vzoru Nemčije. S tem ukrepom bi se bistveno lahko razbremenila sodišča in povečala hitrost postopkov v reševanju zadev mednarodnega protipravnega odvzema otrok. - Na hitrost postopkov na sodiščih konkretno CIO ne morejo vplivati in imajo omejeno vlogo, nudijo lahko samo hitro nudenje podatkov, za katera jih sodišča zaprosijo. - Potrebna je vzpostavitev sodelovanja CIO z Mediatorjem Evropskega parlamenta, ker se CIO lahko obrne direktno nanj za razno pomoč v primeru mednarodnega protipravnega odvzema otroka. - Boljše in hitrejše sodelovanje CIO z HCCH, kot je na primer le posodobitev Profila države RS na spletni strani HCCH. Malomarnost, da se ne posodobi odraža odnos države do problematike, zato je posodobitev nujno potrebna. Nadgradnja v postopkih odločanja o vrnitvi otroka in izvršitvi pravnomočne odločbe prek CIO se kaže predvsem v učinkovitem sodelovanju s sodišči. Svetovanje je zelo pomemben element, kot smo videli tudi iz anketnega odgovora sodišč, da se sodišča na CIO obračajo tudi za mnenje glede postopkov. Učinkovitost sodelovanja CIO z ostalimi institucijami in posamezniki se bi dalo izboljšati. Predvsem z večjo aktivnostjo udeleženih v postopkih, vpeljavo sodobnih komunikacijskih danosti, ki so v tem času na voljo, in ustrezni kadrovski nadgradnji CIO. Učinkovitost pa bi bila še efektivnejša, če nadgradimo delovanje CIO. HCCH bi lahko oblikovala določene smernice po vzoru že obstoječih Smernic, ki zadevajo mediacijo, ampak te smernice bi bile za sodelovanje CIO z ostalimi institucijami v reševanju zadev mednarodnega protipravnega odvzema otrok. Pri oblikovanju smernic glede sodelovanja bi se lahko v oblikovanje le-teh vključila EJNcivil in ostali mednarodni akterji na tem področju. Prav tako bi lahko CIO podali že obstoječo prakso sodelovanja z institucijami (na primer, kot je povedalo OZCE, da je do CIO vzpostavilo sodelovanje, ker ni veliko pravnih pravil na tem področju). Te prakse sodelovanja bi se lahko raziskale in bi se izluščili dobri modeli ter se dali kot neke vrste priporočila vsem, ki sodelujejo na področju mednarodnega protipravnega odvzema otrok. Stran 83 od 117

84 Ustanovitev CKT pod okriljem CIO, ki bi lahko izvajala»mediacijo zunaj sodišča«, je primer nadgradnje delovanja CIO. Navedeno bi se lahko izvajalo kot v primeru Švice ali Nemčije. Posledično lahko to potegne za seboj implementacijo mednarodnih konvencij v slovensko zakonodajo. Takšen postopek bi omogočili tudi določitev pravil sodelovanja CIO z ostalimi institucijami, kar bi nedvoumno vplivalo na učinkovitost CIO. Je pa izvedba tovrstnega ukrepa dolgotrajna in zahteva veliko natančnost ter preučitev celostnega problema mednarodnega protipravnega odvzema otroka, katerega reševanje je, kot je bilo v magistrski nalogi predstavljeno, zajeto v raznih mednarodnih aktih. Tovrstno normiranje bi potegnilo za seboj tudi celotno reorganizacijo slovenskega CIO v smislu kadrovske in finančne slike. Predvsem bi se moralo v slovenskem CIO zagotoviti nove zaposlitve, kar pripelje skupaj z nalogami do večje finančne porabe za organ. Pomembno pa bi bilo tudi zagotoviti izobraževanja za CIO in bi se nove naloge lahko izvajale na visokem strokovnem nivoju. Če bi se izvedla reorganizacija CIO, bi bilo potrebno razmišljati in v novi kadrovski strukturi zagotoviti tudi sodelovanje sodnikov, ki imajo izkušnje na področju mednarodnega protipravnega odvzema otroka, kot imajo to zagotovljeno v Nemčiji. S tem ukrepom bi se zagotovila večja učinkovitost, večja strokovnost in tudi možnost učinkovitejšega sodelovanja CIO s sodišči, kar bi bila posledica poznavanja rokovanja s sodelovanjem sodišča sodnika, ki bi bil delno zaposlen tudi v CKT oziroma CIO, ki bi izvajal tudi CKT in preostale naloge iz vseh mednarodnih konvencij in aktov, ki obravnavajo mednarodni protipravni odvzem otroka, pa naj bo to pri MDDSZ ali pri Ministrstvu za pravosodje. Pomembno je, da se naloge izvajajo pri enem nosilcu in niso razkropljene po več uradih oziroma različnih nosilcih. Ratifikacija EK, katere predmet so pogoji za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, ki se zadevajo varstvo in vzgojo otrok, in prav tako pristop RS h KOS, ki vsebuje obsežen del členov, ki predstavljajo vsebine o izvrševanju odločb o stikih in izvršilnih sredstvih, bi bil odločilni korak za izboljšanje varnosti otrok v primeru mednarodnega protipravnega odvzema otroka. RS v svojih predpisih žal še ni oblikovala zahtevanih sredstev iz KOS, zato k njej še ne more pristopiti. Upoštevanje navedenega in sodne prakse SEU in ESČP bi bil odločilni preboj k boljšemu pravnemu varstvu otrok in ključ do hitrejših postopkov. Glede na vedno več nacionalno mešanih zakonskih skupnosti in na trenutno dogajanje priseljevanja v EU menim, da je potrebno nujno izboljšati učinkovitost delovanja slovenskega CIO, ker se bo število mednarodnih protipravnih odvzemov otrok povečalo. Stran 84 od 117

85 DELOVNI ŽIVLJENJEPIS KANDIDATA Rojena sem v Slovenj Gradcu 24. marca Po končani osnovni šoli sem se vpisala na Srednjo ekonomsko šolo v Mariboru in bila Zoisova štipendistka. Izobraževanje sem nadaljevala na Pravni fakulteti v Mariboru, smer Javno pravo, kjer sem septembra 2007 diplomirala pri doc. dr. Renatu Vrenčurju na temo Kataster zemljišč in zemljiška knjiga razlikovanje nepremičninskih evidenc. V tretjem letniku dodiplomskega študija sem bila v zimskem semestru 2004/2005 na študijski izmenjavi v Nemčiji - Europa Universität Viadrina v Frankfurtu (Oder), kjer sem uspešno opravila šest izpitov. Oktobra 2007 sem se na Pravni fakulteti v Mariboru vpisala na znanstveni magistrski študij Delovnega prava in prava socialne varnosti ter maja 2013 opravila vse predpisane obveznosti pred izdelavo magistrske naloge. Julija 2009 sem pričela opravljati pripravništvo na Mestni občini Slovenj Gradec v Uradu za pripravo projektov in občinske redarske službe Mestne občine Slovenj Gradec Organ skupne občinske uprave občin: Mislinja, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica in Mestne občine Slovenj Gradec, Urad za pripravo projektov. Po 10-mesečnem pripravništvu sem se zaposlila v Uradu za pripravo projektov za določen čas, to je 12 mesecev. Od aprila 2011 sem v Uradu za pripravo projektov zaposlena za nedoločen čas. Od meseca septembra 2011 dalje opravljam delo iz pristojnosti Urada za pripravo projektov na območju Občine Radlje ob Dravi, na sedežu Občine Radlje ob Dravi, od meseca maja 2015 naprej v nazivu Višji svetovalec za pripravo projektov. V mesecu decembru 2009 sem bila na usposabljanju za imenovanje v naziv na Ministrstvu za javno upravo, leto kasneje v mesecu marcu sem opravila strokovni izpit iz Splošnega upravnega postopka ZUP na Pravni fakulteti v Mariboru. Sodelovala sem pri lokalnih volitvah 2010 in 2014 kot podpredsednica Občinske volilne komisije Občine Podvelka in se v avgustu 2014 udeležila usposabljanja za informacijsko podporo izvedbe rednih lokalnih volitev v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Pri svojem delu sem se udeleževala seminarjev: Upoštevanje Zakona o splošnem upravnem postopku pri svojem delu (Zavod za razvoj upravne znanosti, oktober 2009); Notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest v državni upravi in upravah lokalnih skupnosti (Ministrstvo za javno upravo, november 2009); Ocenjevanje uradnikov in napredovanja v upravah lokalnih skupnosti in ostala aktualna problematika s tega področja (Skupnost občin Slovenije, januar 2010); Seminar za ISARR program (Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, februar 20011). Od leta 2011 naprej se udeležujem predvsem seminarjev, ki zajemajo črpanje evropskih sredstev iz Strukturnih skladov, na primer Forum Izziv Evrope 2020 Evropski dan (Predstavništvo Evropske komisije, Bled, november 2013); Seminar Strategija razvoja in trženja turizma (Skupnost občin Slovenije, Ljubljana, januar 2014); Intenzivno enodnevno usposabljanje: Financiranje celovitih projektov iz strukturnih skladov EU : Kako z okrnjenimi sredstvi doseči več? (Slovensko društvo evalvatorjev, Fakulteta za upravo in Razvojni center Maribor, Ptuj, april 2014). V letih od 2011 do 2015 sem uspešno prijavila projekte na različne naslove sofinanciranja, spremljala izvedbo in koordinirala akterje: Kolesarske poti v Dravski dolini (Evropski sklad za regionalni razvoj); Rekonstrukcija naselja Klošter, Komunalna Stran 85 od 117

