Mestna občina Celje Komisija Mladi za Celje BIOLOŠKA IN KEMIJSKA ANALIZA REKE HUDINJE RAZISKOVALNA NALOGA Avtorja: Andraž Šošterič, 9. a Jan Bajc, 9.

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Mestna občina Celje Komisija Mladi za Celje BIOLOŠKA IN KEMIJSKA ANALIZA REKE HUDINJE RAZISKOVALNA NALOGA Avtorja: Andraž Šošterič, 9. a Jan Bajc, 9."

Transkripcija

1 Mestna občina Celje Komisija Mladi za Celje BIOLOŠKA IN KEMIJSKA ANALIZA REKE HUDINJE RAZISKOVALNA NALOGA Avtorja: Andraž Šošterič, 9. a Jan Bajc, 9. a Mentorica: Marjeta Gradišnik Mirt, predm. učiteljica Celje, marec 2018

2 Osnovna šola Ljubečna BIOLOŠKA IN KEMIJSKA ANALIZA REKE HUDINJE RAZISKOVALNA NALOGA Avtorja: Andraž Šošterič, 9. a Jan Bajc, 9. a Mentorica: Marjeta Gradišnik Mirt, predm. učiteljica Jezikovni pregled: Petra Merc, prof. Mestna občina Celje, Mladi za Celje Celje, 2018

3 Vsebina POVZETEK UVOD NAMEN NALOGE HIPOTEZE METODE DELA REKA HUDINJA GEOGRAFSKI OPIS REKE HUDINJE BIOINDIKATORSKE VRSTE ŽIVALI V POTOKU KAJ JE BIOLOŠKA ANALIZA VODE KAJ JE KEMIJSKA ANALIZA VODE TERENSKO DELO MESTA ODVZEMA BIOLOŠKIH VZORCEV IN VODE ZA KEMIJSKO ANALIZO ZNAČILNOSTI OBMOČIJ ODVZEMA BIOLOŠKIH VZORCEV POTEK BIOLOŠKE ANALIZE POTEK KEMIJSKE ANALIZE REZULTATI REZULTATI BIOLOŠKE ANALIZE REZULTATI KEMIJSKE ANALIZE RAZPRAVA O REZULTATIH POTRDITEV HIPOTEZ ZAKLJUČEK LITERATURA

4 SEZNAM SLIK TABEL IN GRAFOV SLIKA 1: V RAKOVCU NA POHORJU JE HUDINJA ŠE POTOČEK SLIKA 2: TERENSKO DELO... 4 SLIKA 3: REKA HUDINJA V SPODNJEM TOKU... 5 SLIKA 4: LIČINKA VRBNICE... 7 SLIKA 5:LIČINKI ENODNEVNIC... 7 SLIKA 6: LIČINKI MLADOLETNIC... 8 SLIKA 7: POTOČNA POSTRANICA... 8 SLIKA 8: KEMIJSKA ANALIZA VODE IZ REKE HUDINJE SLIKA 9: PRVO MESTO BIOLOŠKE IN KEMIJSKE ANALIZE HUDINJE V RAKOVCU NA POHORJU SLIKA 10: DRUGO MESTO BIOLOŠKE IN KEMIJSKE ANALIZE HUDINJE V SOCKI PRED VITANJEM SLIKA 11: TRETJE MESTO BIOLOŠKE IN KEMIJSKE ANALIZE HUDINJE V CELJU NAD IZLIVOM VZHODNE LOŽNICE SLIKA 12: REGULIRANA IN POGLOBLJENA STRUGA HUDINJE V CELJU SLIKA 13: POTEK BIOLOŠKE ANALIZE SLIKA 14: POTEK KEMIJSKE ANALIZE SLIKA 15: OCENITEV MASNE KONCENTRACIJE FOSFATNIH IONOV IZ VZORCA VODE IZ HUDINJE V CELJU TABELA 1: OCENA BISTROSTI IN BARVE VODE TABELA 2: ZNAČILNOSTI OBMOČIJ ODVZEMA VZORCEV ZA BIOLOŠKO IN KEMIJSKO ANALIZO VODE IZ HUDINJE TABELA 3: REZULTATI BIOLOŠKE ANALIZE TABELA 4: REZULTATI KEMIJSKE ANALIZE GRAF 1: ODSTOTEK BIOINDIKATORSKIH NEVRETENČARJEV 1. KAKOVOSTNEGA RAZREDA GRAF 2: ODSTOTEK BIOINDIKATORSKIH NEVRETENČARJEV 2. KAKOVOSTNEGA RAZREDA GRAF 3: KOLIČINA NITRATOV V ODVZETIH VZORCIH VODE IZ HUDINJE GRAF 4: KOLIČINA FOSFATOV V ODVZETIH VZORCIH VODE IZ HUDINJE GRAF 5: VODNA TRDOTA V ODVZETIH VZORCIH VODE IZ HUDINJE ii

5 POVZETEK Odločila sva se, da bova v svoji prvi raziskovalni nalogi opravila biološko in kemijsko analizo vode iz reke Hudinje na treh lokacijah, ki sva si jih izbrala. V prvi hipotezi sva predvidevala, da bo v zgornjem toku reke Hudinje v vasi Rakovec na Pohorju voda precej bolj čista kot pa v spodnjem toku. Pričakovala sva, da bova v zgornjem toku našla bioindikatorje iz prvega kakovostnega razreda, to so ličinke vrbnic in enodnevnic. Za srednji tok v Socki sva predvidevala bioindikatorske vrste iz prvega in drugega kakovostnega razreda, v spodnjem toku v Celju pa prisotnost bioindikatorskih vrst drugega in tretjega kakovostnega razreda. Za vodo iz Hudinje v Rakovcu in Socki sva prisotnost bioindikatorskih vrst vodnih nevretenčarjev pravilno predvidevala, za vodo v Celju pa ne. V drugi hipotezi sva predvidevala, da bo v zgornjem toku reke Hudinje zanemarljiva vsebnost nitratov, fosfatov in amonijevih ionov, vzdolž vodotoka pa se bo njihova masna koncentracija povečevala. To velja za nitrate in fosfate, za amonijeve ione pa ne. Menila sva, da bo ph vode vzdolž celotnega vodotoka 7, kar lahko potrdiva. Domnevala sva, da se bo vodna trdota vode v reki Hudinji vzdolž vodotoka višala, saj pritoki izvirajo na področju s karbonatnimi kamninami. Tudi to hipotezo sva v celoti potrdila. 1

