UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU

Transkripcija

1 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU

2 VSEBINA: PREDSTAVITEV FAKULTETE ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA KOMPETENCE PREDMETNIK KLINIČNO USPOSABLJANJE VPISNI POGOJI ZAPOSLITEV ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA KOMPETENCE PREDMETNIK VPISNI POGOJI ZAPOSLITEV ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE PREHRANSKO SVETOVANJE - DIETETIKA KOMPETENCE PREDMETNIK PRAKTIČNO USPOSABLJANJE VPISNI POGOJI ZAPOSLITEV ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE DIETETIKA KOMPETENCE PREDMETNIK PRAKTIČNO USPOSABLJANJE VPISNI POGOJI ZAPOSLITEV MEDNARODNO SODELOVANJE POVEZOVANJE FAKULTETE Z OKOLJEM RAZISKOVANJE VIZITKA FAKULTETE

3 1. PREDSTAVITEV FAKULTETE ZA VEDE O ZDRAVJU Fakulteta za vede o zdravju izvaja dva visokošolska strokovna študijska programa 1. stopnje Zdravstvena nega in Prehransko svetovanje dietetika ter dva študijska programa 2. stopnje Zdravstvena nega in Dietetika. V sodelovanju z Visokošolskim in raziskovalnim središčem Primorske v Novi Gorici izvaja študijski program 1. stopnje Zdravstvena nega tudi v dislocirani enoti v Novi Gorici. S študijem na Fakulteti za vede o zdravju se študenti temeljito usposobijo za strokovno delo na področju zdravstvene nege in prehranskega svetovanja. Študijski program Zdravstvena nega je prenovljen skladno s smernicami Bolonjske deklaracije in direktivami Evropske Unije, kar omogoča študentom mobilnost in zaposlovanje v državah Evropske Unije. Simulacijski center za zdravstveno nego omogoča vpeljevanje pomembnih novih metod poučevanja študentov tako splošne kot kritične obravnave bolnikov. Oba študijska programa sta se dobro uveljavila v slovenskem prostoru, študijska programa s področja dietetike pa sta edinstvena v Sloveniji in študentom nudita poglobljena znanja, ki so potrebna za celostno prehransko obravnavo in dietoterapijo posameznika in populacijskih skupin. Magistrski študijski programi so nadgradnja visokošolskih strokovnih študijskih programov Zdravstvena nega in Prehransko svetovanje dietetika. Namen programov je usposobiti študente za izvajanje zahtevnejših strokovnih in razvojno-raziskovalnih nalog in s tem povezano uresničevanje nacionalnih potreb po vrhunskih strokovnjakih in novih vsebinah izobraževanja s področja zdravstvene nege in prehranskega svetovanja. Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem je prostor, kjer se teoretična znanja takoj aplicirajo na praktične izkušnje, zato ni naključje, da je njen slogan»življenju dodajamo znanje!«. Velik del študijskega programa se izvaja neposredno v učnih zavodih fakultete v vsej obalno-kraški regiji, zato fakulteta tesno sodeluje in živi z lokalnim družbenim okoljem. Fakulteta sodeluje tudi s sorodnimi fakultetami in visokimi šolami tako v domačem kot v mednarodnem prostoru in spodbuja mednarodno mobilnost študentov v času študija. Kot raziskovalna organizacija na področju zdravstvene nege, prehranskega svetovanja in biomedicinskih znanosti sodeluje tudi z mnogimi univerzami in raziskovalnimi inštituti. ZDRAVSTVENA NEGA DIETETIKA 2. ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA

4 Študijski program Zdravstvena nega je usklajen z Direktivo za regulirane poklice 2005/36/EG, pa tudi s smernicami Bolonjske deklaracije. Oba sistema dajeta trden okvir študijskemu programu Zdravstvene nege, v katerem je točno določeno razmerje med teorijo in prakso ter med naravoslovnimi, družboslovnimi ter specifičnimi predmeti zdravstvene nege. Diplomanti, ki bodo brez pripravništva začeli izvajati zdravstveno nego, so dovolj usposobljeni za kompetentno opravljanje poklica diplomirane medicinske sestre, diplomiranega zdravstvenika in imajo poleg tega razvite naslednje poglavitne sposobnosti: Sposobnost APLIKACIJE splošnih resnic, pravil in abstraktnih konceptov na specifične situacije v procesu zdravstvene nege, sposobnost ANALIZE, da bodo spoznali povezave in medsebojno delovanje različnih dejavnikov v določeni situaciji, sposobnost SINTEZE, da bodo lahko različne elemente povezali v celovito sliko, sposobnost VREDNOTENJA, da bodo pravilno presojali na osnovi primerjav in evidenc. Študent teoretične vsebine iz naravoslovja, družboslovja in zdravstvene nege poveže s kliničnim usposabljanjem v delovnih okoljih, kar omogoča na primerih in praksi temelječe učenje. Študijski program je prilagojen potrebam, ki jih prinašajo demografske spremembe razvite družbe. Z direktivami določen delež praktičnega usposabljanja nadomešča ukinjeno pripravništvo. Z izbirnimi vsebinami študent pridobi dodatna znanja in se usposobi za izvajanje zelo različnih nalog s področja zdravstvene nege. Strokovni naslov: DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA, dipl. m. s. DIPLOMIRANI ZDRAVSTVENIK, dipl. zn. Raven izobrazbe: prva stopnja: visokošolski strokovni študijski program (raven 6/2). Uradno trajanje študija: tri leta, 180. Struktura programa po vrsti učnih enot in deležu enot v celotnem programu Vrste učnih enot Število kreditnih točk () Delež (v %) Obvezni predmeti 85 47% Izbirni predmeti (notranje in 18 10% zunanje) Klinično usposabljanje 77 43% (2 300 ur) Skupaj % 2.1 KOMPETENCE Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

5 sposobnost aplikacije splošnih resnic, pravil in abstraktnih konceptov na specifične situacije v procesu zdravstvene nege, sposobnost analize, da bodo spoznali povezave in medsebojno delovanje različnih dejavnikov v določeni situaciji, sposobnost sinteze, da bodo lahko različne elemente povezali v celovito sliko: sposobnost povezovanja znanja s prakso pri reševanju kompleksnih situacij, avtonomnost pri strokovnem delu in pri sprejemanju strokovnih odločitev, sposobnost kritičnega samoocenjevanja učinkovitosti in uspešnosti izbranih metod in postopkov, razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti sposobnost razložiti odločitve, kakor tudi znanje in razloge, na katerih temeljijo, na jasen in nedvoumen način in sicer strokovnemu in nestrokovnemu občinstvu, sposobnost dela v skupini ter strpno sprejemanje in upoštevanje tvornih kritik in pripomb, sposobnost kritičnega preverjanja informacij in dogodkov v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem kontekstu in dogajanju, zavezanost profesionalni etiki, sposobnost etične refleksije in ravnanja v primeru etičnih dilem v zdravstveni negi. 2.2 PREDMETNIK 1. letnik 1. Osnove zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem Profesionalna etika in filozofija zdravstvene nege 3 3. Promocija zdravja in metodika zdravstvene vzgoje 3 4. Biokemija, biofizika in farmakologija 3 5. Zdravstvena nega starostnika in rehabilitacija s kliničnim usposabljanjem Anatomija, fiziologija in patologija 6 7. Uvod v raziskovalno delo in informatika v zdravstveni negi 6 8. Tuj jezik 3 9. Izbirni predmet 3 SKUPAJ 1. LETNIK letnik