86 ureditev stanovanjske gradnje na Hmelini, Ureditev hodnika za pešce in javne razsvetljave v Vuhredu (Zakon o financiranju občin); Dvig javnega mnenja o vstopu v EU pri državi kandidatki za članstvo prek civilne družbe sistem od spodaj navzgor pri oblikovanju tesneje povezane Evrope (Program Evropa za državljane); Travno nogometno vadišče z namakalnim sistemom Radlje ob Dravi (Fundacija za šport); Investicijsko vzdrževanje LC št Vuhred HE Vuhred z novo avtobusno postajo (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja); Razvaline gradu Mahrenberg (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja); Ureditev okolice cerkve na Sv. Treh Kraljih, ki služi skupnim namenom in potrebam (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Leader); Vsakdanje življenje brez ovir za socialno vključenost invalidov (Program Evropa za državljane); Poslovilni objekt Sv. Anton na Pohorju tipski projekt značilne podeželske arhitekture območja (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja); Geološka tematska pot odsek Remšnik (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Leader); Investicijsko vzdrževanje in izboljšave Osnovne šole Remšnik (Kohezijski sklad); Investicija v nove športne površine in pripadajoče opreme za razvijanje motoričnih sposobnosti predšolskih otrok (Fundacija za šport); Kopalno jezero (Evropski sklad za regionalni razvoj); Investicijsko vzdrževanje LC št Sv. Anton šola Kažir z novo avtobusno postajo (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja); Investicija v igrišče za ulično košarko v Radljah ob Dravi (Fundacija za šport) in drugi. Prav tako sem sodelovala pri številnih projektih, ki niso bili sofinancirani s strani raznih fondov. Sodelovanje je bilo v prijavah, izvedbi ali koordinaciji. Na primer: Otrokom prijazno Unicefovo mesto (Unicef Slovenije); Starosti prijazna občina (Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje); Prijava občine na Mayors for peace (Župani za mir); Gozdna in zgodovinska učna pot Stari grad Radlje ob Dravi (Najboljša tematska pot v letu Zavod za gozdove Slovenije, Turistična zveza Slovenije, GIZ za pohodništvo in kolesarjenje pod častnim pokroviteljstvom predsednika); Certifikat Mladim prijazna občina (Mladinski svet Ajdovščina); Postavitev občinskega sadovnjaka; Saditev trte in drugi. S sklepom Občinskega sveta Občine Podvelka, št / , sem bila imenovana v nadzorni odbor Občine Podvelka za mandat ki sovpada z mandatom Občinskega sveta Občine Podvelka, ki me je imenoval. S sklepom Vlade RS, št /2014/3, sem bila imenovana kot predstavnik ustanovitelja v svet Centra za socialno delo Radlje ob Dravi za mandat štirih let. V mesecu januarju 2015 sem prejela po uspešno zaključenem izobraževanju in pisnem preverjanju znanja certifikat Strokovnjak za pripravo in izvedbo projektov sofinanciranih iz EU sredstev od Založbe Forum Media d.o.o. V mesecu januarju 2016 sem bila z Aktom o imenovanju sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu imenovana za sodnico porotnico navedenega sodišča za dobo petih let. Pri svojem delu se srečujem z raznimi področji zakonodaje: Zakonodaja EU, Zakonodaja javnega naročanja, Zakonodaja o graditvi objektov in razna področna zakonodaja glede na tematiko prijavljanja in izvedbe projektov, kot na primer glede varstva narave, varstva kulturne dediščine, varnosti športnih površin, določil v povezavi s šolstvom in zakonodaja na področju duševnega zdravja. Stran 86 od 117

87 LITERATURA Knjige in članki: 1. Adlešič Gregor et al, Veliki slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana 2002; 2. Bach Albert, Das Haager Kindesentführungsübereinkommen in der Praxis, Zeitschrift für das gesamte Familienrecht (FamRZ), 1997, str ; 3. Bordaš Bernadet, Porodičnopravni odnosi u međunarodnom privatnom pravu, Forum, Novi Sad, 2000; 4. Bucher Andreas, The new Swiss Federal Act on International Child Abduction, Journal of Private International Law, 4 (2), Cambridge 2008, str ; 5. Evropska komisija, Generalni direktorat za pravosodje, Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah Sodelovanje v civilnih zadevah na področju pravosodja v Evropski uniji, Vodnik za osebe, ki delujejo na področju pravosodja, Bruselj, 2014; 6. Evropska Komisija, Poročilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o uporabi BU II bis, Bruselj 2004; 7. Evropska Komisija, Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj IIa, Belgija 2014; 8. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah, službe Komisije, Praktični vodnik za izvajanje nove uredbe Bruselj II, Posodobljena verzija, 1. junij 2005; 9. Galič Aleš, Pristojnost za odločanje v postopkih glede mednarodne ugrabitve otrok med Uredbo Bruselj II in Haaško konvencijo, v: Zbornik v čast Karla Zupančiča, družinsko in dedno pravo pred izzivi prihodnosti, 2014, str ; 10. Gebhardt Evelyne, poslanka Evropskega parlamenta; Mediatorka Evropskega parlamenta za mednarodne starševske ugrabitve otrok, Vmesno poročilo, Bruselj, 2007; 11. Geoffrey Shannon, Child law, Thomson Round Hall, Ireland, 2005; 12. Gole Nejc, Izjemno uspešna slovenska mediacija, v: Delo, Ljubljana, torek, , str. gospodarstvo; 13. Grilc Peter in Ilešič Tomaž, Pravo Evropske Unije, Prva knjiga, Pravna fakulteta in Cankarjeva založba, Ljubljana, 2001; 14. Hague conference on private international law (HCCH), Stalni Urad, Profil države Slovenija, Zadnja posodobitev ; 15. Hague conference on private international law (HCCH), Stalni Urad, Smernice za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije z dne 25. Oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Mediacija, Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu, Nizozemska, 2012; 16. Hopt J. Klaus in Steffek Felix., Mediation Rechtstatsachen, Rechtsvergleich, Regelungen, Hohr Siebeck, Tübingen, 2008; 17. Keese Nina, Die Kindesentführung durch einen Elternteil im europäischen und internationalen Zivilprozessrecht, Universitätsdrucke Göttingen, Universitätsverlag Göttingen, 2011; 18. Kraljić Suzana, Resna nevarnost kot razlog za zavrnitev vrnitve protipravno odpeljanega ali zadržanega otroka, v: Pravosodni bilten, št. 3/2015, str ; 19. Kraljić Suzana, Mednarodna ugrabitev otrok kdaj vrnitev, kdaj zavrnitev, v: Državljanstvo i medunarodno privatno pravo, Haške konvencije, zbornik radova, 2007, str ; 20. Končina Peternel Mateja, Mednarodna ugrabitev otrok, v: Pravosodni bilten, št. 3/2013, str ; Stran 87 od 117

88 21. Kucinski Melissa,»Culture in International Parental Kidnapping Mediations (Kultura v mediacijah v mednarodnih starševskih ugrabitvah)«, Pepperdine Dispute Resolution Law Journal (Pravni vestnik univerze Pepperdine o reševanju sporov), Malibu, 2009, str ; 22. Kucinski Melissa,»The Pitfalls and Possibilities of Using Technology in Mediating Cross-Border Child Custody Cases (Pasti in možnosti uporabe tehnologije v mediaciji v čezmejnih primerih varstva in vzgoje otrok)«, Journal of Dispute Resolution, Missouri, 2010; 23. Lampe Rok, Pravo človekovih pravic: sistem človekovih pravic v mednarodnem, evropskem in ustavnem pravu, UL RS, Ljubljana, 2010; 24. MDDSZ, Direktorat za družino, Poročila o aktivnostih Centralnega izvršilnega organa, od 2007 do 2013; 25. MDDSZ, Direktorat za družino, Statistični podatki (splošno), str. 7; 26. Paul Christoph in Kiesewetter Sybille, Cross-Border Family Mediation International Parental Child Abduction, Custody and Access Cases (Čezmejna družinska mediacija primeri mednarodne starševske ugrabitve otrok ter urejanje varstva in vzgoje ter stikov), Wolfgang Metzner Verlag, 2011; 27. Paul Christoph, Kiesewetter Sybille, Mediation bei internationalen Kindschaftskonflikten, Beck C. H., 1. izdaja, München, 2009; 28. Perenič Anton, Dokumenti človekovih pravic z uvodnimi pojasnili, Društvo Amnesti International Slovenije, Mirovni inštitut, Ljubljana 2002; 29. Rains Robert E., The 1980 Hague Abduction Convention : comparative aspects, Wildy, Simmonds & Hill Publishing, London, 2014; 30. Ramšak Aleška, Otrokove pravice v Evropski uniji, Diplomska naloga, Pravna fakulteta v Mariboru, 2011; 31. Ribičič Ciril, Evropsko pravo človekovih pravic, izbrana poglavja, Pravna fakulteta, Ljubljana, 2007; 32. Roblek Janja, Uporaba uredbe sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (Uredba Bruselj II bis) s praktičnimi primeri in morebitnimi težavami, povezanimi z e-izvršbo, v povezavi z uporabo Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, v: Pravosodni bilten, št. 3/2013, str ; 33. Rozman Helena, Civilnopravni vidik mednarodne ugrabitve otrok, Diplomska naloga, Pravna fakulteta v Mariboru, 2007; 34. Schulz, Andrea, Internationale Regelungen zum Sorge- und Umgangsrecht, Zeitschrift für das gesamte Familienrecht (FamRZ), 2003, str ; 35. Sievers Britta, Benisch Sabine, Mediation in grenzüberschreitenden Sorge- und Um-gangskonflikten Probleme und Perspektiven, Kindschaftsrechtliche Praxis (Kind-Prax), 2005, str ; 36. Sikirić Hrvoje, Uredba (EZ) br. 2201/2003 i hrvatsko međunarodno procesno pravo, Zbornik prispevkov Evropski sodni prostor z mednarodne znanstvene konference na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, 2005; 37. Staudinger Ansga, Kindesentführung und binationale Mediation, Praxis des Internati-onalen Privat- und Verfahrensrechts (IPrax), 2001, str ; 38. Strašek Dodig Mojca, Starševska odgovornost v čezmejnem kontekstu in mednarodna ugrabitev otrok, v: Pravna praksa, Prekrškovno pravo/družinsko pravo, št. 1/2013, str. 29; Stran 88 od 117

