(Microsoft Word - e-kompetentni-u\350itelj_KON\310NA-cistopis.doc)

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "(Microsoft Word - e-kompetentni-u\350itelj_KON\310NA-cistopis.doc)"

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Ljubljana, september 2012 ROBERT OSOLNIK

2

3 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MATEMATIKA RAČUNALNIŠTVO E-KOMPETENCE UČITELJEV V SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH Diplomsko delo na univerzitetnem študiju Avtor: Robert Osolnik Mentorica: dr. Irena Nančovska Šerbec Ljubljana, september 2012

4 TEMA DIPLOMSKEGA DELA Obravnavajte pomen pojma e-kompetentnega učitelja v slovenskih osnovnih šolah. Raziščite, koliko in na kakšen način učitelji pozna in kritično uporablja tehnologije v izobraževalnem procesu, pedagoško-administrativnem delu in pedagoškem delu; učinkovito komunicira na daljavo z vsemi sodelujočimi v procesu izobraževanja; učinkovito išče, zbira, obdeluje in vrednoti (kritično presoja) podatke, informacije in koncepte; ozaveščenost za varno rabo in upoštevanje pravnih in etičnih načel uporabe in objave informacij, ter je odprt za samoocenjevanje in nadaljnji strokovni razvoj in sodelovanje s skupnostjo učiteljev. Izvedite empirično raziskavo, s katero boste ovrednotili poznavanje in stopnjo doseganja e- kompetenc med slovenskimi učitelji. Raziščite tudi, v kolikšni meri učitelji poznajo vlogo javnega zavoda Arnes (Akademska in raziskovalna mreža Slovenije), ki šolam ponuja spletne in omrežne storitve. V Ljubljani, maj 2012 Mentorica: dr. Irena Nančovska Šerbec, doc. I

5 Zahvala Želim se zahvaliti moji mentorici dr. Ireni Nančovski Šerbec, da me je sprejela pod svoje mentorstvo, mi dajala strokovne nasvete in mi bila vedno na voljo. Velika zahvala gre tudi Domnu Božeglavu za vse nasvete, predloge in spodbude pri pisanju diplomske naloge. Zahvalil pa bi se tudi svojim staršem. Posebna zahvala pa gre moji zaročenki Tini, ker me je podpirala in bodrila v času študija. II

6 POVZETEK Računalniška doba, v kateri živimo, je ljudi potisnila v množično uporabo računalniških tehnologij. Te tehnologije pa se ne uporabljajo zgolj za zabavne namene, ampak služijo kot odlični pripomočki na različnih področjih, kot so podjetništvo, zdravstvo, znanost, uprava in šolstvo, kar je predmet raziskovanja v pričujoči nalogi. Učitelji v šolah vedno bolj uporabljajo tehnologije, ki jih integrirajo z učnim procesom. Učno snov učencem prenesejo podprto s tehnologijami na transparenten način. Z e-kompetentno uporabo informacijskokomunikacijskih tehnologij (IKT) si učitelji olajšajo pouk ter znanje v zvezi s tehnologijami prenašajo na učence. E-kompetentni učitelj: pozna in kritično uporablja tehnologije v izobraževalnem procesu, pedagoško-administrativnem delu in pedagoškem delu; učinkovito komunicira na daljavo z vsemi sodelujočimi v procesu izobraževanja; učinkovito išče, zbira, obdeluje in vrednoti (kritično presoja) podatke, informacije in koncepte; ozaveščen je za varno rabo in upoštevanje pravnih in etičnih načel uporabe in objave informacij, ter je odprt za samoocenjevanje in nadaljnji strokovni razvoj in sodelovanje s skupnostjo učiteljev. Eden vodilnih zavodov, ki skrbi za storitve, namenjene izobraževanju, je zagotovo Arnes. Poleg tega, da skrbi za infrastrukturo povezanosti šol v omrežje, nudi še veliko storitev za lažje delo v izobraževalnem procesu. Glavni namen diplomske naloge je raziskati, kako dobro so učitelji seznanjeni z e-kompetencami, v kakšni meri in na kakšen način pri izobraževanju uporabljajo IKT, ter oceniti, če poznajo vlogo javnega zavoda Arnes, ki šolam ponuja omrežne storitve. KLJUČNE BESEDE E-kompetentni učitelj, 6 temeljnih e-kompetenc, uporaba IKT, struktura e-kompetenc, Arnes III

7 ABSTRACT Computer age in which we live in has pushed people into massive use of computer technologies. These technologies are not used only for entertainment purposes but serve as excellent tools in different areas such as entrepreneurship, health care, science, administration and schools, which are the subject of research in the present thesis. Teachers in schools are increasingly using technologies, which they integrate with the learning process. Learning material is passed by teachers onto pupils, which is supported with technologies in a transparent manner. The e-competent use of information and communication technologies (ICT) helps teachers facilitate lessons and transfer technology related knowledge onto pupils. E-competent teacher: understands and critically uses technologies in the educational process, teaching and administrative work and in teaching assignments; her or she effectively communicates remotely with all participants in the teaching process; effectively searches for, collects, processes and evaluates (critically assesses) data, information and concepts; he or she is conscious of safe use and compliance with legal and ethical principles of using and publishing information, and is open for self-assessment and continuing professional development and collaboration with community of teachers. One of the leading institutions in charge of education intended services is certainly Arnes. In addition to taking care for the infrastructure of connectivity of schools into network, it also offers many services to facilitate the work of the educational process. The main purpose of our diploma thesis was to explore how well the teachers are familiar with e-competences, to what extent and in what way they apply ICT in the teaching process, and to assess if they are familiar with the role of the Arnes institution, which offers networks services for schools. KEY WORDS E-competent teachers, 6 fundamental e-competences, use of ICT, e-competence structure, Arnes IV

8 KAZALO Kazalo vsebine UVOD... 1 Organizacije naloge... 4 I. E-KOMPETENCE V OSNOVNIH ŠOLAH OPREDELITEV POJMOV IKT KOMPETENCA E-KOMPETENCA TEMELJNIH E-KOMPETENC K1 Poznavanje in zmožnost kritične uporabe IKT K2 Zmožnost komunikacije in sodelovanja na daljavo K3 Zmožnost iskanja, zbiranja, obdelovanja, vrednotenja (kritične presoje) podatkov, informacij in konceptov K4 Varna raba in upoštevanje pravnih in etičnih načel uporabe ter objave informacij K5 Izdelava, ustvarjanje, posodabljanje, objava gradiv K6 Zmožnost načrtovanja, izvedbe, evalvacije pouka z uporabo IKT SEMINARJI ZA PRIDOBIVANJE E-KOMPETENC SPOROČANJE SODELOVANJE INTERAKTIVNI POUK UČITELJ NA POTI DO E-KOMPETENTNOSTI UPORABA IKT PRI POUČEVANJU PARAMETRI EVALVACIJE INFORMATIZACIJE ŠOLE ŠOLA IN OKOLJE VIZIJA STRATEŠKO VODENJE SPREMLJAVA OKOLJE ŠOLE STANJE IN TRENDI UPORABE IKT V SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH KADRI ŠTEVILO IN SKRBNIŠTVO RAČUNALNIKOV OMREŽJE IZOBRAŽEVALNI INTERNET IN E-IZOBRAŽEVANJE V SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH ARNES PREDSTAVITEV ZAVODA ARNES NALOGE ARNESA STORITVE STORITVE ZA POSAMEZNIKE II. RAZISKAVA O E-KOMPETENCAH V SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH RAZISKOVALNI PROBLEM Hipoteza 1: Večina učiteljev uporablja informacijske tehnologije pri pouku Hipoteza 2: Večina učiteljev uporablja storitve za komunikacijo na daljavo Hipoteza 3: Večina učiteljev pozna storitve, ki jih za šole ponuja Arnes Hipoteza 4: Večina učiteljev pozna temeljne e-kompetence V

9 9.5 Hipoteza 5: Razlika med želenim in doseženim ocenjenim nivojem doseganja znanja je največja pri e-kompetenci zmožnosti načrtovanja, izvedbe in evalvacije pouka z uporabo IKT PREDSTAVITEV VZORCA REZULTATI IN INTERPRETACIJA REZULTATI SPLOŠNO REZULTATI, KI SE NANAŠAJO NA HIPOTEZE SKLEP REFERENCE PRILOGE VI

