NAPOVEDOVANJE MLEČNOSTI MOLZNIC NA PODLAGI PRVIH MLEČNIH KONTROL
|
|
- Drago Babič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 NAPOVEDOVANJE MLEČNOSTI MOLZNIC NA PODLAGI PRVIH MLEČNIH KONTROL Janez JERETINA 1, Dejan ŠKORJANC 2 IZVLEČEK Na potek laktacijske krivulje molznic in posledično količino prirejenega mleka, vpliva mnogo različnih dejavnikov, ki imajo osnovo v genotipu krav in okoliških dejavnikih. Slednje lahko izboljšamo s pravilnim pristopom reje. V raziskavo smo vključili standardnih laktacij iz obdobja med do in preračunali mlečnosti po Wood-ovem modelu. Razporeditev dobljenih krivulj je pokazala, da je bilo 70,5 % laktacijskih krivulj pravilnih oblik, ostale pa so bile nepravilnih oblik in smo jih iz nadaljnje obdelave izločili. Priporočene standarde laktacijskih krivulj smo ocenili za mlečnosti od do kg in razmike po 100 kg. Dobili smo 257 standardnih mlečnih krivulj, ki jih uporabljamo za oceno potencialne mlečnosti in oceno mlečnosti v standardni laktaciji krave. Standardno krivuljo za 7000 kg mleka smo primerjali s priporočenim standardom po Morant in Gnanasakthy za isto mlečnost. Obliki krivulj se med seboj razlikujeta, pri čemer so naše krivulje bolj sploščene in imajo večjo mlečno vztrajnost kot smo pričakovali. V okviru raziskave smo izdelali tudi spletni modul, ki omogoča vpogled v potencialno, ocenjeno in dejansko mlečnost krave. Poleg grafične predstavitve poteka krivulje je podan tudi izračun razlike med potencialno in ocenjeno mlečnostjo ter prikaz prehranske oskrbe živali. Ključne besede: govedo, laktacijska krivulja, model, računalniški program MILK YIELD ESTIMATION OF COWS ON THE BASIS OF THE FIRST MILK RECORDINGS ABSTRACT The shape of lactation curve of milking cows and milk yield is affected by many factors originating in genotype and environment. With good management it is possible to improve and minimize the influence of environmental effects. Milk yields of standard lactations were recalculated by Wood's model for 572,745 lactations in the period from to The distribution of lactation curves shows 70.5% of typical lactation curves which were included in further statistical processing. The proposed standards for lactation curves were estimated for various yields from 3,000 to 12,000 kg and 100 kg intervals. We obtained 257 standards of lactation curves which are needed for the estimation of potential milk yield and predicted milk yield of standard lactation. A comparison of curve for 7,000 kg milk yield with standard curve adopted from Morant and Gnanasakthy for the same milk yield was done. The shapes of both curves differed from each other and our standard curves were flatter with higher persistence than we expected. In frame of the examination a software module for the evaluation of potential, predicted and achieved milk yield of cows was developed. Beside the graphical interpretation of lactation curve, 1 mag., univ.dipl.inž.kmet., Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, Ljubljana 2 Prof. dr., Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, Maribor 1
2 the difference between the potential and the predicted milk yield and the presentation of feeding supply is included. Keywords: dairy cattle, lactation curve, modeling, software UVOD Zaradi genetskega napredka, pa tudi zaradi izboljšanja rejskih razmer, se je povprečna mlečnost vseh krav v Sloveniji v zadnjih osmih letih povečala za več kot 800 kg (Božič in sod., 2009). Navkljub velikemu napredku pa še vedno obstajajo velika nihanja v količini prirejenega mleka med določenimi rejami in med posameznimi kravami znotraj teh. Razlike izvirajo predvsem iz razlik v genetskem potencialu krave in okoliških dejavnikov. Slednji vplivajo neposredno na razvoj mlečne žleze pred samim reproduktivnim obdobjem in kasneje, ko je krava že v laktaciji. V proizvodni dobi na obliko in višino laktacijske krivulje vplivajo dejavniki povezani s prehrano, zdravstvenim stanjem krave, dogajanji povezanimi s plodnostjo, načinom reje krav in klimatskimi razmerami ( Gajster, 1991; Macciotta in sod., 2006; Rekik, 2004; Fleischer in sod., 2001). Veliko okoljskih dejavnikov deluje negativno na potek in višino laktacijske krivulje, zato jih poskušamo kontrolirati in zmanjšati njihov vpliv. Razvoj mlečne žleze pri telicah se začne že v obdobju pred puberteto. Na sam razvoj vpliva tudi intenzivnost prehrane, pri čemer ima preveč intenzivno krmljenje telic negativen vpliv na razvoj mlečne žleze in prezgodnjo spolno zrelost (Sejrsen in Purup, 1997). V vsej fazi razvoja mlečne žleze so prisotne spremembe v delovanju endokrinih žlez, ki še posebej v začetku brejosti vplivajo na delitev celic mlečne žleze. Njihovo število začne močno naraščati nekaj dni pred in po telitvi (±10 dni) ter v tem obdobju predstavlja tudi do 65% od vsega povečanja števila žleznih celic. Ta proces poteka nato še približno do 3 tedne po telitvi, kasneje pa gre povečanje mlečnosti v obdobju od 3 do 8 tednov predvsem na račun povečevanja intenzivnosti izločanja žleznih celic vimena. Z določenim zamikom poteka diferenciacija novonastalih celic. Čeprav ni povsem jasno kdaj točno se začne apoptoza (programirano