4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znan
|
|
- Vlasta Koželj
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti«20. in 21. april 2016, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 4th Conference with International Participation Conference VIVUS on Agriculture, Environmentalism, Horticulture and Floristics, Food Production and Processing and Nutrition»With Knowledge and Experience to New Entrepreneurial Opportunities«20th and 21st April 2016, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Vročinski valovi v Sloveniji dr. Tjaša Pogačar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Slovenija, tjasa.pogacar@bf.uni-lj.si Mateja Zalar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Slovenija, mateja.zalar@bf.uni-lj.si doc. dr. Zalika Črepinšek Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Slovenija, zalika.crepinsek@bf.uni-lj.si prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Slovenija, lucka.kajfez.bogataj@bf.uni-lj.si Izvleček Vročinski valovi so vedno bolj pereč problem za vsa področja delovanja: od kmetijstva, zdravja ljudi, turizma, do industrijskih dejavnosti. V času podnebnih sprememb sta njihova pogostost in intenziteta vedno večja, zato smo analizirali dolžino in intenziteto vročinskih valov v zadnjih desetletjih. Analizirali smo najvišje dnevne temperature zraka za meteorološke postaje Ljubljana, Bilje, Celje, Črnomelj, Rateče in Murska Sobota v obdobju Primerjali smo obdobji in Vročinski val smo definirali kot vsaj 5 zaporednih dni z najvišjo dnevno temperaturo zraka nad 29,5 C. Ugotovili smo, da se vplivi podnebnih sprememb že odražajo na številu vročinskih valov: v Ratečah so se pojavili šele v drugem obdobju, drugje se je število povečalo. Vročinski valovi se začenjajo zgodneje, za Ljubljano se je izkazalo, da so tudi intenzivnejši. Aplikacija vročinskega indeksa v kmetijstvu bi bila nujna, saj je lahko kljub primerni količini vode ob vročinskem valu pridelek manjši od pričakovanega. Prav tako pa je pomemben vpliv vročinskih valov na zdravje in produktivnost delavcev v kmetijstvu in ostalih panogah, s čimer se ukvarja petletni evropski projekt Heat-Shield v okviru programa Obzorje Ključne besede: vročinski val, najvišje dnevne temperature, vročinski indeks, Heat-Shield Heat waves in Slovenia Abstract Heat waves are becoming an important issue in all sectors: from agriculture, public health, tourism to industry. It is assumed that their frequency and intensity have already increased, so their length and intensity were analysed on a yearly base. Maximum daily temperatures for the period at meteorological stations Ljubljana, Bilje, Celje, Črnomelj, Rateče and Murska Sobota were used. Periods and were compared. Heat wave occurs when for 5 consecutive days maximum daily air temperature does not fall under 29.5 C. Impacts of climate change affect the number of heat waves: in Rateče they appear only in the second period, at other stations the number has increased. Heat waves start earlier and for Ljubljana it was shown that they are gaining intensity. Even at appropriate soil moisture heat wave can cause an important yield decrease, so there should be an application of heat index in agriculture. Furthermore, the impact of heat waves on the health and productivity of workers in agriculture and other sectors has to be assessed, which is planned to be done in the frame of Horizon 2020 five-year European project Heat-Shield. Key words: heat wave, daily maximum temperatures, heat index, Heat-Shield 58