89 39. Šušteršič Maja, Civilnopravni vidik mednarodnih ugrabitev otrok, diplomska naloga, Pravna fakulteta v Mariboru, 2005; 40. Vigers Sarah, Mediating International Child Abduction Cases The Hague Convention, Hart Publishing, Oxford, 2011, str. 60; 41. Vigers Sara, Note on the development of mediation, conciliation and similar means, HCCH, Preliminary Document No 5 of October 2006, Hague, 2006; 42. Vlada RS, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Prva obravnava, , EVA: ; 43. Vomberg Wolfgang, Das Haager Übereinkommen über die zivilrechtlichen Aspekte inter-nationaler Kindesentführung ein Buch mit sieben Siegeln?, Familie Partnerschaft und Recht (FPR), 2000, str. 3-6; 44. Vovk Železnik Jadranka [et al.], Otrokove pravice v Evropi, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope pri Narodni in Univerzitetni knjižnici v Ljubljani, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, 1999; 45. Živković Mirko, Poveravanje dece na čuvanje i vaspitanje u međunarodnom privatnom pravu, Institut za pravna i društvena istraživanja, Niš, VIRI Pravni akti: 1. Bundesgesetz über internationale Kindesentführung und die Haager Übereinkommen zum Schutz von Kindern und Erwachsenen (BG-KKE), AS , Bern 2007; 2. Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah, UL RS, št. 56/2008, Ljubljana 2008; 3. Evropska konvencija o otrokovih stikih, KOS, Strasbourg, 1996; 4. Evropska konvencija o priznavanju in izvršitvi odločb o vzgoji in varstvu otrok in o povrnitvi vzgoje in varstva otrok, EK, Luksemburg, 1980; 5. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic, EKUOP, UL RS, št. 86/99, Ljubljana 1999; 6. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, EKČP, UL RS- MP, št. 7/1994, UL RS, št. 33/1994, Ljubljana 1994; 7. Evropska socialna listina, UL RS, št. 24/ MP, št. 7/99; 8. Haaška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok, HKU, UL RS-MP, št. 31/93, Ljubljana 1993; 9. Haaška konvencija o pooblastilih in uporabnem pravu za zašito mladoletnikov, HKZM, Haag, 1961; 10. Haaška konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok, HKZO, UL RS-MP, št. 23/04, Ljubljana, 2004; 11. Kazenski zakonik, KZ-1-UPB2, UL RS, št. 50/12, Ljubljana, 2012; 12. Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah, KOP, UL RS MP, št. 9/92, Ljubljana 1992; 13. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, UL C, št. 83/389, 30. marec 2010; 14. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, UL C, št. 326/1, 26. oktober 2012; Stran 89 od 117

90 15. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, UL L 007, str. 1-79, 10. Januar 2009; 16. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, UL L 338/1, str. 243, 23. december 2003; 17. Ustava Republike Slovenije, URS, UL RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13, Ljubljana 1991; 18. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ZIntPK-UPB2, UL RS, št. 69/2011, Ljubljana 2011; 19. Zakon o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, UL RS, št. 3/07 uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 ZST-1, 45/08 ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 odl. US, 45/14 odl. US, 53/14, 58/14 odl. US, 54/15 in 76/15 odl. US., Ljubljana 2007; 20. Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah, ZMCGZ, UL RS št. 56/2008, Ljubljana 2008; 21. Zakon o nepravdnem postopku, ZNP; UL SRS, št. 30/86, 20/88 popr., UL RS, št. 87/02 SPZ, 131/03 odl. US in 77/08 ZDZdr), Ljubljana 1986; 22. Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (MEKUOP), UL RS, št. 86/99, Ljubljana 1999; 23. Zakon o ratifikaciji konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, MKCVMUO, UL RS-MP, št. 6/93, UL RS št. 23/93, Ljubljana 1993; 24. Zakon o sodiščih, ZS, UL RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 ZJNepS, 33/11, 75/12 ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15, Ljubljana 2007; 25. Zakon o spremembah Zakona o ratifikaciji konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, MKCVMUO-A, UL RS-MP, št. 92/12, UL RS, št. 92/12, Ljubljana 2012; 26. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), UL RS, št. 69/04 uradno prečiščeno besedilo, 101/07 odl. US, 90/11 odl. US, 84/12 odl. US in 82/15 odl. US, Ljubljana, Obravnavani primeri: 1. Bundesverfassungsgericht (BVerfG): Tiemann/Lancelin, z dne ; 2. Evropsko sodišče za človekove pravice: B proti Belgiji (pritožba št. 4320/11), z dne ; 3. Evropsko sodišče za človekove pravice: Deak proti Romuniji in Združenemu kraljestvu (pritožba št /05), z dne ; 4. Evropsko sodišče za človekove pravice: Iglesias Gil in A.U.I. proti Španiji (pritožba št /00), z dne ; 5. Evropsko sodišče za človekove pravice: Ignaccolo-Zenide proti Romuniji (pritožba št /96), z dne ; 6. Evropsko sodišče za človekove pravice: Iosub Caras proti Romuniji (pritožba št. 7198/04), z dne ; 7. Evropsko sodišče za človekove pravice: Maire proti Portugalski (pritožba št /99), z dne ; 8. Evropsko sodišče za človekove pravice: Povse proti Avstriji (pritožba št. 3890/11), z dne ; 9. Evropsko sodišče za človekove pravice: PP proti Poljski (pritožba št. 8677/03), z dne ; Stran 90 od 117

91 10. Evropsko sodišče za človekove pravice: Raw proti Franciji (pritožba št /11), z dne ; 11. Evropsko sodišče za človekove pravice: Shaw proti Madžarski (pritožba št. 6457/09), z dne ; 12. Evropsko sodišče za človekove pravice: Šneersone in Kampanella proti Italiji (pritožba št /09), z dne ; 13. Evropsko sodišče za človekove pravice: X proti Latviji (pritožba št /09), točka 119, z dne ; 14. Odločba Sveta št. 2001/470/EC (Council Decision of 28 May 2001 establishing a European Judicial Network in civil and commercial matters), obj. V Official Journal L 174/2001, z dne , P ; 15. Sodišče Evropske unije: C-26/62, z dne ; 16. Sodišče Evropske unije: C-6/64, z dne ; 17. Sodišče Evropske unije: C-195/08 PPU, z dne ; 18. Sodišče Evropske unije: C-523/07 PPU, z dne ; 19. Sodišče Evropske unije: C-403/09 PPU, z dne ; 20. Sodišče Evropske unije: C-211/10 PPU, z dne ; 21. Sodišče Evropske unije: C-491/10 PPU, z dne ; 22. Sodišče Evropske unije: C-92/12 PPU, z dne 26. aprila 2012; 23. Višje sodišče v Ljubljani: III KP 36062/2014, z dne ; 24. Višje sodišče v Mariboru: III Cp 1721/2010, z dne ; 25. Višje sodišče v Mariboru: I Ip 623/2010, z dne Spletne strani (zadnji dostop ): 1. Deligöz Ekin, Deutscher Bundestag, Kommission zur Wahrnehmung der Belange der Kinder (Kinderkommission) - Nemški zvezni parlament, Komisija za percepcijo interesov otrok (Komisija za otroke), URL: lungen_und_stellungnahmen/kindesentziehung_ausland.pdf; 2. Duncan William, Internationales Symposium zu Kindesentziehungen, Why is mediation important?, , Berlin, URL: n.pdf; 3. EJN-civil,URL: 4. ESČP, URL: 5. ESČP, URL: 6. European justice, URL: 7. European justice, URL: 8. European justice, URL: 9. European justice, URL: European justice, URL: Evropska komisija, European justice, URL: Evropska komisija, European justice, URL: Stran 91 od 117

