POROČILO O GEOLOŠKO - GEOMEHANSKI SESTAVI TAL za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD za dozidavo OŠ Koprivnica na parc. št. 12/1 k. o Kopri

Transkripcija

1 POROČILO O GEOLOŠKO - GEOMEHANSKI SESTAVI TAL za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD za dozidavo OŠ Koprivnica na parc. št. 12/1 k. o Koprivnica Arh.št.: Datum: Obdelala: Direktor: Anja Majcen, u.d.i.vki Željko Sternad, u.d.i.r. in geotehnol.

2 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O ELABORATU Elaborat in številčna oznaka elaborata: ELABORAT št. POROČILO O GEOLOŠKO - GEOMEHANSKI SESTAVI TAL za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD za dozidavo OŠ Koprivnica na parc. št k. o Koprivnica Investitor/Naročnik : MV BIRO, projektiranje, nadzor, inženiring, Marija Vlahušić s.p., Lapajnetova 4, 8270 Krško Objekt: DOZIDAVA OŠ KOPRIVNICA Vrsta projektne dokumentacije: GG POROČILO Za gradnjo: PGD Odgovorni vodja Projekta: Željko Sternad, u.d.i.r in geotehnol. Žig: Podpis: Odgovorni projektant: Željko Sternad, u.d.i.r in geotehnol. Žig: Podpis: Arhivska številka elaborata, kraj in datum izdelave: Krško, april

3 KAZALO VSEBINE: 1. SPLOŠNI PODATKI GEOLOGIJA OZEMLJA SEIZMIČNOST TERENA TERENSKE RAZISKAVE INŽENIRSKO GEOLOŠKE RAZMERE NA LOKACIJI POGOJI PONIKOVANJA IN ODVODNJAVANJA PREDLOG TEMELJENJA ZAKLJUČEK

4 1. SPLOŠNI PODATKI Območje novogradnje se nahaja v občini Krško, na parc. št. 12/10 k. o. Koprivnica. Predmet projektne naloge je izdelava geološko geomehanskega poročila o sestavi tal s predlogi temeljenja in pogoji odvodnjavanja padavinskih vod z območja predvidene novogradnje. Po naročilu projektanta, podjetja MV BIRO iz Krškega smo izvedli ogled območja predvidene gradnje in terenske preiskave. Na podlagi zbranih podatkov s terena in podatkov, ki smo jih dobili od naročnika v tem poročilu podajamo ugotovitve in predloge. Slika 1: Mikrolokacija predvidene dozidave (vir: PISO). Slika 2: Makrolokacija predvidene gradnje (vir: PISO). 4

5 Območje predvidene novogradnje se po podatkih Prostorskega sistema občin PISO nahaja na erozijskem območju, za katerega veljajo zahtevni zaščitni ukrepi. Slika 3: Erozijsko območje, za katerega veljajo zahtevni zaščitni ukrepi (vir: PISO). 5

6 2. GEOLOGIJA OZEMLJA Slika 4: Izsek iz geološke karte Slovenije, list Rogatec 1: (ni v merilu!). Legenda: glinasti in peščeni lapor z vložki peska in peščenjaka (meotijska stopnja) lapor, lapornat apnenec, glinasti lapor, pesek in peščenjak (sarmatijska stopnja) Geologijo obravnavanega ozemlja označuje rdeč krogec, ki ga po Osnovni geološki karti Slovenije (list Rogatec) predstavljajo plasti zgornjega miocena. Sedimenti M 3 1 sarmatijske stopnje ležijo nad bazalnim konglomeratom in peščenjakom, ki prehajata navzgor ponekod v plasti peska, laporja, peščenega laporja in glinenega laporja. Peščenjaki in peski so slabo plastoviti, barva je na svežen prelomu siva, s preperevanjem postaja rumeno siva. Sestava peska in peščenjaka je enaka, le da ima peščenjak še karbonatno vezivo. Peščenjaki so litoareniti in meljevci. Drugod najdemo nad konglomeratom in peščenjakom, ali pa kar v bazi plasti trdnih ploščatih lapornih lističastih apnencev, na katerih se nahajajo tudi plasti laporja in glinenega laporja. Lapornati apnenci in laporji so rumeno sive in sivo rjave barve. Plastovitost je dobro izražena. Debelina plasti je od nekoliko centimetrov 6