2 1 Uvod Vreme in podnebje sta dejavnika, ki posredno in neposredno vplivata na aktivnosti ljudi, rastlin in živali. Najbolj se vplivov zavemo, ko nas prizadenejo ekstremni vremenski pojavi, ki lahko ogrožajo življenja, varnost in premoženje (Vreme in podnebje, 2016). Podnebje predstavlja okvir, znotraj katerega lahko pričakujemo različne vremenske dogodke. Ta okvir ni statičen, ampak se neprestano spreminja tako v času kot v prostoru. S tem pa se spreminja tudi verjetnost za pojavljanje izrednih vremenskih dogodkov ter njihova intenzivnost (Bertalanič in sod., 2010; Kajfež Bogataj in sod., 2004). Podobno kot v Evropi in v svetu meritve v Sloveniji jasno kažejo, da se naše podnebje spreminja (Bertalanič in sod., 2010). Dvig temperature vpliva na pogostost in variabilnost toplih in vročih dni (Podnebne razmere v Sloveniji, 2006). Tako se Slovenija skupaj z južno in srednjo Evropo vse pogosteje spopada z vročinskimi valovi, gozdnimi požari in sušami (Evropska komisija, 2015). Slika 1: Prikaz učinka spremembe a) povprečja, b) variance ter c) povprečja in variance skupaj na skrajne vrednosti temperature zraka, ki bi ustrezala normalni porazdelitvi. Kajfež Bogataj in sod. (2004) 59
3 Kajfež Bogataj in sod. (2004) so se ukvarjali s pripravo scenarijev podnebnih sprememb kot temeljev za oceno ogroženosti z vremensko pogojenimi naravnimi nesrečami. Poleg ostalih naravnih nesreč (neurja, poplave, novozapadli sneg, ekstremne padavine, požari) so se ukvarjali tudi z vročinskimi valovi. Dvig povprečja temperature pomeni več vročih dni (Slika 1a), povečanje variabilnosti pomeni povečanje števila vročih in mrzlih dni (Slika 1b), sprememba tako povprečja kot variabilnosti pa pomeni še več vročih dni (Slika 1c). Enotna definicija za vročinske valove ne obstaja, saj se definicije razlikujejo glede na različna podnebja, območja, letne čase in potrebe definicije (Šelb Šemerl in Tomšič, 2008). Pomanjkanje enotne definicije otežuje primerjavo in jo napravlja nekoliko manj natančno. Pri tem je potrebno upoštevati, da je vsak vročinski val poseben, saj na toplotno obremenitev in privajenost vročini vpliva tudi predhoden potek vremena (Hojs in sod., 2014). Temperaturni pragovi vročinskih valov se po svetu zelo razlikujejo zaradi različnih prilagoditev ljudi. V vročih in vlažnih področjih so zaradi fizičnih, socialnih in kulturnih prilagoditev pragovi postavljeni višje. V hladnejših področjih pa morda pragovi za vročinski val niso nikoli doseženi, vendar je lahko neobičajno toplo vreme že občuteno kot vročinski val. Zato se lahko zgodi, da se v različnih regijah pojavi podobno število zaznanih vročinskih valov. Težava nastane, če določamo vročinske valove samo na podlagi določenih temperaturnih pragov. Tako definiranje vročinskih valov je preprostejše, vendar jih omejuje samo na poletja, medtem ko imamo lahko vročinske valove tudi v drugih letnih časih (Robinson, 2001). Čeprav je vročinski val meteorološki dogodek, ga ne moremo oceniti brez povezave z vplivi na človeka. Zato moramo uporabiti kombinacijo meteoroloških spremenljivk, ki so povezane s človeško zaznavo vročine. Glede na spremenljivke, trajanje vala in podnebno variabilnost na nekem področju, se nato postavi ustrezne pragove (Robinson, 2001). Ameriška Nacionalna vremenska služba (NWS) je tako vročinski val definirala glede na indeks toplotne obremenitve, ki je kombinacija temperature zraka in zračne vlage in predstavlja splošno oceno fiziološkega stresa za človeka. Opozorila so izdana, ko so dnevne najvišje in nočne najnižje vrednosti indeksov presežene za vsaj dva zaporedna dneva (Robinson, 2001). Svetovna meteorološka organizacija vročinski val definira kot obdobje, ko najvišje dnevne temperature zraka 5 ali več zaporednih dni za vsaj 5 C presegajo povprečne najvišje dnevne temperature v obdobju (Metoffice, 2015). Vodnik po podnebnih spremembah pa kot podaljšano obdobje ekstremno visokih temperatur v neki regiji določa, da je vročinski val takrat, ko se temperature zraka dvignejo za 10 C nad običajne za nekaj dni (Cousineau, 2016). Zaradi pomanjkanja ustrezne enotne definicije vročinskih valov je težko narediti primerjavo med državami in tudi med preteklostjo in sedanjostjo v pogostosti in intenzivnosti pojavljanja (Robinson, 2001). Glede na priporočila za Slovenijo velja, da definiramo vročinski val kot obdobje najmanj 5 zaporednih dni, ko je bila najvišja dnevna temperatura zraka višja od 30 C (Šelb Šemerl in Tomšič, 2008). 