6 1 UVOD Že vrsto let sva kot gledalca sodelovala na prireditvah, kjer so mladi raziskovalci naše šole vrstnikom in staršem predstavili svoje raziskovalne naloge. Njihove predstavitve so se nama zdele zelo zanimive, zato sva se odločila, da se s tem izzivom spopadeva tudi sama. Temo za raziskovalno nalogo sva si izbrala med poletnimi počitnicami. Oba zelo veliko časa preživiva v naravi. V osrčju Pohorja imajo starši enega od naju hišico na deželi, ki je le nekaj korakov stran od potoka Hudinje. Ta v Celjski kotlini preraste v manjšo reko. Tako sva se preteklo poletje hladila v potoku in obračala kamne ter ugotovila, da se pod njimi skriva zanimiv živalski svet. Odločila sva se, da bova v svoji prvi raziskovalni nalogi opravila biološko in kemijsko analizo reke Hudinje na treh lokacijah, ki sva si jih izbrala. Metode dela sva spoznala na naravoslovnem dnevu, kjer smo s sošolci opravili biološko in kemijsko analizo vode v potoku Vzhodna Ložnica. Slika 1: V Rakovcu na Pohorju je Hudinja še potoček (osebni arhiv). 1.1 NAMEN NALOGE Namen najine raziskovalne naloge je bil, da na treh različnih odsekih reke Hudinje opraviva biološko in kemijsko analizo vode in na osnovi ugotovitev sklepava na kakovost vode. Tako sva na treh izbranih lokacijah nameravala poiskati vodne nevretenčarje, ki so občutljivi na onesnaženje vode in količino kisika v njej. Biološko analizo vode sva želela dopolniti še s kemijsko analizo. Pri tem sva uporabila kovček za analizo vode, ki ga imamo v šoli. Vprašala sva se, katere predstavnike vodnih nevretenčarjev lahko pričakujeva v zgornjem toku, kjer je Hudinja še potok s strmim padcem in izredno hitrim vodnim tokom, 2

7 ki ga prekinjajo tolmuni, brzice in manjši slapovi. Zanimalo naju je, kakšna je kvaliteta vode v reki Hudinji v bližini zajetja pitne vode v Vitanju. Zavedala sva se, da si bova jeseni zelo težko vzela dovolj časa, da bi na večjem številu mest izvajala biološko in kemijsko analizo vode v reki Hudinji. Zato sva sklepala, da bova vse spremembe, ki jih povzročamo ljudje z različnim dejavnostmi ob reki Hudinji, najlažje ugotovila, če je zadnja točka ugotavljanja čistosti vode v reki Hudinji v Celju, preden se Hudinja izlije v Voglajno. 1.2 HIPOTEZE V prvi hipotezi predvidevava, da bo v zgornjem toku Hudinje voda precej bolj čista kot v spodnjem toku. Čistost vode bova preverila z iskanjem bioindikatorskih vrst vodnih nevretenčarjev ter s kemijsko analizo vode. Pričakujeva, da bova v zgornjem toku našla bioindikatorske vrste nevretenčarjev iz prvega kakovostnega razreda, to so ličinke vrbnic in enodnevnice. V delu reke pod Vitanjem pričakujeva bioindikatorske vrste iz prvega in drugega kakovostnega razreda. To so prej naštete vrste, poleg njih pa še potočne postranice in ličinke mladoletnic. V spodnjem toku predvidevava prisotnost vodnih nevretenčarjev iz drugega in tretjega kakovostnega razreda. V drugi hipotezi predvidevava, da bo v zgornjem toku Hudinje zanemarljiva količina nitratov, fosfatov in amonijevih ionov. Vzdolž reke se bo njihova masna koncentracija v odvzeti vodi iz Hudinje povečevala. V spodnjem toku bo vsebnost nitratnih, fosfatnih in amonijevih ionov v vodi največja, saj se bodo na kakovosti vode poznali vplivi urbanizacije. Od Vitanja navzdol se naseljenost ob reki Hudinji povečuje. Ob njej so obdelane kmetijske površine, iz katerih se gotovo v reko spirajo gnojila in druge snovi. V tretji hipotezi predvidevava, da bo voda vzdolž vodotoka Hudinje imela ph 7. V četrti hipotezi predvidevava, da bo trdota vode iz zgornjega toka Hudinje majhna, saj na Pohorju prevladujejo magmatske in metamorfne kamnine. Vzdolž vodotoka se bo vodna trdota povečevala, saj se južno od Pohorja nahajajo predeli, kjer sta matični kamnini apnenec in dolomit. Predvidevava, da je povečana vodna trdota posledica pritokov v Hudinjo, ki izvirajo na področjih, kjer prevladujejo karbonatne kamnine. 1.3 METODE DELA Terensko delo je potekalo dvakrat, in sicer prvič v mesecu septembru in drugič v mesecu oktobru. Prvo mesto opazovanja je bilo v vasi Rakovec v bližini izvira reke Hudinje. Na tem mestu je vodotok še podoben potoku. Drugo mesto opazovanja je bilo za krajem Vitanje, ki je prvo večje naselje, čez katerega teče reka Hudinja. Tretje mesto opazovanja je bilo tik pred izlivom Vzhodne Ložnice v reko Hudinjo. Terensko delo je potekalo na naslednji način: 3

8 opis lastnosti vode v vodotoku, ki je zajemal merjenje temperature vode v primerjavi z zrakom, oceno vonja in bistrosti vode, merjenje povprečne globine in širine struge ter merjenje hitrosti vodnega toka; ulov vodnih nevretenčarjev, ki so bioindikatorji; prepoznavanje vodnih nevretenčarjev in ocena njihove številčnosti; kemijska analiza vode iz vodotoka, ki je zajemala določanje masne koncentracije nitratov, fosfatov in amonijevih ionov, merjenje ph vrednosti in oceno vodne trdote. V prvih treh alinejah so naštete dejavnosti, ki smo jih opravili na terenu, v četrti alineji pa dejavnost, ki smo jo opravili v šolski učilnici za kemijo, deloma pa tudi na terenu. Slika 2: Terensko delo (osebni arhiv) 4

9 2 REKA HUDINJA Hudinja je reka v osrednji Sloveniji in je desni pritok Voglajne. Izvira na zahodnem gozdnatem pobočju hriba Kraguljišče na osrednjem Pohorju. Je izrazito hudourniška reka in ima alpski dežno-snežni režim z dvema viškoma. Prvi novembrski višek nastopi zaradi obilnejših padavin in manjšega izhlapevanja. Spomladanski višek je v mesecu aprilu. Ob močnih padavinah, bodisi ob dolgotrajnejšem jesenskem deževju ali ob močnih poletnih neurjih, njen pretok zelo hitro naraste in se mestoma razlije po poplavnih ravnicah. V zgornjem toku je Hudinja zelo čista in v dobrem ekološkem stanju, tako da nad Vitanjem del vode črpajo v celjski vodovodni sistem. Kakovost vode v reki se je občutno izboljšala, v zadnjih letih tudi zaradi izgradnje čistilnih naprav za komunalne odpadne vode v Vitanju, Novi Cerkvi in Škofji vasi, na katero sta priključena tudi Vojnik in Ljubečna. Kot mnogi naši vodotoki je bila tudi Hudinja v preteklosti izjemno pomemben vir vodne energije. Zaradi hudourniškega značaja reke so morali ponekod mline in žage postavljati nekoliko vstran od glavne struge in vodo nanje dovajati po kratkih mlinščicah, ki so jih morali stalno čistiti in sami skrbeti zanje. Samo na Hudinji je bilo evidentiranih 37 mlinov, 38 žag in 17 drugih obratov. V celotnem porečju Hudinje je bilo kar 238 mlinov, 72 žag in 31 drugih obratov, ki so poleg neposredne gospodarske koristi pomembno prispevali tudi k vzdrževanju rečnih strug in umiritvi rečnega toka ( ). Slika 3: Reka Hudinja v spodnjem toku (osebni arhiv) Na Hudinji obstaja izrazita razlika v ohranjenosti reke in rečne struge med zgornjim in spodnjim tokom. Medtem ko je zgornji tok skoraj v celoti ohranjen v naravnem stanju, sta srednji in spodnji tok, kjer so bili v strugi opravljeni obsežnejši posegi, zelo spremenjena. Namen spreminjanja struge je bil varovanje naselij ob Hudinji pred poplavami. Zgornji tok Hudinje s pritoki do Vitanja je opredeljen kot naravna vrednota lokalnega pomena, soteska Socka pa je naravna vrednota državnega pomena. Kot naravna vrednota lokalnega pomena je zabeležen tudi Hudinjski slap na Hudinji v soteski Socka 5