odmiranje celic) (Dijkstra in sod., 1997; Pollott, 2000), je to približno 8 tednov po telitvi, oz. takoj po doseženem vrhu laktacije. Zmanjševanje mlečnosti na račun apoptoze traja približno do 23. tedna, nato pa je ta samo še posledica zmanjševanja intenzivnosti izločanja žleznih celic (Grossman in Koops, 1988). Na osnovi tega lahko zaključimo, da potek laktacijske krivulje določajo spremembe v gibanju števila aktivnih celic, kar je odvisno od časa in njihove sekrecijske funkcije. Žal teh aktivnosti zaenkrat pri živih živalih ni mogoče kvantitativno vrednotiti. Na podlagi poznavanja bioloških dogajanj so bili razviti številni modeli, ki posredno ocenjujejo potek laktacijske krivulje. V literaturi se najpogosteje omenjajo modeli po Wood-u (Wood, 1967), Wilminks-u (Wilmink, 1987), Ali-ju in Schaeffer-ju (cit. po Schaeffer in Jamrozik, 1996), Dijkstri (Dijkstra in sod. 1997), Guo in Swalve-ju (cit. po Pool, 2000). Ocenjeni parametri teh krivulj pri veliki večini modelov običajno nimajo velikega pomena za biološko razlago poteka krivulj (Nasri in sod., 2008). Kljub temu omogočajo napovedovanje mlečnosti krav in potek laktacijske krivulje. Za primerno postavitev je zelo pomembno tudi število meritev in njihova razporeditev glede na čas po telitvi. Velikokrat prav zaradi manjkajočih meritev v zgodnjem obdobju po telitvi ne moremo oceniti vrha laktacije in njene maksimalne mlečnosti. To lahko vodi v nenormalno obliko laktacijske 2
3 krivulje, kar ugotavljajo številni avtorji (Dijkstra in sod., 1997; Pollott, 2000; Rekik, 2004; Macciotta in sod., 2005; Silvestre in sod., 2009). V večini literature ugotavljajo, da laktacijska krivulja pravilne oblike svoj vrh doseže v obdobju med 4 in 8 tedni po telitvi, ki mu sledi upadanje mlečnosti vse do presušitve. S spremljanjem podatkov mlečnih kontrol na nivoju kmetije ter napovedovanjem pričakovane mlečnosti bi lahko bolj učinkovito usmerjali rejsko delo, optimalno izkoriščali genetski potencial krav in dosegali večjo ekonomiko prireje. Namen raziskave je bil, razviti programsko orodje, ki bo omogočalo napovedovanje mlečnosti v standardni laktaciji na podlagi nekaj kontrol v začetnem obdobju laktacije. 2. MATERIAL IN METODE DELA Za napovedovanje mlečnosti molznic smo se na podlagi pregleda primerjalnih člankov, ki obravnavajo različne vrste modelov za oceno mlečnosti in potek laktacijske krivulje (Grossman in Koops, 2003; Val-Arreola in sod., 2004; A. M. Silvestre in sod., 2006), odločili za model po Wood-u (Wood, 1967). Odločitev o primernosti uporabe modela je temeljila na naslednjih kriterijih: - razložljivost parametrov modela z biološkimi dogajanji tekom laktacijske dobe krave, - enostavna integracija v programske module znotraj portala Govedo, - majhno število parametrov, ki jih je potrebno oceniti po nelinearni metodi; bolj kompleksni modeli z več parametri zahtevajo večje število meritev, ki pa jih glede na obstoječi sistem izvajanja kontrole mlečnosti nimamo, - dobra prilagodljivost ocenjenega poteka krivulje k izmerjenim vrednostim. V preučevanje smo vključili standardnih laktacij iz obdobja med in Podatki se nahajajo v Centralno podatkovni zbirki Govedo, Kmetijskega inštituta Slovenije ( (Jeretina in sod., n.d.). Model za opis poteka laktacijske krivulje in oceno mlečnosti Model po Wood-u je eden izmed klasičnih modelov za opis laktacijskih krivulj in v preteklosti tudi eden izmed najbolj uporabljanih. Kljub temu, da je bilo do danes razvitih že več različnih modelov, njegovo uporabo zasledimo v večini pomembnejših raziskav. Zapišemo ga v obliki: Y t = a * t b * e -ct [1] pri čemer pomeni : Y t opazovana lastnost (dnevna mlečnost ob kontroli) a parameter, ki je povezan s povprečno mlečnostjo b parameter, ki določa naklon naraščajočega dela funkcije c parameter, ki določa naklon padajočega dela funkcije t dni po telitvi Ocene parametrov krivulje, ki poteka skozi set izmerjenih dnevnih mlečnosti krave dobimo po Marquardu z metodo nelinearne regresije. Sam izračun poteka v SAS 3
4 programu (verzija) po NLIN metodi. Na osnovi kombinacij ocenjenih parametrov je možno prepoznati tudi obliko krivulje. Prevojno točko oz. relativni maksimum funkcije izrazimo z t max = b / c [2] pri čemer dobimo oceno za število dni po telitvi, ko se bo pojavil vrh laktacije. Z vnosom dobljene vrednosti v enačbo [1] pa ocenimo maksimalno dnevno mlečnost. Oceno mlečnosti v poljubnem obdobju (M) pa izrazimo z določenim integralom enačbe [3]. Pri tem lahko ocenimo dejansko doseženo mlečnost v obdobju do zadnje kontrole, oz. presušitve, ali pa napovemo pričakovano mlečnost v obdobju. [3] Standardi laktacijskih krivulj Pri napovedovanju potencialne mlečnosti krav si pomagamo s standardi laktacijskih krivulj za posamezne razrede mlečnosti. Za pripravo standardov smo vzeli zaključene standardne laktacije z dobo med telitvama (DMT) krajšo od 380 dni. Povprečje celotne populacije krav molznic v letu 2008 je bilo 415 dni, kar je po našem mnenju občutno predolgo in je velikokrat odraz neustreznih rejskih ukrepov. V raziskavi nas je zanimalo, ali so dobljeni standardi primerljivi s katerim od znanih potekov laktacijskih krivulj, ki so dosegljivi