Diploma_2012

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Rok Dolinšek VPLIV IZRABLJENOSTI MATERIALA NA DELOVANJE AKTIVNIH VARNOSTNIH SISTEMOV Projektna naloga Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Maribor, September 2012

2

3 Stran I Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje VPLIV IZRABLJENOSTI MATERIALA NA DELOVANJE AKTIVNIH VARNOSTNIH SISTEMOV Študent: Študijski program: Rok Dolinšek univerzitetni, Prometno inženirstvo Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Šraml, univ. dipl. inž. str. Maribor, September 2012

4 Stran II ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Matjažu Šramlu za pomoč in vodenje pri izdelavi projektne naloge. Prav tako se zahvaljujem Mihi Pevcu za strokovno pomoč na področju zavor. Hvala tudi bratu, sestri ter staršem za potrpljenje ob trenutkih ko mi ni šlo vse po načrtih. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij.

5 Stran III VPLIV IZRABLJENOSTI MATERIALA NA DELOVANJE AKTIVNIH VARNOSTNIH SISTEMOV Ključne besede: aktivni varnostni sistemi, ESC, podkrmiljenje, prekrmiljenje Povzetek Projektna naloga obravnava aktivne varnostne sisteme, kako izrabljenost zavornih materialov deluje na delovanje teh varnostnih sistemov ter koliko o teh sistemih in vplivih izrabljenosti materialov vedo uporabniki ter kako aktivni varnostni sistemi na njih vplivajo. Podrobneje smo opisali obrabo delov zavor in kako vplivajo na delovanje. Predstavljeni so tudi rezultati ankete, ki se je osredotočala predvsem na to koliko uporabniki vedo o elektronskem nadzoru stabilnosti, vplivu pravilnega vzdrževanja zavor ter njihovih izkušnjah in vplivih elektronskega nadzora stabilnosti na varnost.

6 Stran IV EFFECT OF WEARED OUT MATERIAL ON PERFORMANCE OF ACTIVE SAFETY SYSTEMS Key words: active safety systems, ESC, understeer, oversteer Abstract This project assignment covers the field of active safety systems, the impact of the obsolescence of the braking materials on the functionality of the systems and how much of this is known to the common user.we described the usage of the single parts of the brakes in detail. We also present the statistic of a study about the knowledge about the electronic stability control, the impact of proper brake maintenance, their experience and the impact of the electronic stability system on the driving safety.

7 Stran V VSEBINA 1 UVOD PROBLEM IN PREDMET RAZISKAVE DELOVNA HIPOTEZA NAMEN IN CILJI RAZISKAVE STRUKTURA DELA AKTIVNI VARNOSTNI SISTEM ESC ZGODOVINA KOMPONENTE DELOVANJE DELOVANJE AKTIVNIH SISTEMOV V ODVISNOSTI OD IZRABLJENOSTI MATERIALA PRISOTNOST, UPORABA TER ODVISNOST AKTIVNIH SISTEMOV ANKETA SKLEP VIRI, LITERATURA PRILOGE SEZNAM SLIK SEZNAM GRAFOV SEZNAM PRILOG NASLOV ŠTUDENTA KRATEK ŽIVLJENJEPIS... 24

8 Stran VI UPORABLJENE KRATICE ABS sistem za nadzor zdrsa koles pri zaviranju TCS sistem za nadzor zdrsa koles pri pospeševanju ESC sistem za nadzor stabilnosti vozila