92 13. Evropska komisija, justice, URL: tm; 14. HCCH, URL: HCCH, URL: HCCH, URL: HCCH, URL: HCCH, URL: HCCH, URL: HCCH, URL: 4; 21. HCCH, URL: HCCH, URL: HCCH,URL: HCCH, URL: ; 25. HCCH, URL: HCCH, URL: Inštitut za mediacijo Concordia, URL: Kiesewetter Sybille, Mediation als Chance: Professionelle Dritte im Umfeld von internati-onalen Kindesentführungen, URL: Lortie Philippe., Poročilo o sodni komunikaciji v primerih mednarodne ugrabitve otrok, april 2011, URL: 4ab2-9d de92c848.pdf; 30. MDDSZ, URL: odvzem_otrok/; 31. Mediation bei internationalen Kindschaftskonflikten, URL: Mediator Evropskega parlamenta za mednarodne starševske ugrabitve otrok, URL: Ministrstvo za zunanje zadeve, URL: pravo/dejavnosti_sektorja_za_mednarodno_pravo_po_podrocjih/clovekove_pra vice/; 34. Pérez-Vera Elisa, Explanatory Report, URL: VeraReportHighlighted2.pdf; 35. Rama Carolin, Die internationale Kindesentführung durch die Kindesmutter, HKÜ, Kindeswohl, Mediation und Rückführung?!, april URL: Stran 92 od 117

93 berlin.de/sites/gpo/int_bez/globalisierung/rama_kindesentfuehrung/rama_text. pdf; 36. Riklin Fabienne, Alle drei Tage wird ein Kind entführt, Schweiz am Sonntag, 25. Januar 2014, URL: kind_entfuehrt/; 37. Skupnost centrov za socialno delo, URL: Sodstvo Republike Slovenije, URL: Schmollack Simone, URL: Schulz Andrea, International Symposium on Child Abductions (Mednarodni simpozij o ugrabitvi otroka), Berlin, 4 December 2009, URL: Statistični urad Republike Slovenije, URL: Statistik Austria, URL: ung/index.html; 43. Statistik Schweiz, URL: ungsstand/02.html; 44. URL: Zadravec Brina, Mednarodni protipravni odvzem otroka, URL: Zvezno ministrstvo za pravosodje v Avstriji, URL: e.0/statistische_auswertung_hkue.pdf; 47. Zvezno ministrstvo za pravosodje in policijo v Švici, URL: 5_Band_2A_d.pdf; 48. Zvezno ministrstvo za pravosodje in policijo v Švici, URL: uehrung-statistik-d.pdf; 49. Zvezno ministrstvo za pravosodje in policijo v Švici, URL: Zvezno ministrstvo za pravosodje in policijo v Švici, URL: Zvezno ministrstvo za pravosodje in policijo v Švici, URL: Drugi viri: 1. Centralni izvršilni organ v Avstriji, Fucik Robert, Federal Ministry of Justice, Museumstr. 7, A-1070 Vienna; 2. Centralni izvršilni organ v Švici, Schickel-Küng Joëlle, Federal Office of Justice, Central Authority for International Child Abduction, Bundesrain 20, 3003 Berne. Stran 93 od 117

94 PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik za sodišča, januar 2016 A N K E T A Z A S O D I Š Č A 1. Ali uporabljate sodno prakso sodišč (SEU in ESČP) glede sodelovanja sodišč s CIO (CIO v sestavi MDDSZ)? Katero sodno prakso? 2. Kako bi opisali sodelovanje vašega sodišča s CIO? Ali menite, da je le-to možno izboljšati in kako? 3. Na kakšne načine najpogosteje sodelujete s CIO oz. kako vam je CIO v pomoč? 4. Ali menite, da bi boljše sodelovanje med CIO in vašim sodiščem imelo rezultate v večji učinkovitosti pri reševanju zadev? Kaj menite, da ovira boljše sodelovanje in kako bi to lahko rešili? 5. Kaj menite o tem, da se postopek na sodišču glede mednarodnega protipravnega odvzema otroka lahko začne odvijati mimo vednosti CIO? Ali menite, da je to prav? 6. V koliko primerih ste sodelovali s CIO, ki so bili na vašem sodišču v letih 2012, 2013 in 2014 (skupaj primerov in št. vhodnih in izhodnih primerov ločeno)? 7. Koliko primerov ste obravnavali na podlagi neposrednih vlog strank (skupaj primerov in št. vhodnih ter izhodnih primerov ločeno)? 8. Ali menite, da obstoja dovolj pravnih pravil v domačih in tujih pravih virih, ki opredeljujejo sodelovanje sodišča s CIO? Kakšen bi bil vaš predlog za izboljšanje sodelovanja? 9. Kje oziroma na katerih področjih vidite možnosti izboljšav za boljše sodelovanje? 10. Ali obstajajo kakšne naloge, ki bi jih lahko namesto vašega sodišča za vas opravil CIO? Katere naloge so to? 11. Kje vi vidite možnost sodelovanja CIO s sodiščem, da bi prišlo do hitrejšega reševanja postopkov na področju mednarodnega protipravnega odvzema otrok? 12. Katerih postopkov se poslužujete v primerih mednarodnega protipravnega odvzema otroka (na 1. stopnji, na 2. stopnji, izvršbi)? 13. Kateri postopek odločanja se uporablja glede zagotovitve hitrega delovanja v postopkih vrnitve otrok na vašem sodišču na podlagi HKU 290 in BU II bis 291? 14. Ali se uporablja najhitrejši postopek, ki ga predvideva nacionalna zakonodaja za primere mednarodne ugrabitve otrok po BU II bis? Kateri je to? 15. Katera nacionalna zakonodaja se uporablja za izvršljivost sodne odločbe o vrnitvi za primere mednarodne ugrabitve otrok po BU II bis? Ali se izvajajo nujne obravnave v ta namen? 16. Nekateri nacionalni sistemi ne vsebujejo posebnih pravil za izvrševanje odločb družinskega prava. Kako je na vašem sodišču z izvrševanjem odločb o starševski odgovornosti? 17. O katerih ovirah v zvezi z dejanskim izvrševanjem odločb o vrnitvi menite, da so najbolj pereče in bi jih bilo potrebno odpraviti? 290 Haaška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok. 291 Uredba sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti, priznanju in izvršbi odločb v zakonskih zadevah in v postopkih, ki se nanašajo na starševsko odgovornost in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000. Stran 94 od 117

95 18. BU II bis ne poenoti vsebinska in postopkovna pravila držav članic. Katera nacionalna pravila menite, da so takšna, da vplivajo na koristne učinke BU II bis negativno? Kako to rešujete v praksi? 19. Ali poznate elektronsko vodenje primerov ichild v okvir HCCH (Hague Conference on Private International Law)? DA NE Ali uporabljate kakšno drugo elektronsko vodenje teh primerov? DA. Katero? NE H V A L A V A M Z A V A Š O P O M O Č! Poslano na sodišča v RS, pod naslednjimi naslovi: Okrožno sodišče v Celju: urad.ozce@sodisce.si Okrožno sodišče v Kopru: urad.ozkp@sodisce.si Okrožno sodišče v Kranju: urad.ozkr@sodisce.si Okrožno sodišče v Krškem: urad.ozkk@sodisce.si Okrožno sodišče v Ljubljani: urad.ozlj@sodisce.si Okrožno sodišče v Mariboru: urad.ozmb@sodisce.si Okrožno sodišče v Murski Soboti: urad.ozms@sodisce.si Okrožno sodišče v Novi Gorici: urad.ozng@sodisce.si Okrožno sodišče v Novem mestu: urad.oznm@sodisce.si Okrožno sodišče na Ptuju: urad.ozpt@sodisce.si in Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu: urad.ozsg@sodisce.si Višje sodišče v Celju: urad.visce@sodisce.si Višje sodišče v Kopru: urad.viskp@sodisce.si Višje sodišče v Ljubljani: urad.vislj@sodisce.si Višje sodišče v Mariboru: urad.vismb@sodisce.si Vrhovno sodišče: urad.vsrs@sodisce.si Upravno sodišče: Urad.Uprlj@sodisce.si Stran 95 od 117

96 Priloga 2: Vprašanja za CIO MDDSZ, januar 2016 V P R A Š A N J A Z A C I O - M D D S Z I. SKLOP: Kadrovsko-organizacijska struktura, financiranje in usposabljanja ter izobraževanja Centralnega izvršilnega organa (CIO) Kadrovsko-organizacijska struktura 1. Kako je organiziran CIO v sklopu MDDSZ? 2. Menite, da bi CIO moral biti organiziran drugače? (Primer Nemčije: Vlogo CIO izvaja Služba Zveznega centralnega registra Generalnega zveznega tožilca pri Zveznem sodišču. Razlogi za to so politične in pravne narave. Ker ne gre za izvirno ministrsko dejavnost, ampak za uporabo prava, je po nemškem ustavnem pravu sporno, če bi bila postavitev CIO pri ministrstvu dopustna. Pa tudi s političnega vidika ni želeno, da bi bil CIO pri ministrstvu, saj gre v primerih mednarodnih ugrabitev otrok pogosto za medijsko odmevne zadeve in bi vključenost ministrstva vplivala še na večjo politizacijo celotne zadeve.) 3. Koliko je zaposlenih v CIO? 4. Koliko oseb v okviru CIO izvaja naloge Haaške konvencije in Uredbe Bruselj II? 5. Katere druge naloge še izvaja trenutno CIO v okviru navedene kadrovske strukture? 6. Ali zaposleni v CIO pogosto opravljajo tudi terensko delo? Kolikokrat na mesec? 7. Menite, da je v CIO za vse naloge, ki so mu dodeljene zadostna kadrovska struktura? Če ne, koliko zaposlenih bi potrebovali za izvajanje vseh nalog CIO? 8. Ali menite, da je CIO na sedanjo kadrovsko strukturo sposoben prevzeti še dodatne naloge? (npr. nalogo CKT centralne kontaktne točke: V začetku leta 2011 so nekatere države imenovale CKT za mednarodno družinsko mediacijo. Posebna komisija za dejansko izvajanje HKU je države spodbudila, naj razmislijo o ustanovitvi takšne CKT ali o tem, da bi za CKT imenovale svoj CIO. Ta CKT bi pridobivala ustrezne informacije za mednarodno družinsko mediacijo, predlagala mediacijo na zelo zgodnji stopnji (takoj, ko je znano, kje je otrok, ker se lahko začne mediacija prej kot postopek vrnitve), pomaga staršem pridobiti potrebne dokumente, informacije o zadevnih zakonih, informacije o stroških mediacije, o razpoložljivih storitvah in modelih ter postopkih mediacije.). 9. Ali so v teku kakšni postopki za dodelitev več nalog CIO in kakšne so te naloge? Ali se bi v tem primeru zaposlilo dodatne kadrovske zmogljivosti in koliko? Menite, da je to izvedljivo? Finančna slika 1. Kako in od kod se zagotovijo vsa obstoječa finančna sredstva za delovanje CIO? 2. Koliko sredstev je imel CIO na voljo na letnem nivoju v letih 2012, 2013 in 2014? 3. S katerimi stroški se sooča CIO pri izvajanju svojih nalog? 4. Ali so finančna sredstva na letnem nivoju dovolj visoka za kritje vseh stroškov? 5. Ali in koliko finančnih sredstev na letnem nivoju bi se dodatno potrebovalo za nemoteno delovanje CIO? 6. Kakšno je bilo finančno stanje CIO ob koncu let 2012, 2013 in 2014 (- koliko ali + koliko)? Stran 96 od 117