2 Metode in materiali 2.1 Definicija vročinskih valov Pri naši analizi smo uporabili definicijo, da vročinski val predstavlja vsaj 5 zaporednih dni z najvišjo dnevno temperaturo zraka enako ali višjo od 29,5 C. Izbira najvišje dnevne temperature zraka se za 0,5 C razlikuje glede na predlagano s strani Šelb Šemerl in Tomšič (2008). Tak prag smo izbrali zaradi samega zaokroževanja in posledično lažje obdelave podatkov. Vročinske valove smo grafično predstavili tako, da smo obarvali polja pri dnevih, ki so bili v vročinskem valu, v barvni lestvici, ki se stopnjuje od svetlo rumene pri 30 C do temno rdeče pri temperaturi zraka 37 C. 60
4 2.2 Podatki Podatke o najvišjih dnevnih temperaturah zraka smo pridobili iz arhiva Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO, 2016) za meteorološke postaje Ljubljana, Bilje, Celje, Črnomelj, Rateče in Murska Sobota za obdobje (za Ljubljano do 2015). Obdobje smo za primerjavo razdelili na dva enako dolga časovna niza: in Primerjali smo število valov ter datum pojava najzgodnejšega in najpoznejšega vročinskega vala v posameznem obdobju. 3 Rezultati z diskusijo 3.1 Pojavljanje vročinskih valov Število valov se je v obdobju glede na obdobje povečalo v vseh krajih (Tabela 1). Največja sprememba je bila v Ljubljani, kjer se je število valov povečalo s 16 na 45. Opazna je tudi sprememba v Ratečah, kjer do leta 2003 vročinskih valov sploh ni bilo. Največ vročinskih valov je bilo v prvem obdobju v Biljah, kar 51. V ostalih krajih (razen v Ratečah) je njihovo število med 10 (Celje in Murska Sobota) in 20 (Črnomelj). V drugem obdobju se je število vročinskih valov povzpelo na 4 (Rateče) do 65 (Bilje). Datum začetka najzgodnejšega vročinskega vala (Tabela 1) je med drugo polovico maja (Bilje v obeh obdobjih) in začetkom julija (Celje v prvem obdobju in Rateče v drugem obdobju). Najpoznejši vročinski valovi se pojavijo večinoma v avgustu, le redko se začnejo v septembru (Bilje in Ljubljana prvo obdobje). Najbolj opazen časovni premik najzgodnejšega datuma začetka vročinskega vala je v Celju, in sicer iz začetka julija na začetek junija. Tabela 1: Število valov, najzgodnejše in najkasnejše pojavljanje po krajih glede na obdobje Število valov Datum začetka najzgodnejšega vročinskega vala Datum začetka najpoznejšega vročinskega vala Bilje Celje Črnomelj Ljubljana Murska Sobota Rateče / / Za Ljubljano je predstavljeno pojavljanje, trajanje in intenzitete posameznih vročinskih valov v juniju (Slika 2), juliju (Slika 3) in avgustu (Slika 4). Najsvetlejša barva pomeni najvišjo dnevno temperaturo zraka, ki je zaokrožena na 30 C. Bolj rdeči in temnejši odtenki pomenijo višje vrednosti temperature po barvni lestvici z ločljivostjo 1 C, do 37 C. Opazno je, da so se vročinski valovi začeli pogosteje pojavljati v juniju, zgostitev je opazna po letu Vročinski valovi v juliju se pojavljajo skozi celotno obdobje , vendar pa so v zadnjih desetih letih daljši, pogostejši in bolj intenzivni (rdeče, temnejše barve) ter s tem tudi bolj obremenilni za ljudi, rastline in živali (Šelb Šemerl in Tomšič, 2008; Adaptation to climate change impacts..., 2013). V avgustu se je spremenilo število in trajanje vročinskih valov. Do leta 1991 niso vročinski valovi nikoli (z izjemo leta 1973) segali v drugo polovico meseca avgusta. V zadnjih 25 letih je pojav vročinskih valov v drugi polovici meseca avgusta nekaj povsem običajnega. Poleg premika pojavljanja vročinskih valov se je povečala tudi njihova intenzivnost. 61
5 Slika 2: Pojavljanje in intenziteta vročinskih valov v juniju v Ljubljani v obdobju Svetlo rumena označuje najvišjo dnevno temperaturo zraka, zaokroženo na 30 C, bolj rdeče in temnejše barve pa po 1 C višje najvišje dnevne temperature zraka. 62