v literaturi. Za primerjavo smo uporabili priporočeno krivuljo po Morantu in Gnanasakthy, za krave s kg mleka v standardni laktaciji. Ta model je pogosto uporabljen pri angleških strokovnjakih za prehrano prežvekovalcev (Alderman and Agricultural and Food Research Council (Great Britain)., 1993). Potencialna mlečnost Potencialna mlečnost je mlečnost, ki jo napovemo ob predpostavki, da krava vsaj enkrat v obdobju standardne laktacije izkaže svoj največji potencial v prireji mleka glede na dane pogoje. Ocenimo jo na osnovi kontrol in kaže na sposobnost prireje mleka krave, ki jo od nje lahko pričakujemo. Vsako mlečno kontrolo primerjamo s standardi laktacij in vzamemo tistega, ki je najbližje največji izmerjeni vrednosti. V primeru, ko število meritev ne zadostuje, da bi lahko na njihovi podlagi umestili kravo v ustrezen standard, si pomagamo s podatkom znane potencialne mlečnosti iz prejšnje laktacije. V začetku laktacije preprosto privzamemo potencialno mlečnost, ki smo jo ocenili v predhodni laktaciji in jo korigiramo za faktor zaporedne laktacije. Faktorje vpliva zaporedne laktacije na količino mleka v standardni laktaciji smo ocenili po modelu [4]. Y ijkl = μ + P i + L j + P i *L j + S k + e ijkl [4] Y ijkl opazovana vrednost za lastnost (kg mleka v standardni laktaciji) μ srednja vrednost P i pasma (i=1, 2, 3) 4
5 L j P i *L j S k e ijkl laktacija (1., 2., 3 in več) interakcija med pasmo in letom sezona telitve (1 - dec, jan, feb, 2 - mar, apr, maj, 3 - jun, jul, avg, 4 - sep, okt, nov) ostanek Napovedana mlečnost V optimalnih pogojih reje bo napovedana mlečnost zelo blizu potencialne mlečnosti. Napovedano mlečnost ocenjujemo po Wood-ovem modelu in jo navajamo za standardno laktacijo (305 dni). Za boljše razumevanje v grafu 1 prikazujemo krivulji za potencialno mlečnost in ocenjeno mlečnost. Z modrimi pikami so prikazane dnevne mlečnosti, označen pa je tudi začetek laktacije in zaključek 305 dnevnega obdobja. Razlika med krivuljama predstavlja količino mleka, ki smo jo izgubili, ker nismo uspeli izkoristiti potenciala krave, ki ga je ta izkazala v eni izmed predhodnih kontrol. Graf 1. Potek laktacijske krivulje skozi izmerjene vrednosti, prikaz potencialne mlečnosti in razlike Fig 1. Trajectory of lactation curve through measured values with potential milk yield in standard lactation and difference between curves Dejanska mlečnost Dejanska mlečnost je ocenjena mlečnost za preteklo obdobje do dneva mlečne kontrole, oz. do poljubnega dneva pred zadnjo mlečno kontrolo. Po zaključku standardne laktacije je dejanska mlečnost hkrati enaka napovedani mlečnosti. 5
6 Graf 2. Prikaz ocenjene mlečnosti, potencialne mlečnosti in dejanske mlečnosti Fig 2. Predicted milk yield in standard lactation, potential milk yield and fulfilled milk yield between the start of lactation and the last milk recording REZULTATI IN RAZPRAVA Nekateri avtorji ugotavljajo, da je eden izmed vzrokov nepravilne oblike laktacijske krivulje, ki jo dobimo po oceni parametrov po Wood-u, premajhno število meritev in njihova neugodna razporeditev (Dijkstra in sod., 1997; Pollott, 2000; Macciotta in sod., 2005; Silvestre in sod., 2009). Na podlagi predznakov ocen parametrov krivulje smo izločili vse laktacije, ki so izkazovale nepravilno obliko. V preglednici 1 je prikazana število zaključenih laktacij glede na obliko krivulje, ki jih prepozna Wood-ov model. Iz nje je razvidno, da je 70,5 % normalnih oblik krivulj, ostalih 29,5 % pa nepravilnih oblik. Preglednica 1. Razporeditev krivulj po Wood-u glede na njihovo obliko, ki jo določata parametra a in b s povprečnim številom dni do 1. mlečne kontrole in standardne deviacije Table 1. Curve classification according to the 4 shapes detected by the Wood model with average of days to the first milk recording and standard deviation Oblika krivulje / Shape Parametri 2 N Povp. dni 1 b c Number Avg days SD 1 % Naraščajoča / Continously + - increasing ,4 53,9 1,0 Normalna / Standard curve ,3 31,2 70,5 Konveksna / Reversed standard ,7 25,9 6,1 Padajoča / Continously decreasing ,0 17,4 23,3 Skupaj / Total Število dni med telitvijo in prvo kontrolo / Days between calving and first milk recording 2 Parametra Wood-ove krivulje / Parameters b and c of Wood lactation curve V nam dosegljivi literaturi ni bilo objavljenih priporočenih potekov standardnih krivulj za posamezne razrede mlečnosti. Zato smo se odločili, da postavimo standarde krivulj znotraj razredov mlečnosti, ocenjene na povprečju slovenske populacije. 6