9 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 7 1 UVOD 1.1 Problem in predmet raziskave Problem in predmet diplomske naloge je ta, da želimo preveriti ali se ljudje zavedajo kako pomembni so aktivni varnostni pripomočki v osebnem vozilu, ali poznajo osnovne principe njihovega delovanja in predvsem, ali izrabljenost materiala vpliva na delovanje ter učinkovitost aktivnih varnostnih sistemov vgrajenih v osebna vozila. Osredotočili se bomo predvsem na sistem ESC, saj v veljavo prihaja evropska direktiva 661/2009, katera med drugimi priporoča vgradnjo le-tega sistema v vsa osebna vozila. 1.2 Delovna hipoteza Naša delovna hipoteza je da predvidevamo, da bo obraba materiala vplivala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov. 1.3 Namen in cilji raziskave Z našo diplomsko nalogo želimo predvsem izboljšati ozaveščenost ljudi o aktivnih varnostnih sistemih ter kako lahko pri nakupu vozila ter s pomočjo rednega vzdrževanja vozila poskrbijo za svojo varnost, varnost svojih sopotnikov ter varnost ostalih udeležencev v prometu. 1.4 Struktura dela Kot vsak začetek nekega dela ima tudi naše delo UVOD. V nadaljevanju sledi PREDSTAVITEV SISTEMA ESC, v katerem je podrobneje predstavljen sam aktivni

10 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 8 varnostni sistem ESC, za tem pa sledi poglavje DELOVANJE AKTIVNIH SISTEMOV V ODVISNOSTI OD IZRABLJENOSTI MATERIALA, v katerem smo predstavili ugotovitve o tem kdaj začne izrabljenost materiala vplivati na delovanje aktivnih sistemov. Četrti del tega diplomskega dela z naslovom PRISOTNOST, UPORABA TER ODVISNOST AKTIVNIH SISTEMOV opisuje ugotovitve pridobljene s pomočjo ankete.

11 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 9 2 AKTIVNI VARNOSTNI SISTEM ESC 2.1 Zgodovina Zgodba o elektronskem programu stabilnosti se začne leta 1987, ko sta proizvajalca BMW in Mercedes Benz predstavila sistem proti zdrsu pogonskih koles (ASC), kateri je osnova in predhodnik sistema ESC. V letu 1992 sta ob proizvajalca ločeno predstavila izboljšani verziji programa ASC, ki sta ga razvila s podjetjem Robert Bosch GmbH. Prva vozila na trgu z sistemom ESC so se pojavila leta 1995 pri proizvajalcih Mercedes Benz, BMW in Toyota, tri leta kasneje je sledil še Volvo. Prvo vozilo s serijsko vgrajenim ESC je v letu 1997 postal Mercedes Benz zaradi neslavnega prevračanja pri preizkus na losovem testu. Ta dogodek je povzročil masovnejšo proizvodnjo in promocijo sistema ESC in tako postal prepoznaven tudi med nepoznavalci. 2.2 Komponente Ker ESC temelji na sistemu ABS in TSC, so komponente le nadgradnja komponent teh dveh sistemov. Komponente sistema ESC so: Senzor hitrosti kolesa z vsakega izmed štirih koles s pomočjo teh senzorjev dobimo podatke o tem ali kolo miruje ali se vrti in v katero smer se vrti. Senzor volanskega droga poda podatke o tem kolikšen je zasuk volanskega obroča in s pomočjo katerega nadzorna enota ugotovi smer, v katero želi peljati voznik. Vmesnik za nadzor pogona preko tega vmesnika lahko nadzorna enota posreduje in zmanjša navor motorja, če voznik prekomerno pritiska na pedal za plin.

12 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 10 Senzor nihanja in bočnih pospeškov nadzoruje gibanje vozila okoli vertikalne osi in s pomočjo senzorja bočnih in vzdolžnih pospeškov poda stanje o gibanju vozila, ki se ga lahko primerja z namenom voznika. Elektro-hidravlična nadzorna enota je osrednja komponenta sistema ESC, saj nadzira vse senzorje in na podlagi njihovih podatkov po potrebi posreduje in zavira posamezno kolo. Nahaja se v motornem prostoru, med glavnim(primarnim) zavornim valjem in sekundarnimi zavornimi valji na posameznih kolesih. Slika 2.1: Komponente sistema ESC [3]

