Mjere i preporuke za upravljanje rizicima od poplava na prekograničnim slivovima Republike Hrvatske i Republike Slovenije Projekt FRISCO1 Prekograničn

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Mjere i preporuke za upravljanje rizicima od poplava na prekograničnim slivovima Republike Hrvatske i Republike Slovenije Projekt FRISCO1 Prekograničn"

Transkripcija

1

2 Mjere i preporuke za upravljanje rizicima od poplava na prekograničnim slivovima Republike Hrvatske i Republike Slovenije Projekt FRISCO1 Prekogranično usklađeno slovensko-hrvatsko smanjenje rizika od poplava negrađevinske mjere Ukrepi in priporočila za obvladovanje poplavne ogroženosti na čezmejnih porečjih Republike Hrvaške in Republike Slovenije Projekt FRISCO1 Čezmejno usklajeno slovensko-hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti negradbeni ukrepi PROJEKT SE U OKVIRU PROGRAMA INTERREG V-A SLOVENIJA HRVATSKA SUFINANCIRA SREDSTVIMA EUROPSKOG FONDA ZA REGIONALNI RAZVOJ. PROJEKT SE V OKVIRU PROGRAMA INTERREG V-A SLOVENIJA HRVAŠKA SOFINANCIRA S SREDSTVI EVROPSKEGA SKLADA. ZA REGIONALNI RAZVOJ. 3

3 DRŽAVNI HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD Sadržaj / Vsebina MINISTARSTVO UNUTARNJIH POSLOVA RAVNATELJSTVO CIVILNE ZAŠTITE Naklada: 500 primjeraka srpanj Naklada: 500 izvodov julij 2019 About the brochure O brošuri O brošuri Prekogranični riječni slivovi Republike Hrvatske i Republike Slovenije obuhvaćeni projektom FRISCO1 / Čezmejna porečja Republike Hrvaške in Republike Slovenije, vključena v projekt FRISCO1 Upravljanje rizicima od poplava na prekograničnim slivovima Republike Hrvatske i Republike Slovenije kroz projekt FRISCO1 / Obvladovanje poplavne ogroženosti na čezmejnih porečjih Republike Slovenije in Republike Hrvaške s projektom FRISCO1 Zelena infrastruktura i mjere koje obuhvaća / Zelena infrastruktura in ukrepi, ki jih zajema Rezultati projekta FRISCO1 / Rezultati projekta FRISCO1 Preporuke za uspješnije upravljanje rizicima od poplava na prekograničnim slivovima / Priporočila za učinkovitejše obvladovanje poplavne ogroženosti na čezmejnih porečjih

4

5 About the brochure Project implementation period: The FRISCO1 Project Cross-Border Harmonised Slovenian-Croatian Flood Risk Reduction Strategic Project 1 Non Structural Measures (FRISCO1: Flood Risk Slovenia-Croatia Operations 1) is a strategic project aimed at reducing flood risks at the Kupa/Kolpa, Sutla/Sotla, Mura, Drava, Dragonja and Bregana river basins. The project is implemented in the framework of the Cooperation Programme INTERREG V-A Slovenia Croatia The purpose of the cross-border cooperation is to deal with jointly recognized challenges in the cross-border area and at the same time utilize available EU funds and resources from both countries to fulfil the potential for development, growth and strengthening of the cooperation in order to achieve a harmonious development of the European Union. Under the FRISCO1 Project, technical and expert non-structural measures of flood risk reduction in the six stated cross-border river basins were implemented, and recommendations for efficient flood risk management were proposed. Additionally, activities were carried out resulting in identified measures for improving flood alarming and alerting and, accordingly, 26 new sirens were installed in these river basins. Non-structural measures within the project also include public education and awareness raising. These project activities were utilized to inform the local community and interested public about the measures of flood risk management. Furthermore, the target public was educated about the proceedings in the cases of floods (before, during and after floods). Public servants and employees of responsible institutions from both countries also underwent the education, which strengthened their institutional capacities in order to competently apply the required knowledge and techniques. This brochure provides a concise insight into the FRISCO1 Project and, based on the implemented activities, provides the recommendations for flood risk management in the cross-border river basins of Croatia and Slovenia, including the descriptions and recommendations related to green infrastructure measures and manners of their implementation in flood risk management of cross-border river basins. Source of financing: Cooperation Programme INTERREG V-A Slovenia Croatia Total project budget: approved EUR 4,070,950 / absorbed EUR 3,782,355 of which 85% cofinanced from the European Regional Development Fund (ERDF) and 15 % from the national resources Project implementation area: Cross-border basins of the Bregana, Dragonja, Kupa, Sutla, and parts of the Drava and Mura rivers Eight Project Partners from Croatia and Slovenia: Hrvatske vode (HV HR) Državni hidrometeorološki zavod (DHMZ HR) Ministarstvo unutarnjih poslova Ravnateljstvo civilne zaštite (MUP-RCZ HR) Ministrstvo za okolje in prostor (MOP SLO) Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV SLO) Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO SLO) Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR SLO) Inštitut za hidravlične raziskave (IHR SLO) 8 9

6 O brošuri Razdoblje provedbe projekta: Izvor sufinanciranja: INTERREG V-A program suradnje Slovenija Hrvatska Projekt FRISCO1 Prekogranično usklađeno slovensko-hrvatsko smanjenje rizika od poplava strateški projekt 1 negrađevinske mjere (FRISCO1: Flood Risk Slovenia-Croatia Operations 1) strateški je projekt čiji je cilj smanjenje rizika od poplava na slivovima rijeka Kupe, Sutle, Mure, Drave, Dragonje i Bregane. Projekt se provodi u okviru programa prekogranične suradnje INTERREG V-A Slovenija Hrvatska Svrha prekogranične suradnje je rješavanje obostrano prepoznatih zajedničkih izazova na pograničnom području uz korištenje raspoloživih sredstava iz Europske unije i resursa iz obje države te mogućnost razvoja, rasta i jačanje međusobne suradnje za skladan razvoj Europske unije. Kroz projekt FRISCO1 provedene su tehničke i stručne negrađevinske mjere smanjenja rizika od poplava na šest spomenutih prekograničnih slivova te je izrađen prijedlog preporuka za učinkovito upravljanje rizicima od poplava. Uz to, provedene su i aktivnosti kojima su utvrđene mjere za poboljšanje sustava za uzbunjivanje i obavještavanje te je u skladu s tim na riječnim slivovima postavljeno 26 novih sirena. Negrađevinske mjere u sklopu ovog projekta uključuju i edukaciju te podizanje svijesti javnosti. Kroz ove projektne aktivnosti informirana je i educirana lokalna zajednica i sve zainteresirane javnosti o mjerama upravljanja rizicima od poplava. Također, ciljne javnosti educirane su i o postupanju u slučaju poplava (prije, tijekom i nakon poplava). Edukaciju su prošli i javni službenici, djelatnici nadležnih institucija iz obje države; kroz institucionalno jačanje osnaženi su njihovi kapaciteti kako bi suvereno vladali potrebnim znanjima i tehnikama. Ova brošura pruža sažeti uvid u projekt FRISCO1 te kroz provedene projektne aktivnosti daje preporuke za upravljanje rizicima od poplava na prekograničnim slivovima Hrvatske i Slovenije, uključujući i opise i preporuke vezane uz mjere zelene infrastrukture i načine njene primjene u mjerama upravljanja rizicima od poplava na prekograničnim slivovima. Ukupni proračun projekta: odobreno EUR / realizirano EUR od čega se 85 % iznosa sufinancira iz Europskog fonda za regionalni razvoj (ERDF), a 15 % iznosa sufinancira se iz nacionalnih sredstava Područje provedbe projekta: prekogranični slivovi Bregane, Dragonje, Kupe i Sutle te dijelovi slivova Drave i Mure Osam projektnih partnera iz Hrvatske i Slovenije: Hrvatske vode (HV HR) Državni hidrometeorološki zavod (DHMZ HR) Ministarstvo unutarnjih poslova Ravnateljstvo civilne zaštite (MUP-RCZ HR) Ministrstvo za okolje in prostor (MOP SLO) Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV SLO) Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO SLO) Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR SLO) Inštitut za hidravlične raziskave (IHR SLO) 10 11

