ZNAČILNOSTI PRSTI NA POBOČJU TIČNICE NA RAKEKU Franc Lovrenčak* Izvleček UDK 911.2:631.47=863(497.4 Rakek) Globina prsti se na kraškem površju spremin
|
|
- Alenka Ambrožič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 ZNAČILNOSTI PRSTI NA POBOČJU TIČNICE NA RAKEKU Franc Lovrenčak* Izvleček UDK 911.2:631.47=863(497.4 Rakek) Globina prsti se na kraškem površju spreminja na kratke razdalje. To so potrdila tudi proučevanja na vzpetini Tičnica na Rakeku v Notranjskem podolju. Tu se globina prsti spreminja od 20 do 110 cm. Vzrok je v tektonski pretrtosti in korozijski razjedenosti. Tam, kjer so nastali globji žepi v dolomitni matični podlagi, je prst globja. V globjih profilih se nahaja rdečkast in glinast Brz horizont. Zgradba profila, lega horizonta in položna pobočja navajajo na sklep, da so glinasti delci netopen ostanek preperavnja matične podlage, ki so ostali na mestu nastanka. Ključne besede: Globina prsti, matična podlaga, rdeči glinasti Brz horizont, Rakek, Notranjsko podolje. SOIL CHARACTERISTICS ON THE SLOPE OF TICNICA A T RAKEK Abstract Soil depths change in short distances on the karstic surface. This has been also confirmed by an investigation performed on Ticnica hill at Rakek in the Notranjsko valley system where the soil depths vary between 20 and 110 cm. This is due to the tectonically broken and corroded dolomite. On the locations where deeper fissures occurred in dolomite parent material, the soil is deeper. In such deeper profiles, reddish clay Brz horizons occur. From profile morphology, the position of horizon, and gentle slopes a conclusion has been derived, that clay particles are the insoluble residue ofparent material weathering, that have remained in the place of origin. Key words: Soil depth; Parent material; Red clay Brz horizon; Rakek; Notranjsko valley system. Dr., izr. prof., Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, SI 1000 Ljubljana, Slovenija
2 1. UVOD Kraško pokrajino ločujejo od nekraške zlasti reliefne in vodne razmere, saj sta površinska izoblikovanost in voda na zunaj zelo vidna pokrajinska dejavnika. Podrobno proučevanje pa pokaže, da med ločevalne dejavnike poleg reliefa in vode sodi tudi na zunaj manj vidna prst. Da bi bolje spoznali značilnosti prsti kot sestavnega dela kraške pokrajine, smo jih vzorčno prouevali na pobočju Tičnice na Rakeku. V ospredju je bilo dvoje vprašanj; prvo se je nanašalo na spreminjanje globine prsti na kraškem površju in drugo na avtohtonost ali alohtonost rdečkastega glinastega horizonta v spodnjem delu profila globokih prsti. Ali je glina v tem horizontu ostala na mestu nastanka, kot ostanek preperevanja matične osnove, ali je bila vanj prinesena? 2. METODE DELA Na terenu smo podrobno proučili šest profilov prsti na dveh prerezih skozi odejo prsti. Prvi je bil za staro Osnovno šolo na jugozahodni strani Tičnice v nadmorski višini 470 m in drugi v novi rakovski soseski na jugovzhodnem pobočju Tičnice v višini okoli 580 m. V prvem prerezu so bili podrobno proučeni trije profili na razdalji štirih metrov in v drugem tudi trije profili na razdalji sedmih metrov in pol (sliki 1 in 2). SUka 1: Prerez skozi odejo prsti na Tičnici (1.prerez) PROFIL I. - i 1 i Ocm cm 400 cm 86 cm Osnutek: dr, Franc LovrenCak Izdelava: Veronika Leskovšek FF. Oddelek za geografija, 1995
3 Slika 2: Prerez skozi odejo prsti na Tičnici (2.prerez) /-/14 cm / eocm / ^/ V/ / / / 87aii / / / 110 cm / / / 310 cm looai on cm Osnutek: dr. Franc Lovren ak Izdelava: Veronika LeskovGek FF, Oddelek 2a geografijo, 1995 Pri terenskem delu smo izmerili globino prsti, opisali morfologijo profila in iz vseh horizontov vzeli vzorce za laboratorijsko analizo. Barvo smo določili na ovlaženem vzorcu po Munselovem atlasu. Mehanska analiza prsti: vzorci so bili pripravljeni z 0,4n raztopino natrijevega pirofosfata (Na 10 H2O), posamezne frakcije so bile določene s pipetno metodo, tekstumi razredi pa po mednarodnem teksturnem trikotniku. Reakcija prsti je bila izmerjena z digitalnim ph metrom (v KCl). Delež prostega CaC03 smo določili s Scheiblerjevim kalcimetrom. Delež organske snovi pa je bil določen po metodi Walkley-Blacka (Lovrenčak, 1979). 3. PEDOGENETSKI DEJAVNIKI Tičnica je 664 m visoka vzpetina, ki se dviga na vzhodni strani Rakovsko-Unškega polja, nad ( m), suhi dolini podobno reliefno vrzeljo, po kateri je speljana cesta med Rakekom in Cerknico. Nahaja se v nizu vzpetin, ki se dvigajo severno od Rakovsko-Unškega polja (vanj spadata še npr. Orlek in Srnjak). Niz se nadaljuje proti Cerkniškemu polju. Podobne vzpetine se dvigajo tudi vzhodno od Rakovsko-Unškega polja: Kilovec, Lisec, Blaževec in južno od njega: Peščenk, Rakovski grič in Čukov grič. Tako, kot je ves predel Rakovsko-Unškega polja iz zgornje triasnega dolomita, je tudi Tičnica iz te kamnine. Prevladuje fino kristalasti, sivi, svetlosivi do skoraj beli dolomit (Čadež, 1954).