6 10. Zdravstvena nega kirurškega pacienta s kirurgijo in s kliničnim usposabljanjem Supervizija v zdravstveni negi Mikrobiologija, molekularna biologija in higiena z osnovami ekologije Javno zdravje Izbirni predmeti Zdravstvena nega internističnega pacienta z interno medicino in s kliničnim Diagnostično terapevtski program Sociologija zdravja in bolezni Psihologija in komunikacija v zdravstveni negi Praktično usposabljanje 6 SKUPAJ 2. LETNIK letnik 20. Zdravstvena nega žensk z ginekologijo in porodništvom ter s kliničnim Zdravstvena nega otroka in mladostnika s pediatrijo in s kliničnim usposabljanjem Organizacija in management v zdravstveni negi Nujna medicinska pomoč in zdravstveno varstvo v izrednih razmerah s kliničnim Izbirni predmeti Zdravstvena nega v patronažnem in dispanzerskem varstvu s kliničnim Zdravstvena nega in mentalno zdravje s kliničnim usposabljanjem Izbirni predmeti Diplomsko delo 6 SKUPAJ 3. LETNIK 60 Izbirni predmeti dodiplomskega študijskega programa ZDRAVSTVENA NEGA Zap 1. Zagotavljanje kakovosti v zdravstvu 3 2. Paliativna zdravstvena nega 3 3. Preprečevanje bolnišničnih okužb 3 4. Onkološka zdravstvena nega 3 5. Z dognanji podprta zdravstvena nega 3 6. Metode in tehnike komuniciranja v zdravstvu 3 7. Dejavniki kakovosti zdravstvene nege starostnika 3 8. Zdravstvena in socialna zakonodaja 3 9. Pristop k obravnavi pacienta z duševno motnjo Informatika v zdravstvu Angleški jezik (začetni) Uvod v zdravstveno nego 3 Izbirni predmeti dodiplomskega študijskega programa PREHRANSKO SVETOVANJE - DIETETIKA

7 Predmet 1. Kakovost in nadzor nad kakovostjo in varnostjo živil 3 2. Prehrana in življenjski slog v različnih življenjskih obdobjih 6 3. Prehranjevanje in gibanje 6 4. Dietetika 3 5. Patofiziologija prehrane 3 6. Klinična prehrana II 6 7. Motnje hranjenja 3 8. Prehrana in šport 3 Izbirnim predmetom je namenjeno 10% kreditnih točk (18 ). Študent lahko izbira med notranje izbirnimi predmeti iz akreditiranega dodiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega in iz akreditiranega dodiplomskega študijskega programa Prehransko svetovanje dietetika. V enem študijskem letu fakulteta ponudi študentom za izbor samo določene izbirne predmete iz celotnega nabora notranjih izbirnih predmetov. Študent ima na voljo še zunanje izbirne predmete, akreditirane na članicah Univerze na Primorskem. 2.3 KLINIČNO USPOSABLJANJE Študijski program obsega 2300 ur kliničnega usposabljanja, ki se praviloma prične z usposabljanjem zdravstveno-negovalnih aktivnosti v simuliranih situacijah zdravstvene nege na modelih. Poteka pod mentorstvom visokošolskih učiteljev - mentorjev, asistentov zdravstvene nege in strokovnih sodelavcev - mentorjev. Klinično usposabljanje pri posameznem predmetu poteka v eni ali več učnih bazah, ki izvajajo aktivnosti, navedene v predlaganemu študijskemu programu. Struktura programa klinično usposabljanje (KU) po področjih (študijskih predmetih) in letnikih Predmet Število ur KU za KU SKUPAJ 1. LETNIK Osnove zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem Promocija zdravja in metodika zdravstvene vzgoje Zdravstvena nega starostnika in rehabilitacija s kliničnim usposabljanjem SKUPAJ 2. LETNIK Zdravstvena nega kirurškega pacienta s kirurgijo s kliničnim usposabljanjem Zdravstvena nega internističnega pacienta z interno medicino in s kliničnim 2 usposabljanjem Praktično usposabljanje SKUPAJ 3. LETNIK Zdravstvena nega žensk z ginekologijo in porodništvom ter s kliničnim 1 usposabljanjem Zdravstvena nega otroka in mladostnika s pediatrijo in s kliničnim usposabljanjem Organizacija in management v zdravstveni negi 30 1 Nujna medicinska pomoč in zdravstveno varstvo v izrednih razmerah s 4 kliničnim usposabljanjem iz nujne medicinske pomoči Zdravstvena nega v patronažnem in dispanzerskem varstvu s kliničnim usposabljanjem Zdravstvena nega in mentalno zdravje s kliničnim usposabljanjem SKUPAJ KLINIČNO USPOSABLJANJE

8 2.4 VPISNI POGOJI V visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali splošno maturo. V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na: - splošni učni uspeh pri maturi, poklicni maturi, zaključnem izpitu (60 % točk) - splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku (40 %) točk. Študij se izvaja v redni in izredni obliki. 2.5 ZAPOSLITEV Diplomirane medicinske sestre / zdravstveniki se lahko zaposlijo v: primarnem zdravstvenem varstvu - osnovni zdravstveni dejavnosti v zdravstvenih domovih, dispanzerjih za zdravstveno varstvo žena, otrok in mladine, v posvetovalnicah, v patronažnem varstvu, v splošni in družinski medicini, v specialistično ambulantni dejavnosti, v zasebni zdravstveni praksi, v socialno-varstvenih zavodih - domovih za starejše občane, v zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, v zavodih za zdravstveno varstvo ali v reševalni službi. sekundarnem zdravstvenem varstvu: v splošnih in specialnih bolnišnicah, na klinikah in inštitutih, zavodih za rehabilitacijo in v negovalnih oddelkih. terciarnem zdravstvenem varstvu, kjer poteka najzahtevnejše ambulantno in bolnišnično zdravljenje.