97 7. Ali menite, da je CIO v sedanjem obsegu finančne strukture sposoben prevzeti še dodatne naloge? Usposabljanja in izobraževanja 1. Kakšni ukrepi so bili sprejeti, da osebe, zadolžene za izvrševanje Haaške konvencije in Uredbe Bruselj II pri CIO, dobijo ustrezne informacije in izobraževanje? 2. Ali potekajo izobraževanja? Kako pogosto, kje in na kakšen način? Kakšna je vsebina teh izobraževanj? 3. Koliko usposabljanj in izobraževanj je bilo v letih 2012, 2013 in 2014 za zaposlene v CIO? Koliko oseb je bilo deležnih izobraževanj in usposabljanj? 4. Ali menite, da je to dovolj? 5. Kako in komu bi priporočili, da se v tem segmentu angažira, in če sploh, da se bi izboljšala kompetentnost zaposlenih na CIO? II. SKLOP: Sodelovanje CIO z ostalimi institucijami 20. CIO sodeluje v okviru svojega dela predvsem s sledečimi institucijami: sodišči v RS in tujimi sodišči; SEU in ESČP; CIO iz drugih držav pogodbenic HKU in BU II bis; policijo; EJN-civil, International Hague Network Judges; Haaško konferenco o mednarodnem zasebnem pravu ( HCCH) in posamezniki (starši otrok). Ali je še katera pomembna institucija? 21. Ali uporabljate sodno prakso sodišč (slovenskih, SEU, ESČP) glede sodelovanja CIO z drugimi organi? 22. Kako bi opisali sodelovanje CIO in slovenskih sodišč? Ali menite, da je to možno izboljšati in kako? 23. Kakšne so relacije sodelovanja med CIO in sodišči v RS in kaj priporočate, da bi bilo to sodelovanje boljše? 24. Ali menite, da bi boljše sodelovanje med CIO in sodišči imelo rezultate v večji učinkovitosti pri reševanju zadev? Kaj menite, da ovira boljše sodelovanje? 25. Kaj menite o tem, da se postopek na sodišču glede mednarodnega protipravnega odvzema otroka lahko začne odvijati mimo vednosti CIO? Ali menite, da je to prav? 26. V koliko primerih ste sodelovali kot CIO (le-ti so bili na slovenskih sodiščih v letih 2012, 2013 in 2014)? 27. Ali menite, da obstoja dovolj pravnih pravil v raznih domačih in tujih pravnih virih, kjer je opredeljeno sodelovanje CIO z drugimi institucijami? V kolikor ne, kakšna bi bila vaša rešitev za lažje sodelovanje? Kje predvsem bi bilo potrebno nujno tovrstno normiranje, ker pomanjkanje pravnih virov izredno obremenjuje sistem in delovanje? 28. Kje predvsem vidite možnosti izboljšav za sodelovanje z institucijami, na katerih področjih? 29. Menite, da bi lahko boljše sodelovanje z ostalimi institucijami uredila Evropska komisija in kako? 30. Kako CIO sodeluje s HCCH? Kako pogosto? Kako bi se lahko to sodelovanje izboljšalo? Objava profila države in še kaj? Države pogodbenice so same odgovorne za posodobitev informacij, ki so vsebovane v profilu države, Stalni urad haaške konference o mednarodnem zasebnem pravi pa dela opomnike za posodobitev. Kdaj so bile dane zadnje posodobitve (Kdaj bodo nove in zakaj jih še ni?) in ali Stalni urad res dela opomnike? Zakaj pri International Hague Network Judges RS še ni imenovala Stran 97 od 117

98 svojega družinskega sodnika in kdaj se namerava to zagotoviti? Link: Kako CIO sodeluje z Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah? Kako bi se lahko to sodelovanje izboljšalo? 32. Koliko primerov beležite v posameznih letih 2012, 2013 in 2014, ko so se posamezniki obrnili na CIO za informacije oz. pomoč? 33. Ali CIO naloge iz svojih pristojnosti zaupa kakšnemu zunanjemu izvajalcu? Zakaj? Komu in katere naloge? III. SKLOP: Nadgradnja delovanja CIO Mediacija 1. Kako sodeluje Centralni izvršilni organ v postopkih mediacije pri nalogah iz Haaške konvencije in Uredbe Bruselj II? 2. Ali mediacije potekajo samo v pristojnosti sodišč ali tudi prek CIO? 3. Ali ima CIO sklenjeno pogodbo o izvajanju mediacij s kakšno ustanovo/družbo ali mediacije vrši sam, če sploh? (npr. primer: V Nemčiji na primer je CIO sklenil pogodbo o sodelovanju s specializirano mediacijsko organizacijo MiKK e.v., ki med drugim določa pogoje za hitro izmenjavo informacij na organizacijski ravni.) 4. Kako CIO izvaja konkretno prizadevanje za prostovoljno vrnitev otroka glede na c točko, drugega odstavka 7. člena Haaške konvencije oz. kakšni so ukrepi? V primeru, da še niso bili uporabljeni, kakšni so predvideni? 5. Ali menite, da je za boljše izvajanje mediacije potrebno ustanoviti CKT (Centralno kontaktno točko za mednarodno družinsko mediacijo)? Ali menite, da bi lahko bil to CIO? Pod kašnimi pogoji? 6. Ali menite, da je mediacija primeren način nadgradnje delovanja CIO za izboljšanje hitrosti v postopkih mednarodnega protipravnega odvzema otrok? Če ne, zakaj ne? Če da, kako? Postopki odločanja o vrnitvi otroka in izvršitve pravnomočnih odločb 1. Kako menite, da lahko CIO pripomore k hitrejšemu in kvalitetnejšemu postopku odločanja o vrnitvi otroka in izvršitvi pravnomočnih odločb? 2. Ali menite, da je dovolj pravne prakse sodišč o sodelovanju CIO v postopkih odločanja o vrnitvi otroka in izvršitvi pravnomočnih odločb, ki zagotavlja hitrost postopkov? Če da, katera se vam zdi najbolj koristna? 3. Ali je možno uporabiti sodno prakso SEU in ESČP za nadgradnjo delovanja CIO pri postopkih odločanja o vrnitvi otroka in izvršitvi pravnomočnih odločb ter katera se vam zdi najbolj koristna? 4. Ali menite, da bi se pomoč sodiščem glede raziskovanja okoliščin, v katerih je ali živi otrok, in prevajanjem s strani CIO, ki bi bila še učinkovitejša, poznala pri hitrejših postopkih in kako jo zagotoviti? 5. Ali sodna praksa SEU in ESČP predstavlja pomoč CIO, da lahko bolje sodeluje v postopkih sodišč in s tem vpliva na hitrejše vrnitve otrok? Kaj bi to izboljšalo? Stran 98 od 117

99 IV. SKLOP: Razno člen Haške konvencije govori, da CIO države, v kateri je otrok, ukrene ali odredi, da se opravi vse potrebno, da bi se zagotovila prostovoljna vrnitev otroka. Kaj spada pod vse potrebno, da bi se zagotovila prostovoljna vrnitev? 2. Koliko primerov mednarodnega protipravnega odvzema otroka po Haaški konvenciji in Uredbe Bruselj II skupaj (skupaj in ločeno število vhodnih in število izhodnih primerov) ste obravnavali v letih 2012, 2013 in 2014? 3. Menite, da se bo zaradi vedno več sklenjenih partnerstev med partnerji iz različnih držav obseg mednarodnih protipravnih odvzemov otrok drastično večal in s tem obremenjenost CIO v bližnji prihodnosti? 4. Menite, da trenutna selitev narodov, ki se dogaja v Evropi, pripomore k povečanju mednarodnih protipravnih odvzemov otrok in s tem drastičnemu povečanemu obsegu nalog CIO v bližnji prihodnosti? 5. Ali si želite še kaj povedati o obravnavani tematiki? 6. Ali želite, da se slovenska sodišča v anketi, ki bo izvedena, vpraša kaj, kar bi vas posebej zanimalo, in kakšno je njihovo stališče? 7. Koga lahko navedem v mag. nalogi za podajanje odgovorov? Osebo, ki je odgovarjala, ali CIO v sklopu MDDSZ? Hvala vam za pomoč in vaš dragocen čas! Stran 99 od 117