7 O brošuri Trajanje izvedbe projekta: Projekt FRISCO1 Čezmejno usklajeno slovenskohrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti negradbeni ukrepi (FRISCO1: Flood Risk Slovenia- Croatia Operations 1) je strateški projekt, katerega cilj je zmanjšati poplavno ogroženost na porečjih Dragonje, Kolpe, Sotle, Bregane in na delih porečij Drave in Mure. Projekt se izvaja v okviru čezmejnega Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija Hrvaška Namen čezmejnega sodelovanje je reševanje obojestransko prepoznanih skupnih izzivov na čezmejnem območju z uporabo razpoložljivih sredstev iz Evropske unije in ostalih virov iz obeh držav, ter možnost razvoja, rasti in krepitve medsebojnega sodelovanja za skladen razvoj Evropske unije. S projektom FRISCO1 so bili izvedeni tehnični in strokovni negradbeni ukrepi zmanjševanja poplavne ogroženosti na šestih omenjenih čezmejnih porečjih ter izdelan predlog priporočil za učinkovito obvladovanje poplavne ogroženosti. Poleg tega so bile izvedene tudi aktivnosti, s katerimi so bili določeni ukrepi za izboljšanje sistema alarmiranja in opozarjanja na poplave, v skladu s tem pa je bilo na teh porečjih postavljenih 26 novih siren. Negradbeni ukrepi v tem projektu vključujejo tudi izobraževanje in ozaveščanje javnosti. S pomočjo teh projektnih dejavnosti so bile o ukrepih obvladovanja poplavne ogroženosti obveščene in izobražene lokalne skupnosti ter tudi vse ostale zainteresirane javnosti. Prav tako so bile ciljne javnosti izobražene o ravnanju v času poplav (pred, med in po poplavah). Izobraževanje so opravili tudi javni uslužbenci, zaposleni v pristojnih institucijah v obeh državah; z institucionalno krepitvijo so bile njihove zmogljivosti povečane, da bodo lahko suvereno obvladali potrebna znanja in tehnike. Ta brošura vsebuje kratek pregled projekta FRISCO1 in s pomočjo izvedenih projektnih dejavnosti ponuja priporočila za obvladovanje poplavne ogroženosti na čezmejnih odsekih Slovenije in Hrvaške, vključno z opisi in priporočili v zvezi z ukrepi zelene infrastrukture ter načini njene uporabe pri ukrepih za obvladovanje poplavne ogroženosti v čezmejnih porečjih. Vir sofinanciranja: Program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija Hrvaška Celotni proračun projekta: odobreno EUR, realizirano EUR, od tega 85 % prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), 15 % so nacionalna sredstva Območje izvajanja projekta: čezmejna porečja Dragonje, Kolpe, Sotle, Bregane ter deli porečij Drave in Mure Osem projektnih partnerjev iz Hrvaške in Slovenije: Hrvatske vode (HV HR) Državni hidrometeorološki zavod (DHMZ HR) Ministarstvo unutarnjih poslova Ravnateljstvo civilne zaštite (MUP-RCZ HR) Ministrstvo za okolje in prostor (MOP SLO) Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV SLO) Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO SLO) Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR SLO) Inštitut za hidravlične raziskave (IHR SLO) 12 13

8

9 Prekogranični riječni slivovi Republike Hrvatske i Republike Slovenije obuhvaćeni projektom FRISCO1 Čezmejna porečja Republike Hrvaške in Republike Slovenije, vključena v projekt FRISCO1 Projekt FRISCO1 obuhvaća dijelove prekograničnih slivova rijeka Kupe, Sutle, Mure, Drave, Dragonje i Bregane. Svaka od ovih rijeka ima svoje specifičnosti i određene rizike od poplava, stoga su za njihove slivove u sklopu projekta FRISCO1, kroz hrvatsko-slovensku suradnju, analizirane negrađevinske mjere u cilju smanjenja rizika od poplava. Rijeka Kupa ukupne je dužine 294,4 km i najveća je pritoka rijeke Save. Izvire na području Hrvatske i dijelom svoga toka čini granicu između Slovenije i Hrvatske, a na kraju svoga toka, sve do utoka u Savu kod Siska, protječe hrvatskim područjem. Ukupna površina sliva iznosi km 2, od čega je projektom obuhvaćeno oko 2200 km 2. Na razmatranom području najznačajniji pritoci Kupe su Čabranka i Kupica s hrvatske te Lahinja sa slovenske strane. Duž svoga toka kroz kanjone, gdje je korito ograničeno prometnicama ili naseljem, Kupa plavi naseljena područja u obje države zbog čega nastaju značajne štete od poplava. U posljednjih desetak godina štete su djelomično smanjene izgradnjom vodnogospodarskih zaštitnih objekata. Rijeka Sutla većim je dijelom svoga toka granična rijeka između Hrvatske i Slovenije. Sutla se kod naselja Ključ Brdovečki u Hrvatskoj, odnosno naselja Rigonce u Sloveniji, ulijeva u Savu kao Projekt FRISCO1 obsega čezmejna porečja Dragonje, Kolpe, Sotle, Bregane ter dele porečij Drave in Mure. Vsaka od teh rek ima svoje značilnosti in določeno poplavno ogroženost, zato so bili v njihovih porečjih v okviru slovensko-hrvaškega projekta FRISCO1 izvedeni negradbeni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Reka Kolpa je dolga 294,4 km in je največji pritok reke Save. Izvira v Republiki Hrvaški in je v delu svojega toka meja med Slovenijo ter Hrvaško, na koncu pa vse do izliva v Savo pri Sisku teče preko hrvaškega ozemlja. Skupna velikost porečja je km 2, v tem projektu pa je obravnavanih okoli km 2. Na obravnavanem območju so glavni pritoki Kolpe Čabranka in Kupica s hrvaške strani ter Lahinja s slovenske strani. Kolpa vzdolž svojega toka poplavlja naseljena območja v soteskah, v katerih je struga omejena s prometno cesto ali naseljem, zaradi česar nastajajo velike poplavne škode. V zadnjih desetih letih so škode deloma zmanjšane zaradi izgradnje vodnogospodarskih zaščitnih objektov. Reka Sotla je v večjem delu svojega toka mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Pri naselju Rigonce v Sloveniji oziroma naselju Ključ Brdovečki na Hrvaškem se kot levi pritok izliva KUPA / KOLPA SUTLA / SOTLA 16 17

10 MURA DRAVA lijeva pritoka. Dužina toka Sutle je 92 km, s veličinom sliva 590 km 2. Izuzev manjih dijelova korita, Sutla je duž cijelog svog toka u području ekološke mreže Natura Kod pojave velikih voda, Sutla se gotovo cijelom svojim tokom izlijeva iz korita i plavi okolne površine koje su, u pravilu, poljoprivredne. Tijekom proteklih godina, na dijelovima uz naselja i prometnice izvedeni su određeni hidrotehnički zahvati kako bi se štete od plavljenja svele na što je moguće manju razinu. Rijeka Mura izvire u Austriji i sa svojih približno 500 km dužine protječe kroz Austriju, Sloveniju, Mađarsku i Hrvatsku gdje se i ulijeva u rijeku Dravu. U svom gornjem toku, Mura je izrazito planinska rijeka, dok je u području promatranja kroz ovaj projekt, Mura tipična nizinska rijeka s brojnim meandrima i mrtvim rukavcima. Ima izražen snježno-kišni režim. Promatrana dionica Mure ukupne je dužine od 31 km, s površinom slivnog područja od 214 km 2. Tijekom zadnjeg desetljeća, na Muri su izgrađeni nasipi koji su spriječili velike poplave, no istovremeno su podzemne vode i manji potoci plavili okolno naseljeno područje zbog čega su nastajale velike štete. Rijeka Drava međunarodni je vodotok koji izvire na Toblaškom polju u južnom Tirolu u Italiji, protječe kroz Austriju te kod Dravograda ulazi u Sloveniju i nakon 144 km toka izlazi iz Slovenije kod Središća ob Dravi. Potom ulazi na područje Hrvatske gdje većim dijelom toka prelazi u granični vodotok između Mađarske i Hrvatske te u konačnici utječe u Dunav kod Aljmaša u Hrvatskoj. Ukupna dužina toka Drave je 749 km, a površina sliva rijeke iznosi km 2. Područje sliva Drave promatrano kroz projekt je dionica rijeke od brane Markovci do Varaždina, ukupne dužine od oko 40 km, s površinom sliva od 411,94 km 2. Najznačajniji pritoci Drave na v reko Savo. Dolžina Sotle je 92 km, velikost porečja 590 km 2. Razen manjših odsekov struge je reka Sotla v območju Nature V času visokih vod se skoraj po vsej dolžini vodotoka na obeh strah preliva iz struge in poplavlja okoliške površine, predvsem kmetijske. Skozi leta so bili na delih ob naseljih in prometnicah izvedeni določeni hidrotehnični posegi, da bi se poplavne škode čim bolj zmanjšale. Reka Mura izvira v Avstriji in na približno 500 km teče skozi Avstrijo, Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško ter se na Hrvaškem izliva v reko Dravo. V svojem gornjem toku je Mura izrazita gorska reka, medtem ko je na obravnavanem območju tipična nižinska reka s številnimi meandri in mrtvimi rokavi. Ima izrazit snežnodežni režim. Na obravnavanem odseku dolžine 31 km je velikost porečja 214 km 2. V zadnjem desetletju so bili na Muri izgrajeni nasipi, ki so preprečili velike poplave, vendar so istočasno podzemne vode in manjši vodotoki poplavili naseljeno območje v okolici, zaradi česar so nastale velike škode. Reka Drava je mednarodni vodotok, ki izvira na Toblaškem polju na južnem Tirolskem v Italiji, teče čez Avstrijo, blizu Dravograda vstopi v Slovenijo in jo po 144 km zapusti pri Središču ob Dravi. Tam vstopi v Hrvaško, kjer je v večjem delu toka mejna reka med Madžarsko in Hrvaško in se na koncu izlije v Donavo pri Aljmašu na Hrvaškem. Skupna dolžina reke je 749 km, velikost porečja pa znaša km 2. V projektu je obravnavan del reke Drave od pregrade Markovci do Varaždina v dolžini okoli 40 km, velikost porečja 411,94 km 2. Glavni pritoki reke Drave na obravnavanem območju so Pesnica, Pušenski potok, Libanja, 18 19