4 V obeh proučevanih prerezih se menjavajo bolj ali manj nagnjene plasti dolomita, s tako močno pretrto in razdobljeno kamnino, da plasti ni videti. Čadeževa (1954) navaja, da se dolomiti pod vplivom tektonskih premikov pogosto peskasto ali moknato drobe. Geološka proučevanja so pokazala, da ob Rakovsko-Unškem polju skoraj vzporedno potekata idrijski prelom in unški prelom ob narivu, kjer je prelomna cona (Pleničar et al., 1970). Domnevamo lahko, daje v razpokani kamnini korozija hitreje in lažje napredovala in so zato v njej nastali bolj ali manj globoki in široki žepi. Podobno sklepa tudi Čadeževa (1954), da se je v dolomitih na tektonsko pretrtih mestih stopnjevalo zakrasevanje in so nastale vrtače in požiralniki. Površje je položno in gladko, naklon znaša od 9 do 11. Vsa deževnica zaradi prepustnosti kamnine pronikne v tla tako, da ni površinsko tekoče vode. Podnebje Rakovsko-Unškega polja, na obrobju katerega se nahaja Tičnica je zmerno celinsko, na kar kažejo podatki o temperaturah in padavinah iz najbližje meteorološke postaje, ki je v Planini. Srednja letna temperatura znaša 9,0 C. Srednja januarska temperatura je -1,1 C in srednja temperatura najtoplejšega meseca 0"lij) 18,9 C. Letna kohčina padavin znaša 1821 mm (Pučnik, 1980). Temperature, ki jih navaja Habič (1980) za Cerkniško dolino, so nekoliko nižje, saj znaša srednja letna temperatura okrog 8 C, januarska okrog -2 C in julijska okrog 17''C. Na leto pa pade povprečno od 1500 do 1700 mm padavin. Na Rakovsko- Unškem polju bodo zaradi vmesne nadmorske višine, temperature in padavine verjetno vmes med Planino in Cerkniško dolino. 4. ZNAČILNOSTI PRSTI Na delih Tičnice, kjer smo merili globino prsti se ta zelo spreminja. V prvem proučevanem prerezu na razdalji štirih metrov sega prst najmanj 33 in največ 86 cm globoko (slika 1). Profil prsti sestavlja temen A horizont, ki se večinoma nahaja na dolomitni matični osnovi. Tam, kjer so se v dolomitni matični osnovi izoblikovali žepi pa se nahaja pod njim v plitvem žepu prehodni AC horizont in v globokem žepu prehodni A(B)rz in pod njim (B)rz horizont. Podobno je tudi v drugem prerezu. Tuje na razdalji sedmih metrov in pol prst globoka cm (slika 2). Zgradba profila je večinoma enostavna. Svetlo rjavi A horizont
5 se nahaja na C horizontu dolomitne matične osnove. Le v žepih, tukaj so štirje, je pod A horizontom rdečkast (B)rz horizont. Žepi v kamnini so različno široki; 110 cm globok žep je v vrhnjem delu širok 25 cm in se navzdol zožuje, kjer je malo nad dnom širok 14 cm. Plitvi do 86 cm globoki žepi so široki tudi do 140 cm. Dolomit ob teh žepih je po površini mokast, pri prvem ozkem žepu pa ne. Morda ta dolomit zaradi močnejše pretrtosti na določenem mestu hitreje prepereva in so zato nastali širši žepi z globoko prstjo. Globina prsti je v obeh prerezih odvisna od razčlenjenosti dolomitne matične osnove. Tam, kjer so se zaradi pretrtosti dolomita izoblikovali žepi, so prsti globje. Če dolomit ni močno pretrt in kamninske plasti niso zdrobljene, je tudi žepov