13 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran Delovanje ESC prepozna vsako možnost podkrmiljenja ali prekrmiljenja vozila in še pravočasno posreduje. Voznik kljub temu ohrani nadzor nad vozilom in, pod pogojem, da fizikalne meje niso presežene, ne bo prišlo do zdrsa vozila. Do podkrmiljenja pride takrat, ko se pri vožnji v ovinku ali pri hitrem umiku pokažejo težnje odstopanja vozila od predvidene smeri in vozilo zanese preko sprednje osi oziroma, prednji pnevmatiki izgubita oprijem. Do prekrmiljenja pa pride v primeru ko v ovinku vozilo odstopa od predvidene smeri in zdrsne preko zadnje osi oziroma, oprijem izgubita zadnji pnevmatiki. Slika 2.2: Podkrmiljenje in prekrmiljenje [4] Sistem deluje tako, da je vedno vključen. Mikroračunalnik nadzira signale iz senzorjev ESC in obdela 25-krat na sekundo. Kontrolna enota preverja ali voznikovo krmiljenje; položaj volanskega obroča, ustreza dejanski smeri, v katero se vozilo premika. Če se vozilo ne premika po začrtani poti, ESC zazna kritično situacijo in reagira takoj, neodvisno od voznika. Za stabilizacijo vozila, uporablja zavorni sistem samega vozila. S pomočjo zaviranja posameznih koles ESC ustvari želeno nevtraliziranje sil, tako da se vozilo odziva kot namerava voznik. ESC lahko po potrebi zmanjša navor motorja, ki vozilo upočasni. Takoj, ko se pri vožnji v ovinku ali pri hitrem umiku pokažejo težnje odstopanja vozila od predvidene smeri, je vozilo podkrmiljeno.

14 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 12 Slika 2.3: Gradnja sistema ESC [4] Sistem ESC s prednapajalno črpalko krmili zavorni tlak zadnjega kolesa na notranji strani krivine. S tem se ustvarja moment odmika od začrtane smeri, ki zasuče vozilo okrog navpične osi, kar deluje proti odstopanju od smeri. Ko pa se v vozilu pokaže težnja prekrmiljenja in voznik v tem položaju zavira, sistem močneje zavre kolo na zunanji strani krivine in s tem popravi smer vožnje vozila.torej, v okviru fizike, se vozilo ohranil varno na želeni poti. ESC bistveno olajša vožnjo vozniku ter je, za razliko od voznika, vedno popolnoma osredotočen na morebitne možnosti zdrsa vozila. Tako ABS in Traction Control, kot prednika in osnova ESC, je tudi ESC razvilo podjetje Bosch.

15 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 13 3 DELOVANJE AKTIVNIH SISTEMOV V ODVISNOSTI OD IZRABLJENOSTI MATERIALA Delovanje večine aktivnih sistemov v osnovi posreduje z zaviranjem, zato smo se osredotočili predvsem na zavore. Pomembno je, da se vozniki zavedajo kako pomembno je pravilno delovanje, kakovost in vzdrževanje zavor za čim bolj uspešno delovanje aktivnih sistemov. Na podlagi testiranj z metodo mojácar smo ugotovili, da delovanje zavor ni odvisno od tega ali je material uporabljen v komponentah zavornega sistema nov ali obrabljen. Pomembno je le to, da je obraba enakomerna, v življenjski dobi materiala ni prišlo do nepravilnosti in da so komponente očiščene. Na delovanje zavor lahko močno vpliva voda kot, v zimskem času, tudi sol, katera ostane na površini zavornega diska in zmanjša koeficient trenja med zavorno oblogo in diskom. Slika 3.1: IR slika zavornega diska [6] Pri zavorah pride največkrat do napak pri vzdrževanju predvsem pri nepravočasni zamenjavi zavornih oblog, katere je potrebno zamenjati, ko je debelina tornega materiala 3mm. Tako preprečimo, da bi na zavorni disk ali boben nalegale zavorne ploščice ali zavorne čeljusti kar privede do zmanjšanja zavornega učinka. Prav tako na zavornih