11 promatranoj dionici su Pesnica, Pušenski potok, Libanja, Trnava (lijevi pritoci) te Dravinja, Psičina, Bela, Pošelitva i Zajza (desni pritoci). Rijeka Dragonja obuhvaća slivno područje od 95,6 km 2. Ima 18 desnih i 13 lijevih pritoka. Ukupna dužina toka rijeke Dragonje je 26,6 km. Riječno korito prilično je ravno i kratko što je u skladu s bujnom prirodom ove rijeke. Slivno područje Dragonje obuhvaća površinu Šavrinskih brežuljaka u zaleđu slovenske Istre, na južnom dijelu granice s Bujskim krškom. Sliv Dragonje ima posebnu prirodnu vrijednost zbog očuvanja prirodnog korita rijeke i okolnog područja te visokog stupnja očuvane biološke raznolikosti. Do sada na tom području nije bilo većih tehničkih zahvata. Rijeka Bregana granični je vodotok između Hrvatske i Slovenije. Ulijeva se u rijeku Savu kao desna pritoka. Dužina toka Bregane je 26,02 km sa slivnim područjem od 92,1 km 2. Glavni pritoci rijeke s hrvatske strane su Tisovačka Bregana, Rakovac, Dobri potok, Jarak, Velika Draga, Škrbotnik i Breganica, dok sa slovenske strane rijeka ima nekoliko manjih pritoka, kao što su Sevškov jarek i Kamenjak. Velikovodni događaji rijeke Bregane zabilježeni 2005., 2014., 2015., i godine pokazali su izraziti bujični karakter vodotoka i ukazali na problematične točke duž toka. Trnava (levi pritoki), Dravinja, Psičina, Bela, Pošelitva in Zajza (desni pritoki). Porečje reke Dragonje je veliko 95,6 km 2. Ima 18 desnih in 13 levih pritokov, skupna dolžina reke pa je 26,6 km. Porečje Dragonje obsega območje Šavrinskega gričevja v zaledju Slovenske Istre na južnem delu meje z Bujskim krasom. Porečje Dragonje predstavlja posebno naravno vrednoto zaradi ohranitve naravne struge reke in okolice ter visoke stopnje ohranjanje biološke raznovrstnosti. Do sedaj na tem območju ni bilo večjih tehničnih posegov. Reka Bregana je mejni vodotok med Slovenijo in Hrvaško ter se izliva v reko Savo kot njen desni pritok. Dolga je 26,02 km, velikost porečja je 92,1 km 2. Njeni glavni pritoki s hrvaške strani so rečice Tisovačka Bregana, Rakovac, Dobri potok, Jarak, Velika Draga, Škrbotnik in Breganica, s slovenske strani pa nekaj manjših vodotokov kot sta Sevškov jarek in Kamenjak. Visokovodni dogodki zabeleženi na reki Bregani leta 2005, 2014, 2015, 2016 in 2019 so pokazali izrazito hudourniški značaj tega vodotoka in opozorili na problematične točke vzdolž vodotoka. BREGANA DRAGONJA 20 21

12 Upravljanje rizicima od poplava na prekograničnim slivovima Republike Hrvatske i Republike Slovenije kroz projekt FRISCO1 Obvladovanje poplavne ogroženosti na čezmejnih porečjih Republike Slovenije in Republike Hrvaške s projektom FRISCO1 Upravljanje rizicima od poplava na prekograničnim riječnim slivovima Kupe, Sutle, Mure, Drave, Dragonje i Bregane u sklopu projekta FRISCO1 uključuje razmatranje optimalnih rješenja za primjenu pojedinačnih ili kombiniranih mjera u cilju smanjenja rizika od poplava. Obvladovanje poplavne ogroženosti na porečjih Kolpe, Sotle Bregane, Dragonje, ter delih porečij Drave in Mure v sklopu projekta FRISCO1 vključuje obravnavanje optimalnih rešitev za uporabo posameznih ali kombiniranih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti

13 Kroz ovaj projekt provedene su negrađevinske mjere usmjerene na unaprjeđenje postojećih i izradu zajedničkih tehničkih podloga te izradu zajedničke tehničke dokumentacije smanjenja rizika od poplava na šest prekograničnih slivova Slovenije i Hrvatske kako bi se ostvarili sljedeći ciljevi: Poboljšanje baze podataka za upravljanje rizicima od poplava na prekograničnom dijelu sliva rijeka zajednički alat 1 Izrada studije sliva uključivo i studije izvodljivosti za prekogranično upravljanje rizicima od poplava na slivu rijeka zajednički alat 2 Poboljšanje hidrauličkog modela sliva rijeka zajednički model 1 Poboljšanje prognostičkog modela sliva rijeka zajednički model 2 Usklađenost karata opasnosti od poplava sliva rijeka zajedničke karte 1 Usklađenost karata rizika od poplava sliva rijeka zajedničke karte 2 Priprema podloga i tehničke dokumentacije za provedbu građevinskih mjera na slivu rijeka Poboljšanje sustava za uzbunjivanje i obavještavanje koji je baziran na sirenama Podizanje svijesti javnosti o rizicima od poplava i institucionalno jačanje sustava smanjenja rizika od poplava kroz radionice S tem projektom so bili na šestih čezmejnih porečjih Slovenije in Hrvaške izvedeni negradbeni ukrepi za izboljšanje obstoječih in izdelavo skupnih tehničnih podlag ter skupne tehnične dokumentacije za zmanjšanje poplavne ogroženosti, da bi se dosegli naslednji cilji: Izboljšanje baze podatkov za obvladovanje poplavne ogroženosti na čezmejnem delu porečij skupno orodje 1 Izdelava študije izvedljivosti za čezmejno obvladovanje poplavne ogroženosti na porečjih skupno orodje 2 Izboljšanje hidravličnega modela porečij skupni model 1 Izboljšanje prognostičnega modela porečij skupni model 2 Usklajenost kart poplavne nevarnosti skupne karte 1 Usklajenost kart poplavne ogroženosti skupne karte 2 Priprava podlag in tehnične dokumentacije za izvedbo gradbenih ukrepov na porečjih Izboljšanje sistema za alarmiranje in zgodnje opozarjanje alarmni sistemi s sirenami Ozaveščanje javnosti o poplavni ogroženosti in institucionalna krepitev sistema zmanjševanja poplavne ogroženosti s pomočjo delavnic 24 25

14 Nadalje, kroz aktivnosti izrade studija pojedinog sliva identificirane su optimalne alternativne varijante za primjenu dugoročnih mjera upravljanja rizicima od poplava za ciljno područje pojedinog prekograničnog sliva, uz provjeru izvedivosti građevinskih mjera. Pri analizi alternativnih rješenja upravljanja rizicima od poplava, razmatrana je tehnoekonomski optimalna kombinacija tzv. bijelih, zelenih i sivih mjera u odnosu na nastavak provedbe postojećih mjera i radova na sustavu obrane od poplava. U tom procesu poseban naglasak stavljen je na primjenu mjera zelene infrastrukture. Uvođenje ovih mjera u sklopu projekta razmatrano je i u okviru aktivnosti institucionalnog jačanja te su u tu svrhu održane radionice o mjerama zelene infrastrukture i njihovoj primjeni u hidromorfologiji. Kratki prikaz ovih mjera opisan je u sljedećem poglavlju. Pri izdelavi študij za posamezna porečja so bile identificirane posamezne optimalne alternativne variante za uporabo dolgoročnih ukrepov obvladovanja poplavne ogroženosti za ciljno območje posameznega čezmejnega porečja, vključno s preverjanjem izvedljivosti gradbenih ukrepov. Pri analizi alternativnih rešitev obvladovanja poplavne ogroženosti je bila obravnavana tehnično-ekonomsko optimalna kombinacija tako imenovanih belih, zelenih in sivih ukrepov v zvezi z nadaljevanjem izvajanja obstoječih ukrepov in del na sistemu zaščite pred poplavami. V tem procesu je bil poseben poudarek namenjen izvajanju ukrepov zelene infrastrukture. Uvedba teh ukrepov v sklopu projekta je bila obravnavana tudi v okviru dejavnosti institucionalne krepitve, in za ta namen so potekale tudi delavnice o ukrepih zelene infrastrukture in njihovi uporabi v hidromorfologiji. V nadaljevanju je opisan kratek pregled teh ukrepov