6 Slika 3: Pojavljanje in intenziteta vročinskih valov v juliju v Ljubljani v obdobju Svetlo rumena označuje najvišjo dnevno temperaturo zraka zaokroženo na 30 C, bolj rdeče in temnejše barve pa po 1 C višje najvišje dnevne temperature zraka. Slika 4: Pojavljanje in intenziteta vročinskih valov v avgustu v Ljubljani v obdobju Svetlo rumena označuje najvišjo dnevno temperaturo zraka zaokroženo na 30 C, bolj rdeče in temnejše barve pa po 1 C višje najvišje dnevne temperature zraka. 4 Sklepi Število, trajanje in intenzivnost vročinskih valov se na izbranih meteoroloških postajah (Bilje, Celje, Črnomelj, Ljubljana, Murska Sobota in Rateče) povečuje. Pri analizi vročinskih valov smo opazili, da so se v zadnjih letih začeli pojavljati že v juniju, kar prej ni bilo običajno. V vseh izbranih krajih se je število vročinskih valov v obdobju v primerjavi z obdobjem povečalo za vsaj 1,3 krat (Bilje), v Ratečah pa so se v letu 2003 sploh prvič pojavili vročinski valovi. Daljše obdobje visokih temperatur zraka močno obremenilno vpliva na ljudi, rastline in živali. Tako daljši manj intenziven vročinski val kot več krajših vročinskih valov z izjemno visokimi temperaturami lahko povzročijo sušni stres, pa čeprav na prvi pogled padavin ne primanjkuje. Potrebnih bi bilo več analiz in raziskav, da bi točneje ovrednotili ta vpliv in povezave. Za potrebe kmetijstva bi bilo nujno razviti primeren vročinski indeks, ki bi odražal vpliv vročinskega stresa na kmetijsko pridelavo, saj je lahko na primer kljub primerni količini vode ob vročinskem valu pridelek manjši od pričakovanega, zmanjša pa se tudi produktivnost domačih živali. Prikazano analizo bomo nadgradili v naslednjih petih letih v okviru projekta Heat-Shield, ki poteka znotraj okvirnega programa EU Obzorje Zahvala Raziskava je bila finančno podprta s strani okvirnega programa EU za razvoj in inovacije Obzorje 2020 s pogodbo št (This project has received funding from the European Union s Horizon 2020 research and innovation programme under grant agreement No ) 63
7 Literatura Adaptation to climate change impacts on human, animal and plant health (online). An EU strategy on adaptation to climate change. Evropska komisija. Bruselj (citirano: februar 2016). Dostopno na: ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje) Izpis iz arhiva meteoroloških podatkov. Bertalanič, R., Demšar, M., Dolinar, M., Dvoršek, D., Nadbath, M., Pavčič, B., Roethel-Kovač, M., Vertačnik G., Vičar Z. Spremenljivost podnebja v Sloveniji (online). Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana (citirano: februar 2016) Dostopno na: a.pdf Cousineau, L. Heat wave definition (online). Climate change guide. (citirano: februar 2016) Dostopno na: Evropska komisija. Posledice podnebnih sprememb (online). (citirano: februar 2016) Dostopno na: Hojs, A., Kukec, A., Perčič, S., Cegnar, T., Tomšič, S., Bitenc, K., Orožen, K. Število umrlih v obdobju vročinskih valov (online). Ministrsvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (citirano: februar 2016) Dostopno na: Kajfež Bogataj, L., Bergant, K., Črepinšek, Z., Cegnar, T., Sušnik, A. Scenariji podnebnih sprememb kot temelj za oceno ogroženosti z vremensko pogojenimi naravnimi nesrečami v prihodnosti (online) (citirano februar 2016) Dostopno na: Metoffice. Heatwave (online) (citirano: februar 2016) Dostopno na: Podnebne razmere v Sloveniji (obdobje ) (online). Agencija Republike Slovenije za okolje (citirano: februar 2016) Dostopno na: Robinson, P. J. On the definition of a heat wave (online). Journal of applied meteorology, 40: (citirano: februar 2016) Dostopno na: %3B2 Šelb Šemerl, J., Tomšič, S. Vpliv vročinskih valov na umrljivost vročinski val avgusta 2003 v Sloveniji (online). Inštitut za varovanje zdravja, Ljubljana (citirano: februar 2016) Dostopno na: Vreme in podnebje (online). Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje. (citirano: februar 2016) Dostopno na: 64
Opredelitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijstvo na osnovi klimatskih dejavnikov
4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti«20.