manj in zato je prst enkomemejše globine, večinoma plitva, okoli 20 cm globoka. Te meritve globine prsti se ujemajo z meritvami na robnih delih Rakovsko-Unškega polja, kjer je v žepih v dolomitu prst globoka do 110 cm (Lovrenčak, 1989). V obeh proučevanih prerezih se v žepih, kjer je globoka prst, nahaja v spodnjem delu profila, rdečkast, glinast horizont. V prvem prerezu se ta horizont pojavi v globini 45 cm in sega do 86 cm. Po teksturi je glinast (45,7% gline in 39,3% melja), reakcija je nevtralna in vsebuje le malo prostega kalcijevega karbonata in organske snovi (tabela 1, profil III, (B)rz horizont). Tabela 1: Nekatere lastnosti prsti na Tičnici štev. štev. hori- globina v grobi drobni melj gli- teks ph v % % prof. vzor. zont cm peselc peselc na tura KCl CaCO' hu % % % % musa I IR A ,5 17,9 38,5 22,1 GI 7,38 27,4 8,04 2R A/C ,0 20, ,1 GI 7,43 29,0 7,66 II 3R A ,3 15,7 43,4 20,6 GI 7,39 21,6 8,8 III 4R A ,0 2, ,0 MGI 7,41 13,8 5,74 5R A(B)rz ,4 24, ,3 MG 7,21 2,4 4,98 6R (B)rz ,9 13,1 39,3 45,7 G 7,23 1,0 3,06 IV 7R A ,7 15, ,9 IG 7,18 4,4 5,74 8R (B)rz ,3 13,6 34,9 50,2 G 7,23 2,0 2,68 V 9R A ,0 18, ,1 IG 7,66 22,2 6,13 lor (B)rz ,2 6,7 19,6 72,5 G 6,62 0,6 1,91 VI IIR A ,0 17, ,5 IG 6,20 0,4 4,21 12R (B)rz ,6 2, ,5 G 6,53 1,6 0,38 Tekstumi razredi: Gl-glinasta ilovica, MGI-meljasto glinasta ilovica, MG-meljasta glina, G-glina, 10- ilovnata glina.
6 Po reakciji, deležu prostega kalcijevega karbonata in deležu organske snovi (slika 3) so inu podobni glinasti horizonti v drugem prerezu skozi odejo prsti (tabela 1, profili IV,V,VI, (B)rz horizonti). Opaznejša razlika je le v deležu glinastih delcev, ki je tu precej večji (50-72% gline in 19,6-34,9% melja). Tu se glinast horizont začne v globini cm in sega do cm. Slika 3: Primerjava med nekateriini lastnostmi prsti na Tičnici in robu Rakovsko-Unškega polja B(r)z % gline ph 80- S - 70-j ^ ' 50-1 ^ 40^ 4-30 " ^ 3 20 i I Hn : ^ 0 rj vzorec 6R iz profila IM. vzorec 8R iz profila IV. J vzorec 10R iz profila V. % humusa 3,5 T vzorec 12R iz profila VI. vzorec (B)rz iz profila 3* na robu Rakovško - Unškega o^,i,^ ^^ ^ Lov«nč^i< polja. J,,,,, izdelava: \^ranila Laslovialc *(L0Vrencak 1993) FF._OddetokJH_geageflia,J9?J 3 2,5 2 1,5 1 0,5 O Rdečkast, glinast horizont se nahaja tudi v globokih prsteh na robnih delih in na dnu Rakovsko-Unškega polja. S proučevanimi horizonti bomo primerjali le horizonte na robu tega polja, ker morfologija profila prsti na dnu polja kaže, da gre zelo verjetno pri njih za drugačno genezo. V horizontih na robu Rakovsko-Unškega polja je podobno visok delež glinastih delcev (55-65%) kot v prsteh na Tičnici (Lovrenčak, 1989, 1993). Rdečkast, glinast horizont se nahaja v prsteh na dolomitu tudi drugod v Sloveniji (Gregorič, 1969; Stepančič, 1975). Primerjava pokaže, da vsebujejo ti horizonti na Tičnici in robnih delih Rakovsko-Unškega polja podobno visok delež glinastih delcev kot horizonti v prsteh na dolomitu na Dolenjskem (tabela 2). To kaže na podobno genezo prsti na dolomitu v obeh delih Slovenije.