15 U sklopu projekta FRISCO 1 su za svaki od izbranih prekograničnih slivova izrađene karte opasnosti od poplava koje prikazuju svaki od izabranih scenarija/vjerojatnosti poplavnog rizika. Karte su izrađene na ortofoto podlozi, u odgovarajućem mjerilu i u PDF formatu te objašnjavaju doseg, dubinu i brzinu vode. Prikaz dosega i dubine vode na kartama opisan je kroz ljestvice boja, dok je brzina vode na kartama prikazana u dosegu poplava uz scenarij/ vjerojatnost poplavnog rizika s crtkanom linijom koja odvaja područje s brzinom vode manjom ili jednakom 1 m/s. LJESTVICA BOJA ZA PODRUČJA DOSEGA VODE / BARVNA LESTVICA DOSEGA VODE Uz to, kroz projekt FRISCO 1 je za svaki izabrani zajednički/prekogranični sliv i za svaku vjerojatnost pojave/scenarij karte opasnosti, izrađena karta rizika od poplava koja uključuje: Namjenu zemljišta (prikazano kroz korištenje najaktualnijih izvora podataka iz baze Corine Land Cover poplavna područja prikazana su kroz kombinaciju potkategorija i pripadajuće skale boja) Poleg tega je bila projektu FRISCO1 za vsako izbrano skupno/čezmejno porečje in za vsak scenarij/verjetnost poplavne nevarnosti izdelana karta poplavne ogroženosti, ki vključuje: Rabo tal (uporaba najnovejših podatkovnih virov iz baze Corine Land Cover območja poplavljanja se prikažejo z združevanjem podkategorij in pripadajoče barvne lestvice) V okviru projekta FRISCO1 so za vsako izmed izbranih čezmejnih porečij izdelane karte poplavne nevarnosti, ki prikazujejo scenarije/ verjetnosti poplavne nevarnosti. Karte so narejene na podlagi ortofoto podlagi, v ustreznem merilu in PDF formatu ter prikazujejo doseg, globino in hitrost vode. Doseg in globina vode na kartah sta prikazana s pomočjo barvne lestvice, medtem ko je hitrost vode prikazana na karti dosega poplav za ta scenarij/verjetnost poplavne nevarnosti s črtkano črto, ki ločuje območja s hitrostjo vode manjšo ali enako 1 m/s. LJESTVICA BOJA ZA DUBINE VODE / BARVNA LESTVICA RAZREDOV GLOBIN 28 29

16 Stanovništvo (broj ugroženih stanovnika na cijelom riječnom slivu ili dijelu riječnog sliva u slučaju Mure, Drave i Kupe s navedenim prikazom ugroženog broja stanovnika, u razredima i sa simbolima koji prikazuju broj ljudi od 1 do 5: 0 50 ljudi (prikazana 1 osoba), ljudi (prikazane 2 osobe), ljudi (prikazane 3 osobe), ljudi (prikazane 4 osobe), više od 1000 ljudi (prikazano 5 osoba). Uz to, broj ugroženih stanovnika na hrvatskoj strani riječnih slivova dodatno je prikazan i po naseljima, na jednak način kako je gore opisano Prebivalstvo (število ogroženih prebivalcev na celotnem porečju oziroma delu porečja v primerih Mure, Drave in Kolpe, z navedbo števila ogroženih prebivalcev v naslednjih razredih in s simbolom, ki prikazuje število ljudi 1 5: 0 50 (prikazana 1 oseba), (prikazani 2 osebi), (prikazane 3 osebe), (prikazane 4 osebe), več kot 1000 ljudi (prikazanih 5 oseb). Število ogroženih prebivalcev se na hrvaški strani dodatno prikaže tudi po njihovih naselji, na isti način, kot je zgoraj navedeno Lokacije (točkovno škole, vrtići, bolnice, zdravstvene ustanove, domovi za starije osobe, lječilište, IED (IPPC) i SEVESO uređaji, odlagališta otpada i postrojenja za pročišćavanje otpadnih voda; linijski autoceste, ostale ceste i željezničke pruge; područja - područja zaštite voda, područja zaštite prirode (NATURA 2000) i kulturna baština) Lokacije (točkovno šole in vrtci, bolnišnice, zdravstveni domovi in domovi za ostarele, zdravilišče, IED (IPPC) in SEVESO naprave, odlagališča odpadkov in čistilnih naprav za odpadne vode; linijsko avtoceste, ostale ceste, železniške proge; območje vodovarstvena območja (samo najožji pas), območja varstva narave (NATURA 2000) in območja kulturne dediščine) 30 31

17 Zelena infrastruktura i mjere koje obuhvaća Zelena infrastruktura in ukrepi, ki jih zajema Zelena infrastruktura obuhvaća niz intervencija usmjerenih na očuvanje, poboljšanje ili obnovu prirode, prirodnih funkcija i procesa kako bi se osigurao maksimum usluge ekosustava za dobrobit ljudi i povećanje kvalitete života. Zelena infrastruktura zajema vrsto posegov, ki so usmerjeni k ohranitvi, izboljšanju ali obnavljanju narave, naravnih funkcij in procesov, da bi se zagotovilo čim več ekosistemskih storitev za dobrobit ljudi in izboljšanje kakovosti življenja

18 Zelena infrastruktura uspješno je testirani alat za pružanje ekoloških, ekonomskih i društvenih koristi kroz prirodna rješenja. Čuva vrijednosti ekosustava i njihovih funkcija te pruža dodatne koristi društvu. Zelena infrastruktura ima značajnu ulogu u ublažavanju učinaka vremenskih i klimatskih promjena povezanih s prirodnim nepogodama. Kao set višenamjenskih mjera koje imaju za cilj zaštitu i upravljanje vodnim potencijalima, zelena infrastruktura primjenjuje prirodne mjere zadržavanja vode čime se na prirodan način utječe na obnavljanje ili održavanje ekosustava vode te poboljšanje prirodnih značajki i svojstava vodnih tijela. Primjena prirodnih mjera zadržavanja vode u sklopu zelene infrastrukture razmatra se kroz četiri sektorske grupe: Zelena infrastruktura je uspešno preizkušeno orodje za nudenje ekoloških, ekonomskih in družbenih koristi s pomočjo naravnih rešitev. Ohranja vrednote ekosistemov in njihovih funkcij ter nudi dodatne koristi družbi. Zelena infrastruktura ima pomembno vlogo pri blažitvi posledic vremenskih in klimatskih sprememb, ki so povezane z naravnimi nesrečami. Kot sklop večnamenskih ukrepov, katerih cilj je zaščita in upravljanje vodnih potencialov, uporablja zelena infrastruktura naravne ukrepe zadrževanja vode, s čimer se na naraven način vpliva na obnavljanje ali vzdrževanje vodnega ekosistema ter izboljšanje naravnih značilnosti in lastnosti vodnih teles. Uporaba naravnih ukrepov zadrževanja vode v sklopu zelene infrastrukture se obravnava s pomočjo štirih sektorskih skupin: Mjere upravljanja zelenom infrastrukturom određene su odredbama Rezolucije Europskog parlamenta od 12. prosinca o zelenoj infrastrukturi unaprjeđenje europskog prirodnog kapitala (2013/2663 (RSP)). Navedenom Rezolucijom definiran je temelj za primjenu zelene infrastrukture te su predloženi primjeri primjene mjera u skladu s Direktivama o zaštiti okoliša i prirode. Rezolucija o zelenoj infrastrukturi dostupna je na poveznici: Pored navedenog, vodič Europske komisije Prirodne mjere za zadržavanje voda dodatno objašnjava primjenu mjera zelene infrastrukture u upravljanju i gospodarenju vodama. Vodič je dostupan na poveznici: Ukrepi za upravljanje zelene infrastrukture so določeni z določbami Resolucije Evropskega parlamenta z dne o zeleni infrastrukturi izboljšanje evropskega naravnega kapitala (2013/2663 (RSP)). Z navedeno Resolucijo je bil definiran temelj za uporabo zelene infrastrukture, predlagani pa so bili primeri uporabe ukrepov v skladu z direktivami o zaščiti okolja in narave. Resolucija o zeleni infrastrukturi je dostopna na povezavi: Poleg navedenega, vodič Evropske komisije Naravni ukrepi za zadrževanje voda dodatno pojasnjuje izvajanje ukrepov zelene infrastrukture o upravljanju in gospodarjenju z vodami. Vodič je dostopen na povezavi: POLJOPRIVREDU KMETIJSTVA ŠUMARSTVO GOZDARSTVA URBANA PODRUČJA URBANIH OBMOČIJ HIDROMORFOLOGIJU HIDROMORFOLOGIJA 34 35