9 na drugih področjih: medicinska sestra lahko dela tudi v šolah in vrtcih, v humanitarnih organizacijah in drugih nevladnih organizacijah, v socialno-medicinski, higienski, epidemiološki in zdravstveno - ekološki dejavnosti, v zdraviliški dejavnosti ali na področju oskrbe s krvjo in krvnimi derivati.

10 3. ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA Magistrski podiplomski študijski program Zdravstvena nega je nadgradnja visokošolskega strokovnega študijskega programa Zdravstvena nega, usklajenega z evropskimi direktivami EU 77/452, EU 77/453 in 2005/36/ES. Študenti se usposobijo za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, prevzemanje odgovornosti za vodenje zahtevnih sistemov v zdravstvu in zdravstveni negi in za razvijanje kritične refleksije ter socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Poleg obveznih predmetov študijskega programa, namenjenih usposabljanju diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenikov za izvajanje zahtevnejših strokovnih nalog zdravstvene nege, program vsebuje tudi izbirne module. Študent lahko izbere celoten modul ali posamezne predmete po posvetu s tutorjem. Strokovni naslov: MAGISTRICA / MAGISTER ZDRAVSTVENE NEGE, mag. zdr. neg. Raven izobrazbe: druga stopnja: magistrski študijski program (raven 7). Uradno trajanje študija: dve leti, 120. Vrste učnih enot Število kreditnih točk Delež (v %) () 1. letnik - obvezni predmeti letnik - izbirni modul / predmeti (notranje in zunanje) Magistrska naloga Skupaj

11 3.1 KOMPETENCE Študenti razvijejo naslednje splošne kompetence: sposobnost analize, sinteze, predvidevanja in planiranja rešitev ter posledic na svojem strokovnem področju v novih in neznanih okoliščinah s širokim (multidisciplinarnim) pristopom; sposobnost povezovanja znanja in reševanja kompleksnih situacij; sposobnost inovativno prispevati k razvoju in aplikaciji novih idej povezanih z raziskovanjem; avtonomnost pri strokovnem delu in pri sprejemanju strokovnih odločitev; sposobnost kritičnega samoocenjevanja učinkovitosti in uspešnosti izbranih metod in postopkov; sposobnost ravnanja tudi v primeru enostavnih in nepopolnih informacij, vendar z upoštevanjem socialne in etične odgovornosti povezane z uvajanjem znanja in odločanja; razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti tudi v mednarodnem okolju; sposobnost razložiti odločitve, kakor tudi znanje in razloge na katerih temeljijo, na jasen in nedvoumen način in sicer strokovnemu in nestrokovnemu občinstvu. sposobnost vodenja skupinskega dela, sposobnost dela v skupini ter strpno sprejemanje in upoštevanje tvornih kritik in pripomb; sposobnost kritičnega preverjanja informacij in dogodkov v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem kontekstu in dogajanju; zavezanost profesionalni etiki, sposobnost etične refleksije in ravnanja v primeru etičnih dilem v zdravstveni negi.

12 3.2 PREDMETNIK 1. letnik 1. Znanost in teorija zdravstvene nege Etični in profesionalni vidik zdravstvene nege 6 3. Dokumentiranje v zdravstveni negi 6 4. Raziskovanje v zdravstveni negi 6 Skupaj (Modul zdravstvena nega I) Z dokazi podprta zdravstvena nega Razvoj poklicnih vlog v zdravstveni negi 6 3. Simulacije negovalnih aktivnosti 6 4. Vodenje in izboljševanje kakovosti v zdravstveni negi 6 Skupaj (Modul zdravstvena nega II) 30 Skupaj (oba modula) letnik 1. Izbirni modul ali izbirni predmeti Magistrska naloga 30 Skupaj 60 V prvem letniku sta oba modula obvezna (Modul Zdravstvena nega I in Zdravstvena nega II). Vsebine študijskega programa v drugem letniku omogočajo študentu prilagajanje individualnim nagnjenjem, sposobnostim in željam oziroma potrebam delovnega okolja, iz katerega izhaja. V drugem letniku študent s pomočjo tutorja izbere enega izmed razpisanih modulov, in sicer: celoten izbirni modul Organiziranje in vodenje v zdravstveni negi, celoten izbirni modul IKT v podporo delu in učenju v zdravstveni negi, celoten izbirni modul Zdravstvena nega in obvladovanje bolnišničnih okužb, celoten izbirni modul Zdravstvena nega v primarni zdravstveni dejavnosti, posamezne predmete iz izbirnega modula v kombinaciji z izbirnimi predmeti tega in akreditiranih študijskih programov članic UP ali na ostalih visokošolskih zavodih doma in v tujini v skupnem številu 30. Študent lahko izbere vse izbirne predmete zaključenega vsebinskega področja ali posamezne izbirne predmete po posvetu s tutorjem. Izbirni moduli Modul študijskega programa Organiziranje in vodenje v zdravstveni negi Št. 1. Medjezikovna in medkulturna komunikacija 6 2. Management zdravstvenih in socilanih organizacij 6 3. Javno zdravje in organiziranje zdravstvenega skrbstva 6 4. Ekonomsko in finančno poslovanje v zdravstvenih organizacijah 6 5. Izbirni predmet 6

13 Skupaj 30 Izbirni modul Organiziranje in vodenje v zdravstveni negi vsebuje tudi znanja s področja organizacije, vodenja, načrtovanja in kontrole v zdravstveni negi, prav tako pa tudi specifična znanja ekonomike, zavarovalništva, javnih financ, metod obvladovanja stroškov in veščin komuniciranja v zdravstveni negi. Študenti pridobijo tudi napredna znanja s področja organizacije in managementa v zdravstvu, etike in komunikacije, informatike in metod raziskovanja, potrebnih za prevzemanje odgovornosti na področju vodenja strokovnih programov in skupinskega dela. Razlog za uvajanje omenjenega modula študijskega programa je tudi sklepna ugotovitev mednarodne evalvacije visokošolskih programov zdravstvene nege, ki eksplicitno poudarja večjo potrebo po izobraževanju strokovnjakov zdravstvene nege na kompetenčnem področju organiziranja procesov in vodenja timov. Modul študijskega programa Zdravstvena nega in obvladovanje bolnišničnih okužb 1. Mikrobiologija in imunologija 6 2. Obvladovanje bolnišničnih okužb 6 3. Epidemiologija in obvladovanje bolnišničnih okužb 6 4. Vloga zdravstvene nege pri obvladovanju bolnišničnih okužb 6 5. Klinično usposabljanje s področja obvladovanja bolnišničnih okužb 3 6. Izbirni predmet 3 Skupaj 30 Izbirni modul Zdravstvena nega in obvladovanje bolnišničnih okužb študentom omogoča nadgraditev in poglobitev osnovnih znanj zdravstvene nege z vsebinami iz mikrobiologije in imunologije infekcijskih bolezni, bolnišnične higiene, epidemiologije, farmakoterapije in zdravstvene ekologije. Poudarek je na seznanitvi študenta s pravnimi stališči in zakonskimi osnovami za zagotavljanje bolnišnične higiene in epidemiološkega spremljanja, preprečevanja ter obvladovanja bolnišničnih okužb. Usposablja za svetovanje, vodenje in izobraževanje zdravstvenih in drugih delavcev na področju zagotavljanja bolnišnične higiene in epidemiološkega spremljanja, preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. Medicinska sestra za obvladovanje bolnišničnih okužb (v nadaljnjem besedilu: SOBO) pomaga SOBO-ju pri spremljanju in svetovanju glede izvajanja dogovorjenih postopkov za epidemiološko spremljanje, preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, izpolnjevanja minimalnih tehničnih pogojev za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, pri svetovanju glede nabave opreme in materiala, ki se uporablja pri diagnostičnih, terapevtskih, negovalnih in ostalih postopkih, pri organiziranju ustreznega usposabljanja zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih ter svetuje pri načrtovanju gradbenih del v bolnišnici. SOBO - Medicinska sestra za obvladovanje bolnišničnih okužb mora biti dodatno usposobljena na najmanj eno semestralnem podiplomskem izobraževanju s področja epidemiološkega spremljanja, preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. Modul študijskega programa Zdravstvena nega v primarni zdravstveni dejavnosti 1. Promocija zdravja in zdravstvene nege 9 2. Zdravstvena nega pacienta s kronično boleznijo v skupnosti 3 3. Napredna zdravstvena nega na primarni zdravstveni ravni, referenčna ambulanta 6