10 Kazalo grafov Graf 1: Primerjalni vpogled na lastništvo in število računalnikov [12] Graf 2: Delež učencev, ki ima računalnik doma [12] Graf 3: Možnosti za aktivno uporabo interneta [12] Graf 4: Spol med anketiranci Graf 5: Starost med anketiranci Graf 6: Statistična regija, v kateri se šola nahaja Graf 7: Okolje, v katerem se šola nahaja Graf 8: Vloga anketiranca na šoli Graf 9: Poznavanje izraza e-kompetentni učitelj Graf 10: Katere kompetence bi moral imeti e-kompetentni učitelj? Graf 11: Delež učiteljev na šoli, ki naj bi bili e-kompetentni (ima vsaj 4 od 6 kompetenc) 39 Graf 12: Glavni razlogi za uporabo IKT pri poučevanju Graf 13: Boljša kakovost pouka z uporabo IKT? Graf 14: Razvoj in vizija šole, glede uporabe IKT Graf 15: Izobraževanje kadra Graf 16: Samoizobraževanje Graf 17: Ponudnik internetnih storitev na šoli Graf 18: Kako ste zadovoljni s storitvami, ki jih ponuja Arnes? Graf 19: Kako ste zadovoljni s pomočjo, ki jo nudi Arnes? Graf 20: Koliko ur na teden uporabljate IKT pri pouku? Graf 21: Koliko ur na teden uporabljate IKT na splošno, ne samo v šoli? Graf 22: Kdo na vaši šoli skrbi za računalnike? Graf 23: Koliko učencev obiskuje vašo šolo? Graf 24: Koliko učencev obiskuje predmet računalništva? Graf 25: Koliko razpoložljivih računalnikov za učence imate na vaši šoli? Graf 26: Koliko interaktivnih tabel imate na vaši šoli? Graf 27: Razlike med ocenjenimi povprečji za posamezne trditve: želeni dejanski nivo doseganja VII

11 Kazalo tabel in slik Tabele: Tabela 1: Kako pogosto učitelji uporabljajo usluge interneta pri poučevanju in učenju [13]? Tabela 2: Kako pogosto učitelji uporabljajo usluge interneta za lastno izobraževanje oziroma izpopolnjevanje [13]? Tabela 3: Koliko lahko e-izobraževanje in uporaba IKT pripomore h kakovostnejšemu poučevanju in učenju [13]? Tabela 4: V katero obliko izobraževanja za poučevanje in učenje oziroma e-izobraževanje bi se želeli vključiti učitelji računalništva in računalnikarji [13]? Tabela 5: Spol med anketiranci Tabela 6: Starost anketirancev Tabela 7: Statistična regija, v kateri se šola nahaja Tabela 8: Okolje, v katerem se šola nahaja Tabela 9: Vloga anketiranca na šoli Tabela 10: Poznavanje izraza e-kompetentni učitelj Tabela 11: Katere kompetence bi moral imeti e-kompetentni učitelj? Tabela 12: Delež učiteljev na šoli, ki naj bi bili e-kompetentni (ima vsaj 4 od 6 kompetenc) Tabela 13: Glavni razlogi za uporabo IKT pri poučevanju Tabela 14: Boljša kakovost pouka z uporabo IKT Tabela 15: Razvoj in vizija šole, glede uporabe IKT Tabela 16: Izobraževanje kadra Tabela 17: Samoizobraževanje Tabela 18: Ponudnik internetnih storitev na šoli Tabela 19: Kako ste zadovoljni s storitvami, ki jih ponuja Arnes? Tabela 20: Kako ste zadovoljni s pomočjo, ki jo nudi Arnes? Tabela 21: Koliko ur na teden uporabljate IKT pri pouku? Tabela 22: Koliko ur na teden uporabljate IKT na splošno, ne samo v šoli? Tabela 23: Kdo na vaši šoli skrbi za računalnike? Tabela 24: Koliko učencev obiskuje vašo šolo? Tabela 25: Koliko učencev obiskuje predmet računalništva? Tabela 26: Koliko razpoložljivih računalnikov za učence imate na vaši šoli? Tabela 27: Koliko interaktivnih tabel imate na vaši šoli? Tabela 28: Uporaba informacijskih tehnologij pri pouku Tabela 29: Uporaba storitev za komunikacijo na daljavo, pri pouku Tabela 30: Poznavanje storitev, ki jih za šole ponuja Arnes Tabela 31: Poznavanje temeljnih e-kompetenc Tabela 32: Ocene doseganja dejanskega in želenega nivoja posamezne kompetence Tabela 36: Tabela hipotez (potrditev / zavrnitev) Slike: Slika 1: Temeljne e-kompetence [5]... 9 Slika 2: E-središče [8] Slika 3: E-središče [9] VIII

12 UVOD Dandanes si sveta brez računalnikov in interneta sploh ne znamo več predstavljati. Živimo namreč v informacijskem svetu, kjer okoli nas potuje velika količina podatkov in prav računalniška tehnologija nam omogoča vpogled v podatke in uporabo le-teh. Večina ljudi računalnike uporablja za domačo rabo, brskanje po spletu, pisanje dokumentov in podobnih opravil, vemo pa, da se je uporabniški prostor v zadnjih letih zelo razširil. Napredek tehnologije je omogočil, da računalniško opremo uporabljamo tudi v šolah. To ne pomeni samo, da tajnice in računovodkinje vodijo evidence plačil, izpolnjujejo obrazce, pišejo dopise s pomočjo računalnikov, še več, tehnologija nam omogoča uporabo računalnikov pri samem izobraževanju, zlasti pri pouku. S tem se je nekako v šolah zgodila nekakšna revolucija. Na samem začetku je to pomenilo, da je imel učitelj v razredu računalnik, na stropu učilnice je bil nameščen projektor in lahko smo s pomočjo računalnika gledali slike, učitelj je razlagal snov in tabla je dobila drugačno funkcijo kot v času apnenčastih kred. Uporaba računalnika v izobraževalnem procesu je bila zelo dobro sprejeta. V slovenskih osnovnih šolah se je izoblikoval izbirni predmet računalništvo. Tako se je število računalnikov v šolah povečalo, nastale so tudi tako imenovane računalniške učilnice, v katerih je bilo v omrežje povezanih več računalnikov. Danes imajo večje osnovne šole lahko tudi po več računalniških učilnic. Računalniška tehnologija je v šolstvu dobila prav poseben pečat. Z njeno uporabo pa smo se začeli srečevati s pojmom IKT, kar pomeni informacijsko-komunikacijska tehnologija. S tem se je začelo na področju uporabe računalniške tehnologije v šolah novo poglavje, ki ga je zelo zaznamovalo in spremenilo. Učno snov učitelji učencem prenašajo podprto s tehnologijami na transparenten način, organizirajo delo s pomočjo spletnih učilnic, uporabljajo interaktivne table in tablične računalnike ter komunicirajo z učenci, starši in kolegi s pomočjo interneta. Na področju IKT se je tudi v Sloveniji začelo ukvarjati veliko ustanov, ki so začele»orati ledino«na tem področju. Podobno so v zadnjem času nekatere nacionalne vlade razširile njihov obseg formalnega in obveznega učnega načrta na področju IKT v šolah. Ti učni načrti odražajo osnovno družbeno vizijo in filozofijo prihodnji vlogi IKT v izobraževanju, saj imajo jasne pedagoške temelje in se osredotočajo na uporabo IKT kot orodja za poučevanje in učenje [17]. Hiter razvoj digitalne tehnologije je narekoval tempo in način spoznavanja dane 1

13 tehnologije, medtem ko je namen šolstva učinkovita uporaba le-te. Zato je bilo potrebno narediti velik poudarek po zviševanju ravni digitalne pismenosti. S tem pa so se nekako začele kompetence strokovnjakov v sodobni družbi, ki se nanašajo na uporabo IKT. Pojem kompetence opredelimo v skladu s [17] kot kombinacijo znanja, razumevanja, veščin, zmožnosti in vrednosti. Kompetence izražajo znanje, razumevanje, uporabo znanja, zmožnost razsojanja, usvajanje komunikacijskih veščin in usvajanje veščin za nadaljnje učenje v skladu s [16]. V diplomskem delu se ukvarjamo s kompetencami učiteljev, ki se nanašajo na učinkovito uporabo tehnologij pri izobraževanju. Strokovnjaki s področja izobraževanja in računalništva so v projekte položili temelje za graditev šole 21. stoletja, ki se bo imenovala e-kompetentna šola. V pričujoči diplomski nalogi smo si pomagali s koncepti e-kompetentnega učitelja, e-kompetentne šole, ki so predmet raziskovanja v projektu E-šolstvo, ki je delno financiran z naslednjimi partnerji: Zavod RS za šolstvo, Kopo, d. o. o., Inštitut Logik in Pia, d. o. o. Projekt naj bi se izvajal v obdobju V tej šoli bodo postavljeni e-kompetentni učitelji, e-vsebine in e-učno okolje. S pokrivanjem teh treh področij se pokrijejo potrebe e-kompetentne šole 21. stoletja. Potrebno se je zavedati, da je področje uporabe IKT v šolah pri nas še v razvoju, vendar izurjeni strokovnjaki s področja računalništva in izobraževanja s projekti in izobraževanjem učiteljev skrbijo za učinkovito uporabo IKT v naših šolah. Moramo se zavedati, da so e- kompetentni ravnatelj, učitelj in računalnikar glavni dejavniki pri ustvarjanju e-kompetentne šole. Izobraževalne inovacije, ki se izvajajo, morajo biti podprte s strani učiteljev, ki tu igrajo glavno vlogo. Rezultati študij mnenja učiteljev o novem kurikulu IKT pričajo, da imajo učitelji pozitivna mnenja o novem učnem načrtu na področju uporabe IKT v izobraževanju. Poudariti je potrebno, da so države po vsem svetu, v odgovor na gospodarske in socialne spremembe, oblikovale politike, ki vključujejo uporabe IKT oziroma strokovne tehnologije v izobraževanju [18]. Kot radi rečemo, pa je potrebno z enim očesom že zreti v prihodnost. Seveda, še zlasti na področju uporabe IKT, kjer smo priča hitrim razvojem, je potrebno imeti vizijo za naprej. Razvoj tehnologije bo najbrž prinesel veliko lastnosti, ki jih bodo tako učenci kot tudi učitelji s pridom izkoriščali in uporabljali, zavedajoč se, da živijo in odraščajo v medijsko in informacijsko bogati družbi. Ne moremo pa mimo varnosti, saj se je potrebno zavedati, da bo marsikateri mlajši učenec prav v šoli dobil prvi stik z računalnikom. Učitelj bo seveda tisti, ki bo moral poskrbeti za 2