10 ( lo%20reke% pdf, ). V čistih vodah zgornjega toka Hudinje in pritokov nad Vitanjem živi avtohtona potočna postrv (Salmo trutta), dolvodno od Vitanja tudi šarenka (Oncorhynchus mykiss). V počasneje tekoči vodi v srednjem in spodnjem toku živijo še podust (Chondrostoma nasus), klen (Sqalius cephalus), platnica (Rutilus virgo) in mrena (Barbus barbus) ( ). 2.1 GEOGRAFSKI OPIS REKE HUDINJE Zgornji tok Hudinje nad Vitanjem je v ozki grapi z gozdnatimi pobočji, vrezanimi v pohorske metamorfne kamnine. V njenem dnu ni veliko prostora za naselja, a vendar je v zgornjem delu zaselek Rakovec, kjer je bila nekoč pomembna glažuta. Nahaja se na nadmorski višini 1050 m. Nekoč so bile ob potoku tudi številne manjše žage. Ta del Hudinje ima precejšen strmec, saj se na razdalji dobrih štirih kilometrov reka spusti za več kot 650 m. Tu dobiva tudi nekaj manjših stranskih pritokov, največji med njimi je desni pritok Paška voda, ki izvira na območju naselja Paka in velja za drugi povirni krak Hudinje. Od sotočja naprej ima dolina smer proti jugovzhodu in ostaja razmeroma ozka do malo iznad Vitanja, kjer se ob njej prvič pojavi naplavljeno dolinsko dno. V Vitanju teče Hudinja prečno preko Vitanjskega podolja in tu sprejme prva večja pritoka Hočno in Jesenico. Tik pod njima pa se zaje v ozko sotesko, imenovano Socka, po kateri se prebija skozi ožino med Paškim Kozjakom na zahodu in Stenico na vzhodni strani, ki sta večinoma zgrajena iz triasnega apnenca in dolomita. Ta del doline je zelo ozek in slikovit. V njem je komaj dovolj prostora za reko in cesto. Le v kotu pod vitanjskim starim gradom se stiska vitanjska livarna Kovinar in nekoliko niže na kraju nekdanjih fužin obrat tovarne Unior iz Zreč. Malo pod njim je v strugi 3 m visok Hudinjski slap. Pri vasi Socka se pokrajinska podoba na mah spremeni. Hudinja izstopi iz soteske v širšo dolino z ravnim dnom, ki jo obdaja nizko Dobrnsko gričevje. Pod Novo Cerkvijo se ji v Dobrnskem podolju pridruži desni pritok Dobrnica. Smer toka se obrne proti jugovzhodu, vendar le za dober kilometer, saj se pri Višnji vasi ponovno obrne proti jugu. Še prej se ji pridruži levi pritok Tesnica. Le malo niže, onstran kratkega, nekoliko ožjega dela doline stoji ob Hudinji naselje Vojnik, kjer reka vstopi v nekoliko širšo ravnino, ki je že del ravninskega dna Celjske kotline. V tem delu teče reka po širši poplavni ravnici, le pri Škofji vasi se na kratkem odseku povsem približa vzhodnemu obrobju Ložniškega gričevja. Nato pa Hudinja nadaljuje svoj tok naravnost proti jugu do Celja. V tem delu mesta je tik ob reki celjsko industrijsko območje in tu se ji z leve pridruži še zadnji pritok Vzhodna Ložnica, ki se je pred regulacijami stekala neposredno v Voglajno. Nekoliko niže od mostu na današnji cesti Celje Šentjur je nekdaj tik ob desnem bregu Hudinje stala velika talilnica cinka Cinkarna Celje. Še malo naprej teče reka pod železniško progo Celje Maribor in se nekaj deset metrov dalje izlije v Voglajno, kjer na nadmorski višini 234 m zaključi svojo 31 km dolgo pot ( ). 6

11 2.2 BIOINDIKATORSKE VRSTE ŽIVALI V POTOKU Vrste živih bitij, po katerih lahko sodimo o določenih lastnostih okolja, so indikatorske vrste ali bioindikatorji. Razlikovanje med čistimi in onesnaženimi vrstami vode je mogoče na osnovi ugotavljanja prisotnosti bioindikatorskih rastlin in živali. Bioindikacija je torej uporaben pripomoček pri ugotavljanju onesnaženja okolja, saj nam odkriva populacijske dogodke v preteklosti. Bioindikatorji čiste vode so ličinke pribrežnic, enodnevnic in mladoletnic ter rakci postranice. Bioindikatorji onesnaženih voda so ličinke dvokrilcev hironomid, v blatnih tulcih živeči maloščetinci tubifeksi in rakci vodni oslički (Tarman, str. 26, 27). 2.3 KAJ JE BIOLOŠKA ANALIZA VODE Biološka analiza je metoda, s pomočjo katere določimo kakovost vode in njen kakovostni razred. Znake čistosti nam dajo različni bioindikatorski organizmi v vodi. Kakovost vode torej določimo na podlagi biotske raznovrstnosti v njej. Metoda temelji na različni občutljivosti vodnih nevretenčarjev na onesnaženje in na različni pestrosti njihovih združb. Ločimo pet stopenj onesnaženosti vode. Kadar v vzorcu vode iz potoka ali reke najdemo v nadaljevanju omenjene živali, lahko na tej biološki osnovi vodo razdelimo v: 1.kakovostni razred neonesnažena voda, v kateri so ličinke enodnevnic in ličinke vrbnic, Slika 4: Ličinka vrbnice (osebni arhiv) Slika 5: Ličinki enodnevnic (osebni arhiv) 7

12 2.kakovostni razred malo onesnažena voda, v kateri so ličinke mladoletnic in potočne postranice, Slika 6: Ličinki mladoletnic (osebni arhiv) Slika 7: Potočna postranica (osebni arhiv) 3.kakovostni razred srednje onesnažena voda, v kateri so vodni oslički in ličinke trzače, 4.kakovostni razred močno onesnažena voda, v kateri so tubifeksi in ličinke kalnice, 5.kakovostni razred popolnoma onesnažena voda, kjer ni živali ( ). 2.4 KAJ JE KEMIJSKA ANALIZA VODE K oceni kvalitete vode v veliki meri prispeva tudi kemijska analiza vode. V kemijski analizi so glavni pokazatelji onesnaženosti vsebnosti izbranih snovi in vrednosti posameznih parametrov. To so npr. ph vrednost vode, vsebnost amonijevih ionov, vsebnost nitratnih ionov, vsebnost fosfatnih ionov in drugi. Na kvaliteto vode lahko sklepamo tudi iz ocene barve, bistrosti in vonja vode. Ena od metod kemijske analize je kalorimetrična metoda, ki izkorišča lastnosti obarvanih raztopin, da je njihova barva intenzivnejša sorazmerno koncentraciji preiskovanih ionov. Pri kalorimetrični analizi lahko uporabljamo kalorimeter, pri katerem primerjamo barvo raztopin z neznano koncentracijo. 8