7 Krave, ki so imele normalno obliko laktacijske krivulje ( ) smo razvrstili v razrede mlečnosti po 100 kg in na njihovih povprečnih dnevnih mlečnostih ocenili parametre krivulje po NLIN metodi (SAS, 2009). V poštev so prišle samo tiste, pri katerih je bila doba med telitvama krajša od 380 dni. Podaljševanje DMT vodi v povečanje mlečnosti cele laktacije, zmanjšanje vrha laktacijske krivulje, podaljšanja časa, ko je vrh dosežen in povečanje mlečne vztrajnosti (Grossman in Koops, 1988; Vargas in sod., 2000). Dobili smo 257 standardov mlečnih krivulj za 1., 2,. in 3. laktacije in mlečnosti od do kg mleka. Standardi krivulj so za vse pasme enaki, saj smo na podlagi predhodne analize podatkov ugotovili, da se krivulje med pasmami za isti razred mlečnosti ne razlikujejo (neobjavljeni podatki). Podobno ugotovitev je navedel tudi (VanRaden in sod., 2006). Poteki povprečnih laktacijskih krivulj za posamezne razrede mlečnosti nam služijo za oceno potencialne mlečnosti krave in oceno mlečnosti v standardni laktaciji, ko je število mlečnih kontrol še premajhno, da bi mlečnost ocenili po modelu. Graf 3. Primer standardov laktacijskih krivulj za različne razrede mlečnosti v 3. laktaciji Fig. 3. Example of standards of lactation curves for different milk yield classes in the third lactation Primerjava priporočenega standarda za krave, ki imajo kg mleka v standardni laktaciji po Morant in Gnanasakthy s standardom, ki smo ga določili na naši populaciji z modelom po Woodu je prikazana na grafikonu 4. Wood-ova krivulja se dnevnim povprečjem relativno dobro prilega vendar v začetku in ob koncu krivulja rahlo preceni mlečnost ter podceni mlečnost v sredini laktacije kar se ujema z rezultati iz literature (Sherchand in sod., 1995). Iz primerjave obeh krivulj (graf 4) je razvidno, da je vrh laktacijske krivulje nižji kot je bil dosežen v modelu po Morantu (cit. po Val-Arreola in sod., 2004), mlečna vztrajnost v padajočem delu pa je večja. 7
8 Graf 1. Potek Wood-ove laktacijske krivulje skozi povprečja meritev dnevnih kontrol za kg (sklenjena črta) in primerjalna krivulja po Morant in Gnanasakthy za isto mlečnost (nesklenjena črta) Fig. 4. Wood s lactation curve through daily milk averages for 7,000 kg milk yield (solid line) and comparable line of Morant and Gnanasakthy model for the same milk yield (dashed line) Cilj rejca je, da z ustreznimi rejskimi ukrepi poskuša ohranjati potek laktacijske krivulje, ki vodi čim bližje potencialni mlečnosti krave. Za ta namen v okviru spletnega portala Govedo razvijamo modul, prek katerega lahko za posamezne krave ocenimo potencialno mlečnost in ocenjeno mlečnost (graf 5). Na primeru krave SI prikazujemo njeno potencialno mlečnost (črtkana krivulja), ki je kg mleka in ocenjeno mlečnost za obdobje 305 dni, ki je kg mleka (sklenjena krivulja). Graf 2. Potencialna in ocenjena mlečnost pri kravi SI v 4. laktaciji Fig. 5. Potential and predicted milk yield in the standard lactation of cow SI in 4 th lactation 8
9 Ocenjena razlika v mlečnosti je kg, kar pomeni, da bomo v standardni laktaciji priredili manj mleka kot je izkazan potencial krave ob prvi kontroli. V času druge kontrole je bila krava osemenjena (znak +) in padec mlečnosti ob kontroli je lahko posledica pojatve. Ob prvi kontroli je imela krava ozko razmerje med maščobami in beljakovinami v mleku, kar kaže na možnost acidoze in premajhno zauživanja krme. Ob drugi kontroli je mlečnost padla, kar je lahko posledica prej omenjenega razloga, v kasnejših kontrolah pa je bila sestava mleka ustrezna. Primerjava obeh krivulj kaže na verjetnost storjenih rejskih napak v času laktacije. Te so povzročile manjšo doseženo mlečnost, kot bi jo krava lahko imela ob boljših pogojih. SKLEPI Vse nižje odkupne cene mleka narekujejo iskanje potencialnih virov zmanjšanja stroškov prireje in optimalnega izkoriščanja genetskih sposobnosti krav. Uradno priznana testno intervalna metoda, ki jo danes uporabljamo za izračun dosežene mlečnosti v standardni in celi laktaciji, ne more oceniti pričakovane mlečnosti in ostalih parametrov laktacijske krivulje, ki so pomembni za načrtovanje in vodenje rejskih ukrepov na podlagi mlečnosti. Količina mleka v standardni laktaciji je odvisna od poteka laktacijske krivulje na katero vplivajo poleg genetskega potenciala krav tudi okoliški dejavniki. Brez učinkovitega nadzora in zmanjševanja vpliva negativnih okoliških dejavnikov je lahko selekcijsko delo na nivoju črede neuspešno, prav tako pa se pojavlja vprašanje selekcijskega napredka v populaciji. Ocenjeno mlečnost v standardni laktaciji lahko zadovoljivo ocenimo po Wood-ovi enačbi, vendar je oblika krivulje odvisna od števila meritev, časov vzorčenja po telitvi in števila dni do uspešne osemenitve. Za ocenitev potencialne mlečnosti krav smo izdelali standarde krivulj, ki se znotraj posameznih razredov mlečnosti po obliki med pasmami ne razlikujejo. Primerjava standardne krivulje za kg mleka z modelom po Morant in Gnanasakthy za isto mlečnost je pokazala, da je dosežen nižji vrh, laktacija pa ima v padajočem delu večjo mlečno vztrajnost. Na splošno so standardi laktacijskih krivulj, dobljeni na slovenski populaciji krav, nižji od pričakovanih. Za oceno mlečnosti v standardni laktaciji smo razvili spletni modul, ki v grafičnem delu prikazuje potencialno mlečnost, ocenjeno mlečnost in dejansko mlečnost. Iz njega je razvidna oskrba živali, ocenjena na podlagi razmerja med mlečno maščobo in beljakovinami ter število in čas osemenitev. 9
