OŠ DOMŽALE ANKETA O ZADOVOLJSTVU S ŠOLSKO PREHRANO ANALIZA ANKETE ZA STARŠE Domžale, junij 2014 Analizo pripravila: DAŠA SOJER

Transkripcija

1 OŠ DOMŽALE ANKETA O ZADOVOLJSTVU S ŠOLSKO PREHRANO ANALIZA ANKETE ZA STARŠE Domžale, junij 14 Analizo pripravila: ŠA SOJER

2 % % vrnjenih anket Anketo je pripravila skupina za prehrano. Izvedena je bila v aprilu 14. V tiskani obliki je bila prek učencev posredovana vsem staršem učencev OŠ Domžale in POŠ Ihan. 1. Število vrnjenih anket: Št. vseh učencev Št. vrnjenih anket Odstotek vrnjenih anket % % % % % % % % % vsi % Anketo za starše je vrnilo 468 otrok, kar predstavlja 61 % vseh vpisanih. Starši so izpolnjevali anketo za vsakega otroka posebej, zato je lahko en starš izpolnil več anket. Največ anket (91 %) so izpolnili in vrnili starši učencev 2. a, najmanj pa starši učencev 9. a (39 %). Pričakovano so anketo vrnili v veliko večjem odstotku (75 %) starši učencev 1. do 4. a, medtem, ko je manj kot polovica učencev (49 %) od 5. do 9. a vrnila anketo za starše. V preteklem šolskem letu je bilo vrnjenih 63 % anket za starše, kar je 2 % več kot v letošnjem. Kljub dodatnim pobudam učencev višjih ov, naj starši ankete rešijo in jih oddajo nikom, smo dobili vrnjenih zgolj okoli polovice anket. Učenci so navajali vzroke kot je pomanjkanje časa staršev, nesmiselnost reševanja ankete, tudi z vidika, da starši ne poznajo omenjene tematike, da so anketo pozabili doma oz. jo izgubili ipd. Je pa nekaj učencev dejalo, da bodo iz prej naštetih razlogov kar sami rešili anketo. V preteklem šolskem letu je anketo za starše vrnilo 476 staršev oz. otrok, zato je letošnje leto po številu vrnjenih anket primerljivo z lanskoletnim. 2. Kako pogosto se z otrokom pogovarjate o šolski prehrani? r. Vsak dan večkrat redko nikoli Št. % vsi vsak dan večkrat redko nikoli

3 % % Vsak dan se o šolski prehrani pogovarja z otrokom 29 % vseh staršev. Izrazito izstopa 1., kjer se vsakodnevno z otroki o šolski prehrani pogovarja 57 % staršev. % staršev se z otrokom pogovarja večkrat. Več kot dve tretjine (69 %) staršev, ki so vrnili ankete se z otroki torej veliko pogovarjajo o šolski prehrani. Delež teh pa v 3. triadi močno upade, saj se v 8. u (51 %) in 9. u (71 %) staršev z otroki redko ali nikoli ne pogovarja. 3. Kako pogosto spremljate šolski jedilnik? redno občasno nikoli vsi redno občasno nikoli Več kot polovica (53 %) staršev šolski jedilnik spremlja občasno. Očitnih razlik med i ni. Redno šolski jedilnik spremlja % staršev, delež le teh pa je v prvi triadi večji kot v zadnji. Delež staršev, ki šolskega jedilnika ne spremlja (16 %) pa narašča z i. 4. Kje spremljate šolski jedilnik? Tiskan v šoli Na spletni strani Ne spremljam vsi tiskan spletna stran ne spremljam