13 Poenostavljeno lahko primerjamo barvo polja na ustrezni barvni lestvici z barvo raztopine vzorca, ki ga pripravimo po ustreznih navodilih, priloženih kovčku za analizo vode. Kot slepi vzorec vzamemo destilirano vodo. Metode pri takšni analizi so zgolj primerne za oceno kvalitete in niso standardizirane ( mijska_analiza_vode_darja_hanselic_irena%20_unuk.pdf, ). V neonesnaženih vodah so sezonske spremembe nitratov posledica primarne proizvodnje in odmiranja organizmov, vendar vrednosti navadno ne presegajo 1 mg/l. Koncentracije nad to mejo so posledica spiranja gnojenih kmetijskih površin, zato so v predelih z večjim deležem kmetijskih površin v vodotoku tudi večje količine nitratov v vodi; vrednosti običajno ne presegajo 10 mg/l. Prisotnost višjih koncentracij nitratov v vodnem okolju nakazuje prisotnost komunalnih in industrijskih odpadnih voda. Vrednosti dosegajo do 25 mg/l, v primerih ekstremnega onesnaževanja pa tudi do 900 mg/l ( ). Vsebnost amoniaka in amonijevih ionov v vodi služi kot indikator onesnaženja vode. Amoniak je zelo dobro topen v vodi, pri reakciji z vodo nastane amonijev ion NH4+ ion, le-tega določamo pri preskušanju vode in ga imenujemo amonij. Koncentracija amonija v vodi vpliva na njen okus in vonj. Prag zaznavanja vonja v vodi za amonij je približno 1,5 mg/l, prag zaznavanja okusa pa je 35 mg/l. Koncentracije v podzemni in površinski vodi so običajno pod 0,2 mg/l, v anaerobnih pogojih v podzemni vodi so lahko več kot 3 mg/l. Amonijevi ioni v vodi so posledica komunalnega, kmetijskega in industrijskega onesnaženja. V pitni vodi ga lahko najdemo tudi po dezinfekciji vode s kloramini, lahko pa tudi migrira iz cementnih cevi. Za pitno vodo je mejna vrednost za NH4+ 0,50 mg/l, priporočena vrednost pa je 0,05 mg/l, voda za ribe 0,5 mg/l, voda v bazenih največ 0,1 mg/l ( ). V vodi so fosfati redko prisotni v višjih koncentracijah predvsem zaradi vsrkavanja rastlin. V neobremenjenih vodnih telesih koncentracije ne presegajo vrednosti 0,1 mg/l. Kmetijske površine prispevajo k povišanim koncentracijam v vodotokih. V vodotokih, ki tečejo skozi ekstenzivna kmetijska območja, se vrednosti povzpnejo na 0,25 mg/l, povišanje pa povzročijo komunalne in industrijske odpadne vode, ki vsebujejo čistila, pralne praške in detergente. Visoke koncentracije fosfatov v vodnih telesih nakazujejo prisotnost onesnaževalcev. Ob onesnaženju vodotoka s fosfati ti povzročajo množično razmnoževanje in rast zelenih alg ter modrozelenih bakterij ( ). ph vrednost je merilo za kislost in bazičnost in se giblje med 0 in 14. ph vrednost vode je pri 25 C okoli 7, kar pomeni, da je nevtralna, torej ni ne kisla ne bazična. Če v vodi raztopimo kislino, se ph vrednost zniža, če raztopimo bazo, se ph poviša. ph vrednost vode se z naraščanjem temperature nekoliko znižuje. Voda v stiku z zrakom je rahlo kisla, ker raztaplja CO2 iz zraka ( ). 9

14 Kalcijevi in magnezijevi ioni povzročajo trdoto vode. Voda, ki je trda, vsebuje veliko raztopljenega kalcijevega hidrogenkarbonata, ki se ob izhlapevanju vode nabira kot trden kalcijev karbonat oz. vodni kamen. Kisla deževnica raztaplja sedimentne kamnine (apnenec, dolomit). Pri tem nastajajo ioni (Ca 2+ (aq), HCO3 (aq)), ki povzročajo trdoto vode. Ogljikov dioksid, ki je v zraku, se raztaplja v vodi. Nastane šibka ogljikova kislina, ki je raztopljena v deževnici. Ogljikova kislina povzroči raztapljanje apnenca. Več je raztopljenega kalcijevega hidrogenkarbonata, bolj trda je voda ( ). Slika 8: Kemijska analiza vode iz reke Hudinje (osebni arhiv) 10

15 3 TERENSKO DELO V tem poglavju bova opisala, kako je potekalo terensko delo. Ker ima reka Hudinja kar 31 km dolg tok, sva najprej razmislila, na katerih mestih bi bilo smiselno odvzeti biološke vzorce. Odločila sva se, da bo prvo mesto biološke in kemijske analize vode iz reke Hudinje v vasi Rakovec, drugo malo pod naseljem Vitanje v Socki pri vodnem zajetju Jelov dol, tretje pa nad izlivom Vzhodne Ložnice v reko Hudinjo. Najprej sva na vsakem mestu, kjer sva izvajala biološko analizo vode, opisala lastnosti vode in strugo. Pri vsakem terenskem delu sva zabeležila datum in uro terenskega dela. Nato sva natančneje opisala mesto, kjer sva v vodi lovila vodne nevretenčarje in odvzela vzorec vode za kemijsko analizo. Sledili so merjenje temperature vode in zraka ter ocena barve in bistrosti vode. Za ta postopek sva potrebovala 2 termometra, dve 250 ml čaši, bel papir, destilirano vodo, flumaster, dve plastenki z zamaškom, pladenj in uro. Merjenje temperature vode in zraka je potekalo tako, da sva en termometer obesila na vejo na senčno stran grma ali drevesa, drug termometer pa sva držala 10 cm pod vodo. Po dveh minutah sva odčitala temperaturo, ne da bi iz vode izvlekla termometer. Vrednosti temperature vode in zraka sva zapisala v tabelo. Sledila je ocena vonja vode. Prvo plastenko sva do 2/3 napolnila z vodo, ki sva jo zajela v reki. V drugi plastenki je bila za primerjavo enaka količina destilirane vode. Dobro zaprti plastenki sva močno stresala 3 minute. Po pretečenem času sva zamašek odprla in hitro povohala vonjave iz plastenke. Glede na ugotovitve sva lahko izbirala med naslednjimi možnostmi: a) vonja ne zaznaš, b) vonj zazna samo strokovnjak, c) vonj zaznaš, ko te nanj opozorijo, d) rahlo zaznaven vonj, e) močan vonj. Nadaljevala sva z oceno bistrosti in barve vode. Postopek sva izvedla tako, da sva v prvo čašo nalila 200 ml destilirane vode, v drugo pa vodo iz reke Hudinje. Na to sva na ravno mesto postavila pladenj z belim listom in nanj postavila obe čaši z vodo. Primerjala sva barvo in bistrost vode iz reke z destilirano vodo. Glede na opažanja sva lahko izbirala med možnostmi, ki so navedene v tabeli 1. Tabela 1: Ocena bistrosti in barve vode BISTROST VODE BARVA VODE a) bistra voda a) brez barve b) komaj opazna motnost b) rumenkasta c) motnost c) rjavkasta d) vidni trdni delci d) zelenkasta 11