10 LITERATURA Alderman, G., and Agricultural and Food Research Council (Great Britain) Energy and protein requirements of ruminants : an advisory manual. CAB International, Wallingford Oxon UK. Božič, A., J. Jenko, M. Sadar, J. Jeretina, B. Logar, T. Perpar, P. Podgoršek, A. Žabjek, J. Glad, and B. Ivanovič Rezultati kontrole prireje mleka in mesa : Slovenija 2008 (A Božič, Ed.). Ljubljana : Kmetijski inštitut Slovenije, Govedorejska služba Slovenije. Dijkstra, J., J. France, M.S. Dhanoa, J.A. Maas, M.D. Hanigan, A.J. Rook, and D.E. Beever A Model to Describe Growth Patterns of the Mammary Gland During Pregnancy and Lactation. J. Dairy Sci. 80(10): Fleischer, P., M. Metzner, M. Beyerbach, M. Hoedemaker, and W. Klee The Relationship Between Milk Yield and the Incidence of Some Diseases in Dairy Cows. J. Dairy Sci. 84(9): Gajster, M Ugotavljanje in proučevanje razlik med pričakovano in dejansko mlečnostjo krav na mlečnih farmah. Doktorsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živinorejo: 120. Grossman, M., and W.J. Koops Multiphasic Analysis of Lactation Curves in Dairy Cattle. J. Dairy Sci. 71(6): Grossman, M., and W.J. Koops Modeling Extended Lactation Curves of Dairy Cattle: A Biological Basis for the Multiphasic Approach. J. Dairy Sci. 86(3): Jeretina, J., B. Ivanovič, P. Podgoršek, T. Perpar, B. Logar, M. Sadar, J. Jenko, J. Glad, A. Božič, A. Žabjek, D. Babnik, and J. Verbič. Centralno podatkovna zbirka Govedo. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija. Macciotta, N.P.P., D. Vicario, and A. Cappio-Borlino Detection of Different Shapes of Lactation Curve for Milk Yield in Dairy Cattle by Empirical Mathematical Models. J. Dairy Sci. 88(3): Macciotta, N., C. Dimauro, G. Catillo, A. Coletta, and A. Cappio-Borlino Factors affecting individual lactation curve shape in Italian river buffaloes. Livestock Science. 104(1-2): Nasri, M.F., J. France, N. Odongo, S. Lopez, A. Bannink, and E. Kebreab Modelling the lactation curve of dairy cows using the differentials of growth functions. J. Agric. Sci. 146(06): 633. Pollott, G.E A Biological Approach to Lactation Curve Analysis for Milk Yield. J. Dairy Sci. 83(11): Pool, M Test-day models : breeding value estimation based on individual test-day records. s.n., [Wageningen. Rekik, B Factors affecting the occurrence of atypical lactations for Holstein? Friesian cows. Livestock Production Science. 87(2-3): Schaeffer, L.R., and J. Jamrozik Multiple-Trait Prediction of Lactation Yields for Dairy Cows. J. Dairy Sci. 79(11): Sejrsen, K., and S. Purup Influence of prepubertal feeding level on milk yield potential of dairy heifers: a review. J. Anim Sci. 75(3): Sherchand, L., R.W. Mcnew, D.W. Kellogg, and Z.B. Johnson Selection of a Mathematical Model to Generate Lactation Curves Using Daily Milk Yields of Holstein Cows. J. Dairy Sci. 78(11):
11 Silvestre, A.M., F. Petim-Batista, and J. Colaco The Accuracy of Seven Mathematical Functions in Modeling Dairy Cattle Lactation Curves Based on Test-Day Records From Varying Sample Schemes. J. Dairy Sci. 89(5): Silvestre, A., A. Martins, V. Santos, M. Ginja, and J. Colaço Lactation curves for milk, fat and protein in dairy cows: A full approach. Livestock Science. 122(2-3): SAS Institute Inc SAS Intelligence Platform: Single-User Installation Guide. Cary, NC: SAS Institute Inc. Val-Arreola, D., E. Kebreab, J. Dijkstra, and J. France Study of the Lactation Curve in Dairy Cattle on Farms in Central Mexico. J. Dairy Sci. 87(11): VanRaden, P.M., C.M.B. Dematawewa, R.E. Pearson, and M.E. Tooker Productive Life Including All Lactations and Longer Lactations with Diminishing Credits. J. Dairy Sci. 89(8): Vargas, B., W.J. Koops, M. Herrero, and J.A.M. Van Arendonk Modeling extended lactations of dairy cows. Journal of dairy science. 83(6): Wilmink, J Comparison of different methods of predicting 305-day milk yield using means calculated from within-herd lactation curves. Livestock Production Science. 17: Wood, P.D.P Algebraic Model of the Lactation Curve in Cattle. Nature. 216(5111):
NAPOVEDOVANJE MLEČNOSTI MOLZNIC NA PODLAGI PRVIH MLEČNIH KONTROL
NAPOVEDOVANJE MLEČNOSTI MOLZNIC NA PODLAGI PRVIH MLEČNIH KONTROL Janez JERETINA 1, UVOD Zaradi genetskega napredka, pa tudi zaradi izboljšanja rejskih razmer, se je povprečna mlečnost vseh krav v Sloveniji
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Spletno orodje \(KOKRA\) za ra\350unanje obrokov za krave molznice [Samo za branje] [Zdru\236ljivostni na\350in])
Spletno orodje (KOKRA) za računanje obrokov za krave molznice Drago BABNIK, Jože VERBIČ, Tomaž ŽNIDARŠIČ, Janez JERETINA, Janez JENKO, Tomaž PERPAR, Boris IVANOVIČ Interaktivni spletni program za načrtovanje
Prikaži večLogar, A. in sod. Plodnost in mlečnost krav v čredah na območju Bohinja. Zb. Biotehniške fak. Univ. v Ljubljani. Kmetijstvo. Zootehnika, 76(2000)2 htt
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikacije/zbornik 119 Strokovni prispevek Professional paper PLODNOST IN MLEČNOST KRAV V ČREDAH NA OBMČJUO BOHINJA * Alojz LOGAR a), Andrej OREŠNIK b) in Milena KOVAČ c)
Prikaži večPredstavitev projekta
Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu Emisije TGP v govedoreji Jože Verbič, Janez Jeretina, Tomaž Perpar Kmetijski inštitut Slovenije CRP V4-1816 Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka
Prikaži večREZULTATI KONTROLE PRIREJE MLEKA IN MESA Slovenija 2017 Results of Dairy and Beef Recording Slovenia 2017 KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Druga priznana