14 4. Zdravje žensk 3 5. Zdravje otrok in mladih 3 6. Izbirni predmet 6 Skupaj 30 Uvedba modula Zdravstvena nega v primarni zdravstveni dejavnosti temelji na spoznanju Svetovne zdravstvene organizacije, ki je za prioritetni cilj v strategiji razvoja javnega zdravja postavila usmerite v vseh državah, v zdravje za vse prebivalce. Slovenija je v letu 2013 oblikovala strategijo razvoja na nivoju države, ki temelji na uvajanju preventivnih programov na vseh ravneh promocije zdravja. Govorimo o primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju preventive, s katero zagotavljamo ohranjanje in krepitev zdravja prebivalstva, spodbujanju prebivalstva h ohranjanju in obvladovanju dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni ter učinkovito rehabilitacijo za kakovostno življenje ljudi s kroničnim obolenjem. Glede na družbene spremembe v času in prostoru, ki jih še bolj potencira trenutna ekonomska kriza, staranje prebivalstva, povečevanje neenakosti, globalizacija, migracije, urbanizacija in spremembe v okolju, vključno s podnebnimi spremembami in novimi nalezljivimi boleznimi, posredno in neposredno vplivajo na zdravje in blaginjo prebivalcev Slovenije, lahko trdimo, da se bo potreba po strokovno usposobljenem kadru s področja zdravstvene nege povečevala. Modul študijskega programa IKT v podporo delu in učenju v zdravstveni negi 1. IKT podprta okolja za sodelovanje in učenje Zdravstvo v informacijski družbi 9 3. IKT kompetence v zdravstvu 9 Skupaj 30 Modul IKT v podporo delu in učenju je bil uveden z namenom povečanja in spodbujanja uporabe IKT v podporo delu in učenju v zdravstvu in zdravstveni negi. Upoštevane so smernice iz Strategije informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema, Nacionalnega načrta za informatizacijo zdravstvenega sistema in strategije EU na področju informatizacije zdravstva.

15 Izbirni predmeti Št. 1. Medjezikovna in medkulturna komunikacija 6 2. Transkulturna zdravstvena nega 3 3. Zdravstvena pismenost in komunikacija v zdravstveni negi 3 4. Izbrane vsebine iz uporabe IKT v zdravstvu 3 5. Duhovnost in zdravstvena nega 3 6. Kognitivno vedenjska terapija in uporaba tehnik v zdravstveni negi 3 7. Psihološki pristopi in intervence pri težavah v duševnem zdravju 3 8. Obravnava aktivnega prebivalstva v primarni zdravstveni dejavnosti 3 9. Celostna obravnava pacienta na področju enterostomalne terapije 3 Moduli se ponujajo izmenično vsako leto sta na izbiro dva modula. 3.3 VPISNI POGOJI V študijski program se lahko vpiše, kdor je: a) uspešno zaključil študijski program 1. stopnje v obsegu najmanj 180 KT (študijski programi, sprejeti po ) ali v visokošolskem strokovnem študijskem programu (študijski programi, sprejeti pred ) s področja zdravstvene nege, b) uspešno zaključil študij 1. stopnje z drugih strokovnih področij, če ima 10 let ustreznih delovnih izkušenj na področju zdravstvene nege ter pred vpisom opravi študijske obveznosti (diferencialne izpite), ki so bistvene za vpis v drugostopenjski študijski program Zdravstvena nega. Diferencialne izpite v obsegu do 60 KT določi Komisija za študijske in študentske zadeve Fakultete za vede o zdravju, na podlagi individualne prošnje kandidata. Omenjena komisija preveri tudi ustreznost delovnih izkušenj kandidata za vpis. V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov upoštevajo naslednji kriteriji: za kandidate pod točko a) povprečna ocena predhodnega študija dosežena ocena pri diplomi 40%, povprečna ocena študija 60%; za kandidate pod točko b) povprečna ocena opravljenih diferencialnih izpitov za vpis v študijski program.

16 3.4 ZAPOSLITEV Študijski program je namenjen usposabljanju diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenikov za izvajanje zahtevnejših strokovnih nalog zdravstvene nege.

17 4. ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE PREHRANSKO SVETOVANJE - DIETETIKA Študijski program je pripravljen skladno s standardom poklica Evropski dietetik, ki ga je junija 2005 sprejel EFAD z namenom zagotavljanja mobilnosti tega strokovnjaka. Študijski program razvija kakovosten, profesionalni kader, ki zna osveščati javnost in določene ciljne skupine prebivalstva o pomenu in načinu zdravega načina prehranjevanja za zdravje, o varnosti hrane, o varovanju in krepitvi zdravja nasploh. Prav tako so dietetiki tisti, ki lahko bistveno pripomorejo k hitrejšemu okrevanju in boljšemu počutju bolnikov med in po preboleli bolezni. Temeljne vsebine študijskega programa so s področja hrane in prehrane. Obravnavane so predvsem z vidika pomena hrane in prehrane za ohranjanje in izboljševanje zdravja, za preprečevanje bolezni in škodljivih vplivov na zdravje ter za hitrejše okrevanje bolnikov. Največji delež podpornih vsebin študijskega programa je s področja medicine, pomemben pa je tudi delež podpornih vsebin s področja naravoslovja, vendar so tudi ta namenjena izključno razumevanju zdravja in bolezni. Strokovni naslov: DIPLOMIRANA DIETETIČARKA / DIETETIK, dipl. dietet. Raven izobrazbe: prva stopnja: visokošolski strokovni študijski program (raven 6/2). Uradno trajanje študija: tri leta, 180. Struktura programa po vrsti učnih enot in deležu enot v celotnem programu. Vrste učnih enot Število kreditnih točk () Delež (v %) Obvezni predmeti * ,3 Izbirni predmeti 18 10,0 Praktično usposabljanje 30 16,7 Skupaj * Med obvezne predmete je všteta tudi zaključna projektna naloga z javno predstavitvijo.