16 Sledil je opis struge reke, kjer sva izvajala terensko delo. Najprej sva glede na bližnje objekte natančno opisala lego mesta vzorčenja bioindikatorskih vodnih nevretenčarjev. Izbrala sva lahko dostopen teren do reke. Opazovala in zapisala sva: - ali je struga reke naravna ali regulirana, - ali so bregovi reke poraščeni ali neporaščeni, - ali je dno potoka kamnito, prodnato, peščeno ali blatno, - ali je dno poraslo z vodnim rastlinjem. Sledilo je ugotavljanje hitrosti vodnega toka. Metoda je temeljila na tem, da sva merila čas, ki ga potrebuje košček stiropora, če ga vrževa v vodni tok, na razdalji 5 m. Pri tem sva potrebovala štoparico, daljši meter in koščke stiropora. Najprej sva izbrala raven tok potoka na razdalji 5 metrov. Razdaljo sva natančno izmerila in označila začetek in konec. Na sredino toka sva položila manjši košček stiropora. Eden od naju je s štoparico meril čas, ki ga košček stiropora potrebuje za potovanje na označeni razdalji. Za pomoč sva imela še nekoga, ki nam je pomagal iz vode uloviti stiropor. Za pridobitev čim bolj natančnih meritev sva opravila tri ali več meritev. Meritve sva zabeležila in na koncu izračunala povprečno hitrost potovanja stiropora na omenjeni razdalji vodnega toka in podatek pretvorila v m/s. Nato je sledilo merjenje globine in širine struge ter ugotavljanje povprečne globine vode na mestu, kjer sva preučevala vodne nevretenčarje. Za delo sva potrebovala daljši meter in palico. Merjenje povprečne globine vode v strugi je potekalo tako, da sva izmerila 5 metrov dolžine struge vodotoka, kjer sva opravljala biološko analizo. Razdaljo sva razdelila na pet delov in jih označila. Na označenih mestih sva vsaj meter od brega z umerjeno palico izmerila globino vode v strugi. Meritve sva vpisala v tabelo in izračunala povprečno globino vode v strugi na mestu, kjer sva lovila vodne nevretenčarje. 3.1 MESTA ODVZEMA BIOLOŠKIH VZORCEV IN VODE ZA KEMIJSKO ANALIZO Prva biološka analiza je potekala v vasi Rakovec na Pohorju, kjer je Hudinja malo večji potoček s strmim padcem. Iskanje vodnih živali je potekalo na območju, kjer je vodni tok še vedno hiter, padec vode pa nekoliko manjši. V okolici je le malo hiš, zato je verjetnost onesnaževanja vode zelo majhna. Ta del Hudinje teče večinoma med gozdovi. Drugo biološko analizo sva izvedla pod naseljem Vitanje v Socki v neposredni bližini vodnega zajetja Jelševa loka. Živali sva lovila pod pregrado na reki Hudinji, kjer je manjše prodišče, ki nama je omogočalo boljši dostop do vode. V ozki soteski se ob Hudinji nahaja le malo hiš, višje pa tudi dva manjša obrata kovinsko predelovalne industrije. Zadnje mesto biološke in kemijske analize je bilo že v predmestju Celja, malo nad izlivom Vzhodne Ložnice v Hudinjo. Na mestu, kjer smo tretjič iskali vodne nevretenčarje in 12

17 odvzeli vodo za kemijsko analizo, je Hudinja regulirana in zajezena. V okolici reke je več industrijskih obratov. V vasi Rakovec in pod Vitanjem v Soteski sva biološko in kemijsko analizo vode izvedla dvakrat, v Celju pa je bila zaradi poslabšanja vremenskih pogojev izvedena le enkrat. Slika 9: Prvo mesto biološke in kemijske analize Hudinje v Rakovcu na Pohorju (osebni arhiv) Slika 10: Drugo mesto biološke in kemijske analize Hudinje v Socki pred Vitanjem (osebni arhiv) Slika 11: Tretje mesto biološke in kemijske analize Hudinje v Celju nad izlivom Vzhodne Ložnice (osebni arhiv) 13

18 3.2 ZNAČILNOSTI OBMOČIJ ODVZEMA BIOLOŠKIH VZORCEV Voda iz Hudinje na območju Rakovca ni imela nobenega vonja. Vonj vode iz Hudinje v Socki in v spodnjem toku v Celju je bil le rahlo zaznaven. V Rakovcu in Socki je bila voda iz Hudinje povsem bistra, voda v Celju pa je imela komaj opazno motnost. V zgornjem toku v vasi Rakovec voda iz Hudinje ni imela barve, na drugem odvzemnem mestu v Socki je bila rahlo rumenkasta, v Celju pa rahlo rjavkasta. V Rakovcu je struga Hudinje naravna, bregovi so poraščeni, dno je kamnito in poraslo z algami. V Socki je struga Hudinje ob cesti na levem bregu regulirana, proti gozdu na desnem bregu pa je naravna. Bregovi so na obeh straneh poraščeni. Na levem bregu ob cesti se je razraščala invazivna vrsta japonskega dresnika. Dno reke je prodnato in brez rastlin. V spodnjem toku reke Hudinje v Celju je struga reke regulirana, bregovi niso poraščeni, dno je na mestu odvzema vzorcev prodnato. Prod obraščajo alge in mahovi. Slika 12: Regulirana in poglobljena struga Hudinje V Celju (osebni arhiv) Povprečna hitrost vodnega toka je v Rakovcu znašala 0,9 m/s, v Socki in v spodnjem toku v Celju pa 1 m/s. Globina struge, kjer sva odvzemala iz vode bioindikatorske vrste živali, je vseskozi naraščala. V Rakovcu je znašala 0,5 m, v Socki 3,11 m, v Celju pa že 5,3 m. Tudi širina struge se je povečevala. V Rakovcu je znašala 4,5 m, v Socki 17,2 m, v Celju pa že 35 m. Povprečna globina vode, kjer sva lovila vodne nevretenčarje, je bila v zgornjem toku v Rakovcu le 20 cm in v Socki 31 cm. V Celju je bila voda na mestu, kjer sva lovila bioindikatorske vrste organizmov, globoka 41 cm. Zaradi lažjega ulova vodnih nevretenčarjev sva za lovljenje živali izbrala takšna mesta, ki so dostopna, in kjer voda ni bila preveč globoka. 14