REZULTATI KONTROLE PRIREJE MLEKA IN MESA Slovenija 2017 Results of Dairy and Beef Recording Slovenia 2017 KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Druga priznana organizacija v govedoreji Hacquetova ulica 17, Ljubljana
Prikaži večMicrosoft Word - mlecnost_koze_2018_final.doc
Oddelek za zootehniko Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana Slovenija telefon: 01 320 38 47 fax: 01 724 10 05 www.bf.uni-lj.si Druga priznana organizacija pri reji drobnice MLEČNOST KOZ V KONTROLIRANIH TROPIH
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Miha ŠTULAR VPLIV TELESNE KONDICIJE KRAV MOLZNIC PO TELITVI NA MLEČNOST, ZDRAVSTVENO STANJE IN TRAJANJE POPORODNEGA PREMORA DIPLOMSKO DELO
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večLaTeX slides
Statistični modeli - interakcija - Milena Kovač 23. november 2007 Biometrija 2007/08 1 Število živorojenih pujskov Biometrija 2007/08 2 Sestavimo model! Vplivi: leto, farma Odvisna spremenljivka: število
Prikaži večAvstrija ekskurzija
Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mesto tel.: (07) 373-05-70, fax: (07) 373-05-90 E-pošta: kss.oddelek-nm@gov.si www.kmetijskizavod-nm.si Datum: 16.1. 2013 Poročilo o strokovni ekskurziji v Avstrijo V decembru
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Bojana POROČNIK TRENDI V GOVEDOREJI NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE RADLJE OB DRAVI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij TRENDS IN CATTLE PRODUCTION
Prikaži večPoročilo projekta št. C4.1, Vol. 2, Zvezek 8 Podnebno ogledalo 2019 Ukrep v središču Emisije v govedoreji Končno poročilo LIFE ClimatePath2050 (LIFE16
Poročilo projekta št. C4.1, Vol. 2, Zvezek 8 Podnebno ogledalo 2019 Ukrep v središču Emisije v govedoreji Končno poročilo LIFE ClimatePath2050 (LIFE16 GIC/SI/000043) Poročilo Ukrep v središču Emisije v
Prikaži večOptimizacija krmnega obroka s pomočjo linearnega programa
MODEL ZA OCENJEVANJE PREHRANSKIH POTREB PREŽVEKOVALCEV IN OPTIMIRANJE KRMNIH OBROKOV Jaka Žgajnar*, Ajda Kermauner in Stane Kavčič Globalne spremembe močno vplivajo na upravljavske procese v kmetijstvu,
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Breda GERJOLJ VZREJA TELIC IN PLODNOST KRAV NA KMETIJI GERJOLJ DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij BREEDING OF HEIFERS AND THE
Prikaži večRejski program za prašiče Milena Kovač
Rejski program za prašiče Milena Kovač Selekcijski program Opis sistema proizvodnje Postavitev selekcijskih ciljev Izbira pasem in selekcijske piramide ( w ) Izračun parametrov populacije in ekonomskih
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.313 (2.59) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 3. aprila 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.43 (1.35) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večMicrosoft Word - si-52 Stevilo zivine doc
14. FEBRUAR 2005 14 FEBRUARY 2005 št./no 52 15 KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO AGRICULTURE AND FISHING ŠTEVILO ŽIVINE, SLOVENIJA, 1. 12. 2004 LIVESTOCK NUMBER, SLOVENIA, 1. 12. 2004 št./no 8 ZAČASNI PODATKI PROVISIONAL
Prikaži večMicrosoft Word - IRDO doc
ANALIZA MEDIJSKEGA POJAVLJANJA IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti 1. 3. 21 28. 2. 211 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2 Maribor, Slovenija, tel.: +386 ()2 / 25-4-1, fax: +386
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Ervin LEBAR VPLIV LASTNOSTI NOG NA GOSPODARNOST PRIREJE MLEKA PRI LISASTI PASMI GOVED DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij EFFECT
Prikaži večG01
visoka življenjska proizvodnja visoka vitalnost boljša plodnost mineralne krmne mešanice za uspešno prirejo mleka S specialnimi priporočili za različne sisteme krmljenja Stanje Vaše živine v dobrih rokah
Prikaži večPasma:
Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Groblje 3 SI-1230 DOMŽALE Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Dunajska 22 SI-1000 LJUBLJANA Rodica, 30.1.2019 Spremljanje izvajanja potrjenega rejskega
Prikaži večJunij2018
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Andrej JEZERNIK OCENA INVESTICIJE V IZGRADNJO HLEVA ZA KRAVE MOLZNICE ŠTUDIJA PRIMERA DIPLOMSKO DELO Maribor, 2012 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Anja HORVAT ANALIZA REZULTATOV MLEČNO PROFILNEGA TESTA NA OSNOVI TEDENSKO ODVZETIH BAZENSKIH VZORCEV MLEKA DIPLOMSKO DELO Univerzitetni
Prikaži večDoktorska disertacija je zaključek doktorskega študija genetike
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Betka LOGAR OKOLJSKA OBČUTLJIVOST LASTNOSTI MLEČNOSTI PRI SLOVENSKIH POPULACIJAH GOVEDA DOKTORSKA DISERTACIJA ENVIRONMENTAL SENSITIVITY FOR DAIRY TRAITS IN SLOVENIAN
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži več1
Izdal in založil KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Ljubljana, Hacquetova ulica 17 Uredila Andreja ŽABJEK, univ. dipl. inž. zoot. Urednica zbirke Lili MARINČEK, univ. dipl. inž. zoot. Fotografija na naslovnici
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Jože TURK ANALIZA NAČINOV REJE KRAV DOJILJ DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja Ljubljana, 2018 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]