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - poletna-sola_klima.ppt
Analiza podatkov za potrebe proučevanja podnebja Predavanje na Poletni meteorološki šoli za ljubitelje spremljanja in opazovanja vremena Gregor Vertačnik Ljubljana, 12. junij 2010 1 Kazalo Metapodatki
Prikaži večPowerPoint Presentation
LIFE onkraj OBZORJA Ljubljana, 4. april 2019 Predstavitev projektov LIFE ReBirth in H2020 Cinderela Ana Mladenovič, Alenka Mauko Pranjić Zavod za gradbeništvo Slovenije LIFE14 CAP/SI/000012 Predstavitev
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večPrilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva
Prikaži večMicrosoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc
KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar
Prikaži večPowerPoint Presentation
Prva javna predstavitve Lokacija: ETRA d.o.o., Bukovžlak 101, Celje 26.9.2017 ob 12.00 uri Podjetniški razvojni konzorcij Kompetenčni center ROBOFLEX () Dr.Brane Semolič Strokovni koordinator Vpliv eksplozivnega
Prikaži več(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc)
Naše okolje, februar 215 METEOROLOŠKA POSTAJA KOČEVJE Meteorological station Kočevje Mateja Nadbath M eteorološka postaja Kočevje je v istoimenski občini Poleg omenjene, ki je podnebna ali klimatološka,
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večNaslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril
SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b,, tanja.cegnar@gov.si Povzetek Leto
Prikaži večMicrosoft Word - Met postajaLig.docx
Naše okolje, december 215 METEOROLOŠKA POSTAJA LIG Meteorological station Lig Mateja Nadbath VLigu je meteorološka postaja. Postaja je padavinska. Lig je razložen kraj na slemenu Kanalskega Kolovrata,
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005 Climate in Slovenia in 2005 Tanja Cegnar* UDK (497.4) 2005 Povzetek Povprečna temperatura v letu 2005, z
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA Climate in Slovenia in Tanja Cegnar* UDK 551.582(497.4) Povzetek Povprečna temperatura v letu, z izjemo Ljubljane, ni odstopala od dolgoletnega povprečja navzgor ali navzdol
Prikaži večPOZEBA V APRILU 2017 FROST IN APRIL 2017 Andreja Sušnik dr., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, andreja.s
POZEBA V APRILU 2017 FROST IN APRIL 2017 Andreja Sušnik dr., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, andreja.susnik@gov.si Gregor Gregorič dr., Ministrstvo za okolje
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži več(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži več14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze
14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK 62.112 Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze v dveh severovzhodnih predelih Slovenije leta 1992.
Prikaži večAli se podnebje v Celju spreminja?
MLADI ZA CELJE ALI SE PODNEBJE V CELJU SPREMINJA? Raziskovalna naloga Avtorji: Jan Cigoj, 9.b Jure Košir, 9.b Matej Hrlec, 9.b Mentor: Sandi Šarman, prof. Šola: Osnovna šola Hudinja Šolsko leto 2007/2008
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večSKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S
SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, 10.10.2016 Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT Slovenija, javna agencija Pregled predstavitve Koncept
Prikaži večENERGETSKA PRENOVA STAVB JAVNEGA SEKTORJA v OP-EKP
Priprava projektov energetskega pogodbeništva (EPO) Novi pristopi k izvajanju projektov energetske učinkovitosti in izzivi energetskega pogodbeništva Dol pri Ljubljani, 5. december 2018 This project has
Prikaži večMicrosoft Word - NASE OKOLJE.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 212... 3 Razvoj vremena v aprilu 212... 24 Meteorološka postaja Žusem... 3 ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA»CENTER ZA UPRAVLJANJE SUŠE V JUGOVZHODNI EVROPI«35
Prikaži večPRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 27... 3 Razvoj vremena v maju 27... 24 Podnebne razmere v pomladi 27... 31 Meteorološka postaja Rovte... 43 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA 53 Pretoki rek
Prikaži več4. konferenca z mednarodno udeleţbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter ţivilstva in prehrane»z znan
4. konferenca z mednarodno udeleţbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter ţivilstva in prehrane»z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priloţnosti«20.