19 Uspješna primjena zelene infrastrukture postiže se kroz: Uspešna uporaba zelene infrastrukture se doseže s pomočjo: Razmatranje različitih mjera, pojedinačno ili kombinirano, koje imaju cilj poboljšanje ekološkog stanja. U tom procesu nužno je pažljivo postupiti u odabiru metoda i njihovih kombinacija Poznavanje izvora problema i detaljnog ekološkog stanja vodenog ekosustava Prilagodbu primjene potrebnih mjera smanjenja rizika od poplava prirodnim uvjetima ekosustava ili njegovog okoliša Veću dostupnost informacija i primjera dobre prakse Promicanje inovacija te dostupnost sredstava za ulaganje u zelenu infrastrukturu Jačanje politika zelene infrastrukture u okviru Europske unije Upoštevanja različnih ukrepov, posamezno ali kombinirano, ki imajo za cilj izboljšanje ekološkega stanja. Pri tem procesu je treba skrbno izbrati metode in njihovo kombinacijo Poznavanja izvora problema in podrobnega ekološkega stanja vodnega ekosistema Prilagoditve potrebnih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti z naravnimi pogoji ekosistema ali njegovega okolja Večje dostopnosti informacij in z uporabo dobre prakse Spodbujanja inovativnosti in dostopnosti sredstev za vlaganje v zeleno infrastrukturo Krepitve politike zelene infrastrukture v okviru Evropske unije 36 37

20 Rezultati projekta FRISCO1 Rezultati projekta FRISCO1 U sklopu projekta FRISCO1 zajednički su planirane i usuglašene primjerene razvojne mjere za smanjenje rizika od poplava na šest prekograničnih riječnih slivova Kupe, Sutle, Mure, Drave, Dragonje i Bregane radi zaštite ljudskih života i imovine. V sklopu projekta FRISCO1 sta bili skupno načrtovani in usklajeni razvojni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti na šestih čezmejnih porečjih rek Kolpe, Sotle, Mure, Drave, Dragonje in Bregane z namenom zaščite človeških življenj in premoženja

21 Unaprijeđeno je i usklađeno prekogranično kartiranje rizika od poplava i prekograničnih modela prognoziranja poplava čime su stvoreni uvjeti za izradu stručnih podloga i dokumentacija za građevinske mjere za smanjenje rizika od poplava koje se provode kroz projekt FRISCO2 Održane 24 radionice na kojima je lokalna zajednica i zainteresirana javnost informirana o ciljevima, aktivnostima i rezultatima projekta te postupanju u slučaju rizika od poplava (prije, tijekom i nakon poplava) Poboljšani sustavi za uzbunjivanje i obavještavanje kod rizika od poplava s obje strane prekograničnih slivova Organizirana predavanja za stručnu javnost i javne službenike o mjerama upravljanja rizicima od poplava, kao i posjet Lonjskom polju, kao primjeru uspješno provedenih mjera zelene infrastrukture s ciljem smanjenja rizika od poplava Izboljšana in usklajena čezmejno kartiranje poplavne ogroženosti ter izdelava čezmejnega modela napovedovanja poplav, s čimer so bili ustvarjeni pogoji za izdelavo strokovnih podlag in dokumentacije za gradbene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki se izvajajo v okviru projekta FRISCO2 Izvedenih 24 delavnic, na katerih je bila lokalna skupnost in zainteresirana javnost obveščena o ciljih, dejavnostih in rezultatih projekta ter o ravnanju v primeru poplav (pred, med in po poplavah) Izboljšani sistemi za alarmiranje in obveščanje v primeru poplav na obeh straneh čezmejnih porečij Organizirana predavanja za strokovno javnost in javne uslužbence o ukrepih obvladovanja poplavne ogroženosti ter obisk Lonjskega polja, kot primer uspešno izvedenih ukrepov zelene infrastrukture z namenom zmanjšanja poplavne ogroženosti 40 41

22 Preporuke za uspješnije upravljanje rizicima od poplava na prekograničnim slivovima Priporočila za učinkovitejše obvladovanje poplavne ogroženosti na čezmejnih porečjih Kroz projekt FRISCO1 usvojena su znanja i iskustva koja i ubuduće mogu doprinijeti uspješnijem upravljanju rizicima od poplava. Proces upravljanja sastoji se od niza složenih segmenata koji tematski mogu biti grupirani u sljedeće kategorije: Pri projektu FRISCO1 so bila pridobljena znanja in izkušnje, ki lahko v bodoče pripomorejo k uspešnejšemu obvladovanju poplavne ogroženosti. Ta proces je sestavljen iz več zapletenih delov, ki jih tematsko lahko razporedimo v naslednje kategorije: 42 43

23 Planiranje Načrtovanje Ulagati u projekte kao što je FRISCO1 s ciljem usklađenog djelovanja vezano uz zaštitu, poboljšanje i održivo korištenje voda na prekograničnim područjima Vlagati v projekte, kot je FRISCO1, z namenom usklajenega delovanja zaradi zaščite, izboljšanja in trajnostne rabe voda na čezmejnih območjih Razviti zajednički strateški i provedbeni pristup te koordinaciju i povezivanje u zajedničkom strateškom upravljanju rizicima od poplava kroz bilateralne sastanke, kao i u okviru stalne hrvatsko-slovenske komisije za upravljanje vodama Razviti skupen strateški in izvedbeni pristop ter koordinacija in povezovanje v skupno strateško obvladovanje poplavne ogroženosti s pomočjo dvostranskih srečanj, kot tudi v okviru stalne slovensko-hrvaške komisije za vodno gospodarstvo Definirati aktivnosti temeljene na primjeni Direktive o poplavama i nacionalnim planovima upravljanja rizicima od poplava u svim aktivnostima Izmed vseh dejavnosti določiti tiste, ki temeljijo na uporabi Direktive o poplavah in nacionalnih načrtih zmanjševanja poplavne ogroženosti Provjeriti usklađenost planova upravljanja rizicima od poplava između dviju država te, u slučaju potrebe, predložiti aktivnosti radi usklađenog upravljanja prekograničnim riječnim slivovima Preveriti usklajenost načrtov zmanjševanja poplavne ogroženosti obeh držav in, če je potrebno, predlagati dejavnosti za usklajeno upravljanje čezmejnih porečij Definirati potrebe oko sustava za rano upozoravanje na rizike od poplava i postupanje stanovništva u slučaju poplava Opredeliti zahteve glede sistema za zgodnje opozarjanje in ravnanje prebivalcev v primeru poplav Prepoznati sve zainteresirane dionike, uključujući i nevladine organizacije, koji djeluju na obuhvatnom prostoru projekta, tj. prostoru budućih aktivnosti Opredeliti vse zainteresirane strani, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na obravnavanem območju projekta, tj. območju bodočih dejavnosti 44 45

24 Resursi Viri Osigurati uključenost svih nadležnih institucija za problematiku koja se rješava planiranim aktivnostima/projektom Osigurati formiranje iskusnih stručnih timova projektnih partnera te voditelje i koordinatore aktivnosti Osigurati međusobno usklađivanje članova tima i učinkovitu raspodjelu aktivnosti i zadataka Raspravljati i razmjenjivati iskustva između članova tima, drugih timova te ostalih stručnjaka o prekograničnom upravljanju poplavama u ranom stadiju te nastaviti s radom u okviru stalne hrvatsko-slovenske komisije za upravljanje vodama Osigurati redovitu razmjenu podataka između članova projektnog tima Kontinuirano jačati upravljačke sposobnosti voditelja projekata, voditelja timova i ostalog rukovodećeg osoblja Omogućiti institucionalno jačanje osoblja/javnih službenika u području upravljanja rizicima od poplava Osigurati dostatne količine resursa za potrebe provedbe projekta (financijskih, administrativnih itd.) Omogućiti sudjelovanje stručnjaka iz različitih područja hidrologa, hidrotehničkih inženjera i drugih stručnjaka u području upravljanja vodama i poplavama Zagotoviti vključenost vseh institucij, ki so pristojne za problematiko, ki se rešuje z načrtovanimi dejavnostmi/projektom Zagotoviti oblikovanje izkušenih strokovnih skupin projektnih partnerjev ter vodje in koordinatorje dejavnosti Zagotoviti medsebojno usklajevanje članov skupin in učinkovito razdelitev dejavnosti in nalog Razpravljati in si izmenjavati izkušnje med člani skupin, drugimi skupinami ter strokovnjaki glede čezmejnega obvladovanja poplavne ogroženost v zgodnji fazi ter nadaljevati z delom v okviru Stalne slovensko-hrvaške komisije za vodno gospodarstvo Zagotoviti redno izmenjavo podatkov med člani projektne skupine Nenehno krepiti voditeljske sposobnosti vodij projekta, vodij skupin in ostalega vodilnega osebja Omogočiti institucionalno krepitev osebja/javnih uslužbencev na območju zmanjševanja poplavne ogroženosti Zagotoviti dovolj sredstev za izvedbo projektov (finančnih, administrativnih itd.) Omogočiti sodelovanje strokovnjakov z različnih področij hidrologov, hidrotehničnih inženirjev in drugih strokovnjakov s področja upravljanja voda in poplav 46 47