Blaženje podnebnih sprememb: strošek ali razvojna priložnost? mag. Mojca Vendramin Okoljska Kuznetsova krivulja Pritiski na okolje na prebiv. Dohodek na prebivalca Neposredni vpliv različnih cen CO 2
Prikaži večPorocilo I-1-2-5
PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:
Prikaži večBrexit_Delakorda_UMAR
MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večMicrosoft Word - ZAKLJUČNO POROČILO-OBRAZEC HRANA_ _MS.docx
ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP)»ZAGOTOVIMO.SI HRANO ZA JUTRI«2011 2020«I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Metod JAGODIC OBDOBJE OD PRESUŠITVE DO PONOVNE OBREJITVE KRAV MOLZNIC Z VIDIKA PRIREJE MLEKA IN ZDRAVJA ŽIVALI DIPLOMSKI PROJEKT Visokošolski
Prikaži večPRIPRAVILA: Nevenka Šalamon
PRIPRAVILA: JANUAR PON 7.jan 14.jan Nastop Velenje 21.jan 28.jan TOR 1.jan 8.jan Skupna tombola 15.jan 22.jan 29.jan SRE 2.jan 9.jan 16.jan 23.jan 30.jan Sv. maša ČET 3.jan Nastop RD Polzela 10.jan 17.jan
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-PtujZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-PtujZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V MESTNI OBČINI PTUJ V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Poročilo o meritvah
Prikaži več2. Model multiple regresije
2. Model multiple regresije doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 2.1 Populacijski regresijski model in regresijski model vzorčnih podatkov
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večAnton Kukenberger, Gorenje Ponikve 20, 8210 Trebnje, je prejemnik finančnih sredstev iz naslova Podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodars
Anton Kukenberger, Gorenje Ponikve 20, 8210 Trebnje, je prejemnik finančnih sredstev iz naslova Podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016 iz Programa razvoja podeželja Republike
Prikaži večBILTEN JUNIJ 2019
BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje
Prikaži večModel IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline
MODEL IEUBK ZA NAPOVED VSEBNOSTI SVINCA V KRVI OTROK IN NJEGOVA UPORABA NA PRIMERU ZGORNJE MEŢIŠKE DOLINE ZZV Ravne na Koroškem mag. Matej Ivartnik Portorož 25.11.2011 IEUBK model Računalniško orodje,
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA
ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA Navdih Poizvedovanje po BD podatkovnih virih, ki imajo časovno dimenzijo in so dostopni. Večji promet pomeni večje število dobrin in močnejšo
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večMicrosoft Word - Pregled zakola in klavne kakovosti goveda v Sloveniji za leto 2015
Izdal in založil KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Ljubljana, Hacquetova ulica 17 Uredila Andreja ŽABJEK, univ. dipl. inž. zoot. Urednica zbirke Lili MARINČEK, univ. dipl. inž. zoot. Fotografija na naslovnici
Prikaži večMicrosoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži večZasnova diplomske naloge
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Blaž ŠTRANCAR ANALIZA KMETOVANJA IN TRŽENJA NA EKOLOŠKI KMETIJI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večPH in NEH - dobra praksa
Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.219 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Kako izpolniti zahteve za racionalno in visoko učinkovito javno skoraj nič-energijsko stavbo ter doseči pričakovano
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja1.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 1 Naloge 1. del: Opisna statistika
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko v letih 2011-2012 (Uradni list RS, št. 49/2010) Splošne opombe: Obrazec izpolnjujte
Prikaži večMilan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]
Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno
Prikaži večMicrosoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017
Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA
Prikaži več7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj
Prikaži večVerjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC
Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC VERJETNOST osnovni pojmi Poskus: dejanje pri katerem je izid negotov met
Prikaži večMesečno poročilo TEŠ
Št. poročila: EKO 392 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, marec 29 Št. poročila: EKO 392 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA
Prikaži več11_RomanaMuhvic
Romana Muhvič Šumandl Šolske knjižnice v sistemu COBISS.SI Projekt Vključitev ŠOLSKIH knjižnic v sistem COBISS.SI Decembra 2015: Razglasitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1A)
Prikaži večOSEMENJEVALNI CENTER PRESKA KATALOG BIKOV 2013/2
OSEMENJEVALNI CENTER PRESKA KATALOG BIKOV 2013/2 IME republiška številka (identifikacijska številka) Rojen: 23.10.2003 OČE PV mleko kg maščoba kg, % beljakovine kg, % IBM INPV mleko kg maščoba kg beljakovine
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večNAVADNA (BIVARIATNA) LINEARNA REGRESIJA O regresijski analizi govorimo, kadar želimo opisati povezanost dveh numeričnih spremenljivk. Opravka imamo to