100 Priloga 3: Vprašanja za CIO tujina (Avstrija, Švica), januar 2016 V P R A Š A N J A Z A C I O - T U J I N A I. SKLOP: Kadrovsko-organizacijska struktura, financiranje in usposabljanja ter izobraževanja Centralnega izvršilnega organa (CIO) Kadrovsko-organizacijska struktura 1. Kako je organiziran CIO (v sklopu kakšnega ministrstva ali kako drugače?) 2. Menite, da bi CIO moral biti organiziran drugače? (Primer Nemčije: Vlogo CIO izvaja Služba Zveznega centralnega registra Generalnega zveznega tožilca pri Zveznem sodišču. Razlogi za to so politične in pravne narave. Ker ne gre za izvirno ministrsko dejavnost, ampak za uporabo prava, je po nemškem ustavnem pravu sporno, če bi bila postavitev CIO pri ministrstvu dopustna. Pa tudi s političnega vidika ni želeno, da bi bil CIO pri ministrstvu, saj gre v primerih mednarodnih ugrabitev otrok pogosto za medijsko odmevne zadeve in bi vključenost ministrstva vplivala še na večjo politizacijo celotne zadeve.) 3. Koliko je zaposlenih v CIO? 4. Koliko oseb v okviru CIO izvaja naloge Haaške konvencije 292 in Uredbe Bruselj II 293? 5. Katere druge naloge še izvaja trenutno CIO v okviru navedene kadrovske strukture? 6. Ali zaposleni v CIO pogosto opravljajo tudi terensko delo? Kolikokrat na mesec? 7. Menite, da je v CIO za vse naloge, ki so mu dodeljene zadostna kadrovska struktura (dovolj zaposlenih)? Če ne, koliko zaposlenih bi potrebovali za izvajanje vseh nalog CIO? 8. Ali menite, da je CIO na sedanjo kadrovsko strukturo sposoben prevzeti še dodatne naloge? (npr. nalogo CKT centralne kontaktne točke: V začetku leta 2011 so nekatere države imenovale CKT za mednarodno družinsko mediacijo. Posebna komisija za dejansko izvajanje HKU je države spodbudila, naj razmislijo o ustanovitvi takšne CKT ali o tem, da bi za CKT imenovale svoj CIO. Ta CKT bi pridobivala ustrezne informacije za mednarodno družinsko mediacijo, predlagala mediacijo na zelo zgodnji stopnji (takoj, ko je znano, kje je otrok, ker se lahko začne mediacija prej kot postopek vrnitve), pomaga staršem pridobiti potrebne dokumente, informacije o zadevnih zakonih, informacije o stroških mediacije, o razpoložljivih storitvah in modelih ter postopkih mediacije.). 9. Ali so v teku kakšni postopki za dodelitev več nalog CIO in kakšne so te naloge? Ali se bi v tem primeru zaposlilo dodatne kadrovske zmogljivosti in koliko? Menite, da je to izvedljivo? 292 Haager Übereinkommen über die zivilrechtlichen Aspekte internationaler Kindesentführung (abgekürzt: HKÜ) vom 25. Oktober 1980[1] ist ein multilaterales Abkommen im Rahmen der Haager Konferenz für Internationales Privatrecht. Es betrifft Fälle Internationaler Kindesentführung. 293 Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000. Stran 100 od 117

101 Finančna slika 1. Kako in od kod se zagotovijo vsa obstoječa finančna sredstva za delovanje CIO? 2. Koliko sredstev je imel CIO na voljo na letnem nivoju v letih 2012, 2013 in 2014? 3. S katerimi stroški se sooča CIO pri izvajanju svojih nalog? 4. Ali so finančna sredstva na letnem nivoju dovolj visoka za kritje vseh stroškov? 5. Ali in koliko dodatnih finančnih sredstev na letnem nivoju bi se potrebovalo za nemoteno delovanje CIO? 6. Kakšno je bilo finančno stanje CIO ob koncu let 2012, 2013 in 2014 (- koliko ali + koliko)? 7. Ali menite, da je CIO v sedanjem obsegu finančne strukture sposoben prevzeti še dodatne naloge? Usposabljanja in izobraževanja 1. Kakšni ukrepi so bili sprejeti, da osebe, zadolžene za izvrševanje Haaške konvencije in Uredbe Bruselj II pri CIO, dobijo ustrezne informacije in izobraževanje? 2. Ali potekajo izobraževanja? Kako pogosto, kje in na kakšen način? Kakšna je vsebina teh izobraževanj? Kdo izvaja ta izobraževanja in usposabljanja? 3. Koliko usposabljanj in izobraževanj je bilo v letih 2012, 2013 in 2014 za zaposlene v CIO? Koliko oseb je bilo deležnih izobraževanj in usposabljanj? 4. Ali menite, da je to dovolj? 5. Kako in komu bi priporočili, da se v tem segmentu angažira, in če sploh, da se bi izboljšala kompetentnost zaposlenih na CIO? II. SKLOP: Razno člen Haške konvencije govori, da CIO države, v kateri je otrok, ukrene ali odredi, da se opravi vse potrebno, da bi se zagotovila prostovoljna vrnitev otroka. Kaj spada pod to vse potrebno, da bi se zagotovila prostovoljna vrnitev? 2. Koliko primerov mednarodnega protipravnega odvzema otroka po Haaški konvenciji in Uredbe Bruselj II skupaj (skupaj in ločeno število vhodnih in število izhodnih primerov) ste obravnavali v letih 2012, 2013 in 2014? 3. Menite, da se bo zaradi vedno več sklenjenih partnerstev med partnerji iz različnih držav obseg mednarodnih protipravnih odvzemov otrok drastično večal in s tem obremenjenost CIO v bližnji prihodnosti? 4. Menite, da trenutna selitev narodov, ki se dogaja v Evropi, pripomore k povečanju mednarodnih protipravnih odvzemov otrok in s tem drastičnemu povečanemu obsegu nalog CIO v bližnji prihodnosti? 5. Ali želite še kaj povedati oz. dodati glede obravnavane tematike? Hvala vam za pomoč in vaš dragocen čas! Stran 101 od 117

102 Priloga 4: Statistični podatki splošno MZN, prijeto od MDDSZ, 2015 Stran 7 od 8 Stran 102 od 117

103 Priloga 5: Poročila (Reports) EJN, za leta od 2007 do 2013, prejeto od MDDSZ, 2015 Poročilo, REPORT OF ACTIVITIES/EXPERIENCES SINCE LAST MEETING 1. ORGANISATION AND GENERAL QUESTIONS: Describe synergies between the activities of the central authorities under the Regulation and the activities under the 1980 Hague Convention on international child abduction. In the Republic of Slovenia, the central authority for implementing Council Regulation (EC) No 2201/2003 (hereinafter: Regulation) is the Ministry of Labour, Family and Social Affairs; the central authority established in accordance with the Convention on the Civil Aspects of International Child Abduction of 25 October 1980 is the Ministry of the Interior. Within this ministry, the Police assumed the tasks of the central authority. The Police deals with 3 to 5 cases per year where Slovenia is the requesting state or the requested state. It cooperates with other institutions, most frequently with courts and social work centres. Cooperation is established for solving an application for returning a child. Very often experience and good practice are exchanged and specific cases are consulted. Both central authorities provide for the implementation of the Regulation and/or the stated convention in an independent manner, and there are no contacts or mutual assistance due to the small number of cases that have occurred so far in connection with the implementation of the Regulation. Number of cases dealt with so far under the Regulation. The central authority of the Republic of Slovenia has dealt with two Regulation-related cases. Dealing with the first case commenced in autumn 2006 and ended in December The central authority began to treat the second case, which is still active, in August The treatment of both cases was initiated by central authorities in other Member States, to be more precise, Germany and Italy. Besides these two cases, the Ministry of Labour, Family and Social Affairs is working on a response to one of the central authorities in connection with Article 56 of the Regulation. Financial and human resources to fulfil your tasks under the Regulation. No additional resources are earmarked for the needs of implementing the Regulation with the central authority. The costs incurred are only in connection with interpreting from Slovene into a foreign language and vice versa. For the purpose of implementing the Regulation within the Directorate for Family, one expert who performs this work in addition to other regular work within the Directorate for Family suffices so far. If more than one central authority has been designated in your Member State, indicate how the relationship is between the different central authorities. In the Republic of Slovenia, only one authority has been designated so far for the needs of implementing the Regulation. Stran 103 od 117