4 % Šolski jedilnik na matični šoli v tiskani obliki objavljamo na oglasni deski pri učilnicah prve triade in pred vhodom v jedilnico. Na podružnični šoli pa na oglasni deski v jedilnici. Tako na matični šoli, kot na podružnici je jedilnik v jedilnici objavljen blizu vhoda. Tiskan jedilnik večinoma spremljajo starši učencev prve triade(povprečje 48 %), ki otroke neposredno spremljajo v oz. iz šole,v drugi in tretji triadi ta odstotek naglo pade (povprečje 11 %), obratno sorazmerno pa naraste spremljanje jedilnika prek spletne strani. Dodatno se je pojavil tudi odgovor, da starši spremljajo jedilnik tako, da vprašajo učence. Jedilnik na spletni strani spremlja več kot polovica staršev, ki so vrnili ankete, zato menim, da je objava jedilnika na spletni strani zelo smotrna. 5. Ali menite, da je šolska prehrana organizirana skladno s smernicami zdravega prehranjevanja? Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah so osnovno vodilo, ki se ga moramo držati pri načrtovanju šolske prehrane. Smernice zdravega prehranjevanja v VIZ je izdalo Ministrstvo za zdravje. Mnenje staršev o omenjenem vprašanju je poglavitno za naše nadaljnjo delo. Povezava do omenjenega dokumenta je ustvarjena tudi na šolski spletni strani. Da Ne Ne vem vsi Da ne ne vem Večina staršev (71 %) meni, da je šolska prehrana organizirana skladno z omenjenimi smernicami, kar 18 % staršev se za odgovor ni moglo opredeliti oz. na vprašanje niso odgovorili. Največji odstotek staršev, ki menijo, da je šolska prehrana organizirana skladno s smernicami zdravega prehranjevanja je v 1. u (82 %), v višjih ih se delež giblje med 77 % in %. Najnižji odstotek, da je prehrana organizirana skladno s smernicami je v petem u. Da prehrana ni organizirana skladno s smernicami zdravega prehranjevanja meni 46 staršev, kar predstavlja deset odstotkov vseh vrnjenih anket. Največji delež ( %) je v 8. u. 6. Ali je vaš otrok zadovoljen s kakovostjo šolskih obrokov? Na kakovost obroka vplivajo osnovne sestavine, mehanska in termična obdelava ter priprava jedi. Za nabavo osnovnih sestavin smo v veliki meri zavezani na ponudnike izbrane z javnimi razpisi. To so predvsem večja priznana slovenska podjetja in obrati. V prehrano vključujemo tudi biološko pridelana živila, vendar je pri nabavi le teh velika omejitev njihova visoka cena, pri določenih artiklih

5 % pa tudi dostopnost količin. Vključujemo tudi lokalno pridelana živila, predvsem pri delitvah sadja in zelenjave v okviru projekta Shema šolskega sadja. Priprava jedi vključuje postopke, ki veljajo za zdrave. Izpostavila bi pripravo iz svežih sestavin, izogibanje predpripravljenim jedem ter pripravi v velikih količinah maščobe (cvrtja), zmerno soljenje in sladkanje ter ne uporabo umetnih arom in drugih umetnih dodatkov jedem. Sama priprava pa je zagotovo odvisna od kuharskega osebja, prav tako pa je tudi okus zelo subjektiven. Pri vprašanjih o kakovosti in količini smo v letošnjem šolskem letu dodali tudi možnost delno. Na vprašanje o zadovoljstvu s kakovostjo malice je odgovorilo 463 staršev (99 %), s kosilom pa 366 staršev (78%). Pri analizi smo kot % upoštevali samo izpolnjene odgovore. MALICA: Da Delno Ne vsi DELNO KOSILO: Da Delno Ne vsi DELNO

6 7. Ali je vaš otrok zadovoljen s količino šolskih obrokov? Energetske potrebe so pogojene s starostjo otroka, spolom, njegovimi aktivnostmi, metabolizmom in drugimi dejavniki. Količino šolskih obrokov prilagajamo energetskim potrebam učencev. Optimalno je, da otrok zaužije pet dnevnih obrokov. V šoli nudimo zajtrki, dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico. Šolska -dopoldanska malica predstavlja premostitveni obrok med zajtrkom in kosilom in ne nadomešča zajtrka. Dopoldanska malica pokriva do 15 % energetskih potreb, kosilo pa 35 %. Šolski obroki so skrbno načrtovani in vsebujejo različna živila oz. jedi. V kolikor se učenec zaužije vse potrebne obroke, torej ne izpušča zajtrka in poje vse ponujene jedi, morajo obroki količinsko zadostovati. MALICA: Da Delno Ne vsi DELNO KOSILO: Da Delno Ne vsi DELNO Analiza podatkov kaže, da približno odstotkov staršev meni, da so obroki za njihove otroke količinsko ustrezni. Približno % je izbralo možnost delno, % je s količino malice nezadovoljnih, 12 % pa je nezadovoljnih s količino kosila. Rezultati so delno primerljivi s preteklim letom, saj smo pri omenjenem vprašanju ponudili zgolj pritrdilni in nikalni odgovor. S količino šolske malice je bilo v lanskem letu nezadovoljnih 22 %, s količino kosila pa dobra tretjina staršev učencev.