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v decembru 25... 3 Razvoj vremena v decembru 25... 22 Klimatske značilnosti leta 25... 29 Meteorološka postaja Senovica... 45 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA
Prikaži večMicrosoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc
DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI Raziskava II. del Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, avgusta 2010 Vodja raziskave: dr. Dragan Petrovec Izvajalci in avtorji:
Prikaži večMicrosoft Word - vrocina-neurja_1-9jul15.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,14. 7. Vročina in neurja od 1. do 9. julija Splošna vremenska slika Ob koncu junija se je nad jugozahodno Evropo razprostiral obsežen višinski greben s toplim
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 27... 3 Razvoj vremena v juniju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 3 Meteorološka postaja Poljane nad Škofjo Loko... 35 NA KAJ MORAMO PAZITI
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 27... 3 Razvoj vremena v juliju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 31 Meteorološka postaja Lučine... 3 AGROMETEOROLOGIJA 38 HIDROLOGIJA 44 Pretoki
Prikaži večRazvoj energetsko samooskrbnega kraja Dole pri Litiji, Slovenija
Bruselj, 28. november 2018 This project has received funding from the European Union s Horizon 2020 research and innovation programme under Grant Agreement N 691661 Razvoj energetsko samooskrbnega kraja
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži več4 Zbirka prispevkov Znanstvenega posveta o vročinskih valovih Ljubljana, 31. marec 2017 V zadnjem desetletju je huda in dolgotrajna vročina v poletnih
4 Zbirka prispevkov Znanstvenega posveta o vročinskih valovih Ljubljana, 31. marec 2017 V zadnjem desetletju je huda in dolgotrajna vročina v poletnih mesecih tudi v Sloveniji postala pereč problem. Zelo
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večMicrosoft Word - NASE OKOLJE.doc
Marca obeležujemo svetovni dan voda in svetovni dan meteorologije Marca bomo na Agenciji RS za okolje obeležili dva pomembna mednarodna dogodka, ki sta tesno povezana z delovnim področjem agencije: svetovni
Prikaži večSrednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA
Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)
Prikaži večPonudba rokovnikov Univerze v Ljubljani
Izzivi pri namakanju jagod prof. dr. Marina PINTAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Ljubljana, Slovenija marina.pintar@bf.uni-lj.si 17. posvet o jagodi Ljubljana, 28. nov. 2018 ??? Cca 20 m2
Prikaži večMicrosoft Word - padavine_16-19sep10.doc
ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno
Prikaži večJavni in zasebni interes na področju storitev za starejše
Projekt CoolHeating Ljutomer, 30.5.2017 Rok Sunko rok@skupina-fabrika.com This project has received funding from the European Union s Horizon 2020 research and innovation programme under grant agreement
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večMERE SREDNJE VREDNOSTI
OPIS PODATKOV ENE SPREMENLJIVKE frekvenčne porazdelitve in mere srednje vrednosti as. dr. Nino RODE Uni-Lj. Fakulteta za socialno delo O ČEM BOMO GOVORILI NAMEN OPISNE STATISTIKE Kako opisati podatke OPIS
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Prezentacija1
Zaračunavanje davka na dodano vrednost pri nabavi in zagotavljanju dostopa do elektronskih informacijskih virov v Sloveniji in v Evropski uniji Miro Pušnik miro.pusnik@ctk.uni-lj.si maj 2013 Uvod 3 poglavitna
Prikaži več2. Model multiple regresije
2. Model multiple regresije doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 2.1 Populacijski regresijski model in regresijski model vzorčnih podatkov
Prikaži večMicrosoft Word - Obrazec - objava zagovora mag_delo MSc (3).doc
Z A G O V O R A M A G I ST R S K E G A Rok Turniški absolvent študijskega programa: Magistrski študijski program druge stopnje AGRONOMIJA bo v četrtek, 29. 9. 2016 ob 08:00 v prostoru 'A2 - oddelek za
Prikaži večMicrosoft Word - zagaretal_2011.doc
IZZIVI REGIONALNEGA KLIMATSKEGA MODELIRANJA N. Žagar, J. Rakovec, G. Skok in L. Honzak * Povzetek Članek predstavlja izzive povezane z regionalnim klimatskim modeliranjem s poudarkom na procesu povezovanja