7 Tabela 2: Delež glinastih in meljnatih delcev v spodnjih horizontih prsti % gline % melja Rdečeijava glina na Tičnici % 19-30% Rdečerjava glina na robu Rakovsko % 17-29% Unškega polja Rdečerjava glinana dolomitu na % manj kot 30% Dolenjskem (Stepančič, 1975) Postavlja se vprašanje nastanka takih prsti in nastanka tega glinastega horizonta. Stepančič (1975) navaja, da so Racz et al. ugotavljali, da sta glina in meljasto glinasta ilovica v prsteh na celinskem krasu Hrvaške istega porekla, in da je slojevitost v prsti posledica postopne sedimentacije in sortiranja ter različne stopnje procesov izpiranja gline. Proučevanja prsti na triasnem dolomitu pri Grosupljem, ki jih je opravila Gregoričeva (1969) so pokazala, da so rdečkasto rjavi glinasti horizonti avtohtoni in alohtoni. Avtohtoni se nahajajo v prsteh na platojih gričev. Alohtoni pa v prsteh na dnu podolja od Šmarja čez Grosuplje proti Novemu mestu, kamor je bila erozijsko iz višjih leg prenesena rdeče rjava glina. Proučevanja prsti na robu Rakovsko-Unškega polja (Lovrenčak, 1989) so pokazala, da je tudi tu rdečkast, glinast horizont avtohton. Tudi lastnosti prsti na Tičnici kažejo na tak zaključek. Že sama morfologija profila prsti, ko se rdečkast, glinast horizont nahaja v bolj ali manj širokih žepih, kaže na to. Ob razpokanem in zdrobljenem dolomitu je korozija hitreje napredovala in zato se je tu bolj kopičil preobražen, netopen ostanek preperevanja dolomita, kot na bolj čvrsti skali. Prsti se nahajajo tudi na položnem pobočju tako, da je malo verjetno, da bi erozija nanesla glinaste delce v ponekod ozke in okoli 100 cm globoke žepe. V profilu prsti tudi ni videti znakov izpiranja gline od zgoraj navzdol. Na osnovi vsega tega sklepamo, da je tudi v prsti na Tičnici, spodnji rdečkasto rjav, glinast horizont avtohton, da predstavlja netopni ostanek razpadanja dolomita in, da ga lahko označimo kot horizont rezidija - (B)rz.
8 LITERATURA Čadež N., 1954: Geologija ozemlja med Planinskim in Cerkniškim poljem. Elaborat: Vodnogospodarske osnove porečja Ljubljanice. Prirodne osnove. Geologija. Ljubljana. Gregorič V., 1969: Nastanek tal na triadnih dolomitih. Geologija 12. Ljubljana. Habič P., 1981: Geografska podoba Cerkniške doline in njene okolice. Notranjski listi II. Cerknica. Lovrenčak F., 1979: Laboratorijske analize prsti. Ljubljana. Lovrenčak F., 1989: Pedogeografske razmere na krasu (na dveh primerih). Dela 6, Ljubljana. Lovrenčak F., 1995: Pedogeographic characteristics of the Rakovško-Unško polje. Acta carsologica XXIV, Ljubljana. Munsell soil color chart, New York. Pleničar et al. 1970: Tolmač za list Postojna L Beograd. Pučnik J., 1980: Velika knjiga o vremenu. Ljubljana. Stepančič D., 1975: Pokarbonatna tla na dolenjskem dolomitnem področju. Zbornik Biotehnične fakultete 25, Ljubljana. SOIL CHARACTERISTICS ON THE SLOPE OF TIČNICA AT RAKEK Summary Besides the surface forms and hydrological characteristics, soils are those that also rank among the distinctive karstic factors. To become better acquainted with the characteristics of soil as a natural factor of the karstic landscape, a sample study has been performed, of the soil on the slopes of Tičnica at Rakek, northeast of Postojna. Two questions were of special interest: the first one referred to the variation of soil depths, and the other one, to the origin - autochtone or allocthone - of the reddish clay horizon in the bottom section of soil profiles. On the terrain, six profiles on two cross-sections of the soil cover were thoroughly investigated. The first one was on the southwestern slope, at the altitude of 470 m above sea level, and the other one on the southeastern slope, at the altitude of about 580 m. During the field work, soil depths were measured, profile morphologies described, and samples for the lab analyses were taken from all horizons. In the laboratory, the following items were specified: mechanical composition, reaction, the