14 varnost in ozaveščenost učencev, kaj preži na njih. Na ta način bodo učenci znali tudi precej bolj kritično gledati na svet in informacije, ki krožijo okoli nas. V upanju na dobro prihodnost si želim, da bi uporaba IKT v šoli poenostavila in izboljšala kakovost celotnega izobraževalnega procesa. 3

15 Organizacije naloge Diplomsko delo je organizirano na naslednji način: v teoretičnem delu najprej opredelimo osnovne pojme, ki se nanašajo na e-kompetence. Nato smo našteli in opisali 6 temeljnih e- kompetenc. Razložili smo strukturo e-kompetenc, kjer smo pod drobnogled vzeli tri področja, in sicer sporočanje, sodelovanje in interaktivni pouk. V naslednjem poglavju smo zapisali, kakšne obveznosti imajo učitelji, če želijo priti do naziva e-kompetentnega učitelja. Ker je e- kompetentni učitelj tesno povezan z uporabo IKT v izobraževanju, smo v naslednjem poglavju pregledali kako je z uporabo IKT v izobraževanju. Informatizacija šole predstavlja pomembno vlogo za okolje, v katerem lahko izvajamo e-izobraževanje, zato smo se v tem poglavju dotaknili vseh pomembnih parametrov, ki odločajo o kakovosti informatizacije šole. V naslednjem poglavju pa smo si ogledali in preučili že opravljeno raziskavo v zvezi s poukom računalništva in uporabo IKT. Ogledali smo si podatke, ki so pomembni za našo raziskavo, in sicer, kakšno je stanje kadrov in strojne opreme v slovenskih šolah. V zadnjem poglavju pa smo si pogledali eno vodilnih podjetij, ki skrbijo za razvoj opreme in zagotavljajo omrežne storitve slovenskim zavodom. Govorimo o javnem zavodu Arnes, podrobnejše pa smo si pogledali, katere storitve ponujajo uporabnikom. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo v slovenskih osnovnih šolah. Osredotočili smo se predvsem na pojem e-kompetentnega učitelja in uporabi IKT v izobraževanju. Zapisali smo hipoteze, ki smo jih nato z rezultati anketnega vprašalnika potrdili oziroma ovrgli. V poglavju Opis vprašalnika smo opisali vse pomembne podatke o vprašalniku. Nato smo predstavili vzorec in zapisali splošne rezultate anketnega vprašalnika, na koncu pa smo pa smo pregledali podatke, ki so vezani na hipoteze, in jih tako potrdili oziroma ovrgli. 4

16 I. E-KOMPETENCE V OSNOVNIH ŠOLAH V tekočem poglavju se ukvarjamo z uporabo IKT v osnovnih šolah. Najprej bomo definirali pojme. E-kompetence, ki so potrebne za uspešno uporabo IKT v osnovni šoli, določamo v skladu s projektom E-kompetentna šola. E-šolstvo je projekt pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki skrbi za razvoj in izvedbo svetovanja ter podporo šolam. Nudi jim e-gradiva, usposabljanje učiteljev za uporabo IKT pri poučevanju in učenju. Osnovnošolski učenci v Sloveniji razvijajo znanja in spretnosti v zvezi z računalništvom in uporabo IKT znotraj izbirnega predmeta Računalništvo [18]. Ministrstvo za šolstvo in šport je potrdilo tudi tri učbenike za predmet Računalništvo [18][19][20]. V poglavjih 5, 6 in 7 bomo podali pomen informatizacije v slovenskem šolskem prostoru ter namen, potrebe, vizijo in stanje informatizacije in uporabe IKT v slovenskih osnovnih šolah. V poglavju 8 bomo opisali vlogo javnega zavoda Arnes, kot podporne organizacije pri uporabi IKT v šolah. 1. OPREDELITEV POJMOV 1.1 IKT IKT je kratica za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ki zajema različna tehnološka orodja za komunikacijo, ustvarjanje, diseminacijo (širjenje), hranjenje in upravljanje z informacijami [4]. IKT v splošnem poudarja vlogo komunikacijskih enot in integracijo telekomunikacij, računalnikov, avdio-vizualnih sistemov in vso potrebno programsko opremo. Vsa našteta tehnologija omogoča uporabnikom ustvarjanje, dostopanje do nekih virov, skladiščenje in prenašanje podatkov ter v končni fazi tudi manipulacijo z vsemi podatki. Povedano drugače, IKT je sestavljen tako iz IT (informacijske tehnologije) kot tudi telekomunikacij, radia in televizije, različne obdelave zvoka in videa ter prenosa in omrežja, ki omogočata nadzor in spremljanje funkcij tehnologij [1]. Po mnenju Evropske komisije je sam pomen kratice IKT manj na strani samih tehnologij. Večji poudarek se daje na sposobnost ustvarjanja večjega dostopa do informacij in komunikacij. Številne države po svetu so aktivirale organizacije, ki skrbijo za spodbujanje uporabe IKT, saj bi države z manj napredno tehnologijo na ta način lahko dohitele ta bliskovit 5

17 tehnološki napredek v razvitih državah. S tem pa bi se zagotovo tudi zmanjšale razlike med državami na gospodarskem področju [2]. 1.2 KOMPETENCA SSKJ pravi takole: kompetenca -e ž (e) obseg, mera odločanja, določena navadno z zakonom; pristojnost, pooblastilo: s tem je presegel svojo kompetenco / poslanci niso priznavali kompetenc državnemu zboru // področje dejavnosti: razmejitev kompetenc zveznih in republiških organov / izdelava spada v njihovo kompetenco. [3] Kompetenca pomeni: zmožnost uspešnega odzivanja na kompleksne potrebe v določenem kontekstu z mobilizacijo psihosocialnih predpogojev (vključujoč tako kognitivne kot tudi nekognitivne vidike, s tem mislimo praktično rabo tehnologije). To je funkcionalni ali na potrebe osredotočeni pristop k definiranju kompetence. Glavna pozornost pri tem velja rezultatu, ki ga posameznik doseže s svojim dejanjem, izbiro ali načinom ravnanja, upoštevajoč potrebe, ki so, denimo, povezane z določenim službenim položajem, družbeno vlogo ali osebnim projektom (Rychen, Salganik, 2003, str. 43). Pojem kompetence smo v pričujoči diplomi opredmetili v skladu s [16] kot kapacitivno zmožnost, ki povezuje znanje, razumevanje, uporabo znanja, razsojanje, usvajanje komunikacijskih veščin in usvajanje veščin za nadaljnje učenje. 1.3 E-KOMPETENCA E-kompetence so znanja, ki ji potrebujejo ravnatelj, učitelj in računalnikar za uspešno izvajanje svojega dela v zvezi s tehnologijo. Razvoj e-kompetenc oziroma standarda e- kompetenc bo imel vpliv na vsakega od sestavnih delov izobraževalnega sistema: politiko, učni načrt, ocenjevanje, pedagogiko, uporabo tehnologij, organizacijo in upravo šole, ter seveda ravnateljev, učiteljev in računalnikarjev strokovni razvoj. Prav v ta namen je potrebno razviti standard e-kompetenc, ki bo dokument, kjer bodo zapisane (e)kompetence, ki jih potrebujejo ravnatelj, učitelj in računalnikar. Standard je postavljen na izhodiščih, ki izhajajo iz dolgoletnega dela na področju IKT v izobraževanju. Upoštevali so tudi rezultate raziskav s področja IKT doma in v tujini, vsa 6