19 Tabela 2: Značilnosti območij odvzema vzorcev za biološko in kemijsko analizo vode iz Hudinje Značilnosti območij odvzema vzorcev Mesta odvzema vzorcev za biološko in kemijsko analize vode Rakovec na Pohorju Socka pri Vitanju Celje industrijska cona Temperatura vode ob 10.20: 7 C ob 12.00: 7 C Temperatura zraka ob 10.20: 5 C ob 12.00: 13 C ob 12.50: 10 C ob 14.00: 10 C ob 12.50: 11 C ob 14.00: 11 C ob 13.46: 13 C ob 14.01: 13 C ob 13.46: 15 C ob 14.01: 15 C Vonj vode vonja ne zaznaš vonj je rahlo zaznaven vonj je rahlo zaznaven Bistrost vode bistra voda bistra voda komaj opazna motnost Barva vode voda nima barve rumenkasta barva rjavkasta barva Struga naravna struga reguliran le levi breg, desni breg naraven regulirana struga Poraščenost bregov bregovi so poraščeni bregovi so poraščeni bregovi niso poraščeni Dno reke kamnito in prodnato prodnato prodnato Poraslost vodnega dna alge brez rastlin mah, alge Povprečna hitrost vodnega toka (m/s) 0,9 1,0 1,0 Globina struge (m) 0,5 3,11 5,3 Širina zgornjega dela struge (m) Širina spodnjega dela struge (m) Povprečna globina vode (m) 4,5 17,2 35 4,5 5,2 15 0,20 0,31 0,41 15

20 3.3 POTEK BIOLOŠKE ANALIZE Namen biološke analize je bil prepoznati in opazovati nekatere živali in po prisotnosti bioindikatorskih živalskih vrst sklepati na kakovost vode v potoku. Za delo sva potrebovala: lupe, pincete, žličke, bel pladenj, slikovni ključ za določevanje živali v celinskih vodah in ključ za oceno čistosti vode v potoku. Določevalni ključ, ki sva ga uporabljala, je imel naslov Sladkovodne živali, ki ga je izdala Tehniška založba Slovenije. Avtorja sta Gwen Allen in Joan Denslow. Najprej sva z metrom odmerila dolžino 7 metrov struge Hudinje. Na tem območju sva v mrežice 30 minut lovila vodne nevretenčarje in druge živali ter jih prenašala v kadičko z vodo. Vzorce vodnih živali sva nabirala tako, da sva nastavila mrežico v smeri vodnega toka. Pri tem sva pogosto privzdignila kakšen kamen ali podrgnila z mrežico po njem. Pazila sva, da je vodni tok zanesel živali v mrežico. Ujete živali sva poplaknila z vodo v banjico. Živali sva najprej opazovala s prostim očesom in nato še s pomočjo lupe. S pomočjo slikovnih ključev sva ugotavljala imena živalim, ki sva jih ujela v mrežico in kasneje opazovala v kadički. Nato sva preštela število predstavnikov iste vrste ter rezultat zabeležila v tabelo. Po opazovanju sva poskrbela, da sva živali vrnila v njihov življenjski prostor. Slika 13: Potek biološke analize (osebni arhiv) 16

21 3.4 POTEK KEMIJSKE ANALIZE Pri kemijski analizi vode iz reke Hudinje sva pri prvi analizi uporabljala kovček za analizo vode in prsti Windaus-Labortechnik GmbH & Co.KG. Pri drugi analizi sva uporabljala reagente iz drugega kovčka za analizo vode Machery Nagel. Pripomočki iz prvega kovčka so bili zaradi pogoste rabe na terenu tako poškodovani, da je bilo natančno delo onemogočeno. Z reagenti v kovčku sva določala količino nitratov, amonijevih ionov in fosfatnih ionov. ph vode sva določala z univerzalnimi indikatorskimi lističi. Tudi vodno trdoto sva ocenila s pomočjo indikatorskih lističev, saj je reagentom za vodno trdoto iz kovčka za kemijsko analizo rok potekel. Za vse vrste ionov, ki sva jih preiskovala, sva morala v posebej za to namenjeno posodico naliti do črte preiskovani vzorec vode. Nato sva po navodilih dodajala reagente, vsebino v posodi stresala in po odmerjenem času je raztopina lahko spremenila barvo. Barvo raztopine sva primerjala z barvno lestvico in tako sva ocenila masno koncentracijo posameznih ionov v vzorcu vode. Pri delu sva uporabljala zaščitna očala in rokavice. Slika 14: Potek kemijske analize (osebni arhiv) 17

22 4 REZULTATI V nadaljevanju bova predstavila rezultate biološke in kemijske analize vode v reki Hudinji na izbranih mestih v Rakovcu, Socki in Celju. V prvem poglavju bova analizirala rezultate biološke analize, v drugem pa rezultate kemijske analize. 4.1 REZULTATI BIOLOŠKE ANALIZE Po opravljeni biološki analizi sva rezultate zabeležila v tabelo 3. Tabela 3: Rezultati biološke analize Vodni nevretenčarji bioindikatorji Potok Hudinja v vasi Rakovec na Pohorju 1. biološka analiza 2. biološka analiza Reka Hudinja v Socki pri Vitanju 1. biološka analiza 2. biološka analiza Reka Hudinja - Celje 1. biološka analiza Ličinke vrbnic Povprečje: 18 15,5 0 Odstotek: Ličinke enodnevnic Povprečje: 10, Odstotek: Ličinke enodnevnic Povprečje: 0 19,5 0 Odstotek: Potočne postranice Povprečje: Odstotek: Ličinke mladoletnic Povprečje: 4 1,5 0 Odstotek:

23 Odstotek V tabeli so najprej našteti vodni nevretenčarji, ki so značilni za prvi kakovostni razred, v nadaljevanju pa vodni nevretenčarji, značilni za drugi kakovostni razred. V Rakovcu in Socki sva biološko analizo opravljala dvakrat, v Celju pa le enkrat. Iz rezultatov obeh bioloških analiz sva najprej izračunala povprečje. To sva storila tako, da sva seštela število predstavnikov ene vrste iz obeh bioloških analiz ter rezultat delila z dva. Rezultate sva seštela in delila s številom vseh predstavnikov vrste na vseh območjih in tako iz podatkov pridobila odstotke. Rezultate v odstotkih sva predstavila v obliki histograma (graf 1). V grafu 1 sva predstavila odstotek bioindikatorskih nevretenčarjev 1.kakovostnega razreda. Diagram je pokazal, da je na področju Rakovca in Socke velik delež bioindikatorskih vrst, značilnih za prvi kakovostni razred. Ličinke vrbnic so prevladovale na območju Rakovca. V vodi iz tega območja je bilo 54 % vrbnic, v vodi iz Socke pa 46 %. Ličinke enodnevnic so prevladovale v vodi Hudinje iz Socke. Na tem območju jih je bilo 64 % od vseh, ki sva jih zajela v vodotoku reke Hudinje. Tu sva opazila tudi dve različni vrsti ličink enodnevnic. Na območju Celja vrbnic v vodi nisva našla. Tukaj sva našla 12 % ličink enodnevnic. Ličinke enodnevnice v spodnjem toku so se razlikovale od ličink enodnevnic v zgornjem toku, kar pomeni, da so pripadale vrsti, ki je v zgornjem toku Hudinje nisva opazila. Odstotek bioindikatorskih nevretenčarjev 1. kakovostnega razreda vode Rakovec Socka Celje Območja biološke analize 12 % ličink vrbnic % ličink enodnevnic Graf 1: Odstotek bioindikatorskih nevretenčarjev 1. kakovostnega razreda. V grafu številka 2 sva prikazala odstotek bioindikatorskih nevretenčarjev 2. kakovostnega razreda. Na območju Rakovca je bil zelo velik odstotek bioindikatorskih vrst 2. kakovostnega razreda. Na tem območju sva našla 62 % vseh potočnih postranic in 73 % vseh opaženih ličink mladoletnic. Mladoletnice so imele tulec zgrajen iz drobnih kamenčkov. Bile so različnih velikosti. V vodi iz Hudinje v Socki je bilo teh vrst nekoliko manj kot v Rakovcu, vendar so bile vseeno zastopane v velikem številu. Na tem območju 19