9 percentage of free Calcium and the percentage of organic matter. The colour of a moistened sample was determined according to the Munsel atlas. Tičnica is a 664 m high elevation rising on the eastern side of the Rakovško-Unško polje. It is one in a series of elevations which rise above the polje and continue towards the Cerkniško polje. It consists of the upper Triassic dolomite with the prevailing grey to nearly white dolomite which forms the parent material of soil. The bedrock is well fissured and broken owing to tectonic shifts. Our anticipation has been that corrosion is more aggressive in the fissured and broken rocks, which results in more or less deep and wide fissures. The surface is gently sloping and smooth, and the inclination amounts to The climate is moderate continental which is supported by the data from a nearby meteorological station at Planica. The mean annual temperature amounts to 9 C, the mean January temperature is -1.1 C, and the mean temperature of the warmest month, July, is 18.9 C. Annual precipitations amount to 1821 mm. On both slopes where soil depths were measured, the latter vary a lot. On the first slope, within a distance of four meters, the shallowest soil is 33 cm deep, and the deepest 86 cm. A profile consists of a dark A horizon which mostly occurs on the dolomite parent material. On the spots where fissures occur in the dolomite bedrock, the following situations were found: in shallow fissures, a transitional AC horizon occurs under the A horizon, while in deep fissures, imder the A horizon, a transitional A(B)rz horizon occurs, and under the latter, even a (B)rz horizon. Similar situations were found on the other slope where, within a distance of seven meters, the soil is cm deep. Soil profiles consists of a clear brown A horizon atop of a C horizon of the parent material. Only in the fissures, a reddish (B)rz horizon occurs under the A horizon. Soil depths on both slopes depend on the dissection intensity of the dolomite parent material. Soils are deeper in the fissures of the broken dolomite. Where the dolomite is not so intenesely broken, fissures are also fewer and, therefore, the soil depths are more even, about 20 cm. In the fissures of both investigated slopes, the reddish clay horizon occurs in the bottom section of a profile, with 45-72% of clay particles. On the basis of profile morphology, the position of this horizon in the fissures, and the gentle landforms, a conclusion has been derived that this is an autochtonous horizon. The particles forming this horizon have remained on the place of origin and they represent the changed insoluble residue of the dolomite parent material weathering.
Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večGRADING d.o.o.
Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večPodatki o tleh Parametri izpostavljenosti Enote glina (privzeto) min max reference glinasta ilovica (privzeto) min max reference ilovica (privzeto) ef
Podatki o tleh Enote glina glinasta (privzeto) cm3/cm3 0,06 0,001 RESRAD Data Collection Doc. (citirano po McWhorter and 1 Sunada 1977) 0,1 0,001 strokovna ocena, nekoliko višje 1 kot pri glini 0,2 cm3/cm3
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večTrg Celjskih knezov
MENGEŠ OSNOVNA ŠOLA PREDHODNE ARHEOLOŠKE RAZISKAVE VREDNOTENJE ARHEOLOŠKEGA POTENCIALA Arheološko vrednotenje geo-vrtin stopnja obdelave: Dodatek k poročiloma M.Novšak, A.Šinkovec, T.Verbič, Arheološko
Prikaži večPOROČILO O GEOLOŠKO - GEOMEHANSKI SESTAVI TAL za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD za dozidavo OŠ Koprivnica na parc. št. 12/1 k. o Kopri
POROČILO O GEOLOŠKO - GEOMEHANSKI SESTAVI TAL za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD za dozidavo OŠ Koprivnica na parc. št. 12/1 k. o. 1341 Koprivnica Arh.št.: Datum: 11.4.2018 Obdelala: Direktor:
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži več1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove
1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni
Prikaži večTehnična dokumentacija
PROSIGMA PLUS d.o.o. Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine
Prikaži večMicrosoft Word - Met postajaLig.docx
Naše okolje, december 215 METEOROLOŠKA POSTAJA LIG Meteorological station Lig Mateja Nadbath VLigu je meteorološka postaja. Postaja je padavinska. Lig je razložen kraj na slemenu Kanalskega Kolovrata,
Prikaži večPosvetovanje rudarskih in geotehnoloških strokovnjakov ob 40. Skoku čez kožo stran 138 ID 12 KARBONATNI PRAH PRI PROIZVODNJI KAMENIH AGREGATOV IN NJEG
Posvetovanje rudarskih in geotehnoloških strokovnjakov ob 40. Skoku čez kožo stran 138 ID 12 KARBONATNI PRAH PRI PROIZVODNJI KAMENIH AGREGATOV IN NJEGOVA POTENCIALNA UPORABA (PRIMER ČRNOTIČI) dr. Željko
Prikaži večNavodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.
Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2012 JURE TIČAR
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2012 JURE TIČAR UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI
Prikaži večPRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
Prikaži več(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc)
Naše okolje, februar 215 METEOROLOŠKA POSTAJA KOČEVJE Meteorological station Kočevje Mateja Nadbath M eteorološka postaja Kočevje je v istoimenski občini Poleg omenjene, ki je podnebna ali klimatološka,
Prikaži več(PZI_predra\350un.xls)
POPIS DEL PZI LASC V MIRNU DOLŽINE 750 IN 175 m 1. PREDDELA 2. ZEMELJSKA DELA 3. VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE 4. ODVODNJAVANJE 5. GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA 6. OPREMA CEST 7. TUJE STORITVE SKUPAJ : Stran 2 1.
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večPROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do
PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večMicrosoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc
KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar
Prikaži večP183A22112
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P183A22112* ZIMSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160
Prikaži več(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)
Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile
Prikaži večŠportno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv
Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si
Prikaži večZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi
ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored
Prikaži večMicrosoft Word - padavine_16-19sep10.doc
ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 27... 3 Razvoj vremena v juliju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 31 Meteorološka postaja Lučine... 3 AGROMETEOROLOGIJA 38 HIDROLOGIJA 44 Pretoki
Prikaži večDELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov
DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 27... 3 Razvoj vremena v maju 27... 24 Podnebne razmere v pomladi 27... 31 Meteorološka postaja Rovte... 43 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA 53 Pretoki rek
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži večNeurja 11. junija
Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži večMicrosoft Word - NASE OKOLJE.doc
Marca obeležujemo svetovni dan voda in svetovni dan meteorologije Marca bomo na Agenciji RS za okolje obeležili dva pomembna mednarodna dogodka, ki sta tesno povezana z delovnim področjem agencije: svetovni
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 27... 3 Razvoj vremena v juniju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 3 Meteorološka postaja Poljane nad Škofjo Loko... 35 NA KAJ MORAMO PAZITI
Prikaži večNACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O
NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO ŠPELA OSOLIN Najemanje in oddajanje kmetijskih zemljišč v občini Kamnik Zaključna semi
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO ŠPELA OSOLIN Najemanje in oddajanje kmetijskih zemljišč v občini Kamnik Zaključna seminarska naloga Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži več14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze
14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK 62.112 Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze v dveh severovzhodnih predelih Slovenije leta 1992.
Prikaži večUDK 911.3:371.3:502.7=863 Tatjana Ferjan i UREDHOTEHJE OKOLJA - POTREBA SEDANJEGA ČASA Ob naraščajočih problemih v našem okolju se odpirajo tudi novi
UDK 911.3:371.3:502.7=863 Tatjana Ferjan i UREDHOTEHJE OKOLJA - POTREBA SEDANJEGA ČASA Ob naraščajočih problemih v našem okolju se odpirajo tudi novi pogledi v zvezi z izobraievanjem in vzgojo mladih.
Prikaži večMilan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]
Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno
Prikaži večLIFE13 NAT/SI/ Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, L
LIFE13 NAT/SI/000314 Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje Popis onesnaženosti
Prikaži večMočan veter in obilne padavine nov. 2013
Obilne padavine in močan veter od 5. do 7. novembra 216 Splošna vremenska slika V petek, 4. novembra, je iznad Britanskega otočja začela vdirati višinska dolina s hladnim zrakom proti Pirenejskemu polotoku
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - poletna-sola_klima.ppt