7 Podrobna analiza posameznih ov nam poda podatke, da stopnja zadovoljstva s količino malice ali kosila upada z i. Posebej izstopa zadnja triada, saj je več nezadovoljnih kot zadovoljnih. Rezultati niso presenečenje, saj je tudi v preteklih leti stopnja nezadovoljstva s količino obrokov, predvsem kosil, naraščala z i. Vzroki so lahko različni, izpostavila pa bi to, da učenci mnogokrat ne vzamejo oz. ne pojedo vsega kar jim je ponujeno predvsem z razlogom, ker jim to ni všeč. Če je učenec še lačen lahko dobi dodatek (repete), opažamo pa da po dodatek (predvsem meso, svaljke in druge priloge, sladico itd.) prihajajo učenci, ki za kosilo pojedo le glavno jed. Če bi učenci pojedli vse jedi (tudi juho, zelenjavne priloge, solato, sadje, polnozrnate izdelke itd.) bi jim moralo zadostovati. Za lačne otroke, pa imamo v šolski jedilnici tudi Lakotni kotiček, kjer je na voljo kruh, sadje ali druga živila, ki so ostala od obrokov. 8. Ali ste zadovoljni s ceno šolskih obrokov? Zakon o šolski prehrani predvideva za vse šole obvezno ponudbo dopoldanske malice, zato je tudi cena šolske malice fiksna za vse šole in je predpisana s strani ministrstva. Cena že nekaj let ostaja nespremenjena in znaša,8 evra na obrok. Ostali obroki, ki jih nudi šola niso zakonsko zapovedani in jih šola lahko ponudi glede na povpraševanje in zmožnosti šole. Obroki kot so zajtrk, kosilo in popoldanska malica predstavljajo tržno dejavnost šole, zato je organizacija popolnoma prepuščena posamezni šoli in tudi cene se med šolami razlikujejo. MALICA: Da Ne Št. % Št. % vsi KOSILO: Da Ne Št. % Št. % vsi

8 S ceno malice je zadovoljnih 88 % staršev (3 % več kot leto poprej). Delež nezadovoljnih je po ih dokaj enakomerno porazdeljen. S ceno kosila je zadovoljnih 78 % staršev (lansko leto 2/3 staršev). Delež nezadovoljnih se enakomerno giblje okoli % na, izstopa pa 9. s 44 % nezadovoljnih staršev. 9. Katero jed vaš otrok najraje uživa? Vprašanje je bilo prosto zastavljeno zato so starši lahko napisali eno ali več jedi. Dobili smo 855 zapisanih različnih jedi. Po mnenju staršev otroci najraje jedo: svaljki, njoki 14 sadje riž namaz 23 lazanje 23 burek 31 hot dog 31 palačinke 14 špinača 14 čufti 35 mlečne jedi 46 drugo 86 gov. juha 51 meso 72 testenine 8 sladica, sladko 81 pica krompir 87 Številke v grafu predstavljajo število zapisanih odgovorov. Pri določenih kategorijah je združenih več različnih jedi npr: meso = meso, zrezki, dunajski zrezek, piščanec, krompir = krompir, pire krompir,, navedene so bile zgolj sladice, sladkarije ali konkretna imena sladic, palačinke so posebej izpostavljene, itd. Pod drugo so starši navajali: ribe, zelenjavo, solato, različne enolončnice, štručke, čokoladni namaz, cmoke, kosmiče, pašteto, marmelado, salamo, kus kus, golaž, puding, jogurt, kislo mleko, sir, tradicionalni slovenski zajtrk ipd. Nekateri pa so zapisali, da otrok vse rad je ali pustili prazno. Podrobnejša analiza pokaže, da so med najpogosteje navedenimi jedmi v nižjih ih testenine, meso in goveja juha, medtem ko v višjih ih prevladujejo sladice. Spodnji graf prikazuje priljubljenost testenin, goveje juhe, sladic in pice po triadah.

9 število učencev testenine pica sladica goveja juha 1. triada 2. triada 3. triada. Česa vaš otrok ne mara? Vprašanje je bilo prosto zastavljeno. Skupno smo dobili 559 odgovorov, nekateri so združeni (npr. določena vrsta zelenjave v kategorijo zelenjava, riž in rižota, meso in svinjsko meso ipd. Po mnenju staršev otroci ne marajo: burek 11 drugo 97 zel.juha 88 ribe 21 zelje 23 namaz 77 enolončnica 28 rižota + riž mlečne jedi 34 meso 36 solata 42 zelenjava 72 Številke v grafu predstavljajo kolikokrat se določen odgovor ponovi. Največkrat je navedena zelenjavna juha in če kategoriji jo združimo še zelenjavo, solato in zeljem, po mnenju staršev kar % otrok ne mara zelenjave. Število otrok, ki na mara namazov (največkrat je bil naveden mesnozelenjavni namaz) narašča približno po ih. Prav tako mlečne jedi večinoma zavračajo starejši učenci. Število učencev, ki mesa ne marajo je enakomerno porazdeljenih po ih in so večinoma navajali da ne jedo svinjine. Kot druge odgovore so starši navajali sadje, pašteto, sladice, salamo, lazanjo, klobase, žgance, krompir, njoke oz. svaljke, sir, jogurt, špinačo, fižol, testenine, polnozrnatih jedi, polento, cmoke, kislo mleko, kislo smetano idr.