24 Odstotek sva opazila v zajetih vzorcih 38 % potočnih postranic in 27 % ličink mladoletnic. V Celju pri biološki analizi vode iz Hudinje predstavnikov drugega kakovostnega razreda nisva našla. Odstotek bioindikatorskih nevretenčarjev 2. kakovostnega razreda vode Rakovec Socka Celje Območja biološke analize 0 0 % potočnih postranic % ličink mladoletnic Graf 2: Odstotek bioindikatorskih nevretenčarjev 2. kakovostnega razreda. V zgornjem toku Hudinje v Rakovcu sva v vodi iz Hudinje opazila še nekaj predstavnikov, ki ne spadajo pod bioindikatorske vrste vodnih nevretenčarjev, prispevajo pa k vrstni raznolikosti živali v potoku. To so bili vodni polži in štiri različne vrste ličink žuželk. Tudi v vodi iz Hudinje v Socki sva opazila ličinke različnih vrst žuželk. Dihotomni ključ, ki sva ga uporabila za prepoznavanje vodnih živali, nama ni omogočal bolj natančnega prepoznavanja ličink žuželk. Ker so na sprednjem delu telesa imele tri pare členastih nog, sva sklepala, da gre za ličinke žuželk. V vodi iz Hudinje v Celju sva našla le še eno skupino vodnih nevretenčarjev, in sicer ličinke dvokrilcev. V primerjavi z zgornjim tokom je bilo število ujetih živali nepredstavljivo skromno. Ujela sva še dve vrsti majhnih ribic. S pomočjo strokovne literature (Paul Veenvliet, Jana Kus Veenvliet: Ribe slovenskih celinskih voda priročnik za določanje) sva ugotovila, da pripadata vrstama globoček in klen. 20

25 4.2 REZULTATI KEMIJSKE ANALIZE Pri kemijski analizi sva prav tako po končani analizi vpisala rezultate v tabelo. Tudi kemijsko analizo sva na vseh treh lokacijah izvedla dvakrat. Kemijska analiza vsebnosti nitratov je pokazala, da v zgornjem toku v vasi Rakovec skoraj ni nitratov. S kemijsko analizo sva ugotovila, da je v enem litru vode le 1 mg nitratov. Pri kemijski analizi vode iz Socke sva ugotovila, da se je vsebnost nitratov rahlo povečala. Znašala je 5 mg na liter. V spodnjem toku v Celju je bila vsebnost nitratov najvišja. Znašala je 10 mg na liter. Masna koncentracija fosfatov je za vodo iz Rakovca znašala 0,5 mg na liter, v Socki v vodi ni bilo prisotnih fosfatov, v spodnjem toku Hudinje v Celju pa je masna koncentracija fosfatov znašala 1,5 mg na liter. Vsi navedeni podatki so pridobljeni iz druge kemijske analize s svežimi kemikalijami. Podatki iz prve kemijske analize so razvidni iz tabele 4. Slika 15: Ocenitev masne koncentracije fosfatnih ionov iz vzorca vode iz Hudinje v Celju (osebni arhiv) Tabela 4: Rezultati kemijske analize MESTA VZORČENJA NITRATNI IONI (mg/l) FOSFATNI IONI (mg/l) AMONIJEVI IONI (mg/l) ph VODE VODNA TRDOTA ( O d) RAKOVEC RAKOVEC SOCKA SOCKA HUDINJA HUDINJA med 0 in 10 0 manj kot 0,05 7 med 0 in 5 1 0, med 0 in 10 0 manj kot 0,05 med 7 in 8 med 10 in med 10 in ,5 manj kot 0,05 med 7 in ,

26 Masna koncentracija fosfatov (mg/l) Masna koncentracija nitratov (mg/l) V vzorcih vode amonijevi ioni niso bili prisotni. Graf 3 prikazuje, kako se vzdolž vodotoka v odvzetih vzorcih vode viša masna koncentracija nitratnih ionov. Graf 4 prikazuje masne koncentracije fosfatnih ionov v vzorcih vode, ki so bili odvzeti iz reke Hudinje. V zgornjem toku v Rakovcu sva pri drugi kemijski analizi določila zelo majhen delež fosfatov v vodi. V vodi iz Socke ni bilo fosfatov. V vodi iz Celja je bila največja masna koncentracija fosfatov in je znašala 1,5 mg/l. Količina nitratov v odvzetih vzorcih vode iz Hudinje Rakovec Socka Celje Območje kemijske analize Graf 3: Količina nitratov v odvzetih vzorcih vode iz Hudinje Količina fosfatov v odvzetih vzorcih vode iz Hudinje 1,6 1,4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 1,5 0,5 0 Rakovec Socka Celje Območje kemijske analize Graf 4: Količina fosfatov v odvzetih vzorcih vode iz Hudinje Voda je imela nevtralen ph, vodna trdota pa je naraščala vzdolž reke. Voda iz Rakovca je imela vodno trdoto 5, v Socki že med 10 in 15, v spodnjem toku v Celju pa 20 O d. 22

27 Vodna trdota ( d) Vodna trdota odvzetih vzorcev vode iz Hudinje Rakovec Socka Celje Območje kemijske analize Graf 5: Vodna trdota v odvzetih vzorcih vode iz Hudinje 23