25 Administrativno upravljanje Administrativno upravljanje Transparentno upravljati projektom, uz pregled i analizu svih troškova Transparentno upravljati projekt, pregled in analizo vseh stroškov Održavati i jačati suradnju između članova tehničkog osoblja obje države Ohraniti in okrepiti sodelovanje med člani tehničnega osebja obeh držav Osigurati stalnu tehničku podršku voditelja projekta, financijskih menadžera i stručnjaka za komunikacije Zagotoviti stalno tehnično podporo vodij projekta, finančnih menedžerjev in strokovnjakov za komunikacije Pri nabavi roba, radova i/ili usluga za potrebe projekta, postupati u skladu s nacionalnim zakonima Pri nabavi blaga, naročilu del in/ali storitev za potrebe projekta ravnati v skladu s nacionalnimi zakoni Izrađivati projektna izvješća Izdelovati projektna poročila Osigurati pravovremenu usuglašenost planiranih aktivnosti s urbanističkim planovima Zagotoviti pravočasno uskladitev načrtovanih dejavnosti z urbanističnimi načrti Pratiti zakonske regulative i primjenjivati važeće propise Spremljati zakonodajo in spreminjati veljavne predpise Pravovremeno ishoditi sve potrebne dozvole Pravočasno pridobiti vsa potrebna dovoljenja Uspostaviti i održavati suradnju sa svim dionicima, uključujući i nevladine organizacije koje djeluju u području zaštite okoliša Vzpostaviti in vzdrževati sodelovanje z vsemi udeleženci, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju zaščite okolja 48 49

26 Provedba tehničko-stručnih analiza Osigurati primjenu i provedbu Direktive o poplavama i nacionalnih planova upravljanja rizicima od poplava za razdoblje na lokalnoj razini u ciljanom području Zajednički usuglasiti aktivnosti te pripremiti usuglašene zajedničke metodološke pristupe za izradu hidrauličkih modela, karata opasnosti i rizika od poplava, kao i ujednačen metodološki pristup kod procjene šteta Provjeriti ažuriranost baza podataka te provesti aktivnosti radi njihovog usklađenja i ažuriranosti Izraditi zajedničke prognostičke modele te postići dogovor o standardima za modele, razmjenu podataka i izračune Posebnu pozornost treba posvetiti metodologiji procjene šteta koja treba imati ujednačene kriterije, no u isto vrijeme uvažavati specifičnosti svake od država. U tom smislu prilikom procjene i izračuna šteta: Za naseljena područja preporuča se korištenje državne topografske i ortofoto karte (DGU- RH i GURS), a izvan naselja kod većih obuhvata mogu se koristiti i baze podataka poput Corine Land Covera ili Soil Sealinga Za procjenu vrijednosti dobara preporuča se koristiti službene izvore podataka, što podrazumijeva statistička izvješća, uključujući i korištenje podataka o ekonomskoj vrijednosti dobara u pojedinoj državi, kao i baze podataka državnih zavoda za statistiku, registre financijskih izvještaja poduzeća, registre nekretnina i slično Treba uvažiti i trajanje poplave. Dugotrajne poplave izazivaju prodor vode i u otporniji materijal te dolazi do potpune štete na objektima i opremi, kao i do povećanja štete na poljoprivrednim površinama. Stoga se za štetu uslijed poplavnog događaja koji traje duže od 24 sata predlaže korištenje koeficijenta povećanja (npr. od 1,2) Izvedba tehnično-strokovnih analiz Zagotoviti uporabo in izvajanje EU poplavne direktive in državnih načrtov zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje na lokalni ravni na ciljnem območju Skupaj uskladiti dejavnosti in pripraviti usklajene metodološke pristope za izdelavo hidravličnih modelov, kart poplavne nevarnosti in ogroženosti ter tudi enoten metodološki pristop za oceno škode Preveriti ažuriranost baz podatkov ter izvesti dejavnosti za njihovo uskladitev in ažuriranost Izdelati skupne prognostične modele ter doseči dogovor o standardih za modele, izmenjavo podatkov in izračune Posebno pozornost je treba nameniti metodologiji ocene škode, ki bi morala imeti enotne kriterije ter obenem upoštevati posebnosti vsake posamezne države. V tem smislu se pri ocenjevanju in izračunu škode: Priporoča za naseljena območja uporaba državne topografske in ortofoto karte (DGU-RH in GURS), izven naselja, pri večjem obsegu, pa se lahko uporabijo tudi baze podatkov, kot so Corine Land Cover ali Soil Sealing Priporoča za oceno vrednosti premoženja uporaba uradnih virov podatkov, ki vključujejo statistična poročila, vključno z uporabo podatkov o ekonomski vrednosti premoženja v določeni državi, kot tudi baze podatkov državnih zavodov za statistiko, registre finančnih poročil podjetij, registre nepremičnin in podobno Upošteva tudi trajanje poplave. Dolgotrajne poplave povzročajo tudi prodor vode v odpornejši material, zaradi česar prihaja do popolne škode na objektih in opremi, kot tudi do povečanja škode na kmetijskih površinah. Zato se za škodo zaradi poplavnega dogodka, ki traja dlje kot 24 ur, predlaga uporaba večjega koeficienta (npr. 1,2) 50 51

27 Razmatrati primjenu mjera zelene infrastrukture te donijeti zajedničku metodologiju provedbe i primjene zelene infrastrukture kako bi se osigurao zajednički pristup u projektiranju i odabiru najprihvatljivijeg rješenja iz aspekta zaštite prirode i okoliša. Takav pristup definiranim problemima osigurat će angažman svih dionika na predmetnom području Provesti aktivnosti radi unaprjeđenja sustava za rano upozoravanje na rizike od poplava i postupanje stanovništva u slučaju poplava, što uključuje: Izradu analiza postojećeg stanja riječnih slivova, tj. pregled postojećih kapaciteta sustava, njegove tehničke karakteristike i stanje opreme te pregled područja gdje bi se sustavi trebali poboljšati Definiranje zajedničkih kriterija za unaprjeđenje sustava i određivanje lokacija budućih sirena koji trebaju obuhvatiti slijedeće kategorije: rizik od poplave, naseljenost, akustična pokrivenost, resursi za upravljanje sirenama, postojeća infrastruktura za instalaciju sirena i zakonska/normativna osnova Postavljanje sirena na odabranim lokacijama Pripremati podloge i tehničke dokumentacije za provedbu građevinskih mjera na slivu rijeke Ažurirati nacionalne planove upravljanja rizicima od poplava u skladu s predloženim/ provedenim aktivnostima projekta Razmisliti o uporabi ukrepov zelene infrastrukture ter sprejeti skupno metodologijo uporabe zelene infrastrukture, da bi se zagotovil skupen pristop pri projektiranju in izbiri najustreznejše rešitve z vidika zaščite narave in okolja. Tak pristop k opredeljenim problemom bo zagotovil sodelovanje vseh udeležencev na predmetnem območju Izvesti dejavnosti za izboljšanje sistema za zgodnje opozarjanje na nevarnost poplav in ravnanja prebivalcev v primeru poplav, kar vključuje: Izdelavo analize obstoječega stanja porečij, tj. pregled obstoječih kapacitet sistema, njegovih tehničnih lastnosti in stanja opreme ter pregled območij, kjer bi se sistemi morali izboljšati Določanje skupnih kriterijev za izboljšanje sistema in določanje lokacij bodočih siren, ki morajo upoštevati naslednje dejavnike: poplavno ogroženost, naseljenost, akustično pokritost, vire za upravljanja s sirenami, obstoječo infrastrukturo za namestitev siren in zakonske/normativne temelje Postavljanje siren na izbranih lokacijah Priprava podlag in tehnične dokumentacije za izvedbo gradbenih ukrepov na porečjih Ažurirati nacionalne načrte zmanjševanja poplavne ogroženosti v skladu s predlaganimi/ izvedenimi dejavnostmi projekta 52 53