Analiza podatkov za potrebe proučevanja podnebja Predavanje na Poletni meteorološki šoli za ljubitelje spremljanja in opazovanja vremena Gregor Vertačnik Ljubljana, 12. junij 2010 1 Kazalo Metapodatki
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v decembru 25... 3 Razvoj vremena v decembru 25... 22 Klimatske značilnosti leta 25... 29 Meteorološka postaja Senovica... 45 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA
Prikaži večMicrosoft Word - Delovni list.doc
SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005 Climate in Slovenia in 2005 Tanja Cegnar* UDK (497.4) 2005 Povzetek Povprečna temperatura v letu 2005, z
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA Climate in Slovenia in Tanja Cegnar* UDK 551.582(497.4) Povzetek Povprečna temperatura v letu, z izjemo Ljubljane, ni odstopala od dolgoletnega povprečja navzgor ali navzdol
Prikaži večEKONOMSKA GIMNAZIJA KRANJ ZASAVJE POROČILO IZ GEOGRAFSKE STROKOVNE EKSKURZIJE
EKONOMSKA GIMNAZIJA KRANJ ZASAVJE POROČILO IZ GEOGRAFSKE STROKOVNE EKSKURZIJE SPLOŠNO O ZASAVJU ZASAVJE uvršamo v del širše pokrajinske enote POSAVSKO HRIBOVJE. Zasavje se kot pokrajina razprostira od
Prikaži večIzvir Krupe
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 73 Ime lokacije Izvir Krupe Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica Zemljepisna lega REKA P1 opomba: naravni spomenik zahteva primerno obnašanje vseh obiskovalcev,
Prikaži večMočan veter od 2. do 4. januarja
Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega
Prikaži večObilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja
Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 219 1 Splošna vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom se je 31. januarja iznad južne Grenlandije proti Irski poglobila izrazita višinska dolina hladnega
Prikaži več3 SZGG_2014_Sebela po popravkih
Odziv jamske mikroklime na izjemne dogodke in dolgotrajnejše spremembe vremena Stanka Šebela * Povzetek V Postojnskem in Predjamskem jamskem sistemu se sistematične zvezne meritve jamske mikroklime opravljajo
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril
SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ID02_ANALIZA REZULTATOV JAMOMERSKIH MERITEV ZA IZGRADNJO JAŠKA NOP II - predstavitev skok čez kožo.pptx
43. SKOK ČEZ KOŽO Analiza rezultatov jamomerskih meritev za izgradnjo jaška NOP II Matjaž Koželj 1, Jure Slatinšek 2, Tomaž Ambrožič 3 1 Premogovnik Velenje d.d., Velenje 2 PV Invest, d.o.o., Velenje 3
Prikaži večmarec, 2010
Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali
Prikaži večgeologija 52_1.indd
GEOLOGIJA 52/1, 43-48, Ljubljana 2009 doi:10.5474/geologija.2009.006 Geologija avtocestnega predora Pletovarje Geology of Pletovarje motorway tunnel (Slovenia) Tomaž BUDKOVI^1, Magda ^ARMAN 1 & Borut PETKOVŠEK
Prikaži večO STRATIGRAFSKIH IN TEKTONSKIH RAZMERAH V BOROVNIŠKI DOLINI IN NJENI OKOLICI A. Ramovš Z geološko karto in s 5 profili Uvod Ko so bili pri gradbenih d
O STRATIGRAFSKIH IN TEKTONSKIH RAZMERAH V BOROVNIŠKI DOLINI IN NJENI OKOLICI A. Ramovš Z geološko karto in s 5 profili Uvod Ko so bili pri gradbenih delih nove trase za železniško progo Preserje Borovnica
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži večMicrosoft Word - P072-A doc
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22112* JESENSKI ROK ANGLE[^INA Izpitna pola 2 Pisno sporo~anje A: Kraj{i pisni sestavek B: Vodeni spis ^etrtek, 30. avgust 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno
Prikaži večMicrosoft Word - VKOPI2003.doc
GRADNJA VKOPOV Gradnja vkopov je eden najbolj tveganih gradbenih posegov, saj vkop pomeni zavestno spremembo geometrije prostora v manj varno stanje. Ker je natančna struktura tal in lastnosti slojev,
Prikaži večArheološki vestnik (Arh. vest.) 44, 1993, str Podmol pri Kastelcu - novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija Ivan TURK, Zvezd
Arheološki vestnik (Arh. vest.) 44, 1993, str. 45-96 45 Podmol pri Kastelcu - novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija Ivan TURK, Zvezdana MODRIJAN, Tomaž PRUS, Metka CULIBERG, Alojz ŠERCELJ,
Prikaži več(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži več4. SISTEM ZA ODVODNJAVANJE Obrobe po vasi meri Izbira nakita za vašo hišo! OBROBE Valovitke, betonske in opečne kritine VETRNA OBROBA UNI T1 VETRNA OB
Valovitke, betonske in opečne kritine VETRNA OBROBA UNI T1 VETRNA OBROBA Z OKRASNIM TRIKOTNIKOM UNI T5 OBROBA ZA ČOP COP T1 OBROBA ZA ČOP COP T2 r. š.* 25, 28 ali 33 (odvisno od debeline strešne kritine