18 4.1 KOMPETENCE Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom, so: sposobnost uporabe znanja v praksi; sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic; sposobnost samoocenjevanja učinkovitosti in uspešnosti izbranih metod in postopkov; sposobnost svetovanja in izobraževanja posameznikov in ciljnih populacijskih skupin; sposobnost psihološke analize vzrokov načina in oblike prehranjevanja pri posameznikih in ciljnih populacijskih skupinah in izbire najprimernejših orodij za spremembo življenjskega sloga; avtonomnost v strokovnem delu; sposobnost kooperativnega dela v skupini; obvladovanje komunikacijskih sposobnosti in spretnosti; obvladovanje osnovnih raziskovalnih metod, postopkov in procesov ter razvoj kritične in samokritične presoje; etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki.

19 4.2 PREDMETNIK 1. letnik 1. Okoljsko zdravje 6 2. Biofizika 3 3. Biologija celice 6 4. Pridelava živil 6 5. Osnove kemije 3 6. Izbirni predmet 3 7. Izbirni predmet 3 8. Uvod v javno zdravje 6 9. Kemija Biokemija Informatika v zdravstveni negi Angleščina II Psihologija Osnove managementa v zdravstvu Izbirni predmet 3 Skupaj brez izbirnih vsebin 51 Skupaj z izbirnimi vsebinami letnik 1. Mikrobiologija 6 2. Predelava živil 6 3. Anatomija, fiziologija in patologija 9 4. Didaktika v dietetiki 3 5. Kakovost in nadzor nad kakovostjo in varnostjo živil 3 6. Prehranjevanje in gibanje (osnove energijsko hranilnega ravnotežja) 6 7. Prehrana in življenjski slog v različnih življenjskih obdobjih 6 8. Organizacija in tehnologije pri pripravi hrane 9 9. Praktično usposabljanje v delovnem okolju I 6 tednov 12 Skupaj letnik 1. Uvod v raziskovalno delo 3 2. Dietetika 3 3. Patofiziologija prehrane 3 4. Klinična prehrana I 6 5. Izbirni predmet 3 6. Izbirni predmet 3 7. Farmakologija in laboratorijska medicina 6 8. Klinična prehrana II 6 9. Izbirni predmet Praktično usposabljanje v delovnem okolju II 9 tednov Zaključna projektna naloga z javno predstavitvijo 6

20 Skupaj brez izbirnih vsebin 51 Skupaj z izbirnimi vsebinami 60 Šest izbirnih predmetov (18 ) študent praviloma izbere iz nabora notranje izbirnih predmetov študijskega programa in nabora zunanje izbirnih predmetov študijskega programa. Po dogovoru z učiteljem tutorjem pa lahko študent izbere tudi predmete iz kateregakoli drugega akreditiranega študijskega programa doma ali v tujini. Notranje izbirni predmeti študijskega programa 1 Angleščina I 3 2 Alternativni načini prehranjevanja 3 3 Epidemiologija nalezljivih bolezni povezanih s hrano 3 4 Motnje hranjenja 3 5 Prehrana in šport 3 6 Senzorika 3 7 Promocija zdravja in zdravstvene vzgoje * 3 Zunanje izbirni predmeti študijskega programa 1 Kulture sredozemlja 3 2 Identiteta in večkulturnost 6 3 Človek in šport * 6 4 IKT pri svetovalnem in izobraževalnem delu zdravstvenih delavcev 3 5 Management kadrovskih virov PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Obseg praktičnega usposabljanja v delovnem okolju je 30, kar v celotnem programu predstavlja delež 16,7 % in poteka pod stalnim nadzorom kliničnih in delovnih mentorjev. Letnik Predmet študija 2. Praktično usposabljanje v delovnem okolju I 6 tednov 3. Praktično usposabljanje v delovnem okolju II 9 tednov Število Opis vsebinskega področja 12 predelava živil in kakovost živil v industriji prehranski obrati za različne ciljne skupine porabnikov vladne in nevladne organizacije 18 institucije javnega zdravja in primarnega zdravstvenega varstva zdravstvena svetovalnica življenjski stil bolnišnica Možna mesta izvajanja praktičnega usposabljanja v delovnem okolju živilsko-predelovalna industrija: obrati za predelavo živil živalskega izvora živilsko-predelovalna industrija: obrati za skladiščenje in predelavo živil rastlinskega izvora laboratorij za nadzor nad kakovostjo živil Različni prehranski obrati: vrtci in šole delovne organizacije menze, catering obrati, hoteli in zdravilišča domovi za ostarele, bolnišnice Ministrstvo za zdravje nevladne institucije zdravstveni domovi (centri za zdravstveno vzgojo), CINDI Slovenija Zavodi za zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja hotelske oz. zdraviliške ustanove športno-rekreativni centri zdravstveno-varstveni zavodi pediatrični oddelki

21 Skupaj 30 intenzivna terapija kirurškega bolnika intenzivna terapija internističnega bolnika intenzivna terapija onkološkega bolnika 4.4 VPISNI POGOJI V visokošolski strokovni študijski program Prehransko svetovanje - dietetika se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali splošno maturo. V primeru omejitve vpisa so bili kandidati izbrani glede na: splošni učni uspeh pri maturi, poklicni maturi, zaključnem izpitu (60 % točk) splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku (40 %) točk. 4.5 ZAPOSLITEV Zaposlovanje je možno v pridelovalni in predelovalni industriji, prehranskih obratih (vrtci, delovne organizacije-menze, domovi za ostarele, hoteli in zdravilišča, catering obrati, bolnišnice), športnorekreativnih centrih, nevladnih organizacijah ter v zasebni dejavnosti. Diplomanti se bodo zaposlovali povsod tam, kjer bodo lahko skrbeli in izobraževali ljudi za zdravje. Pridobljeno znanje v šoli jim bo omogočilo tudi izvajanje zdravstvenih projektov, managementa ter izvajanja zdravstvene vzgoje in promocije zdravja, s poudarkom na pomenu izbire zdravih in varnih živil, ustreznega načina prehranjevanja v povezavi z gibanjem in dietetike.