28 Promidžba i vidljivost Promocija in prepoznavnost Organizirati redovite radionice s ciljem podizanja svijesti o zaštiti od poplava u školama (kao edukacije za najmlađe) te omogućiti aktivno sudjelovanje lokalnog stanovništva i projektnih partnera u uklanjanju neprimjerenih zahvata u prostoru koji narušavaju vodni režim i povećavaju štete od plavljenja Organizirati redne delavnice za ozaveščanje o zaščiti pred poplavami v šolah (kot izobraževanje za najmlajše) ter omogočiti aktivno sodelovanje lokalnega prebivalstva in projektnih partnerjev pri odstranitvi neustreznih posegov v prostor, ki ogrožajo vodni režim in povečujejo škodo zaradi poplav Promovirati projekte kroz komunikacijske aktivnosti s ciljem jačanja vidljivosti, uspostaviti kontinuiranu komunikaciju između partnera i svih dionika te donositelja odluka, ciljnih skupina i opće javnosti na prekograničnoj i na nacionalnoj razini Promovirati projekte s pomočjo komunikacijskih dejavnosti zaradi krepitve vidnosti, vzpostaviti stalno komunikacijo med partnerji in vsemi sodelujočimi ter med nosilci odločanja, ciljnimi skupinami in splošno javnostjo na čezmejni in državni ravni Informirati javnosti i podići svijest lokalne zajednice o zaštiti od poplava Informirati javnost in ozaveščati lokalne skupnosti o zaščiti pred poplavami Postaviti plakate, promovirati projekt u medijima, organizirati javna događanja Postaviti plakate, promovirati projekt v medijih in organizirati javne dogodke Promovirati projekt kroz projektnu internetsku stranicu Promovirati projekt na spletni strani projekta 54 55

29

30 Fotografije: Adobe Stock Arhiva projektnih partnera / arhivi projektnih partnerjev

31

SKUPNA BILATERALNO USKLAJENA METODOLOGIJA IZDELAVE KART POPLAVNE NEVARNOSTI ČEZMEJNIH POREČIJ FRISCO1: SKUPNA BILATERALNO USKLAJENA METODOLOGIJA IZDEL

SKUPNA BILATERALNO USKLAJENA METODOLOGIJA IZDELAVE KART POPLAVNE NEVARNOSTI ČEZMEJNIH POREČIJ FRISCO1: SKUPNA BILATERALNO USKLAJENA METODOLOGIJA IZDEL SKUPNA BILATERALNO USKLAJENA METODOLOGIJA IZDELAVE KART POPLAVNE NEVARNOSTI ČEZMEJNIH POREČIJ USKLAĐENA METODOLOGIJA ZA IZRADU KARATA OPASNOSTI OD POPLAVA PREKOGRANIČNIH SLIVOVA 1 / 15 OSNOVNA IZHODIŠČA:

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

(Na\350rt razvojnih programov)

(Na\350rt razvojnih programov) Proračun občine Kanal ob Soči za leto 2014 - dopolnjen predlog NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2014-2017 30. redna seja občinskega sveta, 30.01.2014 4000 OBČINSKA UPRAVA 7.312.851 3.874.613 3.967.973 1.369.748

Prikaži več

POZIV

POZIV Kaj je projekt 2 (2 stopinji)? Projekt 2 naslavlja ključne okoljske izzive sodobnih mest, med katerimi so pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska

Prikaži več

Sistemi za podporo odločanju

Sistemi za podporo odločanju Potresna varnost v Sloveniji s poudarkom na preventivi in pripravljenosti na potres in obnovi po potresu in potrebi po razvoju primerljivega orodja za obvladovanje poplavnih tveganj dr. R. Žarnič, E.Vivoda

Prikaži več

Reducing disparities Strengthening relations

Reducing disparities Strengthening relations mag. Irena AŽMAN Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Geodetska uprava Republike Slovenije Zakaj voda upošteva topografijo, administrativnih mej pa ne? (Why do the waters take into account the topography

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Čezmejno sodelovanje Mestne občine Nova Gorica na področju trajnostne mobilnosti Vanda Mezgec, Aleksandra Torbica Mestna občina Nova Gorica Ljubljana, 2.6.2016 NOVA GORICA GORICA GORICA Kolesarska steza

Prikaži več

Program dela NO za leto 2009

Program dela NO za leto 2009 Na podlagi 41. člena statuta občine Mirna Peč ter 12. in 13. člena Poslovnika nadzornega odbora občine Mirna Peč, je Nadzorni odbor občine Mirna Peč na svoji 9. seji, dne 15.12.2008 in 3. korespondenčni

Prikaži več

Številka:

Številka: apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana T: 01 478 70 00 F: 01 478 74 25 E: gp.mop@gov.si www.mop.gov.si Številka: 004-2/2015/421 Ljubljana, 25.5.2018

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako

Prikaži več

21

21 PROTOKOL o čezmejnem sodelovanju med Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in Civilno zaščito Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Republike

Prikaži več

ENV _factsheet_bio_SL.indd

ENV _factsheet_bio_SL.indd NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi

Prikaži več

MergedFile

MergedFile Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana PROGRAM SODELOVANJA INTERREG V-A SLOVENIJA HRVAŠKA 2014-2020 PROJEKT: FRISCO 1 ČEZMEJNO USKLAJENO SI-HR ZMANJŠEVANJE POPLAVNE OGROŽENOSTI - NEGRADBENI UKREPI NASLOV

Prikaži več

WP 2 -

WP 2 - SKUPNO TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE SISTEMA JAVNE OSKRBE S PITNO VODO NA ČEZ MEJNEM OBMOČJU MURSKE DOLINE / GEMEINSCHAFTLICHES NACHHALTIGES MANAGEMENT VON TRINKWASSERVERSORGUNGSSYSTEMEN IM GRENZÜBERSCHREITENDEN

Prikaži več

(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)

(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx) Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile

Prikaži več

Številka:

Številka: Projektna naloga za KARTIRANJE NEGOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA LIFE- IP NATURA.SI PROJEKTNIH OBMOČJIH SKLOP 1: Območje: SLOVENSKA ISTRA vzhod Območje: SLOVENSKA ISTRA zahod 1. UVOD SKLOP 2: Območje: VOLČEKE

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Kokolj

Microsoft PowerPoint - Kokolj REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini

Prikaži več

ZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“

ZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“ MANAGEMENT MESTNEGA SREDIŠČA Projekt oživljanja starega mestnega jedra MMS v Kopru Jana Tolja, svetovalka župana Mestna občina Koper Management mestnih središč NAKUPOVALNA SREDIŠČA Po letu 2000 ogromen

Prikaži več

Slovenska Web

Slovenska Web Evropski projekt CHAMP združuje vodilna evropska mesta na področju kolesarjenja. CHAMP mesta želijo s pomočjo medsebojne primerjave najti načine za izboljšanje kolesarske politike in pridobiti nove ideje

Prikaži več

016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 201 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2 016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 201 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015

Prikaži več

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument

Prikaži več

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne 29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, 25. 4. 2019 - Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem

Prikaži več

Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime

Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priimek ter naslov naročnika oziroma firma in sedež naročnika

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev 1. izobraževalno-informativna delavnica ISTRA-HIDRO 15. 5. 2014, Istarske toplice, Hrvaška Prikaz sadašnjih rezultata i daljnih aktivnosti projekta ISTRA-HIDRO Joerg Prestor 1 Prikaz dosedanjih rezultatov

Prikaži več

Culture Programme (2007 – 2013)

Culture Programme (2007 – 2013) USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa

Prikaži več

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman

Prikaži več

OBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV PU\ PPP\ GPR\ PPJ\ VIR\ PP\ Naziv v EUR do

OBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV PU\ PPP\ GPR\ PPJ\ VIR\ PP\ Naziv v EUR do OBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN 2016 - NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 1003 ŽUPAN 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 0403 Druge skupne administrativne

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

(Microsoft Word - Hidravli\350no poro\350ilo \310rna na Koro\232kem maj 2014.doc)

(Microsoft Word - Hidravli\350no poro\350ilo \310rna na Koro\232kem maj 2014.doc) Program dela IzVRS za leto 2014 I/2 Priprava in zagotovitev strokovnih podlag za izvajanje poplavne direktive (2007/60/ES) I/2/11 Izdelava strokovnih podlag za izvajanje poplavne direktive Izdelava kart

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

Microsoft Word IZHODISCA_OPPN_SPAR2019_poprK.docx

Microsoft Word IZHODISCA_OPPN_SPAR2019_poprK.docx Občina LOGATEC IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO sprememb in dopolnitev OPPN za Centralne dejavnosti Brod - vzhodni del 1 Izdelal: URBANIA D.O.O. Koseška cesta 8 1000 Ljubljana Vodja projekta: Peter Lovšin, spec.arh.urb.,

Prikaži več

OBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT

OBRAZLOŽITEV  TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT 8. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2016 PRORAČUN OBČINE LENDAVA ZA LETO 2016 /1. obravnava/ GRADIVO PRIPRAVILA: Urad župana Župan občine PREDLAGATELJ: Župan - Polgármester OBRAZEC ŠT. 01/2014 OBRAZLOŽITEV

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana Letni posv

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana   Letni posv 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana KLJUČNI RAZVOJNI DOSEŽKI IN IZZIVI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Mag. Andrej Sotošek Raziskave in razvoj 1. Raziskava PIAAC (OECD): rezultati: glavna raziskava