18 izobraževanja, ki so jih izvajali več let, razvoj e-gradiv in prizadevanja države na področju opremljanja šol [4] TEMELJNIH E-KOMPETENC Strokovni delavci vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ) že s terciarnim izobraževanjem pridobijo osnovna ustrezna znanja s področja informacijske in komunikacijske tehnologije, ki jih usmerja na poti k e-kompetentnosti. Cilj, ki so si ga zadali v okviru projekta E-šolstvo, je, da postavijo temelje uspešnega izobraževanja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije v šolah, ki ta znanja še poglobijo. Strokovni delavec je tista oseba, ki odloča o uporabi IKT v razredu. Vodstvo šole pa je tisto, ki usmerja in izpolnjuje vizijo informatizacije šole oziroma zavoda. Skrbeti mora seveda tudi za umestitev IKT dejavnosti v širšem okolju, kjer zavod deluje. 2.1 K1 Poznavanje in zmožnost kritične uporabe IKT Pri kompetenci K1 je bistveno poznavanje in zmožnost uporabe IKT. Gre predvsem za to, da so tako učitelji, predvsem s področja računalništva, kot tudi ravnatelj seznanjeni s strojno in didaktično opremo, ki jo šola premore. Seveda mora oprema služiti svojemu namenu, zato jo morajo uporabniki tudi znati uporabljati tako pri delu v šoli kot tudi pri pouku. Treba je poudariti, da je treba kritično presoditi didaktično vrednost IKT in jo tudi smiselno uporabiti v svojem delu, kakor tudi pri pouku. Učitelj bo tu nastopil kot pomočnik, ki bo znal učence usmerjati, jim dajati ustrezno podporo pri spoznavanju in usvajanju novih znanj. Tudi ravnatelj mora poznati informacijsko podporo vodenja šole in jo tudi smiselno uporabljati [5]. 2.2 K2 Zmožnost komunikacije in sodelovanja na daljavo Kompetenca K2 daje poudarek na uporabi IKT pri komunikaciji in sodelovanju na daljavo. Učitelj oziroma ravnatelj mora znati uporabljati ustrezno tehnologijo za komunikacijo med kolektivom ter z učenci in starši. Učitelj bo pri pouku IKT uporabljal kot podporo za sodelovalno učenje pri usvajanju in razumevanju konceptov ter novih znanj. Učenci bodo s pomočjo tehnologije in virtualnih okolij lahko izvajali projektno delo. Komunikacija, podprta 7

19 z IKT, poteka časovno in prostorsko neomejeno, ter omogoča, da bi se tako učenci kot tudi učitelji povezali v širšo skupnost, tudi mednarodno. Veliko prednost pa nudi IKT tudi pri komunikaciji učitelj starši, saj bi s pomočjo tehnologij poenostavili in poglobili sodelovanje med učitelji, starši in učenci. S tem pa bi spodbujali večjo aktivnost učencev na delovnem področju in samostojno učenje. Vse te možnosti, ki jih ponuja IKT, bi učenci s pridom uporabljali v namen povezovanja, širjenja obzorij, skupnih raziskovanj ter reševanje problemov, ustvarjanje novega in še bi lahko naštevali. S povezovanjem učencev bi se tako oblikovale navidezne skupnosti, tako imenovani učni krogi [5]. 2.3 K3 Zmožnost iskanja, zbiranja, obdelovanja, vrednotenja (kritične presoje) podatkov, informacij in konceptov Kompetenca K3 zajema vse dejavnosti, ki se nanašajo na upravljanje s podatki, informacijami in koncepti. Učitelj mora poznati in znati uporabljati svetovni splet kot vir podatkov, informacij in konceptov. Znanja v zvezi z iskanjem, zbiranjem, obdelovanjem in vrednotenjem (kritične presoje) podatkov pa mora znati tudi vključiti v pouk kot pomoč pri usvajanju novih znanj. Vse to lahko uporablja v obliki projektnega dela, raziskovalnega dela ali pa problemsko naravnanega dela. Na takšen način bodo učenci seznanjeni in bodo znali poiskati, zbrati, analizirati, uporabiti in vrednotiti zbrane podatke. Zelo pomembno pa je zavedanje o relevantnosti virov, ki nam prinašajo podatke in informacije, zato mora učitelj to področje dobro poznati in tako tudi posredovati učencem. Učenci bodo s tem znanjem lahko pri raznih nalogah, raziskovanjih in podobnih zadolžitvah znali kritično poiskati, ovrednotiti in obdelati podatke in informacije, ki jih bodo potrebovali [5]. 2.4 K4 Varna raba in upoštevanje pravnih in etičnih načel uporabe ter objave informacij Kompetenca K4 se nanaša na varno rabo spletnih tehnologij. Učitelj mora biti ozaveščen o vseh nevarnostih, ki prežijo na učence pri uporabi tako spletnih kot tudi mobilnih tehnologij. Lahko pride do zlorab otrok in to mora učitelj prepoznati in pravilno posredovati. Učitelj mora imeti nadzor nad dogajanjem v šoli, če želimo zagotoviti varnost na spletu. Učencem mora pokazati načine, kako si zaščitijo svoje podatke in jih o tem tudi ozavestiti [5]. 8

20 2.5 K5 Izdelava, ustvarjanje, posodabljanje, objava gradiv Kompetenca K5 se nanaša na učiteljeva znanja za izdelavo, oblikovanje ali posodobitev e- gradiv. S tem omogoča učencem uporabo teh gradiv, ki so del procesa izobraževanja. Pri delu na daljavo s pomočjo K5 kompetence učitelj omogoča sodelovalno delo, reševanje problemov, raziskovanje in ustvarjanje. Učitelj mora znati učencem pomagati pri ustvarjanju multimedijskih gradiv in jih objavljati v okviru projektnega dela, kot je predvideno z učnim načrtom za izbirni predmet za osnovno šolo Računalništvo [20][21][22][23][24]. Učitelj mora seveda pri tem poznati tudi vse avtorske pravice objavljanja izdelkov na splet [5]. 2.6 K6 Zmožnost načrtovanja, izvedbe, evalvacije pouka z uporabo IKT Kompetenca K6 govori o zmožnosti načrtovanja, izvedbe in evalvacije pouka z uporabo IKT. Ker IKT omogoča širok spekter dejavnosti, se mora seveda učitelj temu prilagoditi in delo nekoliko spremeniti. V ta namen učitelj uporablja IKT vire za lastno strokovno izpopolnjevanje in pedagoško delo. Med načrtovanjem pouka vključuje IKT, z učenci skupaj razvija strategije za samoevalvacijo znanja in zmožnosti. Spremlja tudi napredovanje učencev in vrednoti znanja. Učence tako sooči in jim pomaga pri postavljanju kriterijev za vrednotenje znanja. V vseh šestih kompetencah so vsebovana osnovna znanja IKT, ki so nujen pogoj za to, da posameznik usvoji temeljna znanja in zmožnosti. Posamezniki, ki želijo pridobiti standard, morajo ta znanja oziroma zmožnosti imeti [5]. Slika 1: Temeljne e-kompetence [5] 9

21 3. SEMINARJI ZA PRIDOBIVANJE E-KOMPETENC V projektu E-šolstvo so določili, na kakšen način bodo lahko učitelji oziroma kandidati prišli do kompetenc. Seminarji so namenjeni učiteljem, ki temeljnih kompetenc še ne dosegajo oziroma bi radi poglobili nivo doseganja le-teh. Sama zgradba seminarjev je razdeljena na štiri vsebinske sklope, znotraj katerih bodo učitelji oziroma kandidati izdelali seminarje na določeno temo. Vsi sklopi razvijajo pridobivanje vseh 6 temeljnih kompetenc, le-ti pa so integrirani v same cilje seminarjev. Poudarek pri pridobivanju temeljnih e-kompetenc je, kot smo omenili že v prejšnjem poglavju, razvijanje zmožnosti sodelovalnega učenja in dela na daljavo. V ta namen bodo tudi seminarji potekali delno v živo, delno na daljavo. Prednost sodelovalnega učenja je tudi, da se bodo lahko učitelji z različnih področij (predmetov) med seboj povezali in nastalo bo tako imenovano medpredmetno sodelovanje, saj uporaba IKT in storitev olajša sodelovanje. Zadnji del usposabljanja učiteljev bo potekal v živo, namenjen pa bo predvsem povratnim informacijam, izmenjavi izkušenj in refleksijam. V naslednjih podpoglavjih bodo predstavljeni vsebinski sklopi seminarjev: Sporočanje, Sodelovanje, Interaktivni pouk in Specifična področja. 3.1 SPOROČANJE V sklopu seminarja Sporočanje je glavni cilj razvijanje zmožnosti sporočanja s pomočjo storitev, ki jih ponuja internet. Učitelji se bodo ukvarjali z različnimi oblikami e-komunikacij. Učili se bodo umestiti e-sporočilo glede na namen in naslovnika. Pogledali si bodo, kako se oblikuje e-sporočila in, zelo pomembno, kako se jih objavi oziroma predstavi v javnosti. Učencem bodo lahko posredovali znanje glede varnosti na spletu, avtorskih pravic, s poudarkom na uporabi storitev in podatkov v šolstvu. Poleg besedilnih sporočil se bodo ukvarjali tudi z video, avdio, grafičnimi in spletnimi sporočili. Ta sklop se predvsem navezuje na kompetenci K4, to je varna raba in upoštevanje pravnih in etičnih načel uporabe ter objave informacij, in K5, to je izdelava, ustvarjanje, posodabljanje in objava gradiv [6]. 10