16 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 14 oblogah niso dovoljene nepravilnosti kot so odkrušeni robovi, neravna podlaga, razpoke daljše od 30mm ali 10mm na robu ter širše od 1.5mm, nepopolna adhezija med tornim materialom in zavorno ploščico ali čeljustjo, zavorni učinek pa se zmanjša tudi če je površina tornega materiala bila pregreta. Napake lahko nastanejo tudi na zavornem disku ali bobnu. Tudi tukaj je potrebna pravočasna menjava po specifikaciji, ki jo določi proizvajalec, pri disku je tudi označena najmanjša dovoljena debelina. Tudi pri disku in bobnu lahko zaradi nepravilnega delovanja pride do zmanjšanega zavornega učinka če je material pregret, z razpokami ali neravninami. Slika 3.2: Temparatura in koeficient trenja v odvisnosti od zaviranj- Mojácar test [6] Pregrevanje zavor lahko poleg prekomerne uporabe zavor pri vožnji po klancu navzdol, zaviranju z visokih hitrosti ipd. povzroči tudi napaka ali umazanija na zavornem valju, izrabljena zavorna tekočina ali izrabljenih zavornih cevi. Pri zmanjšanju zavornega učinka je lahko težava tudi v okvari ojačevalnika zavorne sile. Iz že prej omenjenega Mojácar testa smo, v našem primeru, dobili podatke življenjske dobe zavornih diskov in zavornih oblog za avto nižjega razreda. Iz dobljenih podatkov lahko ugotovimo, da je povprečna

17 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 15 življenjska doba zavornega diska približno km, povprečna življenjska doba zavornih oblog pa km. Pri tem moramo vedeti, da imajo pri povprečnem vozniku prej omenjene zavorne komponente daljšo življenjsko dobo. Tako moramo Mojácar testu dodati faktor 3, s tem dobimo realno življenjsko dobo zavornih diskov približno km, zavornih oblog pa km. Sam test se izvede v ciklu dolgem štirikrat po 520km (2080km) v katerem simuliramo veliko število zaviranj, saj test bazira na gorski cesti v bližini istoimenskega kraja. Poleg testa obrabe se istočasno opravlja tudi test zvoka in frekvence, da ne pride pri zaviranju do resonanc in posledično cviljenja pri zaviranju. Pri razvoju zavor je tudi na tem področju iz leta v leto večji poudarek, saj je to temelj udobne vožnje brez nadležnih in nepotrebnih zvokov.

18 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 16 4 PRISOTNOST, UPORABA TER ODVISNOST AKTIVNIH SISTEMOV ANKETA V sami anketi sem poizkušal ugotoviti, ali se ljudje dejansko zavedajo kaj so to aktivni sistemi in kaj omogočajo, njihove izkušnje z uporabo teh sistemov v praksi ter psihološki vpliv na vožnjo in če mnenje anketirancev o tem ali izrabljenost zavor in pnevmatik vpliva na delovanje aktivnih sistemov. Anketa z vsemi vprašanji je priložena v prilogi rezultati pa so na kratko povzeti v tem poglavju. V njej je sodelovalo 134 anketirank in anketirancev starih od 18 do 59 let, njihova povprečna starost pa je 27 let. Pri analizi prvih vprašanj sem opazil, da je večina anketirancev, še posebej pa moška populacija, pravilno obveščena kaj so to aktivni varnostni sistemi. Vendar pa niti na en pravilen odgovor niso vsi anketiranci odgovorili pravilno. Spodnji graf prikazuje razmerje med številom posameznih odgovorov, kar nam pove, da je približno slaba tretjina anketirancev odgovorilo z napačnim odgovorom, saj lahko predvidevamo, da so se za oba napačna odgovora odločili večinoma isti ljudje. Graf 4.1: Odgovori o tem kateri so aktivni varnostni sistemi