Prikaži več

Naslov

Naslov Programi Evropskega teritorialnega sodelovanja 2014-2020 INTERREG V URAD ZA EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE IN FINANČNE MEHANIZME SEKTOR ZA UPRAVLJANJE ČEZMEJNIH PROGRAMOV Dimitrij Pur 1 2007-2013 2014-2020

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

Folie 1

Folie 1 PREDSTAVITEV PROJEKTA mobile2020 29.03.2013 Klemen Gostič, Prometni institut Ljubljana d.o.o. Povod za projekt mobile2020 Medtem ko je v Skandinaviji in severni Evropi urbano kolesarstvo vsestransko podprt

Prikaži več

Porocilo I-1-2-5

Porocilo I-1-2-5 PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev INFORMATIKA Tečaj za višjega gasilca OGZ PTUJ 2017 PRIPRAVIL: ANTON KUHAR BOMBEK, GČ VSEBINA TEORETIČNA PREDAVANJA INFORMACIJSKI SISTEMI SISTEM OSEBNIH GESEL IN HIERARHIJA PRISTOJNOSTI PRAKTIČNE VAJE ISKANJE

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 ZAKLJUČEK PROJEKTA»ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU DRAVE ZGORNJA DRAVA«IN PRIČETEK REDNEGA OBRATOVANJA V PETIH OBČINAH DRAVSKE DOLINE Z OBLIKOVANJEM CEN JAVNE GOSPODARSKE SLUŽBE ODVAJANJA

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

Junij2018

Junij2018 ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali

Prikaži več

REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo

REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo projekta SPARE APRIL 2018 saso.santl@izvrs.si http://www.alpine-space.eu/projects/spare/en/home

Prikaži več

Zeleno želimo E-bilten 2/2018 Izdanje: srpanj 2018 Izdaja: julij 2018 Drage bralke in bralci, z veseljem vam predstavljamo drugi e-bilten skupnega tur

Zeleno želimo E-bilten 2/2018 Izdanje: srpanj 2018 Izdaja: julij 2018 Drage bralke in bralci, z veseljem vam predstavljamo drugi e-bilten skupnega tur E-bilten 2/2018 Izdanje: srpanj 2018 Izdaja: julij 2018 Drage bralke in bralci, z veseljem vam predstavljamo drugi e-bilten skupnega turističnega produkta KULTNATURA, ki je nastal v okviru programa sodelovanja

Prikaži več

Folie 1

Folie 1 PREDSTAVITEV PROJEKTA mobile2020 11.12.2013 Andrej Klemenc, Regionalni center za okolje Pisarna Ljubljana Klemen Gostič, Prometni institut Ljubljana d.o.o. Povod za projekt mobile2020 Medtem ko je v Skandinaviji

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 217 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 217 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku

Prikaži več

NASLOV PRISPEVKA

NASLOV  PRISPEVKA 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev

Prikaži več

2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo

2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo Izvozni focus 2017 Seven Refractories je podjetje, ki proizvaja materijale za ognjeodporno keramiko. Ustanovljeno je bilo maja 31.maja 2010. Izgraditev hale in postavitev dveh proizvodnih linij smo zaključili

Prikaži več

OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ODLOKA O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE IN DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE P

OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ODLOKA O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE IN DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE P OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ODLOKA O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE IN DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA V OBČINI RADLJE OB DRAVI: 1. RAZLOGI ZA SPREJEM,

Prikaži več

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 216 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 216 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ukrep 322 Obnova in razvoj vasi T O L M I N, 0 2. 0 2. 2 0 1 1 I N 1 0. 0 2. 2 0 1 1 M A G. R O S A N A Š Č A N Č A R Cilj ukrepa Izboljšanje življenjskih

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Prva LIFE delavnica za pripravo prijav Ljubljana, 15. in 16. januar 2019 Program 1. LIFE delavnice za pisanje prijav: Program delavnice Trajanje Naslov sklopa Nosilec 08.30 09.00 Registracija udeležencev

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane

Prikaži več

Razvoj energetsko samooskrbnega kraja Dole pri Litiji, Slovenija

Razvoj energetsko samooskrbnega kraja Dole pri Litiji, Slovenija Bruselj, 28. november 2018 This project has received funding from the European Union s Horizon 2020 research and innovation programme under Grant Agreement N 691661 Razvoj energetsko samooskrbnega kraja

Prikaži več

Training

Training Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi

Prikaži več

Priloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČIL

Priloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČIL Priloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČILO O PREGLEDU MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE Z ZMOGLJIVOSTJO,

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176

Prikaži več

Številka:

Številka: apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 90 00 F: 01 478 90 21 E: gp.mkgp@gov.si www.mkgp.gov.si Številka: 510-125/2016/11

Prikaži več

1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove

1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove 1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Gozdnogospodarsko načrtovanje in NATURA 2000 Gospodarjenje z gozdovi NAMEN gospodarjenja z gozdovi ohranitev in trajnostni razvoj gozdov, to je zagotavljanje in vzdrževanje vseh ekoloških, socialnih in

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

Microsoft Word - ribištvo.docx

Microsoft Word - ribištvo.docx Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ NUJNI POSTOPEK PREDLOG EVA 2017-2330-0079 ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU I.

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Predlogi načrtovalskih rešitev PUN2000 za gozdove Dragan Matijašić, ZGS Ljubljana, 6.5.2015 Maribor, 7.5.2015 Namen predstavitve Dopolnitve Priročnika o izdelavi GGN GGE Ekocelice Pregled stanja Izločanje

Prikaži več

1

1 2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta

Prikaži več

1. julij 2019 Številka: 11/2019 X. mesec 2005 Številka: XX/2005 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (Urad

1. julij 2019 Številka: 11/2019 X. mesec 2005 Številka: XX/2005 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (Urad 1. julij 2019 Številka: 11/2019 X. mesec 2005 Številka: XX/2005 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37a Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 1/2016 - uradno prečiščeno besedilo)

Prikaži več

KOVA d

KOVA d INFORMACIJA ZA JAVNOST O VARNOSTNIH UKREPIH na podlagi 19. člena Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjšanju njihovih posledic (Ur. list RS, št. 22/2016) AGRORUŠE d.o.o. Tovarniška cesta 27, 2342

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation LIFE onkraj OBZORJA Ljubljana, 4. april 2019 Predstavitev projektov LIFE ReBirth in H2020 Cinderela Ana Mladenovič, Alenka Mauko Pranjić Zavod za gradbeništvo Slovenije LIFE14 CAP/SI/000012 Predstavitev

Prikaži več

ROSEE_projekt_Kolesarji

ROSEE_projekt_Kolesarji SEMINAR/DELAVNICA V OKVIRU PROJEKTA MOBILE2020 VARNOST KOLESARJEV IN KOLESARSKEGA PROMETA Ljubljana, 27. 3. 2013, Grand hotel Union ROSEE: Road safety in SouthEast Europe Predstavitev projekta mag.jure

Prikaži več

V

V 3. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2015 PREDLOG OKVIRNEGA INFORAMTIVNEGA PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LENDAVA V LETU 2015 GRADIVO PRIPRAVIL: mag. Anton BALAŽEK, Župan Polgármester PREDLAGATELJ:

Prikaži več

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in

IZVEDBENI  SKLEP  KOMISIJE  -  z  dne marca o  določitvi  meril  za  ustanavljanje  in  vrednotenje  evropskih  referenčnih  mrež  in 17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o vzpostavitvi začasnega neposrednega stati

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o vzpostavitvi začasnega neposrednega stati EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 21.11.2018 C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 21.11.2018 o vzpostavitvi začasnega neposrednega statističnega ukrepa za izkazovanje izbranih vsebin popisa

Prikaži več

Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke,

Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, d. d., Dunajska cesta 65, Ljubljana vodja projekta:

Prikaži več

COM(2007)634/F1 - SL

COM(2007)634/F1 - SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 23.10.2007 COM(2007) 634 konč. Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1425/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vreč in

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za

Prikaži več

Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 20

Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 20 Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 2019 Predmetno poročilo je informativne narave. Vsebuje

Prikaži več

LIFE13 NAT/SI/ Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, L

LIFE13 NAT/SI/ Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, L LIFE13 NAT/SI/000314 Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje Popis onesnaženosti

Prikaži več

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

N O V A G O R I C A d. d. POVZETEK PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE Naziv investicijskega projekta oziroma operacije: OSKRBA S PITNO VODO OBALE IN KRASA Štev

N O V A G O R I C A d. d. POVZETEK PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE Naziv investicijskega projekta oziroma operacije: OSKRBA S PITNO VODO OBALE IN KRASA Štev POVZETEK PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE Naziv investicijskega projekta oziroma operacije: OSKRBA S PITNO VODO OBALE IN KRASA Številka dokumenta: 10848 Nova Gorica, 30.10.2011 Povzetek PIZ-a: Oskrba s pitno

Prikaži več