Prikaži večMočan veter od 2. do 4. januarja
Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega
Prikaži večPowerPoint Presentation
1»Projekcije prometnega dela«uporaba projekcij prometnega dela v analizi scenarijev za Dolgoročno strategijo za nizke emisije Matjaž Česen, IJS-CEU Reaktorski center Podgorica, Ljubljana, 21.11.2018 2
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31. avgust 2018 Navodila Pazljivo preberite
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31 avgust 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Za pozitiven
Prikaži večLASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM
LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument
Prikaži večMicrosoft Word - Delovni list.doc
SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večPRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki
PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru
Prikaži večPODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo?
PODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo? Alpe so izpostavljene podnebnim spremembam V Alpah živi približno 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst. V Alpah
Prikaži večMicrosoft Word - report-2009-DMetS-ver1.doc
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIKA SLOVENIJA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE POROČILO O METEOROLOŠKI DEJAVNOSTI v RS ZA LETO 2009 Junij 2010 Pripravili: Urad za meteorologijo Generalni direktor:
Prikaži večPowerPoint-Präsentation
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt
Prikaži večPOVZETEK DOKTORSKE TEZE 71 Simulacija rasti in razvoja koruze v spremenjenih podnebnih razmerah Andrej Ceglar, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakul
POVZETEK DOKTORSKE TEZE 71 Simulacija rasti in razvoja koruze v spremenjenih podnebnih razmerah Andrej Ceglar, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Uvod Podnebje na Zemlji se zaradi človeških posegov
Prikaži večARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Challenges in agriculture prof. dr. Luka Juvančič (University of Ljubljana) LIFE International networking conference 9 th May 2018, Brdo pri Kranju Mednarodna LIFE konferenca za mreženje: LIFE kmetovanje
Prikaži večPROJEKT EUROGEOSS SPREMLJANJE SUŠ The EuroGEOSS Project Drought Monitoring Lučka Kajfež - Bogataj*, Barbara Medved - Cvikl**, Andrej Ceglar*** UDK 551
PROJEKT EUROGEOSS SPREMLJANJE SUŠ The EuroGEOSS Project Drought Monitoring Lučka Kajfež - Bogataj*, Barbara Medved - Cvikl**, Andrej Ceglar*** UDK 551.577.38:004 Povzetek Evropski predpisi izhajajo iz
Prikaži večNACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O
NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za
Prikaži večMicrosoft Word - neurja_22okt2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 24.. 14 Neurja v noči z 21. na 22. oktober 14 Splošna vremenska slika V dneh med 9. in 21. oktobrom 14 smo v Sloveniji beležili eno najtoplejših obdobij za sredino
Prikaži večWorkhealth II
SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European
Prikaži večKovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju p
Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju ponese deroča voda, se lahko zaščitite, dokler se voda ne umiri. JUNIJ 2015
Prikaži večUniverza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA
Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je
Prikaži večMicrosoft Word - P101-A doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut
Prikaži večNeurja 11. junija
Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja
Prikaži večObilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja
Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 219 1 Splošna vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom se je 31. januarja iznad južne Grenlandije proti Irski poglobila izrazita višinska dolina hladnega
Prikaži več4. konferenca z mednarodno udeleţbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter ţivilstva in prehrane»z znan
4. konferenca z mednarodno udeleţbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter ţivilstva in prehrane»z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priloţnosti«20.