22

23 5. ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE DIETETIKA Predlagani magistrski študijski program Dietetika izobražuje diplomanta za pridobitev kompetenc, kakor so določene v dokumentu Evropski izobraževalni in poklicni standardi za Dietetike, ki jih je izdala EFAD (European Federation of the Associations of Dietitians). Uporabljajo se za različne namene, na področju izobraževanja pa predstavljajo minimalni okvir potrebnih znanj, znotraj katerega naj bi bil postavljen vsak kurikulum študijskega programa. V Evropi so se uveljavile tri vloge dietetikov, kakor jih opredeljujejo»evropski izobraževalni in poklicni standardi«, in sicer: o Administrativni dietetik, ki dela na področjih prehranske oskrbe, v različnih zavodih, ustanovah in v javnih obratih. Sodeluje pri zagotavljanju prehransko ustreznih in kakovostnih obrokov za posameznike ali skupine prebivalcev, za zdrave ali bolne. o Klinični dietetik je odgovoren za prehransko nego bolnih ljudi. Lahko je zaposlen v primarnem zdravstvu, kot tudi v bolnišnicah, domovih za ostarele, zdraviliščih, idr. o Dietetik javnega zdravja je neposredno vključen v promocijo zdravja, predvsem na lokalni ravni. Pripravlja programe, ki usmerjajo k ustreznemu načinu prehranjevanja, da bi se ohranjala ustrezna oziroma izboljšala slaba prehranjenost in s tem tudi zmanjšalo tveganje za zdravje prebivalstva zaradi nepravilne prehrane. Diplomant bo pridobil temeljno znanje o prehrani, podprto z vsebinami kliničnih predmetov (dietna terapija, nutricevtika, nutrigenomika, idr.). Študij vključuje tudi področja družboslovnih znanosti (psihologija prehranjevanja, znanje tujega jezika idr.) in študija raziskovalnih metod. Študij zaokrožuje obvezno usposabljanje v delovnem okolju, kar omogoča študentu prenos znanstvenih spoznanj v prakso. V nadaljevanju so kompetence dietetikov natančneje predstavljene. Strokovni naslov: MAGISTRICA / MAGISTER DIETETIKE, mag. dietet. Raven izobrazbe: druga stopnja: magistrski študijski program (raven 7). Uradno trajanje študija: dve leti, 120.

24 5.1 KOMPETENCE Z doseganjem temeljnih ciljev študijskega programa bodo študenti razvijali in pridobili naslednje splošne kompetence: poglobiti in razširiti znanje, ki so ga diplomanti pridobili na prvostopenjskem dodiplomskem visokošolskem strokovnem študijskem programu Prehransko svetovanje - dietetika in drugih ekvivalentnih študijskih programih ter z delovnimi izkušnjami ter ga nadgraditi s specialnimi znanji strokovnega področja; predstaviti študentom dietetiko kot znanstveno disciplino; razviti sposobnost analize, sinteze in predvidevanja posledic delovanja na področju prehranske oskrbe in prehranskih navad, tako posameznika kot skupine; usposobiti študente za prenos in ustrezne prilagoditve znanstvenih teoretičnih znanj o prehrani v uporabne oblike dietoterapije posameznikov in skupin glede na njihovo zdravstveno stanje; usposobiti študente za izvajanje najzahtevnejših strokovnih nalog prehranskega svetovanja, ki vključujejo tudi organiziranje, vodenje, načrtovanje in nadziranje izvajanja procesov ter zagotavljanja kakovosti; razviti sposobnost avtonomnosti, kritične presoje in odgovornosti za opravljanje najzahtevnejše prakse v dietetiki; razviti spretnosti komuniciranja s posamezniki in mediji, tako v domačem kot mednarodnem okolju; razviti profesionalnega dietetika z občutkom odgovornosti za upoštevanje etičnih in zakonskih določil, ki urejajo področje dietetike; omogočiti študentu pridobitev specialnih pedagoško-andragoških in komunikacijskih spretnosti, ki jim bo omogočilo kakovostnejše in samostojno delo pri izvajanju strokovnih nalog s področja dietetike; usposobiti študenta za samostojno znanstveno-raziskovalno delo; usposobiti študenta za osebnostni in profesionalni razvoj ter timsko delo.

25 5.2 PREDMETNIK 1. letnik 1. Patofiziologija prehrane 6 2. Genetika in nutrigenomika 6 3. Klinična dietetika Dietetika v javnem zdravju 6 5. Nutricevtika 3 6. Raziskovanje v dietetiki 6 7. Etika z bioetiko 6 8. Pravo javnega zdravja 3 9. Izbirni predmet Izbirni predmet 2 6 Skupaj letnik 1. Izbirni predmet Izbirni predmet Praktično usposabljanje v delovnem okolju III Magistrska naloga 30 Skupaj 60 Notranji izbirni predmeti 1 Prehranska oskrba otrok in mladostnikov 6 2 Prehranska oskrba starostnikov 6 3 Alternativni načini prehrane II 6 4 Psihologija prehranjevanja 6 5 Prehrana ob bolezenskih stanjih 6 6 Managment prehranske organizacije 6 7 Toksikologija hrane 6 8 Strokovna angleščina v dietetiki 6 9 Predelava živil in tehnologije pri pripravi živil 6 10 Prehrana in dietetika 6 11 Klinična biokemija 6 12 Izbrana poglavja iz informatike za dietetike 6 Študent lahko izbira predmete iz notranjega nabora izbirnih predmetov, iz nabora akreditiranih predmetov podiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega, iz nabora akreditiranih predmetov podiplomskega študijskega programa Aplikativna kineziologija, ki ga izvaja UP FAMNIT ter izbirne

26 predmete iz že akreditiranih študijskih programov 2. stopnje, ki jih izvajajo članice UP in drugih visokošolskih zavodov doma in v tujini. 5.3 PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Delež praktičnega usposabljanja obsega 18 oz. 540 ur. Izvaja se v 2. letniku in traja 9 tednov. Praktično usposabljanje predstavlja 15% vseh kontaktnih ur študijskega programa Dietetika. Praktično usposabljanje poteka v delovnem okolju (Institucije javnega zdravja in primarnega zdravstvenega varstva, bolnišnice, zdravstvene svetovalnice, vladne in nevladne organizacije, zdravstveni domovi, prehranski obrati, gospodarske organizacije na področju prehrane in idr.). 5.4 VPISNI POGOJI V študijski program se lahko vpiše, kdor je: a) uspešno zaključil visokošolski študijski program 1. stopnje v obsegu najmanj 180 (študijski programi sprejeti po ) Prehransko svetovanje dietetika ali z njim primerljiv dodiplomski študijski program v tujini v obsegu najmanj 180, b) uspešno zaključil univerzitetni študijski program 1. stopnje v obsegu najmanj 180 (študijski programi sprejeti po ) Živilstvo in prehrana ali z njim primerljiv študijski program v tujini v obsegu najmanj 180, c) uspešno zaključil študijski program 1. stopnje v obsegu najmanj 180 (študijski programi sprejeti po ) ali visokošolski strokovni študijski program (študijski programi sprejeti pred ) s področij ved o živi naravi, katerih kurikulum obsega področja: kemije, biokemije, fizike ali biofizike in mikrobiologije.