22 3.2 SODELOVANJE V okviru seminarja Sodelovanja bodo učitelji spoznali načine za sodelovalno delo na daljavo. Srečali se bodo s komunikacijo v virtualnem svetu in, kot smo že omenili, varno raba interneta. Ta sklop se predvsem navezuje na kompetenci K2, to je zmožnost komunikacije in sodelovanja na daljavo, in K4, ki temelji na varni rabi interneta in upoštevanju pravnih in etičnih načel uporabe ter objave informacij [6]. 3.3 INTERAKTIVNI POUK Glavni namen seminarja Interaktivni pouk je uporaba interaktivnih naprav pri pouku. Interaktivne naprave so: interaktivna tabla, mobilne naprave, tablični računalnik, odzivni sistemi ipd. Ker gre tudi na tem področju tehnologija zelo hitro naprej, je potrebno učinkovito usvajanje novih znanj. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da tehnologije uporabljamo zaradi večje aktivnosti učencev pri pouku, s tem pa se povečajo možnosti sprotnega spremljanja in razumevanja učnih snovi. Ta sklop se predvsem navezuje na kompetenci K1, to je poznavanje in zmožnost kritične uporabe IKT, in K6, ki temelji na znanju zmožnosti načrtovanja, izvedbe, evalvacije pouka z uporabo IKT. V načrtu je pripravljen še sklop Specifična področja, vendar jih v pričujoči nalogi ne bomo obravnavali. V splošnem je s predlaganimi seminarji omogočeno doseganje in sledenje vseh 6 temeljnih kompetenc. S seminarji si učitelji prizadevajo izboljšanje kakovosti pouka in učenja z uporabo IKT [6]. 11

23 4. UČITELJ NA POTI DO E-KOMPETENTNOSTI Slika 2: E-središče [8] V prvem koraku na poti do e-kompetentnosti je v projektu E-šolstvo predvideno, da učitelj opravi tako imenovani vstopni seminar»sodelovanje v spletnem učnem okolju«. Cilj samega seminarja je vzpostaviti sodelovalno delo, tako v živo kot tudi na daljavo. V seminar bo vključen širok nabor različnih nalog, kjer bo moral učitelj sodelovati in komunicirati, zelo pomembno pa je tudi seznaniti se z vsebino varovanja osebnih podatkov v virtualnem okolju. V drugem koraku na poti do e-kompetentnosti pa bo moral učitelj izbrati in opraviti najmanj štiri seminarje. Ključno pri tem je, da izbere seminarje na takšen način, da bodo pokrite 1., 2., 3. in 5. e-kompetenca. Seminarje si učitelji izberejo iz kataloga seminarjev, ki je objavljen na portalu Z izbiro seminarjev si na neki način začrta pot do e-kompetentnosti. Seminarje izbira: 12

24 s svojega področja poučevanja oziroma dela, z drugih področij, s področja, ki je namenjeno vsem strokovnim sodelavcem. Izbor seminarjev z drugih področij poučevanja omogoča možnost medpredmetnega sodelovanja in priložnost, da se udeleženci seminarja zaradi različnosti področij in predmetov učijo eden od drugega [7]. Obsežnost projekta E-šola zahteva koordinirano in usklajeno vodenje, zato je bilo v sklopu projekta e-šolstvo vzpostavljeno središče za e-šolstvo, na kratko e-središče (slika 2). V okviru e-središča se dejavnosti projekta e-šolstvo načrtujejo, potrjujejo in usklajeno izvajajo. 13

25 5. UPORABA IKT PRI POUČEVANJU V tekočem poglavju se ukvarjamo s potrebo in razlogi za uporabo IKT v šolah. Pri rabi IKT je glavna prednost poučevanja ta, da gre za moderen, sodoben način poučevanja, za to pa je potrebna tudi sodobna oprema. Obvladovanje te opreme in orodij za delo je ena pomembnejših kompetenc zadnjega časa. Zavedati se je potrebno, da imamo s temi orodji možnost dostopa do zelo velike količine informacij, zato je ključnega pomena, da kot učitelji znamo le-te pravilno ovrednotiti in uporabiti tako v šoli kot tudi v vsakdanjem življenju. Glavni razlogi za uporabo IKT pri poučevanju so, da jih lahko uporabimo za podporo, razvoj funkcionalnih spretnosti posameznika, s tem pa lahko učenec oziroma kandidat pridobi spretnosti računalniške pismenosti. Napredek tehnologij je pustil pečat tudi na otrocih, ki so čedalje bolj vešči sodobnim napravam in njihovi uporabi, zato je potrebno takšna znanja uporabljati in jih še dodatno nadgraditi. Eden od razlogov je tudi, da je IKT vsesplošni medij, ki bo zagotovo oral ledino izobraževanja tako danes kot tudi v prihodnosti, sama uporaba pa seveda podpira tudi motivacijsko učenje. IKT spodbuja in omogoča razvoj kreativnega učenja, vpliva pa tudi na razvoj inovativnih metod poučevanja. V hitrem svetu, kjer živimo, je zelo pomembno tudi, v kakšnem času pridobimo določene informacije in prav IKT nam omogoča, da do njih pridemo v realnem času. IKT je tudi dinamičen medij, saj z njim urimo različne sposobnosti, lahko tudi telesne. Zelo pomembna je tudi sama zasnova IKT, saj nam omogoča, da podatke lahko zbiramo, obdelujemo, posredujemo in v končni fazi tudi objavljamo delo učencev, učiteljev ipd. Čedalje bolj bodo v prihodnosti v veljavi e-gradiva in prav IKT nam bo omogočala uporabo le-teh. Učitelji bodo na ta način veliko bolj povezani, vzpostavile se bodo tudi medpredmetne povezave, kar bo vplivalo tudi na samo klimo v šoli, razredu. Prav tako pa se si bodo učitelji lahko med seboj posredovali informacije, mnenja, znanja in izkušnje, in to v realnem času. Vse zgoraj našteti razlogi za uporabo IKT pri poučevanju pa imajo kljub vsej naprednosti in inovativnosti za osnovo še vedno človeški dejavnik in to je v tem primeru učitelj. Zato bo moral učitelj z uporabo znanj, e-kompetenc, prilagoditi način pouka z uporabo IKT [8]. 14

26 Slika 3: E-središče [9] 6. PARAMETRI EVALVACIJE INFORMATIZACIJE ŠOLE V našem šolskem prostoru se na področju spremljanja informatizacije šole pojavljajo predvsem naslednji kazalniki (osnovni kriteriji): proces timskega vodenja informatizirane šole, poučevanje in učenje z IKT, IKT v administraciji, usposabljanje in nadaljnje formalno izobraževanje učiteljev, človeški in materialni viri (e-gradiva, računalniška oprema in omrežje ipd.), razvoj in raziskovanje, odprtost šole v lokalni in širši prostor, vključevanje učencev in staršev v načrtovanje, učinki uporabe IKT itd. (Čampelj, 2008, str ). 6.1 ŠOLA IN OKOLJE Šola in okolje sta dve bistveni spremenljivki, ki ju je potrebno spremljati, da na podlagi njunih dejavnosti lahko podamo stopnjo informatizacije. Po mnenju B. Čamplja bodo z uvedbo ustreznih sprememb na vseh področjih življenja in dela šole s tem povečale nivo e- kompetentnosti, kar pa je tudi glavni namen tega. 15

27 B. Čampelj meni, da mora imeti šola vizijo in načrt, strateško vodenje ter spremljavo, da bo prepoznana kot e-kompetentna šola [10]. 6.2 VIZIJA Računalniška vizija skrbi za prihodnost, za kar poskrbimo z nadgradnjo, dopolnitvijo že obstoječega. Zelo pomembno je, da pri idejah za prihodnost sodeluje čim večje število uporabnikov, saj so prav oni tisti, katerim potrebe se prilagajajo. Na ta način si bo šola tudi zagotovila e-kompetentnost tako učiteljev, učencev, kot tudi samega informacijskega okolja; tu je seveda največji poudarek na IKT. B. Čamplja meni, da brez prave promocije vizije le-ta ne pade na plodna tla in je tako ujeta zgolj na papirju ali v glavah posameznikov. Po drugi strani pa moramo biti dosledni in evalvirati njeno uporabnost in kakovost. Načrtovanje vizije mora biti dobro načrtovan projekt. Upoštevati je namreč treba vsa obdobja, tako kratkoročna kot tudi dolgoročna. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na neprestano spremljanje novosti na trgu, upoštevajoč pravila zakonodaje in standardov [10]. 6.3 STRATEŠKO VODENJE Pomembno področje e-kompetentne šole je strateško vodenje, ki pomeni timsko delo visoko motiviranih in usposobljenih delavcev, to so učitelji, ravnatelji in računalnikarji. B. Čampelj meni, da morajo delavci upoštevati vse razpoložljive vire ter ustrezno organizacijo, zajeti pa morajo vsa področja življenja in dela šole. E-kompetentna šola ima na voljo vse potrebne vire, tako človeške kot tudi materialne. Pri virih, ki so človeške narave, je potreben kadrovski načrt z vsemi potrebnimi spremembami in načrt usposabljanja kadra. Kar pa se tiče materialnih virov, je potrebno skrbeti za vsa področja, in sicer strojna in programska oprema, internet in e-gradiva, pazljivi pa moramo biti predvsem na uporabo in varnost le-teh. Po mnenju B. Čamplja morajo imeti e-gradiva posebno mesto, saj obsegajo gradiva na internetu, CD, DVD in didaktično programsko opremo. Organizacijski del obsega informacijski sistem, koordinacijo dela in izvajanje storitev. 16