Prikaži večrazprave Dela Nove interpretacije fluvialnih sedimentov na Krasu Andrej Mihevc Inštitut za raziskovanje krasa, Znanstvenoraziskovalni ce
razprave Dela 28 2007 15-28 Nove interpretacije fluvialnih sedimentov na Krasu Andrej Mihevc Inštitut za raziskovanje krasa, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Titov trg 2, Sl - 6230 Postojna, Slovenija
Prikaži večPonudba rokovnikov Univerze v Ljubljani
Izzivi pri namakanju jagod prof. dr. Marina PINTAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Ljubljana, Slovenija marina.pintar@bf.uni-lj.si 17. posvet o jagodi Ljubljana, 28. nov. 2018 ??? Cca 20 m2
Prikaži večSUDAN IN JUŽNI SUDAN
SUDAN IN JUŽNI SUDAN SUDAN NEKOČ Sudan pod Egipt, Egiptu vladala G.B. 1956 Sudan samostojen. Na oblasti -arabski muslimani, živijo na severu. Prebivalci na jugu- zapostavljeni, sledita dve državljanski
Prikaži večPROFILNA TEHNIKA / OPREMA DELOVNIH MEST PROFILE TECHNIC / WORKSTATION ACCESSORIES INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 U8L U8 U
INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 L 8264 Material: jeklo (lakirano RAL 016) Material: steel (painted RAL 016) Teža / Weight = 1895 g Delovne informacije Pritrdilni set / Fastening
Prikaži večStrokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok
Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega poklicnega izobraževanja NAVODILA: Izpit iz matematike
Prikaži večKEMAMIX G
KEMAMIX G Grobi apnenocementni omet in malta za zidanje Dober oprijem na podlago Pravilna in kontrolirana sestava Ustreza skupini ometov GP CS IV po SIST EN 988-1:2017 Malta za zidanje po SIST EN 988-2:2017
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1380314* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 8. avgust 013 SPLOŠNA MATURA RIC 013 M13-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo 1.
Prikaži večNAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite
NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih
Prikaži večUradni list RS - 63/2005, Uredbeni del
Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 63 Ljubljana, ponedeljek 4. 7. 2005 Cena 880 SIT ISSN 1318-0576 Leto XV VLADA 2794. Uredba o koncesiji
Prikaži večSoil remediation
TLA PONOR IN IZVOR POTENCIALNO NEVARNIH SNOVI V OKOLJU prof. dr. Helena Grčman Okoljski dan gospodarstva 1.junij 2017 KAJ SO TLA? DEGRADACIJE TAL Thematic Strategy for Soil Protection (COM(2006) 231)
Prikaži večZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada
ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada / Other Fund Names: Matična številka / Business Register
Prikaži večGeografski vestnik, Ljubljana, XLIII (1971) Ivan Gams (Ljubljana) PSEVDOVRTACE У SLOVEN JGRAŠKI DOBROVI Do 2 km široka in do 30 m visoka gozdnata tera
Geografski vestnik, Ljubljana, XLIII (1971) (Ljubljana) PSEVDOVRTACE У SLOVEN JGRAŠKI DOBROVI Do 2 km široka in do 30 m visoka gozdnata terasa Dobrove med dolino Suhadolnice in njenega pritoka Janine ter
Prikaži večPRESTOR-1_Analiza obremenitev
Analiza obremenitev in vplivov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. GeoZS, Oddelek za hidrogeologijo Ljubljana, 6. oktober 2009 Kdo je najbolj odgovoren
Prikaži večDruštvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum
Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja
Prikaži večMicrosoft Word - Program regijskega obiska vlade_osnutek.docx
Program obiska Vlade Republike Slovenije v Primorsko-notranjski regiji 3. junij 2015 SKUPNI DOGODKI 8.00 10.00 Delovni posvet Vlade Republike Slovenije Lokacija: Pristave pri gradu Snežnik, Kozarišče 69,
Prikaži večUJMA_2007.indd
SNEŽNA SEZONA 5/ Snow season of 5/ Gregor Vertačnik* UDK 551.57.(97.) 5/ Povzetek Snežna sezona 5/ je bila v večjem delu Slovenije med najbolj sneženimi v zadnjih letih. V večjem delu države je močno izstopala
Prikaži večModel IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline
MODEL IEUBK ZA NAPOVED VSEBNOSTI SVINCA V KRVI OTROK IN NJEGOVA UPORABA NA PRIMERU ZGORNJE MEŢIŠKE DOLINE ZZV Ravne na Koroškem mag. Matej Ivartnik Portorož 25.11.2011 IEUBK model Računalniško orodje,
Prikaži večCENIK
SLIKOPLESKARSKE STORITVE 1. Slikanje in brizganje fino ometanih površin sten in stropov z apnenimi barvami na že zidarsko beljeno podlago 2. Glajenje sten in stropov z disperzijskim kitom na ometane površine
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večMicrosoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx
PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje
Prikaži več