27 V primeru vpisa po tej točki sta obvezna izbirna predmeta v okviru študija Predelava živil in tehnologije pri pripravi živil v obsegu 6 ter Prehrana in dietetika v obsegu 6. d) uspešno zaključil študijski program 1. stopnje v obsegu najmanj 180 (študijski programi sprejeti po ) ali visokošolski strokovni študijski programi (študijski programi sprejeti pred ) s področja zdravstva. V primeru vpisa po tej točki sta obvezna izbirna predmeta v okviru študija Predelava živil in tehnologije pri pripravi živil v obsegu 6 ter Prehrana in dietetika v obsegu 6. e) uspešno zaključil naslednje univerzitetne študijske programe, akreditirane pred : 1. Živilstvo, Mikrobiologija in Biologija na UL Biotehniški fakulteti, 2. Farmacija na UL Fakulteti za farmacijo, 3. Kemija na UL Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter 4. dvopredmetni študij Gospodinjstvo na UL Pedagoški fakulteti, V primeru vpisa po tej točki se študentom prizna 30, to je: izbirne vsebine v obsegu 24 in predmet Raziskovanje v dietetiki (6 ). 5.5 ZAPOSLITEV Diplomanti lahko s pridobljenimi znanji: Postavijo prehransko oceno, prehransko diagnozo, prehransko terapijo, prehransko svetovanje in izvajajo prehransko vzgojo/izobraževanje. Obravnavajo bolnike in jim svetujejo o uporabi posebnih prehranskih izdelkov. Razvijajo in uporabljajo enostavne strategije za promocijo varnih in zdravih živil za različne starostne skupine. Namen študijskega programa je izobraziti strokovnjake dietetike, ki bodo delovali kot prehranski svetovalci zdravih in obolelih posameznikov ter skupin. Sodelovali bodo v promociji zdravega načina prehranjevanja in varovanju ter krepitvi zdravja nasploh. Kot prehranski svetovalci bodo delovali tako v zdravstvenih institucijah vseh treh ravni kot člani interdisciplinarne obravnave in oskrbe bolnika na področju klinične prehrane in dietoterapije, v gostinsko-turističnih dejavnostih, posvetovalnicah ipd.

28 6. MEDNARODNO SODELOVANJE UP FVZ posveča veliko pozornost mednarodnemu sodelovanju z visokošolskimi zavodi, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter tematskimi in interesnimi mrežami, saj le-to pripomore h kakovostnejšemu izvajanju študijskih programov, odličnejšemu znanstvenemu in strokovnemu delu, številčnejši mobilnosti študentov, pedagoškega osebja, raziskovalcev in drugih zaposlenih in s tem k večji prepoznavnosti fakultete. Delo na področju institucionalnega sodelovanja zajema tudi vključevanje in delovanje v mednarodnih združenjih ter tematskih in interesnih mrežah. Do danes je UP FVZ pristopila v naslednja združenja oziroma mreže: - The Florence Nursing and Midwifery Network (članstvo od leta 2005). Cilji te mreže so predvsem mednarodno sodelovanje in povezovanje evropskih šol, ki izvajajo visokošolski študij zdravstvene nege; vzpostavitev čim bolj primerljivega tristopenjskega študijskega programa zdravstvene nege v vseh državah EU; izmenjava pedagoškega in nepedagoškega osebja, študentov in primerov dobre prakse; spodbujanje in povezovanje raziskovalnega dela; povečevanje prepoznavnosti zdravstvene nege v širšem evropskem prostoru. - DIETS - The European Thematic Network for Dietetics (članstvo od leta 2007): Cilji te mreže so vzpostavitev enakovrednega, primerljivega tristopenjskega študijskega programa prehranskega svetovanja in dietetike ter poenotenje kompetenc prehranskih svetovalcevdietetikov v vseh državah EU; mednarodna izmenjava pedagoškega in nepedagoškega kadra, študentov ter primerov dobre prakse; pomoč pri pripravi in izvajanju študijskih programov s področja dietetike v manj razvitih evropskih državah. - ASPHER - The Association of Schools of Public Health in the European Region (članstvo od leta 2008). Cilji te mreže so krepiti vlogo javnega zdravja z izboljšanjem izobraževanja in usposabljanja strokovnjakov na področju javnega zdravja tako za prakso kot za raziskovanje. - LEA-EBAM - Pulsed Electric Fields Applications in Biology and Medicine (članstvo od leta 2013) je združenje evropskih laboratorijev. Mednarodna mobilnost je kot ena izmed najbolj razširjenih oblik mednarodnega sodelovanja na področju visokega šolstva izredno pomembna za vsako institucijo, saj je najučinkovitejše in najhitrejše promocijsko sredstvo za zagotavljanje njene prepoznavnosti. UP Fakulteta za vede o zdravju je v okviru mednarodnega sodelovanja usmerjena k: vzpodbujanju mednarodne mobilnosti posameznikov, povečanju obsega sodelovanj med organizacijami ter dvigu ravni izobraževanja in usposabljanja; omogočanju študentom, da opravijo del študijskega programa na partnerskih univerzah; ponujanju najboljše možnosti kariernega izpopolnjevanja in osebnostnega razvoja; omogočanju visokošolskim učiteljem in strokovnim sodelavcem vključitev v pedagoške in raziskovalne procese na partnerskih univerzah; uvajanju izvajanja posameznih predmetov v angleškem jeziku in s tem ustvarjanja pogojev za hitrejšo izmenjavo študentov na prvi in drugi bolonjski stopnji študija; gostovanju tujih predavateljev na prvi in drugi bolonjski stopnji študija; prijavljanju skupnih raziskovalnih in razvojnih projektov; izmenjavi znanj, izkušenj in dobre prakse; oblikovanju skupnih študijskih programov