104 2. WORKING METHODS (ARTICLE 57) Describe your experience in the cooperation with other central authorities. Indicate if you receive a prompt reply to your requests. We have been collaborating very well with the central authorities in Germany and Italy. Communication was carried out in such a manner that questions were posed or clarifications were requested. We were provided with clarifications from competent judicial authorities and social work centres in our country, and we then submitted answers and clarifications to the central authority. Describe your ways to exchange information. Information exchange takes place via letters that are submitted to the designated central authority by registered mail with return receipt. We receive documents from other central authorities via classic post, sometimes via fax along with classic post. Experience with language problems. We haven't come across difficulties in communicating. We have received all documents in English and Slovene, which are also the languages of correspondence. We use the Translation, Interpreting and Revising Service in order to send letters and other documents to central authorities in their languages of correspondence. The same applies to the communication between central authorities. In one case we came across some difficulties in connection with translating court decisions, since the court did not translate a court decision in the language of the country from which the client came. From the Regulation itself it was not clear who is obliged to translate these documents (is that the court that issued the decision, one of the central authorities or the client himself?). 3. GENERAL FUNCTIONS (ARTICLE 54) INFORMATION ON NATIONAL LAWS AND PROCEDURES) Actions to inform about laws and procedures. Please indicate who the stakeholders are. The Ministry of Justice and the Ministry of Labour, Family and Social Affairs are responsible for submitting data on law and procedures. The Ministry of Justice is responsible for giving interpretation referring to procedural questions, which are to be submitted to the central authority and forwarded on. The Ministry of Labour, Family and Social Affairs is responsible for giving interpretation of substantive laws relating to family and family relationship. 4. SPECIFIC FUNCTIONS (ARTICLE 55) Please describe your relevant experience on: Information and assistance to holders of parental responsibility Facilitation of court-to-court communication Mediation Stran 104 od 117

105 We cannot give any answer to the question under this item, since we have dealt with only two cases so far, in which we acted as mediator in information exchange between competent courts, social work centres and central authorities that requested assistance. Information acquired upon request from national authorities was only transferred onward. Poročilo, COUNCIL REGULATION (EC) 2201/ Information on the existence of an internet website for citizens Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je osrednji organ za izvajanje uredbe, še ni oblikoval spletne strani za uporabnike, ki se nanašajo na uredbo. 2. Verification of the Judicial Atlas in civil matters concerning the update of information on family law jurisdicitions Potrjujemo pravilnost vseh podatkov, ki so objavljeni na spletni strani Pravosodnega Atlasa. 3. Report of activities for central authorities in family matters (covering June 2008 June 2009) V obdobju od junija 2008 do sedaj centralni organ ni obravnaval nobenega primera po uredbi. Poročilo, REPORT OF ACTIVITIES OF THE CENTRAL AUTHORITIES FOR Organisational questions a) Describe any organisational changes and any changes in your financial and human resources There are no organisational changes and no changes in our financial and human resources. No additional resources are earmarked for the needs of implementing the Council Regulation (EC) No 2201/2003 (hereinafter: Regulation) with the central authority. For the purpose of implementing the Regulation, one expert who performs this work in addition to other regular work within the Ministry of Labour, Family and Social Affairs suffices so far. b) If more than one central authority has been designated in your Member State, indicate any changes to the responsibilities of the different central authorities Stran 105 od 117

106 In the Republic of Slovenia, only one authority has been designated so far for the needs of implementing the Regulation. 2. Working methods (Article 57) a) Indicate any changes in your working methods Working methods of the central authority have not changed. b) Describe any best working practices applied within your central authority or in its dealings with other central authorities Because the central authority has dealt with only three Regulation-related cases, in which the Republic of Slovenia acted as a Member State of enforcement, the USTALJENA practices have not been established yet. In these cases the central authority communicated with other central authorities in written form. c) Have you experienced any specific language or communication-related problems? The central authority has not experienced any language or communication-related problems. d) Have you experienced any particular problems in relation to working methods and if yes, how in your view these problems could be resolved? The central authority has not experienced any particular problems in relation to working methods. 3. General functions (Article 54) a) Describe any action taken to inform on national laws and procedures All national legislation (substantive laws and procedural questions) is available on website of the Official Gazette of the Republic of Slovenia. National legislation is also published in the Register of regulations of the Republic of Slovenia (Register predpisov Republike Slovenije) which is available on website zakonodaja.gov.si. b) Describe any action taken to strengthen cooperation with other central authorities The central authority has not performed any specific actions with which the cooperation with other central authorities would strengthen. c) Have any measures been taken in your Member State to improve the application of the Regulation? No measures have been taken. 4. Cooperation on cases specific to parental responsibility (Article 55) Stran 106 od 117

107 a) Please describe any relevant action taken to: i.) ii.) iii.) iv.) v.) Collect and exchange information Provide information and assistance to holders of parental responsibility Facilitate court-to-court communication Provide information and assistance needed by courts in the context of Article 56 Facilitate agreement between holders of parental responsibility through mediation and facilitate cross-border cooperation to this end Exchange of information je potekala ob sodelovanju central authorities, in sicer v pisni obliki. Until now, there has not been a need to provide information and assistance to holders of parental responsibility. Communication between the courts je prav tako potekala ob posredovanju osrednjih organov. The central authority has not provided any information and assistance needed by courts in the context of Article 56 of the Regulation, saj se do sedaj še ni pojavila potreba po tovrstni pomoči osrednjega organa. The central authority tudi has no experiences with facilitation of agreements between holders of parental responsibility through mediation. b) Have you experienced any particular problems in relation to any of the above matters and if yes, how in your view these problems could be resolved? The central authority has not experienced any particular problems. 5. Observations on the application of the Regulation To the extent not already covered by points 1. to 4. above, please comment on the application of the Regulation in your Member State and the European Union as a whole Since we have dealt with only three cases so far, we cannot comment on the application of the Regulation. Poročilo, European Judicial Network in civil and commercial matters Report of activities since the fourth meeting of the central authorities in March 2010 Stran 107 od 117

108 1. Organisational questions a) Describe any organisational changes and any changes in your financial and human resources since the last activity report There are no organisational changes and no changes in our financial and human resources. No additional resources are earmarked for the needs of implementing the Council Regulation (EC) No 2201/2003 (hereinafter: Regulation) with the central authority. For the purpose of implementing the Regulation, one expert who performs this work in addition to other regular work within the Ministry of Labour, Family and Social Affairs suffices so far. b) If more than one central authority has been designated in your Member State, indicate any changes in the responsibilities of the different central authorities In the Republic of Slovenia, only one authority has been designated so far for the needs of implementing the Regulation. 2. Working method (Article 57) e) Indicate any changes in your working method since the last activity report Working methods of the central authority have not changed. f) Describe any best working practices applied within your central authority or in its dealings with other central authorities Because the central authority has dealt with only three Regulation-related cases, in which the Republic of Slovenia acted as a Member State of enforcement, the best working practices have not been established yet. In these cases the central authority communicated with other central authorities in written form. g) Have you experienced any specific language or communication-related problems? The central authority has not experienced any language or communication-related problems. h) Have you experienced any particular problems in relation to working method and if yes, how in your view these problems could be resolved? The central authority has not experienced any particular problems in relation to working methods. 3. General functions (Article 54) d) Describe any action taken since the last activity report to inform on national laws and procedures All national legislation (substantive laws and procedural questions) is available on website of the Official Gazette of the Republic of Slovenia. National legislation is also published in the Register of regulations of the Republic of Slovenia (Register predpisov Republike Slovenije) which is available on website zakonodaja.gov.si. Stran 108 od 117

109 e) Describe any action taken to strengthen cooperation with other central authorities The central authority has not performed any specific actions with which the cooperation with other central authorities would strengthen. f) Have any measures been taken in your Member State to improve the application of the Regulation? No measures have been taken. 4. Cooperation on cases specific to parental responsibility (Article 55) b) Please describe any relevant action taken since the last activity report to: vi.) vii.) viii.) ix.) x.) Collect and exchange information Provide information and assistance to holders of parental responsibility Facilitate court-to-court communication Provide information and assistance needed by courts in the context of Article 56 Facilitate agreement between holders of parental responsibility through mediation or other means, and facilitate cross-border cooperation to this end Exchange of information was held in cooperation with central authorities in written form. Until now, there has not been a need to provide information and assistance to holders of parental responsibility. Communication between the courts was also held in cooperation with central authorities. The central authority has not provided any information and assistance needed by courts in the context of Article 56 of the Regulation, since there has been no need for such assistance by central authority. The central authority has no experiences with facilitation of agreements between holders of parental responsibility through mediation. c) Have you experienced any particular problems in relation to any of the above matters and if yes, how in your view these problems could be resolved? The central authority has not experienced any particular problems. 5. Observations on the application of the Regulation To the extent not already covered by points 1. to 4. above, please comment on the application of the Regulation in your Member State and the European Union as a whole Since we have dealt with only three cases so far, we cannot comment on the application of the Regulation. Stran 109 od 117

110 Poročilo, European Judicial Network in civil and commercial matters Report of activities since the fifth meeting of the central authorities in June Organisational questions c) Describe any organisational changes and any changes in your financial and human resources since the last activity report There are no organisational changes and no changes in our financial and human resources. No additional resources are earmarked for the needs of implementing the Council Regulation (EC) No 2201/2003 (hereinafter: Regulation) with the central authority. For the purpose of implementing the Regulation, one expert who performs this work in addition to other regular work within the Ministry of Labour, Family and Social Affairs suffices so far. d) If more than one central authority has been designated in your Member State, indicate any changes in the responsibilities of the different central authorities In the Republic of Slovenia, only one authority has been designated so far for the needs of implementing the Regulation. 2. Working method (Article 57) i) Indicate any changes in your working method since the last activity report Working methods of the central authority have not changed. j) Describe any best working practices applied within your central authority or in its dealings with other central authorities Our central authority keeps regular contact with clients and informs them about the status of their case. We also give them advice concerning their case. We communicate with other central authorities in written form (if we have to send enclosures we send documents by registered letter, otherwise we communicate by or fax). k) Have you experienced any specific language or communication-related problems? Stran 110 od 117