7 do nekoliko milimetrov. Sarmatijske plasti so razvite v celoti brakično. Debelina sarmatijskih plasti doseže do 400 metrov. Sedimenti M 3 2 leže konkordantno na sarmatijskih plasteh. Litološka sestava se lateralno precej spreminja. Menjavajo se laporji in glinasti laporji z vložki melja, peski s tanjšimi vložki drobnozrnatega peščenjaka in ponekod drobnozrnati prodniki in konglomerati. Laporji in glineni laporji so sive in sivo rumene barve, zelo pogosto peščeni in precej mehki. Ponekod vsebujejo vložke peska in peščenjaka. Peski so rumeno sive barve, pretežno drobno plastoviti. Ponekod se opaža poševna in gradacijska plastovitost. Velikost zrn variira v mejah od melja do srednjezrnatega peska. Gline nahajamo kot vložke debeline nekoliko centimetrov znotraj drobnozrnatih peskov in melja. So rumenkasto sive do zelenkasto sive barve. Debelina the sedimentov znaša do 550 m. Slika 5: Geologija ožjega območja (vir: PISO). 3. SEIZMIČNOST TERENA Obravnavano območje se uvršča v VIII. stopnjo seizmične intenzitete po EMS lestvici (European Macroseismic Scale). V tem območju lahko pričakujemo seizmične pospeške do 0,175 g. Podatke povzemamo po karti makroseizmičnih intenzitet Slovenije za povratno dobo potresov 475 let in po karti projektnih pospeškov potresov a g (vir: Za prostorsko in urbanistično načrtovanje in za potresno varno projektiranje se uporablja karto projektnega pospeška a g. Kategorizacija upošteva litološko sestavo tal, inženirsko geološke lastnosti kamnin, tektonske značilnosti in morfološke značilnosti. V skladu z Eurokodom 8 uvrščamo tla na območju projektirane trase v naslednji tip tal. 7

8 Tabela 1: Razvrstitev tal na obravnavanem območju. Tip tal Opis stratigrafskega profila Parametri A Skala ali druga skali podobna geološka formacija, na kateri je največ 5 m slabšega površinskega materiala v s,30 [m/s] N SPT[udarcev/30 cm] c u [kpa] > TERENSKE RAZISKAVE V mesecu aprilu smo na območju predvidene gradnje izvedli inženirsko geološko kartiranje in dva (2) sondažna razkopa na zemljišču s parc. št. 12/10 k. o. Koprivnica. Območje predvidene gradnje dozidave se nahaja na uravnanem delu brežine ob vzhodni fasadi obstoječega objekta OŠ Koprivnica na nadmorski višini cca. 309 m. Na preiskovani lokaciji oziroma v bližnji okolici ni znakov plazenja, v času preiskave na lokaciji nismo opazili površinskega zastajanja vode. V bližini območja predvidene gradnje ni stalnih tekočih voda ali vidnih formiranih hudourniških strug, glede na to, da je območje v okolici hribovito. Širše območje predvidene gradnje je zatravljeno oz. kmetijsko obdelano. Odvodnjavanje meteornih vod s strehe obstoječega objekta je urejeno z odvodom v bližnji vodotok, ki teče cca. 70 m zahodno od območje predvidene novogradnje. Obstoječ objekt je na videz stabilen, vidne razpoke na objektu so posledica dotrajanosti in kvalitete uporabljenih materialov in načina gradnje objekta. Slika 6: Vzhodna fasada obstoječega objekta. 8

9 Slika 7: Brežina vzhodno od območja predvidene gradnje. Za ugotovitev sestave tal na območju predvidene dozidave sta bila izvedena dva sondažna razkopa. Lokaciji izvedenih geoloških razkopov sta prikazani na sliki 8. SR1 SR2 Slika 8: Lokaciji izvedenih sondažnih razkopov SR1 in SR2. 9

10 Razkop SR1 smo izvedli do globine 1,20 m, razkop SR2 pa do globine 0,9 m. Na globini cca. 90 cm smo v razkopu SR 1 izvedli meritev z dinamično ploščo z lahko padajočo utežjo, na podlagi dobljenega rezultata deformacijskega modula E vd smo določili vrednost CBR. Popis geoloških slojev podajamo v tabeli 2 in v tabeli 3. V nobenem sondažnem razkopu nismo zaznali podtalnice. Tabela 2: Popis sondažnega razkopa SR1. Globina (m) AC klas. Opis Ostalo 0,00 0,20 humus, zemljina 0,20 0,40 zaglinjen pesek, kosi peščenega laporja 0,40 1,20 siv plastovit lapor z žepi peščeno glinenih frakcij RP (na globini 0,8 m; v kpa): 400, > 450, > 450; E vd (0,9 m) = 22,68 MPa, CBR 8% Slika 9: Sondažni razkop SR1. 10

11 Slika 10: Material iz razkopa SR1. Tabela 3: Popis sondažnega razkopa SR2. Globina (m) AC klas. Opis Ostalo 0,00 0,20 humus, zemljina 0,20 0,40 zaglinjen pesek, kosi peščenega laporja 0,40 0,90 siv plastovit lapor, mestoma žepi peščenih frakcij 11