28 Glavna naloga informacijskih sistemov je načrtovanje človeških virov za njegovo izgradnjo in nadgradnjo, zelo pomembno pa je vključevanje vseh področij šole predvsem govorimo o procesih, ki še niso računalniško podprti. Ker govorimo o človeških virih, bomo o učencih zbirali predvsem podatke o napredku, učitelju pa se mora zagotoviti manj birokracije in boljše izkoriščanje IKT (ga uporabimo v namene, za kar obstaja). Informacijski sistem bi bil s svojo funkcionalnostjo preprost za uporabo, dostopen, omogočal pa bi tudi medsebojno komunikacijo. Ob tako veliki količini osebnih podatkov je treba še posebej poudariti, da mora tu veliko vlogo igrati tudi varnost, in sicer z varovanjem podatkov. B. Čampelj je mnenja, da je potrebno širiti zavedanje in izvajati usposabljanje vseh potencialnih uporabnikov. Koordinacija dela na smiseln način poskrbi za razporeditev nalog in vzpostavitev celotnega procesa, bistvena naloga pa je vzpostavljanje povezav med vsemi. B. Čampelj pravi, da je še zlasti pomembna kakovost vseh spremenjenih oziroma nadgrajenih dejavnosti in seveda učinkovita uporaba novosti. Dejavnosti se bodo morale izvajati na vseh področjih, da bo imelo strateško vodenje neki učinek. To velja tako za administrativne dejavnosti (vodenje šole, zagotavljanje celovitega proračuna ) kot tudi pedagoške procese. B. Čampelj meni, da je za vse dejavnosti informatizacije šole nujno zagotavljanje vseh storitev in podpore, od tehnične do vsebinske [10]. 6.4 SPREMLJAVA Pri preverjanju stopnje informatizacije je ključnega pomena tudi spremljava, in sicer gre za proces, ki traja od samega načrtovanja pa vse do merjenja učinkov oziroma prejetja povratnih informacij. S tem bomo dosegli nekakšno konstantno opazovanje in s tem lažje določili, na katerih področjih prihaja do večjih in kje do manjših odstopanj glede pričakovanega in dejansko izvedenega [10]. 6.5 OKOLJE ŠOLE Namen e-kompetentne šole je vsekakor povezovanje tako znotraj šole kot tudi medšolsko povezovanje. S tem je šola postavljena v neko okolje in tudi to je po mnenju B. Čamplja pomembno področje pri stopnji informatizacije. Okolje v tem kontekstu razumemo kot neke 17

29 partnerske organizacije, ki so tudi vključene. Prav zato morajo šola in okolje v skupnih dejavnostih najti svoje in druge lastnosti in zmožnosti, iz katerih bodo pozneje lahko črpali ideje za nadaljnje delo. Ključnega pomena tukaj je tudi reorganizacija obeh strani. B. Čampelj pravi, da se morajo spremeniti tako ljudje in vsebine kot tudi procesi. Kot pa smo že omenili pri prejšnjem poglavju (6.4 Spremljava), pa je potrebno načrtovanje sprememb nenehno spremljati in evalvirati [10]. 7. STANJE IN TRENDI UPORABE IKT V SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH Pouk v 21. stoletju bi si ob tako napredni tehnologiji, ki ji imamo, težko predstavljali brez računalnikov oziroma IKT. Zavedati pa se je moramo, da je ob nakupu vseh potrebnih naprav potrebno globoko seči v žep, zato je razvitost te tehnologije po naših šolah in zavodih zelo različna. V ta namen, da bi ugotovili, kaj se dogaja v naših šolah, se je izvedla raziskava v okviru projekta Informatizacija slovenskega šolstva, ki ga je financiralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS, izvedli pa so ga na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, pod vodstvom prof. dr. Ivana Gerliča. Zanimali nas bodo predvsem podatki iz preteklega leta, torej iz leta 2011, ko je bila ta raziskava zadnjič realizirana. Raziskava je vključevala 448 osnovnih šol. Ker so se vprašanja nanašala enkrat na ravnatelja, drugič na računalnikarja oziroma organizatorja informacijskih dejavnosti ter učitelja računalništva na šoli, je bilo reševanje ločeno in neodvisno. Anketni vprašalniki so bili tokrat prvič v spletni obliki, s pomočjo orodja, ki je dostopno na Odziv je bil zelo dober, saj je na anketni vprašalnik odgovorilo 446 šol, to je 92,1 % vseh šol, ki so jih kontaktirali. [11]. 7.1 KADRI Zanimajo nas povzetki raziskave oziroma, ali imajo šole zaposlenega učitelja računalništva. Iz podatkov razberemo, da je 38,4 % šol, ki imajo zaposlenega učitelja računalništva, 28,8 % šol ima delno zaposlenega učitelja, 0,8 % šol je v toku pridobivanja redno zaposlenega učitelja, kar 31,9 % šol pa nima zaposlenega učitelja računalništva. Zavedati se moramo, da je 18

30 predmet računalništva v osnovnih šolah izbirni predmet in je zato število učencev zelo nelinearno. Opazimo pa lahko, da se število zaposlenih učiteljev zmanjšuje [11]. Iz podatkov sledi, da je na šoli zaposlen največ en učitelj, in sicer kar v 64,5 % primerih vseh šol, na drugem mestu pa nimajo zaposlenega nobenega učitelja v 25,7 % primerih vseh šol [11]. Če pogledamo bolj splošno, lahko rečemo, da je v skoraj polovici osnovnih šol zaposlen učitelj računalništva, opazimo pa tudi, da je v največ šolah zaposlen en učitelj, kar je nekakšen trend učiteljev računalništva v slovenskih osnovnih šolah. 7.2 ŠTEVILO IN SKRBNIŠTVO RAČUNALNIKOV V raziskavi, ki jo je vodil dr. Gerlič, nas zanima, kakšno število računalnikov imajo v šolah in kdo je skrbnik teh računalnikov [12]. Graf 1: Primerjalni vpogled na lastništvo in število računalnikov [11] Leta 2005 je bilo 350 šol z več kot 20 računalniki, največ takšnih s 30 računalniki. Leta 2011 je bilo povprečje računalnikov, ki so last šole, 50, kar je za 3 manj kot leta Šola z največjim številom računalnikov, ki so njena last, jih je imela 177. Zanimalo naj je tudi, koliko učencev in koliko učiteljev ima računalnik doma. Podatki so prikazani na slikah 3 in 4. V povprečju ima doma računalnik 95,6 % učiteljev in 81,3 % učencev [12]. 19

31 Graf 2: Delež učencev, ki ima računalnik doma [11] Za leto 2011 lahko ugotovimo, da je bilo 45 % anketiranih osnovnih šol, katerih 90 % učencev ima doma računalnik, in 5 % osnovnih šol, kjer imajo vsi učenci doma računalnik. Če pogledamo povprečje, je imelo doma računalnik kar 78,2 % učencev, kar je približno 3 % manj kot leta 2009, a še vedno več kot 10 % več kot leta 2005 [12]. 7.3 OMREŽJE Ker si uporabe računalnikov brez dostopa do interneta skoraj ne predstavljamo več, nas je zanimalo tudi, ali imajo šole možnost za aktivno uporabo interneta. Graf 3: Možnosti za aktivno uporabo interneta [11] 20

32 Iz grafa 3 je jasno vidno, da ima zelo velika večina šol (98 %) možnost za aktivno uporabo interneta, le 2 % pa te možnosti trenutno nima [11]. 7.4 IZOBRAŽEVALNI INTERNET IN E-IZOBRAŽEVANJE V SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH V tabeli 1 si oglejmo podatke, kako pogosto učitelji uporabljajo usluge interneta pri poučevanju in učenju [13]. Tabela 1: Kako pogosto učitelji uporabljajo usluge interneta pri poučevanju in učenju [13]? Vidimo, da so se pri posameznih področjih najpogosteje pojavljali naslednji odgovori: 65,4 % učiteljev večkrat na teden uporablja e-pošto, 62,3 % učiteljev nikoli ne uporablja FTP-ja, 76,2 % učiteljev večkrat na teden uporablja spletne strani, 27,3 % učiteljev enkrat na teden 21