111 The central authority has not experienced any language problems. Some central authorities communicate with the Slovenian Ministry of the Interior who is designated as central authority under the Convention on the civil aspects of international child abduction. All documentation is sent to the Ministry of the Interior despite the fact that our central authority informs the other central authority that we are dealing with certain case and that we inform them about our fax number and . Because of that communication is sometimes slow. l) Have you experienced any particular problems in relation to working method and if yes, how in your view these problems could be resolved? The central authority has not experienced any particular problems in relation to working methods. 3. General functions (Article 54) g) Describe any action taken since the last activity report to inform on national laws and procedures All national legislation (substantive laws and procedural questions) is available on website of the Official Gazette of the Republic of Slovenia. National legislation is also published in the Register of regulations of the Republic of Slovenia (Register predpisov Republike Slovenije) which is available on website zakonodaja.gov.si. h) Describe any action taken to strengthen cooperation with other central authorities The central authority has not performed any specific actions with which the cooperation with other central authorities would strengthen. i) Have any measures been taken in your Member State to improve the application of the Regulation? No measures have been taken. 4. Cooperation on cases specific to parental responsibility (Article 55) d) Please describe any relevant action taken since the last activity report to: xi.) xii.) xiii.) xiv.) xv.) Collect and exchange information Provide information and assistance to holders of parental responsibility Facilitate court-to-court communication Provide information and assistance needed by courts in the context of Article 56 Facilitate agreement between holders of parental responsibility through mediation or other means, and facilitate cross-border cooperation to this end Exchange of information is held in cooperation with central authorities in written form. We inform holders of parental responsibility about our substantive and procedural laws in written form and by telephone conversation and give them information about the current status of their case. Communication between the courts is also held in cooperation with Stran 111 od 117

112 central authorities. The central authority has not provided any information and assistance needed by courts in the context of Article 56 of the Regulation, since there has been no need for such assistance by central authority. The central authority has no experiences with facilitation of agreements between holders of parental responsibility through mediation. e) Have you experienced any particular problems in relation to any of the above matters and if yes, how in your view these problems could be resolved? The central authority has not experienced any particular problems. 5. Observations on the application of the Regulation / To the extent not already covered by points 1. to 4. above, please comment on the application of the Regulation in your Member State and the European Union as a whole Poročilo, European Judicial Network in civil and commercial matters Report of activities since the sixth meeting of the central authorities in October Organisational questions e) Describe any organisational changes and any changes in your financial and human resources since the last activity report There are no organisational changes and no changes in our financial and human resources. No additional resources are earmarked for the needs of implementing the Council Regulation (EC) No 2201/2003 (hereinafter: Regulation) with the central authority. For the purpose of implementing the Regulation, one expert who performs this work in addition to other regular work within the Ministry of Labour, Family, Social Affairs and Equal Opportunities suffices so far. f) If more than one central authority has been designated in your Member State, indicate any changes in the responsibilities of the different central authorities Stran 112 od 117

113 In the Republic of Slovenia, only one authority has been designated so far for the needs of implementing the Regulation. 2. Working method (Article 57) m) Indicate any changes in your working method since the last activity report Working methods of the central authority have not changed. n) Describe any best working practices applied within your central authority or in its dealings with other central authorities Our central authority keeps regular contact with clients and informs them about the status of their case. We also give them advice concerning their case. We communicate with other central authorities in written form (if we have to send enclosures we send documents by registered letter, otherwise we communicate by or fax) or by phone. o) Have you experienced any specific language or communication-related problems? The central authority has not experienced any language or communication-related problems. p) Have you experienced any particular problems in relation to working method and if yes, how in your view these problems could be resolved? The central authority has not experienced any particular problems in relation to working methods. 3. General functions (Article 54) j) Describe any action taken since the last activity report to inform on national laws and procedures All national legislation (substantive laws and procedural questions) is available on website of the Official Gazette of the Republic of Slovenia. National legislation is also published in the Register of regulations of the Republic of Slovenia (Register predpisov Republike Slovenije) which is available on website zakonodaja.gov.si. k) Describe any action taken to strengthen cooperation with other central authorities The central authority has not performed any specific actions with which the cooperation with other central authorities would strengthen. l) Have any measures been taken in your Member State to improve the application of the Regulation? No measures have been taken. 4. Cooperation on cases specific to parental responsibility (Article 55) Stran 113 od 117

114 f) Please describe any relevant action taken since the last activity report to: xvi.) xvii.) xviii.) xix.) xx.) Collect and exchange information Provide information and assistance to holders of parental responsibility Facilitate court-to-court communication Provide information and assistance needed by courts in the context of Article 56 Facilitate agreement between holders of parental responsibility through mediation or other means, and facilitate cross-border cooperation to this end Exchange of information is held in cooperation with central authorities in written form. We inform holders of parental responsibility about our substantive and procedural laws in written form and by telephone conversation and give them information about the current status of their case. Communication between the courts is also held directly and in cooperation with central authorities. The central authority has not provided any information and assistance needed by courts in the context of Article 56 of the Regulation, since there has been no need for such assistance by central authority. The central authority did not facilitate agreements between holders of parental responsibility through mediation. b) Have you experienced any particular problems in relation to any of the above matters and if yes, how in your view these problems could be resolved? The central authority has not experienced any particular problems. 5. Observations on the application of the Regulation / To the extent not already covered by points 1. to 4. above, please comment on the application of the Regulation in your Member State and the European Union as a whole Poročilo, European Judicial Network in civil and commercial matters Report of activities since the 7 th meeting of the central authorities in June 2013 ( Dublin) Stran 114 od 117

115 1. Organisational questions g) Describe any organisational changes and any changes in your financial and human resources since the last activity report There are no organisational changes and no changes in our financial and human resources. No additional resources are earmarked for the needs of implementing the Council Regulation (EC) No 2201/2003 (hereinafter: Regulation) with the central authority. For the purpose of implementing the Regulation, two experts who perform this work in addition to other regular work within the Ministry of Labour, Family, Social Affairs and Equal Opportunities suffices so far. h) If more than one central authority has been designated in your Member State, indicate any changes in the responsibilities of the different central authorities In the Republic of Slovenia, only one authority has been designated so far for the needs of implementing the Regulation. 2. Working method (Article 57) q) Indicate any changes in your working method since the last activity report Working methods of the central authority have not changed. r) Describe any best working practices applied within your central authority or in its dealings with other central authorities Our central authority keeps regular contact with clients and informs them about the status of their case. We also give them advice concerning their case. We communicate with other central authorities in written form (if we have to send enclosures we send documents by registered letter, otherwise we communicate by or fax) or by phone. s) Have you experienced any specific language or communication-related problems? The central authority has not experienced any language or communication-related problems. t) Have you experienced any particular problems in relation to working method and if yes, how in your view these problems could be resolved? The central authority has not experienced any particular problems in relation to working methods. 3. General functions (Article 54) m) Describe any action taken since the last activity report to inform on national laws and procedures All national legislation (substantive laws and procedural questions) is available on website of the Official Gazette of the Republic of Slovenia. National legislation is also published in Stran 115 od 117

116 the Legal Information System (Pravno informacijski sistem Republike Slovenije) which is available on website n) Describe any action taken to strengthen cooperation with other central authorities The central authority has not performed any specific actions with which the cooperation with other central authorities would strengthen. o) Have any measures been taken in your Member State to improve the application of the Regulation? No measures have been taken. 4. Cooperation on cases specific to parental responsibility (Article 55) g) Please describe any relevant action taken since the last activity report to: xxi.) xxii.) xxiii.) xxiv.) xxv.) Collect and exchange information Provide information and assistance to holders of parental responsibility Facilitate court-to-court communication Provide information and assistance needed by courts in the context of Article 56 Facilitate agreement between holders of parental responsibility through mediation or other means, and facilitate cross-border cooperation to this end Exchange of information is held in cooperation with central authorities in written form. We inform holders of parental responsibility about our substantive and procedural laws in written form and by telephone conversation and give them information about the current status of their case. Communication between the courts is also held directly and in cooperation with central authorities. The central authority has not provided any information and assistance needed by courts in the context of Article 56 of the Regulation, since there has been no need for such assistance by central authority. The central authority did not facilitate agreements between holders of parental responsibility through mediation. b) Have you experienced any particular problems in relation to any of the above matters and if yes, how in your view these problems could be resolved? The central authority has not experienced any particular problems. 5. Observations on the application of the Regulation / To the extent not already covered by points 1. to 4. above, please comment on the application of the Regulation in your Member State and the European Union as a whole Stran 116 od 117

117 I Z J A V A ŠTUDENTKE MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Podpisana Maša Peteržinek, vpisna številka: izjavljam, da je magistrska naloga z naslovom MEDNARODNI PROTIPRAVNI ODVZEM OTROKA UČINKOVITOST DELOVANJA CENTRALNEGA IZVRŠILNEGA ORGANA rezultat lastnega raziskovalnega dela, da so rezultati korektno navedeni in da nisem kršila avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih. Podpis študentke: Maša Peteržinek Stran 117 od 117