19 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 17 V nadaljevanju me je predvsem zanimalo, koliko izkušenj ima anketirana populacija z vožnjo vozil, ki imajo vgrajen elektronski nadzor stabilnosti, ki ga kot obvezno predlaga tudi evropska direktiva 661/2009. Izkazalo se je, da ima izkušnje z vgrajenim sistemom ESC v avtomobilih 46% celotne populacije, od tega med moško populacijo 65%, med žensko pa 27% anketirank. Kot že do sedaj, se je izkazalo tudi pri vprašanju o tem koliko časa že vozijo anketiranci vozilo z ESC, da imajo moški z njimi več izkušenj tj. povprečno več let uporabe. Čeprav ima velika večina manj kot 4 leta izkušenj z takšnimi vozili. Graf 4.2: Izkušnje anketirancev z ESC Sledijo samo vprašanja na katera so odgovarjali tisti, ki že imajo izkušnje z vožnjo vozila z vgrajenim ESCjem. Tako kot se je izkazalo v že nekaterih starejših anketah in velja tudi kot nekakšno splošno znano dejstvo, se je izkazalo tudi v moji anketi, da so vozniki večkrat udeleženi v kritične situacije kot voznice. V kritični situaciji se je tako znašlo 57% anketirancev v moški populaciji in 22% voznic izmed vseh anketiranih žensk, ki imajo izkušnje z ESC. V spodnji tabeli je razvidno, da se je večina kritičnih situacij pripetila na spolzkem cestišču, potrebno pa je omeniti, da se na suhem v kritični situaciji ni znašla niti ena voznica. Prav vse situacije pa so se končale brez zvite pločevine ali poškodb, k čemu je pripomogel tudi sistem ESC.

20 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 18 Graf 4.3: Izkušnje z delovanjem ESC Na splošno se je pri vprašanju o tem, kolikokrat so anketiranke in anketiranci rešili kritično situacijo s pomočjo sistema ESC izkazalo, da se je to zgodilo večkrat, še posebej pri voznikih. Voznicam se je to naredilo v največ treh situacijah, med tem ko je pri voznikih situacija malce drugačna. Tudi tukaj se vidi, da so vozniki večkrat udeleženi v kritični situaciji, katero je uspešno rešil sistem ESC. Graf 4.4: Izkušnje s kritičnimi situacijami z ESCjem Pri vprašanju, ali so kdaj izklopili sistem ESC, je pritrdilno odgovorilo dobra polovica vseh voznikov ter manj kot četrtina voznic. Slednje so to storile predvsem zaradi primerjave med vožnjo z in brez ESC, izziva in pa vožnje po zasneženem klancu. Vozniki so poleg prej naštetih razlogov našteli tudi vožnjo po dirkališču, hitrejšo vožnjo po manj obremenjenih cestah, vožnje po snegu ter drsenja z avtomobilom.

21 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 19 Prav tako je približno 60% voznikov in voznic odgovorilo, da vozijo samozavestneje z vozilom, ki ima vgrajen sistem ESC. Obenem pa je zanimiv odziv anketirank na vprašanje ali so kdaj namerno prekoračile mejo zdrsa da bi preizkusile delovanje ESC, saj niti ena izmed osemnajstih, ki so odgovorile na to vprašanje, ni naredila tega, medtem ko je med moško populacijo kar dobrih70% (31 od skupno 44 odgovorov) preizkusilo delovanje ESC. Na naslednje, 12. vprašanje so ponovno odgovarjali vsi anketiranci in ugotovil sem, da je bila udeležena slaba polovica vseh anketirancev v kritični situaciji z vozilom brez sistema ESC. Od tega jih je 70% bilo med moško populacijo, med žensko pa slabih 30%. V spodnji tabeli je razvidno, da so se, gledano odstotkovno, kritične situacije zgodile ob podobnih pogojih. Graf 4.5: Izkušnje brez ESCja Pri vprašanju o rezultatih kritičnih situacij pa pride do velikega razhajanja od odgovorov pridobljenih prej v anketi, saj se tokrat vse kritične situacije niso končale tako srečno. Tako se je 18% kritičnih situacij končalo le z zvito pločevino in brez poškodb, dobrih 7% kritičnih situacij pa se je končalo poleg zvite pločevine tudi s poškodbami oseb v vozilu. To lahko vidimo tudi v spodnjem grafu. Se je pa v tem primeru izkazalo, da je pri voznikih prišlo do dveh nesreč s poškodbami, medtem ko je pri voznicah bila ena prometna nesreča s poškodbami več. Rešenih situacij je bilo 72% pri voznicah in 75% pri voznikih.