33 uporablja forum pogovorne skupine, 46,5 % učiteljev nikoli ne uporablja blogov, 28 % učiteljev nikoli ne uporablja Wikijev, 27 % učiteljev nikoli ne uporablja projektnega dela na spletu, 45,8 % učiteljev večkrat na teden uporablja izobraževalno programsko opremo na spletu, 76,2 % učiteljev nikoli ne uporablja videokonferenčnih sistemov in 35,8 % učiteljev nikoli ne uporablja učenja na daljavo [13]. Tabela 2: Kako pogosto učitelji uporabljajo usluge interneta za lastno izobraževanje oziroma izpopolnjevanje [12]? Iz tabele je razvidno, da so se pri posameznih področjih najpogosteje pojavljali naslednji odgovori: 81,3 % učiteljev večkrat na teden uporablja e-pošto, 53,7 % učiteljev nikoli ne uporablja FTP-ja, 78,1 % učiteljev večkrat na teden uporablja spletne strani, 36,2 % učiteljev večkrat na teden uporablja forum pogovorne skupine, 31,7 % učiteljev nikoli ne uporablja blogov, 22,5 % učiteljev nikoli ne uporablja Wikijev, 29,6 % učiteljev enkrat na mesec 22

34 uporablja projektno delo na spletu, 42,8 % učiteljev večkrat na teden uporablja izobraževalno programsko opremo na spletu, 66 % učiteljev nikoli ne uporablja videokonferenčnih sistemov in 35,1 % učiteljev enkrat na mesec uporablja učenje na daljavo [13]. Tabela 3: Koliko lahko e-izobraževanje in uporaba IKT pripomore h kakovostnejšemu poučevanju in učenju [12]? Največ (70,1 %) pozitivnih odgovorov smo zasledili pri področju, imenovanem»dostopnost do učnih gradiv«, sledijo (70 %)»kakovostnejše učno delo z nadarjenimi učenci«,»dejavnosti za (samo)preverjanje znanja«(55,1 %),»komunikacija med učenci in učiteljem«(54,3 %),»kakovostnejše učno delo z učno šibkejšimi učenci«(47,8 %),»kakovostnejše učno delo z učenci s posebnimi potrebami«(45,1 %) in»omogočanje skupinskih oblik in metod učnega dela«(43 %) [13]. 23

35 Tabela 4: V katero obliko izobraževanja za poučevanje in učenje oziroma e-izobraževanje bi se želeli vključiti učitelji računalništva in računalnikarji [12]? Iz tabele 4 vidimo, da bi se učitelji računalništva in računalnikarji želeli vključiti v tečaj iz didaktike IKT, sledijo razvoj in izdelava e-učbenikov, nato didaktika sodobnih didaktičnih oblik in metod učnega dela, ki pogojuje uspešno uporabo IKT, nato razvoj in izdelava e-učnih gradiv za učenje na daljavo in didaktika informatizacije predmetnih področij [13]. 24

36 8. ARNES 8.1 PREDSTAVITEV ZAVODA ARNES Arnes Akademska in raziskovalna mreža Slovenije je javni zavod, ki organizacijam zagotavlja omrežne storitve. Te organizacije so s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture. Omogoča jim medsebojno povezovanje in sodelovanje, tudi s tujimi sorodnimi organizacijami [14]. 8.2 NALOGE ARNESA Arnes gradi, vzdržuje in upravlja infrastrukturo, ki povezuje univerze, inštitute, raziskovalne laboratorije, muzeje, šole, baze podatkov in digitalne knjižnice. Zaradi nenehnih sprememb tehnologije se Arnes sproti prilagaja potrebam svojih uporabnikov, dolgoročno pa jim želi zagotoviti enake možnosti sodelovanja v enotnem evropskem prostoru. Pogoj za to je tesno povezana omrežna infrastruktura z enotnimi tehnološkimi in varnostnimi standardi ter ustrezne storitve, ki jih na celotnem evropskem območju vzpostavljajo in vzdržujejo nacionalne izobraževalne in raziskovalne mreže [14]. 8.3 STORITVE Arnes upravičenim organizacijam zagotavlja napredne spletne in omrežne storitve, posameznikom pa postavitev spletne predstavitve, elektronsko pošto in klicni internetni dostop. Arnes poskrbi za povezavo lokalnega omrežja organizacij v omrežje ARNES. Skrbi tudi za povečanje hitrosti povezav in upravljanje z njimi. Spletno gostovanje (html, PHP/MySQL, LAMP), registracija in preusmeritev domen, gostovanje IDP so storitve, ki potekajo na strežnikih, prav tako pa uporabnikom ponujajo storitvi splet in pošta. S hitrim napredkom tehnologije so bili pri Arnesu primorani poskrbeti tudi za multimedijske storitve, in sicer avdio, video in računalniška komunikacija v realnem času na vrsto različnih načinov spletne in H.323-videokonference, shranjevanje videokonferenčnih dogodkov Ne smemo pozabiti na omrežne storitve, ki so ključnega pomena za dandanašnjo rabo računalnikov, to so povezljivost na nivoju IP, namenske povezave točka točka, Eduroam in ostale storitve, ki jih zagotavlja omrežje ARNES. 25

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - petek_16_30_B_Zabret [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - petek_16_30_B_Zabret [Read-Only] [Compatibility Mode] RAZVOJ IKT KOMPETENC ali Z RAZVOJEM IKT KOMPETENC do E-POUČEVANJA Jožica Senica Zabret OŠ Marije Vere Kamnik Kranjska gora, 17. 4.2009 Razvoj IKT kompetenc? IKT veščine niso nadstandard, temveč baza za

Prikaži več

Arial 26 pt, bold

Arial 26 pt, bold 3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Microsoft Word - polensek-1.doc

Microsoft Word - polensek-1.doc Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica

Prikaži več

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH

Prikaži več

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost 1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana   Izhodišč 20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo

Prikaži več

PowerPoint-Präsentation

PowerPoint-Präsentation ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci

Prikaži več

PKP projekt SMART WaterNet_Opis

PKP projekt SMART WaterNet_Opis PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev INFORMACIJSKA PISMENOST Tomaž Bešter Center za informacijske storitve NUK 01/2001-200 tomaz.bester@nuk.uni.lj.si Dnevni red Podatek informacija znanje; vrste pismenosti Zakaj je informacijska pismenost

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1

Prikaži več

08_03

08_03 OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število

Prikaži več

give yourself a digital makeover

give  yourself  a digital  makeover Prenos znanja v praksi in projekti pametne vasi prof. dr. Janez Bešter 33. Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, 26.11.2018, Thermana, Laško Načrti in primeri AKIS Od načrtov v izvedbo in praktično

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - petek A-sambolicbeganovic [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - petek A-sambolicbeganovic [Read-Only] [Compatibility Mode] KAKO PRI POUČEVANJU MATEMATIKE UPORABLJAM INTERAKTIVNO TABLO? Amela Sambolić Beganović SGGEŠ Ljubljana ŠOLSKI CENTER LJUBLJANA, Srednja lesarska šola amela.beganovic@guest.arnes.si Sirikt 2009, 17.4.2009

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Sirikt-SK-FV.ppt

Microsoft PowerPoint - Sirikt-SK-FV.ppt E-učbeniki za izbrane naravoslovno-tehniške predmete E-books for selected science and technical subjects Slavko KOCIJANČIČ Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta slavko.kocijancic@pef.uni-lj.si Franc

Prikaži več

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Osnovnošolsko izobraževanje Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica Osnovnošolsko izobraževanje 2017/2018 Vzgojno izobraževalni zavodi Osnovne šole Osnovne šole s prilagojenim programom Glasbene šole Zavodi

Prikaži več

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,

Prikaži več

Microsoft Word - katalog informacij javnega znaēaja TRŽIŀĄE 2019

Microsoft Word - katalog informacij javnega znaÄ“aja TRŽIŀĄE 2019 KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu: naziv organa, ki je izdal katalog: Osnovna šola Tržišče odgovorna uradna oseba, ki je katalog sprejela: Zvonka Mrgole, prof., ravnateljica

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev INFORMATIKA Tečaj za višjega gasilca OGZ PTUJ 2017 PRIPRAVIL: ANTON KUHAR BOMBEK, GČ VSEBINA TEORETIČNA PREDAVANJA INFORMACIJSKI SISTEMI SISTEM OSEBNIH GESEL IN HIERARHIJA PRISTOJNOSTI PRAKTIČNE VAJE ISKANJE

Prikaži več

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Zapisovanje učnih izidov Bled, 21.1.2016 Darko Mali ECVET ekspert, CPI Pojmi: Kvalifikacija Kompetenca Učni cilji Učni izidi Enote učnih izidov Kreditne točke Programi usposabljanja NE! 2 Učni cilji kompetence

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli 2018/2019 Zakonske podlage NPZ Čemu nacionalno preverjanje znanja, kaj želimo z njim doseči CILJ: pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev, ki je namenjena

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu

Prikaži več

Spletno raziskovanje

Spletno raziskovanje SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH

Prikaži več

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih

Prikaži več

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE

Prikaži več

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta: Splet

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta:  Splet FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) 237 42 22 (04) 237 42 15 E pošta: vs@fov.uni-mb.si; un@fov.uni-mb.si Spletna stran: http://www.fov.uni-mb.si Informativno mesto:

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več

Slovenska Web

Slovenska Web Evropski projekt CHAMP združuje vodilna evropska mesta na področju kolesarjenja. CHAMP mesta želijo s pomočjo medsebojne primerjave najti načine za izboljšanje kolesarske politike in pridobiti nove ideje