29 7. POVEZOVANJE FAKULTETE Z OKOLJEM UP Fakulteta za vede o zdravju je pri svojem delovanju, zlasti z izvajanjem kliničnega in praktičnega usposabljanja študentov v delovnem okolju, aktivno vpeta v širši družbeni in gospodarski prostor. Klinično usposabljanje poteka v učnih zavodih, večinoma bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ki so locirani zlasti v obalno-kraški regiji, nekaj jih je tudi na Goriškem in Notranjskem, medtem ko se praktično usposabljanje izvaja v javnih in gospodarskih zavodih, ki se nahajajo po celotni Sloveniji. Praktično usposabljanje v delovnem okolju predstavlja za fakulteto živi most povezovanja ter izmenjave potreb in izkušenj med pedagoško-raziskovalnim področjem ter gospodarskimi in javnimi službami. Fakulteta daje velik poudarek kontinuiranemu strokovnemu izpopolnjevanju mentorjev v učnih zavodih v okviru programa vseživljenjskega izobraževanja. Pri izvajanju študijskega procesa sodelujejo številni ugledni strokovnjaki na področju zdravstvene nege, medicine in prehrane, ki v prostoru oblikujejo in posredujejo novo znanje. S tem je fakulteti omogočen prenos znanja v obe smeri, s čimer prispeva k trajnostnemu razvoju lokalnega in širšega regionalnega okolja na področju zdravja. Vedno bolj stopa v ospredje tudi povezovanje na področju raziskovalnega dela. Fakulteta se aktivno vključuje v širše nacionalno okolje s prijavo in kandidiranjem na razpise ter se z njim samostojno povezuje glede na razvoj študijskih in raziskovalnih področij. Sodeluje z raziskovalnimi inštituti, Onkološkim inštitutom Ljubljana, Kliničnim centrom, večjimi slovenskimi bolnišnicami ter nekaterimi članicami Univerze v Ljubljani tudi v okviru nacionalnih in mednarodnih programov ter projektov, ki potekajo na fakulteti in sodelujočih institucijah. Veliko pozornost posveča tudi mednarodnemu sodelovanju z visokošolskimi zavodi, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami, podjetji ter tematskimi in interesnimi mrežami.

30 7. RAZISKOVANJE Osnovno poslanstvo UP FVZ je izvajanje kakovostnih študijskih in raziskovalnih programov ter združevanje izobraževalnih in raziskovalnih procesov s področja hrane, prehrane in zdravstvene oskrbe. UP FVZ ima vso potrebno podporno infrastrukturo (laboratorije, raziskovalno opremo, informatiko, računalniško podporo, simulacijski center, predavalnice in knjižnico). UP Fakulteta za vede o zdravju je poleg izobraževalne tudi raziskovalna organizacija. V letu 2014 smo ustanovili Inštitut za hrano, prehrano in zdravje. Tekoče raziskovalno delo zajema naslednja področja: onkologija, ortopedija - protetika, prehrana, dietetika, debelost, biološki markerji, mikrobiologija, okužbe, javno zdravje, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, zdravstvena nega in oskrba starostnikov. UP FVZ ima dobro opremljen laboratorij in simulacijski center, ki ponuja veliko možnosti za ustvarjanje scenarijev s področja zdravstvenega varstva in zdravstvene nege. UP FVZ je registrirana kot raziskovalna organizacija pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS. Registrirana je ena raziskovalna skupina s 34 raziskovalci in 3 strokovnimi sodelavci. Posebej smo aktivni na področju biomedicinskih aplikacij elektroporacije, razvoju diagnostičnih testov za ugotavljanje infekcije ortopedskih protez ter ugotavljanjem napovednih dejavnikov za debelost, tako na biokemijskem kot na genetskem nivoju. Poleg tega poteka naše raziskovalno delo na področju ugotavljanja vpliva prehrane in športno gibalne aktivnosti na ohranjanje zdravja. Aktivni pa smo tudi na področju informatike v zdravstvu in zdravstveni negi, pri uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij in simulacij za učenje in poučevanje v zdravstveni negi ter e-izobraževanju. Na področju managementa v zdravstvu raziskovalne aktivnosti usmerjamo v kakovost storitev, ki jih iz različnih vidikov proučujemo preko kliničnih raziskav.

31 Na področju dietetike se ukvarjamo s starostniki, njihovimi prehranskimi navadami ter z razvijanjem jedilnikov z metodo odločitvenih dreves v odločitvenih modelih. Naše raziskave so usmerjene v ugotavljanje prehranskega stanja starostnikov, njihovih prehranjevalnih navad ter vrednotenja kakovosti jedilnikov in zaužite hrane z uporabo odločitvenih modelov. Poleg tega so naše raziskave usmerjene v ugotavljanje prehranskega in presnovnega stanja ter prehranjevalnih navad ljudi z normalno telesno maso v primerjavi s tistimi s prekomerno telesno maso ali debelostjo. Cilj je oblikovati in razviti ustrezne protokole za prehransko obravnavo posameznikov z visokim tveganjem za debelost. Raziskovalci različnih profilov imajo v okviru raziskovanja na področju dietetike edinstveno vlogo, da svoje znanje o prehrani uporabijo v terapevtske namene in pripomorejo k zdravemu prehranjevanju prebivalstva s prekomerno telesno maso. Področje je zelo široko, sega od naravoslovnih in kliničnih znanosti do družbenih ved. Raziskovanje poteka tudi na področju priprave dokumenta strategije prehranske politike in gibanja v RS za obdobje Zato nas zanima vpliv različnih stopenj gibalno športne aktivnosti in prehrane na vnetne in protivnetne dejavnike v telesu. UP FVZ bo nadaljevala z delom na zastavljenih projektih. Poleg tega bo sodelovala pri ugotavljanju zgodnjih napovednih dejavnikov (biokemijskih in genetskih) ne le pri debelosti, temveč tudi pri diabetesu in srčno-žilnih obolenjih. Prav tako bo še naprej delovala multidisciplinarno pri obravnavi debelosti. Naše nadaljnje delo bo usmerjeno v razvoj metod za ugotavljanje prehranskega vnosa, ki bi bili primerni za raziskovanje vpliva različnih sestavin hrane na transkripcijsko regulacijo genske ekspresije adipokinov; želimo tudi pokazati na posamezne polimorfizme genov, ki so pomembni pri razvoju debelosti. Poleg tega nas zanima povezava med vnosom posameznih hranil pri različnih stopnjah gibalno športne aktivnosti in protivnetnimi dejavniki. Aktivni pa bomo tudi na področju informatike v zdravstvu in zdravstveni negi, pri uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij in simulacij za učenje in poučevanje v zdravstveni negi ter e-izobraževanju.

32 8. VIZITKA FAKULTETE Sedež fakultete v Izoli: Polno ime v slovenskem jeziku: Skrajšano ime: Ime v italijanskem in angleškem jeziku: Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju UP FVZ Università del Litorale Facoltà di scienze della salute University of Primorska Faculty of Health Sciences Naslov: Polje Izola Tel. centrala fakultete: 00386/ Tel. Referat za študente: 00386/ Faks: 00386/ Spletna stran: Elektronski naslov: info@fvz.upr.si Dislocirana enota Nova Gorica: Telefon: 00386/

33 IZOLA