22 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 20 Graf 4.6: Kritične situacije brez ESCja S pomočjo ankete sem ugotovil tudi, da velika večina anketirane populacije meni, da so vozila z vgrajenimi aktivnimi varnostnimi sistemi varnejša. Od 134 anketiranih ljudi so nasprotnega mnenja samo 4 ženske in 1 moški. Na vprašanje o vplivu kvalitete in izrabljenosti pnevmatik na delovanje aktivnih varnostnih sistemov je 65 moških odgovorilo pritrdilno, eden je mnenja da na delovanje aktivnih varnostnih sistemov vpliva samo izrabljenost, dva pa menita da niti kvaliteta niti izrabljenost pnevmatik ne vpliva na delovanje aktivnih varnostnih sistemov. Pri ženskah je situacija rahlo drugačna: 60 jih je odgovorilo pritrdilno, 4 so mnenja da na delovanje aktivnih varnostnih sistemov vpliva samo izrabljenost, dve pa menita to nima vpliva na delovanje aktivnih varnostnih sistemov. Pri identičnem vprašanju, ki pa se tiče zavor pa je 61 žensk mnenja, da na delovanje aktivnih sistemov vpliva tako kvaliteta kot izrabljenost, 4 so mnenja da aktivni varnostni sistemi delujejo slabše samo če so zavore izrabljene, ena pa da niti izrabljenost, niti kvaliteta ne vplivata na delovanje aktivnih varnostnih sistemov. Pri moških pa je situacija sledeča: vpliv in izrabljenost zavor vplivata na delovanje sistemov po mnenju 63ih, 2 sta mnenja da vpliva samo ob izrabljenosti zavor in trije pravijo, da na delovanje aktivnih varnostnih sistemov ne vplivata niti izrabljenost, niti kvaliteta.

23 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 21 5 SKLEP V tem delu smo ugotovili, da na delovanje aktivnih varnostnih sistemov obrabljenost materiala nima občutnega vpliva, se pa vpliv močno poveča ko so materiali na koncu življenjske dobe ali popolnoma izrabljeni. Najbolj pomembno je ugotovitev, da se ljudje v veliki večini zavedajo pomembnosti vzdrževanja vozila na področju zavor in pnevmatik, saj s tem omogočajo pravilno in varno delovanje samega vozila. To smo ugotovili na podlagi rezultatov ankete. V tretjem poglavju dela ugotovitev utemeljili in tako s pomočjo preizkusov dokazali, da se zavorni učinek ne spreminja z obrabljenostjo, se pa spreminja zaradi nevzdrževanja, napak in zunanjih vplivov. Pri vsem tem pa smo naleteli na novo prepreko, katero bi bilo potrebno podrobneje raziskati predvsem na področju psihologije voznika. Težava je namreč v tem, da se vozniki vozil z ESC vozijo veliko pogumneje in hitreje ravno zaradi tega pripomočka, ki je namenjen varnosti (rezultati ankete), saj se počutijo varneje tudi pri višjih hitrostih kljub temu, da vedo da sami niso sposobni ves čas obdržati vozila pod popolnim nadzorom. S tem se delno izniči želeni učinek sistema ESC kot varnostnega pripomočka.