10 Primerjava analize vprašanja o priljubljenih in nepriljubljenih jedeh, ki jih navajajo starši, nam pokaže, da je med manj priljubljenimi zagotovo zelenjava oz. zelenjavne juhe, medtem ko učenci radi jedo govejo juho. Druge jedi so nekaterim priljubljene, drugim niso priljubljene. 11. Predlogi, mnenja in pobude o šolski prehrani: večja količina hrane, premajhni obroki, večje porcije (24x) več pijače (13x) več sadja (11x) bolj kvalitetno sadje manj sladka hrana; preveč sladkorja (x) več sladic (3x) več sladoleda (5x) večkrat palačinke (4x) da bi sami pripravljali sladice zadovoljni smo; vse je OK; zelo dobro (9x) več domače hrane; slovenska hrana s kmetij (6x) več eko/bio hrane (6x) hrana je dobra (6x) prehrana v šoli je zdrava (2x) več (surove) zelenjave (4x) večkrat na jedilniku hrana po želji otrok (4x) hrane je preveč (3x) več polnozrnatih izdelkov (3x) bolj raznolika hrana (2x) manj bele moke (2x) več tistega kar imajo otroci radi (2x) možnost izbire več menijev, več jedi (npr.njoki, riž, kruh ) (2x) otrok naj se sam odloči kaj bo od kosila vzel voda sobne temperature več rib upoštevajte, da otroci 1. triade menjavajo zobe bolj preproste jedi; ostanite enostavni brez eksotičnih jedi (2x) enkrat tedensko vegetarijanski obroki večja raznolikost vegatarijanske malice brez industrijske hrane (2x) manj kruha bolj raznolike popoldanske malice večkrat pica manj hrenovk večja vzpodbuda otrok, da več pojedo bolj okusne jedi preslana juha bolj zdravo hrano: manj bele moke, več stročnic, kvinoje, bulgur manj predelanih mesnin več zelenjave pri SŠS topli obroki pri malici nove jedi

11 nehomogenizirano mleko še več mlečnih izdelkov bolj kvalitetni mlečni izdelki vključevanje več staršev v skupino za prehrano različne kosmiče jogurte z enakimi okusi kvaliteta naj bo pred ceno čaj pozimi namesto soka (2x) uravnotežena prehrana brezplačna kosila za vse otroke vsako leto delate anketo, izboljšanja pa ni več časa za kosilo pri vozačih rezanje sadja učencem ZAKLJUČEK Anketo za starše je vrnilo nekaj odstotkov manj kot dve tretjini učencev, kar je zadovoljiv odziv. Analiza ankete je pokazala, da se nikoli ali redko z otroki o šolski prehrani pogovarja dobra četrtina staršev, med njimi pa je največ tistih iz višjih ov in ravno ti so vrnili najmanj anket. Predvidevam, da bi bil ta delež večji, če bi vključili tudi ostale starše. Starši spremljajo šolski jedilnik, najpogosteje pa ga spremljajo na spletni strani, razen starši učencev 1. triade, ki šolski jedilnik spremljajo tudi na oglasni deski. Večina staršev (71 %) meni, da je šolska prehrana organizirana skladno s smernicami zdravega prehranjevanja, le % jih meni da je v nasprotju z njimi. Starši večinoma menijo,da je njihov otok zadovoljen oz. delno zadovoljen s količino in kakovostjo obrokov. Delež nezadovoljnih se giblje med 6 % (zadovoljstvo s kakovostjo malice) in 12 % (zadovoljstvo s količino kosila) glede na celotno populacijo, s tem da nezadovoljstvo s količino v višjem odstotku (nad %) izražajo predvsem starši učencev višjih ov. S ceno šolskih obrokov so starši zadovoljni. Po mnenju staršev imajo njihovi otroci najraje testenine, pico, krompir, sladice oz. sladke jedi in meso, ne marajo pa zelenjavnih juh, zelenjave, solat in drugih jedi z zelenjavo ter namazov. Rezultati analize priljubljenosti jedi so pričakovani, vsem okusom pa ni mogoče ustreči. Nekateri imajo določeno jed zelo radi, drugi pa omenjene jedi sploh ne marajo.