12 Slika 11: Sondažni razkop SR2. 5. INŽENIRSKO GEOLOŠKE RAZMERE NA LOKACIJI Namen raziskav je bil ugotoviti geološko geomehanske razmere za določitev pogojev ponikanja meteornih vod iz strehe novogradnje ter otroških igrišč. Na območju novogradnje smo izvedli inženirsko-geološko kartiranje in dva sondažna razkopa. Na podlagi terenskih preiskav ugotavljamo sledeče: - osnovo na obravnavani lokaciji tvori zemljina oz. humus, - naslednji geološki sloj predstavljajo rumeno rjave zaglinjene peščene frakcije s kosi peščenega laporja, ki so slabo vodoprepustne, - trdno podlago smo odkrili že na globini cca. 0,4 m, to je siv plastovit lapor, ki je vodo neprepusten in v raščenem stanju dosega visoke vrednosti deformacijskih modulov E vd, - podtalnice v razkopih nismo zaznali, - po podatkih investitorja se padavinske vode z obstoječega objekta odvajajo v bližnji vodotok, - površinskega zastajanja vode v času kartiranja ni bilo moč opaziti, teren je ni bil namočen, ob večjem deževju padavinska voda verjetno zastaja nad slabo oz. vodo neprepustnimi plastmi, - teren je lokalno in v bližji okolici na videz stabilen, - v primeru nenadzorovanega izpusta padavinske vode po pobočju lahko splazi zgornji preperinski sloj. 12

13 6. POGOJI PONIKOVANJA IN ODVODNJAVANJA Na podlagi tabele po Domenico in Schwartz, ki razvrščata tla na podlagi količnika vodoprepustnosti, podajamo zgolj ocenjene propustnosti podlage za: - lapor: k = 1 x ,4 x 10-6 cm/s. Na podlagi geološke sestave tal preiskovanega območja ocenjujemo, da so pogoji ponikanja padavinskih vod zaradi neprepustne podlage neprimerni. Odvodnjavanje meteornih vod z novogradnje naj se naveže na obstoječ sistem odvodnje meteornih vod v bližnji vodotok. Meteornih voda ni dopustno nekontrolirano odvajati po pobočju, saj lahko povzročijo zdrs zgornjih slojev zemljine. 7. PREDLOG TEMELJENJA Novogradnja bo predvidoma plitvo temeljena na plavajoči AB plošči. Nasipna blazina bo tako predvidoma temeljena na sloju sivega plastovitega laporja, ki predstavlja trdno podlago preiskovanega območja. Lapor v raščenem stanju dosega visoke vrednosti deformacijskih modulov (izmerjen E vd = 22,68 MPa). Na podlagi izmerjene vrednosti E vd podajamo ocenjeno vrednost CBR 8 %. Ocenjena vrednost nosilnosti za ta geološki sloj je q f = 800 kpa. Ostale ocenjene geomehanske karakteristike za lapor podajamo v tabeli 4. Tabela 4: Ocenjene geomehanske karakteristike laporja. prostorninska teža γ = 21 kn/m 3 strižni kot ϕ = 35 kohezija c = 20 kpa modul reakcije tal k kn/m 3 V kolikor bi se na koti temeljenja kje nahajala tla slabše kakovosti (žepi glineno peščenih frakcij), bo te pod koto temeljena potrebno mestoma ali v celoti odstraniti in jih nadomestiti s slojem pustega betona ali kompaktiranega tampon. Temeljenje bo tako povsed izvedeno v kompaktni podlagi, bodisi neposredno ali pa bodo temelji dosegli podlago preko vmesnega sloja pustega betona ali tampon. Tamponska blazina se izvede iz drobljenca 0/32 mm, utrjuje se v plasteh po cm. Pred izgradnjo temelja in nadaljevanjem del po projektu priporočamo geomehanski nadzor in predlagamo izvedbo več meritev deformacijskih modulov (E vd) z lahko padajočo utežjo na uvaljani tamponski blazini, ki mora doseči ustrezno zbitost E vd 45 MPa oz. E v2 90 MPa. Dokončno projektno odpornost tal R d po Eurocode-7 bo možno preveriti šele, ko bodo znane dimenzije in obtežbe temeljev. Prav tako velja za dokončne posedke po Eurocode-7. Dokončno odločitev o načinu vgradnje in načinu temeljenja določi odgovorni projektant. 13

14 8. ZAKLJUČEK Na podlagi rezultatov inženirsko geološkega ogleda terena ugotavljamo, da so iz geološko geomehanskega vidika izpolnjeni pogoji za novogradnjo dozidave na parc. št. 12/10 k. o. Koprivnica ob vzhodni fasadi obstoječega objekta OŠ Koprivnica. 14