24 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 22 6 VIRI, LITERATURA 1.REGULATION (EC) No 661/ , Official Journal of the European Union. Dostopno na: < [ ]; 2.Bosch ESC 2012, Robert Bosch LCC. Dostopno na: < [ ]; 3.Electronic stability control 2012, Autostry. Dostopno na: < [ ]; 4.Gscheidle, Bohner, Leyer, Pichler,Saier, Schmidt, Sigmayer, Zwickel 2008, MOTORNO VOZILO Tretja, predelana in razširjena izdaja,tehniška založba Slovenije, Ljubljana; 5.Breuer, B, Bill, KH 2006, Brake tehnology book, SAE, Warrendale; 6.Pevec, M, 2012, B299 MCA CIHS Dyno Mojacar CCR simulation, Brake Dynamometer Test Report

25 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran 23 7 PRILOGE 7.1 SEZNAM SLIK Slika 2.1: Komponente sistema ESC Slika 2.2: Podkrmiljenje in prekrmiljenje Slika 2.3: Gradnja sistema ESC Slika 3.1: IR slika zavornega diska Slika 3.2: Temparatura in koeficient trenja v odvisnosti od zaviranj- Mojácar test SEZNAM GRAFOV Graf 4.1: Odgovori o tem kateri so aktivni varnostni sistemi Graf 4.2: Izkušnje anketirancev z ESC Graf 4.3: Izkušnje z delovanjem ESC Graf 4.4: Izkušnje s kritičnimi situacijami z ESCjem Graf 4.5: Izkušnje brez ESCja Graf 4.6: Kritične situacije brez ESCja SEZNAM PRILOG Priloga 1: Anketa

26 Vpliv izrabljenosti materiala na delovanje aktivnih varnostnih sistemov Stran NASLOV ŠTUDENTA Dolinšek Rok Nezbiše Pristava pri Mestinju Telefon: KRATEK ŽIVLJENJEPIS Rojen: Šolanje: Osnovna šola Hudinja, Celje Osnovna šola Podčetrtek Tehniška gimnazija Lava, Celje Fakulteta za gradbeništvo Maribor,UN, program prometno inženirstvo

27 Priloga 1: Anketa 1. Spol? Moški Ženski 2. Starost Ali veste, kateri sistemi v vozilih spadajo med aktivne varnostne sisteme? Prosim označite: Sistem proti blokiranju koles pri zaviranju (ABS) Zračne blazine (AIRBAG) Elektronski nadzor stabilnosti (ESP) Elektronski nadzor zdrsa pogonskih koles (ASR) Zategovalci varnostnih pasov 4. Vozite ali ste vozili vozilo z ESP? DA NE [če je odgovor na 2. vpr. NE, se anketa nadaljuje pri vprašanju 11 ali 12(glej opombo med vprašanjima)] 5. Koliko časa vozite ali ste vozili vozilo z vgrajenim ESP? Manj kot 1 leto 1-2 leti 2-4 leti Več kot 4 leta 6. Ali ste bili kdaj udeleženi v kritično situacijo z vozilom z ESP? Da Ne 7. V kakšnih pogojih se je zgodila kritična situacija?

28 Suho Spolzko Zasneženo Poledenelo 8. Kakšen je bil razplet kritične situacije z vozilom z ESP? Nesreča Rešena situacija 9. Kolikokrat ste se s pomočjo sistema ESP rešili kritično situacijo? Ali ste kdaj izklopili ESP? Da Ne 11. Ali vozite samozavestneje, če je vozilo opremljeno z ESP? Da Ne 12. Ali ste kdaj namerno prekoračili mejo zdrsa, da bi preizkusili delovanje ESP? Da Ne 13. Je po vašem mnenju vozilo z vgrajenimi aktivnimi varnostnimi sistemi (ABS, TCS, ESP) v povprečju varnejše kot brez njih? Da Ne 14. Ali ste bili kdaj udeleženi v kritično situacijo z vozilom brez ESP? Da Ne 15. V kakšnih pogojih se je zgodila kritična situacija? Suho Spolzko

29 Zasneženo Poledenelo 16. Kakšen je bil razplet kritične situacije z vozilom brez ESP? Nesreča Rešena situacija 17. Ali menite, da izrabljenost in kvaliteta pnevmatik vpliva na delovanje aktivnih varnostnih sistemov? Da Ne 18. Ali menite, da izrabljenost in kvaliteta zavor vpliva na delovanje aktivnih varnostnih sistemov? Da Ne