Prikaži večReducing disparities Strengthening relations
mag. Irena AŽMAN Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Geodetska uprava Republike Slovenije Zakaj voda upošteva topografijo, administrativnih mej pa ne? (Why do the waters take into account the topography
Prikaži večPisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi
Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar franc.brcar@gmail.com http://www.uporabna-statistika.si/ Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Novo mesto: 1
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO INDEKSNA ZAVAROVANJA V KMETIJSTVU Ljubljana, april 2018 JASMINA LEVSTIK ŠOLN
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO INDEKSNA ZAVAROVANJA V KMETIJSTVU Ljubljana, april 2018 JASMINA LEVSTIK ŠOLN IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Jasmina Levstik Šoln, študentka Ekonomske
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Čad Vpliv podnebnih sprememb na ogrožanje državne varnosti v Afriki Diplomsko delo Ljubljana, 2
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Čad Vpliv podnebnih sprememb na ogrožanje državne varnosti v Afriki Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt)
Institut 'Jožef Stefan' Urban Šegedin Fotokatalizatorji s superiornimi lastnostmi Sinteza stabilnega tetragonalnega cirkonijevega oksida v obliki tankih plasti. Povečana učinkovitost razgradnje nevarnih
Prikaži večMODEL PRIMERNOSTI OBMOČIJ ZA POVEZOVANJE
MODEL PRIMERNOSTI OBMOČIJ ZA POVEZOVANJE doc. dr. Špela Pezdevšek Malovrh prof. dr. Lidija Zadnik Stirn prof. dr. Janez Krč VSEBINA Raziskovalni problem UVOD GOSPODARJENJE V ZASEBNIH GOZDOVIH Ni optimalno
Prikaži večPowerPoint Presentation
BUTIČNA SLOVENIJA K A K O B U T I Č N O S T R A Z U M E T R G & A L I S M O P R I P R A V L J E N I N A R E A L I Z A C I J O N A Š E O B L J U B E Z E L E N E B U T I Č N E S L O V E N I J E Miša Novak,
Prikaži večObzorje 2020 KI SI, Ljubljana 2. februar 2016 Hitra pot do inovacij Fast Track to Innovation Pilot (FTI Pilot) dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT Slovenij
Obzorje 2020 KI SI, Ljubljana 2. februar 2016 Hitra pot do inovacij Fast Track to Innovation Pilot (FTI Pilot) dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT Slovenija, javna agencija Pregled predstavitve Kaj je FTI Pilot?
Prikaži večPowerPoint Presentation
Matjaž Česen Fouad Al Mansour Koliko je Slovenija do sedaj izboljšala energetsko učinkovitost in kam jo to uvršča v EU? Seminar:»Ali je Slovenija uspešna pri izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti?«rcp-ijs,
Prikaži večPRIJAVNI OBRAZEC ZA DODELITEV POMOČI ZA ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU V OBČINI VODICE V LETU 2015 ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETI
PRIJAVNI OBRAZEC ZA DODELITEV POMOČI ZA ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU V OBČINI VODICE V LETU 2015 ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE
Prikaži večMatematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 23. april 2014 Soda in liha Fourierjeva vrsta Opomba Pri razvoju sode periodične funkcije f v Fourierjevo vrsto v razvoju nastopajo
Prikaži večSistemi za podporo odločanju
Potresna varnost v Sloveniji s poudarkom na preventivi in pripravljenosti na potres in obnovi po potresu in potrebi po razvoju primerljivega orodja za obvladovanje poplavnih tveganj dr. R. Žarnič, E.Vivoda
Prikaži večŠtevilka 12, letnik III, december 2016 PLAČNI KAŽIPOT PODATKI ZA OBRAČUN PREJEMKOV Vsebina Pregled prejemkov po kolektivnih pogodbah dejavnosti 2 Ured
Številka 12, letnik III, december 2016 PLAČNI KAŽIPOT PODATKI ZA OBRAČUN PREJEMKOV Vsebina Pregled prejemkov po kolektivnih pogodbah dejavnosti 2 Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov
Prikaži večUredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis
Predlog za javno obravnavo 22.1.2019 PREDLOG (EVA 2014-2430-0044) Na podlagi šestnajstega odstavka 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži večPRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP
PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEPREKINJENOST NAPAJANJA 1.1. Ciljna raven neprekinjenosti
Prikaži več