NAVADNA (BIVARIATNA) LINEARNA REGRESIJA O regresijski analizi govorimo, kadar želimo opisati povezanost dveh numeričnih spremenljivk. Opravka imamo torej s pari podatkov (x i,y i ), kjer so x i vrednosti
Prikaži večENV2:
. Kazalo. KAZALO.... UVOD... 3. ANALIZA POPULACIJE DRŽAV EU...5 4. VSEBINSKE UGOTOVITVE...8 5. LITERATURA... . Uvod Vir podatkov za izdelavo statistične naloge je Eurostat ali Statistični urad Evropske
Prikaži večMicrosoft Word - AGRA_2018_zaključno porocilo_ avtohtone_pasme.docx
Ozaveščanje javnosti o slovenskih avtohtonih pasmah domačih živali in njihovi uporabi ter izdelkih prispeva k trajnejšemu ohranjanju pasem Na 56. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni
Prikaži večLaTeX slides
Linearni in nelinearni modeli Milena Kovač 22. december 2006 Biometrija 2006/2007 1 Linearni, pogojno linearni in nelinearni modeli Kriteriji za razdelitev: prvi parcialni odvodi po parametrih Linearni
Prikaži večITALIJA-GRČIJA NOVA LINIJA Trst - Igumenitsa - Patras Ankona - Igumenitsa - Patras Brindisi - Igumenitsa - Patras Pirej - Heraklion CENE
ITALIJA-GRČIJA NOVA LINIJA Trst - Igumenitsa - Patras Ankona - Igumenitsa - Patras Brindisi - Igumenitsa - Patras Pirej - Heraklion www.minoan.gr CENE V EVRIH ZGODNJA REZERVACIJA DO 20 % PRIJATELJI IN
Prikaži večPRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP
PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEPREKINJENOST NAPAJANJA 1.1. Ciljna raven neprekinjenosti
Prikaži večDinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T
Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večMesečno poročilo TEŠ
Št. poročila: EKO 466 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, avgust 29 Št. poročila: EKO 466 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večUradni list RS - 031/2019, Uredbeni del
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
Prikaži večNAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV
Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard matematika Opisi dosežkov učencev 6. razreda na nacionalnem preverjanju znanja Slika: Porazdelitev točk pri matematiki (NIS), 6. razred 1 ZELENO OBMOČJE
Prikaži večStatistika, Prakticna matematika, , izrocki
Srednje vrednosti Srednja vrednost...... številske spremenljivke X je tako število, s katerim skušamo kar najbolje naenkrat povzeti vrednosti na posameznih enotah: Polovica zaposlenih oseb ima bruto osebni
Prikaži večMesečno poročilo TEŠ
Št. poročila: EKO 3937 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, april 29 Št. poročila: EKO 3937 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA
Prikaži večMesečno poročilo TEŠ
Št. poročila: EKO 4244 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, januar 2 Št. poročila: EKO 4244 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA
Prikaži več1
UČINKI PRESTRUKTURIRANJA SREDNJE VELIKE KMETIJE Tea Krajec tea.krajec@gmail.com POVZETEK V članku je predstavljen učinek prestrukturiranja srednje velike kmetije. Da se prestrukturiranje lahko predstavi,
Prikaži več5
5 OBČINA KANAL OB SOČI OBČINSKI SVET PREDLOG Na podlagi 1 člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradno objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) in 20. člena Poslovnika
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju
Prikaži večSIQHA Slovensko Združenje Quarter Konja, PRAVILNIK ZA IZVEDBO REJSKEGA OCENJEVANJA POD OKRILJEM SIQHA IN AQHA 1. Člen Uvod
PRAVILNIK ZA IZVEDBO REJSKEGA OCENJEVANJA POD OKRILJEM SIQHA IN AQHA 1. Člen Uvodne določbe Za zagotavljanje rejskega napredka se izvajajo ukrepi iz rejskih programov za pasme ameriški quarter konj, ameriški
Prikaži večVzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak
Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak, Sfera IT d.o.o. 1 Priprava na: Vzpostavitev več nivojske
Prikaži večKondicija in prehrana plemenskih svinj Darja PREVALNIK 1, Peter PRIBOŽIČ 1, Janja URANKAR 2, Špela MALOVRH 2 Uvod Prašičereja kljub večletnemu upadanj
Kondicija in prehrana plemenskih svinj Darja PREVALNIK 1, Peter PRIBOŽIČ 1, Janja URANKAR 2, Špela MALOVRH 2 Uvod Prašičereja kljub večletnemu upadanju proizvodnje še vedno predstavlja drugo najpomembnejšo
Prikaži večPredstavitev projekta
Delavnica Projekcije cen energije Primerjava mednarodnih projekcij cen energije mag. Andreja Urbančič, IJS Ljubljana, 21. 6. 2018 2 Cene na mednarodnih trgih svetovne cene nafte na mednarodnih trgih zemeljskega
Prikaži več1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111
1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami
Prikaži večPoročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj
Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod
Prikaži večSlovenska predloga za KE
23. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2014 1 ANALIZA VPLIVA PRETOKA ENERGIJE PREKO RAZLIČNIH NIZKONAPETOSTNIH VODOV NA NAPETOSTNI PROFIL OMREŽJA Ernest BELIČ, Klemen DEŽELAK,
Prikaži večFunkcionalni hlevi: vzreja in pitanje
Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Funkcionalni hlevi: vzreja in pitanje Milena Kovač Projekt financirata MKO in ARRS Uspešnost vzreje in pitanja Povečanje prireje Boljši
Prikaži več