Prikaži več

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša

Prikaži več

Pregled programa Erasmus

Pregled programa Erasmus Pregled programa 10. Srečanje koordinatorjev 6.11.2012, Ajdovščina Maja Godejša, CMEPIUS Današnje srečanje Kratka zgodovina programa Izvajanje a v Sloveniji Rezultati analiz učinkov mobilnosti evš spletni

Prikaži več

INTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN

INTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN INTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN Promethean je vodilni svetovni ponudnik interaktivne tehnologije na področju izobraževanja. S svojim inovativnim pristopom in vizijo prihodnosti, spreminjajo način sodelovanja

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana Letni posv

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana   Letni posv 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana KLJUČNI RAZVOJNI DOSEŽKI IN IZZIVI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Mag. Andrej Sotošek Raziskave in razvoj 1. Raziskava PIAAC (OECD): rezultati: glavna raziskava

Prikaži več

DRUŽINSKO BRANJE

DRUŽINSKO BRANJE DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje

Prikaži več

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO 23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni

Prikaži več

Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št

Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 - ZUPŠ in 65/17), Meril za akreditacijo

Prikaži več

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni

Prikaži več

Kadrovski načrt in plan dela 2017

Kadrovski načrt in plan dela 2017 KADROVSKI NAČRT in PLAN DELA za 2017 mag. Tilka Jakob, OŠ Vitanje REDNI ODDELKI ODDELEK 2016/17 ODDELEK 2017/2018 1. razred 1. a 25 1.a 26 2. razred 2. a 18 2.a 25 3. razred 3. a, b 30 3.a 18 4. razred

Prikaži več

Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo ANITA ZELENKO Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli MAGISTRSKO

Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo ANITA ZELENKO Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli MAGISTRSKO Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo ANITA ZELENKO Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli MAGISTRSKO DELO Maribor, marec 2013 Univerza v Mariboru Filozofska

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana gp.mizs@gov.si Številka: 382-28/2014/57 Ljubljana, 14. 7. 2015 EVA (če se akt objavi v Uradnem listu RS) GERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Gp.gs@gov.si ZADEVA: Prenos ustanovitvenega deleža

Prikaži več

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ Border Memorial: Frontera de los Muertos, avtor John Craig Freeman, javno umetniško delo obogatene resničnosti,

Prikaži več

Kratek pregled vsebine Delovne skupne za izobraževanje odraslih Ema Perme, članica delovne skupine za izobraževanje odraslih pri Evropski komisiji (20

Kratek pregled vsebine Delovne skupne za izobraževanje odraslih Ema Perme, članica delovne skupine za izobraževanje odraslih pri Evropski komisiji (20 Kratek pregled vsebine Delovne skupne za izobraževanje Ema Perme, članica delovne skupine za izobraževanje pri Evropski komisiji (2014-2015) Ljubljana, 3. december 2014, Strokovni seminar PIAAC Podlage

Prikaži več

Univerzitetni študijski program Fizika I

Univerzitetni študijski program Fizika I Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni

Prikaži več

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni

Prikaži več

VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC

VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC Državni zbor v številkah 90 poslancev 9 + 1 poslanska skupina 150+ mobilnih naprav (OS Android, ios) 500+ internih uporabnikov, 650+ osebnih računalnikov, 1100+

Prikaži več

(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310)

(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310) IZVEDBENI NAČRT ZA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Srednjega strokovnega izobraževanja PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2010/2011 IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA: 1. PODLAGE IN VIRI ZA OBLIKOVANJE: 2. Šolska pravila ocenjevanja

Prikaži več

kodeks_besedilo.indd

kodeks_besedilo.indd Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska

Prikaži več

Aktualni izzivi informacijske družbe

Aktualni izzivi informacijske družbe REPUBLIKA SLOVENIJA www.mvzt.gov.si, e: gp.mvzt@gov.si Kotnikova 38, 1000 Ljubljana t: 01 478 4600, f: 01 478 4719 Aktualni izzivi informacijske družbe Dr. Davorka Šel 29.5.2009 1 Vloga Direktorata za

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - krstulovic

Microsoft PowerPoint - krstulovic PROST DOSTOP DO DOSEŽKOV SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV PREK PORTALA dlib.si mag. Karmen Štular Sotošek mag. Zoran Krstulović Daša Pokorn Narodna in univerzitetna knjižnica 3 Uporabniki in prosto dostopne zbirke

Prikaži več

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

Prikaži več

INFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Ali pridobivati znanje s pomočjo uporabe IKT ali s klasič

INFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Ali pridobivati znanje s pomočjo uporabe IKT ali s klasič INFORMIJSK DRUŽ IS 29 6. oktober 29 VZGOJ IN IZORŽEVNJE V INFORMIJSKI DRUŽI li pridobivati znanje s pomočjo uporabe IKT ali s klasičnimi pedagoškimi metodami in oblikami dela? How to cquire the Knowledge?

Prikaži več

Zapisnik 1

Zapisnik 1 Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:

Prikaži več

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja  Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte

Prikaži več

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati

Prikaži več

Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z

Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet za 9. razred (nadaljevalna stopnja) osnovne šole BESTE

Prikaži več

Microsoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx

Microsoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Kokolj

Microsoft PowerPoint - Kokolj REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI

Prikaži več

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje) Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo

Prikaži več

Gradbeništvo kot Industrija 4.0

Gradbeništvo kot Industrija 4.0 Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo

Prikaži več

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in

IZVEDBENI  SKLEP  KOMISIJE  -  z  dne marca o  določitvi  meril  za  ustanavljanje  in  vrednotenje  evropskih  referenčnih  mrež  in 17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega

Prikaži več

Microsoft Word - Diplomsko delo Miha Fijauž

Microsoft Word - Diplomsko delo Miha Fijauž UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MIHA FIJAUŽ Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Univerzitetni študij: Športno treniranje Kondicijsko treniranje UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH

Prikaži več

Program dela NO za leto 2009

Program dela NO za leto 2009 Na podlagi 41. člena statuta občine Mirna Peč ter 12. in 13. člena Poslovnika nadzornega odbora občine Mirna Peč, je Nadzorni odbor občine Mirna Peč na svoji 9. seji, dne 15.12.2008 in 3. korespondenčni

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ matematika 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ matematika 2018.docx Analiza dosežkov pri predmetu matematika za NPZ 28 6. razred NPZ matematika 28 Dosežek šole Povprečno število točk v % Državno povprečje Povprečno število točk v % Odstopanje v % 49,55 52,52 2,97 Povprečni

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

ATS STEM Assessment of Transversal Skills in STEM

ATS STEM Assessment of Transversal Skills in STEM ATS STEM Assessment of Transversal Skills in STEM Vrednotenje prečnih veščin na področju naravoslovja, tehnologije in matematike Predstavitev mednarodnega projekta ATS STEM in povabilo k prijavi Bernarda

Prikaži več

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadaljevanju»naročnik«) in družbo VI NOVA d.o.o. (v nadaljevanje»ponudnik«).

Prikaži več

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred

Prikaži več

OD PROJEKTNE IDEJE DO NAČRTA Priročnik za pripravo projektnih načrtov študijsko leto 2011/2012 Pripravila: Romana Zidar

OD PROJEKTNE IDEJE DO NAČRTA Priročnik za pripravo projektnih načrtov študijsko leto 2011/2012 Pripravila: Romana Zidar OD PROJEKTNE IDEJE DO NAČRTA Priročnik za pripravo projektnih načrtov študijsko leto 2011/2012 Pripravila: Romana Zidar Uvod Za uspešno delo v socialnem delu morate osvojiti kompetence s področja projektnega

Prikaži več

Za Uk Net - Marec 2009.indd

Za Uk Net - Marec 2009.indd za in UK UM Informativni list Posoškega razvojnega centra. L. 3, št. 3 / marec 2009 Želi tudi vaša šola imeti svoj solarni avto? Show dr. Klime Točka vseživljenjskega učenja Jezikovna in računalniška znanja

Prikaži več

POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN SPLOŠNA ZNANJA

POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN SPLOŠNA ZNANJA ZAGOTAVLJANJE IN IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI V PSIU (Usposabljanje timov za kakovost izvajalcev PSIU) Gradivo je nastalo v okviru projekta Finančna podpora nacionalnim referenčnim točkam EQAVET 2017 (Project

Prikaži več

20. andragoški kolokvij

20. andragoški kolokvij 21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI

GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI Samostojno izdelovanje predstavitev s programom za

Prikaži več

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA IZVEDBO ŠPORTNO-NARAVOSLOVNEGA TABORA

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA IZVEDBO ŠPORTNO-NARAVOSLOVNEGA TABORA POROČILO O KAKOVOSTI ZA ŠOLSKO LETO 2013/14 Ljubljana, oktober 2014 VEGOVA Ljubljana: Poročilo o kakovosti za šolsko leto 2013/14 1 Osnovni podatki o šoli: Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in

Prikaži več

Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov (

Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( 26 ), nabora izbirnih predmetov ( 6 ), PDP-modula, obveznega magistrskega

Prikaži več