28 5 RAZPRAVA O REZULTATIH Biološka analiza vode v reki Hudinji je bila za naju velik izziv. Prvi problem je bil ta, da so bila mesta vzorčenja zelo oddaljena. Iz šole sva skupaj z mentorico do Rakovca na Pohorju, kjer je bila prva točka opazovanj in meritev, potrebovala slabo uro. Prav tako se vsepovsod ni dalo pristopati do struge Hudinje, zato je bilo potrebno najti primerna mesta za vzorčenje. Pri tem je bilo za naju tudi pomembno, da voda ni bila pregloboka. Obuta v gumijaste škornje sva namreč z mrežicami brodila po vodi in lovila vodne nevretenčarje. Pri tem ni šlo brez nesreče, saj nas je tudi zalilo v škornje. Pogosto sva pri delu imela še kakšnega pomočnika, da sva hitreje in učinkoviteje opravila meritve na terenu. V mesecu septembru in na začetku oktobra sva imela veliko srečo z vremenom. Prvo terensko delo je potekalo v soboto, drugo in tretje pa v petek popoldan. Na vseh treh lokacijah sva želela biološko in kemijsko analizo opraviti vsaj dvakrat. Za lokaciji Rakovec in Socka nama je to uspelo, za lokacijo v Celju pa ne. Ko je bila na vrsti, se je začelo deževno obdobje. Potem sva čakala na vsaj 5 dni brez dežja. Če je do tega že prišlo, sva imela neodložljive obveznosti, da nisva mogla na teren. Tako je ostalo le pri eni analizi. Sicer pa naju na to mesto ni preveč vleklo tudi zato, ker pri prvem vzorčenju živali nisva v vodi skoraj nič našla. Imela sva idejo, da bi naredila še eno vzorčenje v Arclinu. To nama v času, ki je bil namenjen terenskemu delu, ni uspelo. Zato sva ta načrt iz čiste radovednosti pustila za toplejši spomladanski čas. Opazila sva, da je voda na vseh odvzemnih mestih bistra, bolj ali manj brez barve in vonja. Po videzu izgleda čista celo v spodnjem toku reke Hudinje. Hitrost vodnega toka je bila okoli en meter na sekundo. Pričakovala sva, da bo v zgornjem toku hitrost višja, v spodnjem pa nižja. Meritve tega niso pokazale, saj sva izbirala mesta vzorčenja tako, da je bil tok primerno hiter za odvzem vzorcev. To so bili bolj ravninski deli struge reke Hudinje. V spodnjem toku je od Vojnika navzdol proti Celju reka Hudinja na novo regulirana in poglobljena. Regulacija je povzročila, da sedaj ob reki ni nobenega rastja in da se je še povečal vodni tok. To dejstvo je najbrž razlog, da v spodnjem toku ni predstavnikov bioindikatorskih vrst organizmov in tudi drugih organizmov je malo. S tem je biotska raznovrstnost v spodnjem delu reke zelo ogrožena. Domnevava, da so prizadete prehranjevalne verige in prehranjevani spleti. Kot posledico takšnega rušenja naravnega ravnovesja na tem območju pričakujeva izginjanje še preostalih rastlinskih in živalskih vrst. V grafu 3 sva prikazala, kako se vzdolž vodotoka Hudinje povečuje masna koncentracija nitratov v odvzetih vzorcih vode. V neonesnaženih vodah so sezonske spremembe nitratov posledica primarne proizvodnje in odmiranja organizmov, vendar vrednosti navadno ne presegajo 1 mg/l. Tako je bilo v primeru vode iz odvzemnega mesta Rakovec na Pohorju. Koncentracije nad to mejo so posledica spiranja gnojenih kmetijskih površin, zato so v predelih z večjim deležem kmetijskih površin v vodotoku tudi večje količine nitratov v vodi. Vrednosti običajno ne presegajo 10 mg/l. Tako lahko sklepava, da so povečane količine nitratov v vodi iz Hudinje v Celju posledica kmetijske dejavnosti ob reki. V vodi ni višjih koncentracij nitratov vzrok leži verjetno v tem, da so naselja ob Hudinji komunalno urejena, da so kanalizacijske odplake očiščene v čistilnih napravah in da ni večjih industrijskih obratov, ki bi povzročali onesnaženje Hudinje. Tudi amonijevi ioni v 24

29 vodi so posledica komunalnega, kmetijskega in industrijskega onesnaženja, vendar jih v nobenem odvzetem vzorcu vode iz reke Hudinje nisva ugotovila. V vodi so fosfati redko prisotni v višjih koncentracijah predvsem zaradi vsrkavanja rastlin. Pri drugi kemijski analizi vode iz Hudinje v Rakovcu sva ugotovila manjšo prisotnost fosfatnih ionov. Ker je nad mestom vzorčenja v Rakovcu le nekaj hiš, sklepava da je vir manjšega onesnaženja s fosfati izviral iz teh gospodinjstev. V strokovni literaturi sva prebrala, da so viri fosfatov tudi čistila, pralni praški in detergenti. V neobremenjenih vodnih telesih koncentracije ne presegajo vrednosti 0,1 mg/l in tudi v vodi iz Hudinje v Rakovcu je bilo tako. Kmetijske površine prispevajo k povišanim koncentracijam v vodotokih, zato se ne čudiva, da je voda iz Hudinje v Celju vsebovala 1,5 mg fosfatnih ionov na liter. V vodotokih, ki tečejo skozi ekstenzivna kmetijska območja, se vrednosti povzpnejo na 0,25 mg/l, povišanje pa povzročijo komunalne in industrijske odpadne vode, ki vsebujejo čistila, pralne praške in detergente. Tako je vzorec vode iz Hudinje v Celju imel zelo povečane vrednosti fosfatnih ionov. Delavec, ki je zaposlen na vodnem črpališču za Cinkarno Celje, ki je tik ob mestu odvzema vzorca vode iz Hudinje, nama je povedal, da sta se videz in kvaliteta vode v zadnjem času poslabšala. Pogosto opaža velike količine smeti, predvsem plastičnih vrečk, ki zapolnijo celotno zajezitev Hudinje ob črpališču. Rezultate kemijske analize podpirajo ugotovitve iz biološke analize vode iz reke Hudinje na treh izbranih lokacijah. V vodi iz Hudinje v Rakovcu sva našla bioindikatorske organizme iz prvega in drugega kakovostnega razreda. To pomeni, da je na tem delu reka Hudinja neonesnažena. Neonesnažena je tudi voda iz Hudinje v predelu Socke, ki je v neposredni bližini vodnega zajetja Jelševa loka. Voda iz reke Hudinje v Celju nima bioindikatorskih vrst, razen ene od vrst ličink enodnevnic, ki so se močno razlikovale od tistih, ki sva jih opazovala v zgornjem toku reke Hudinje. Brez bioindikatorskih vrst ne moreva opredeliti kakovosti vode v reki Hudinji v Celju. Glede na prisotnost ličink enodnevnic bi lahko bila voda malo onesnažena. Vendar vidiva v pomanjkanju vodnih organizmov problem drugje. Brežina reke Hudinje je regulirana. Ponekod je reka poglobljena z namenom preprečevanja poplav. Marsikje so bile porušene pregrade in jezovi, kar prispeva k povečanju hitrosti vodnega toka. Mesto, kjer sva opravljala biološko in kemijsko analizo vode v Celju, ima povečane nanose proda, ki ga prinaša vodni tok. Meniva, da povečan vodni tok odnaša tudi vodne nevretenčarje. Ker so vodni nevretenčarji pomembni členi prehranjevalnih verig, se bojiva, da bodo zaradi pomankanja hrane začele izginjati tudi druge živalske vrste, ki so živele in so se dolgo časa prilagajale na življenjske razmere v prejšnji strugi reke Hudinje. 5.1 POTRDITEV HIPOTEZ V prvi hipotezi sva predvidevala, da bo v zgornjem toku Hudinje voda precej bolj čista kot v spodnjem toku. To hipotezo lahko potrdiva. Pričakovala sva, da bova v zgornjem toku našla bioindikatorske vrste nevretenčarjev iz prvega kakovostnega razreda, to so ličinke vrbnic in enodnevnice. Ta del hipoteze lahko potrdiva, saj sva našla obe bioindikatorski 25

30 vrsti prvega kakovostnega razreda. V delu reke pod Vitanjem v Socki sva pričakovala bioindikatorske vrste iz prvega in drugega kakovostnega razreda. Tudi ta del hipoteze lahko potrdiva. Našla sva potočne postranice, ličinke mladoletnic, ličinke vrbnic in ličinke enodnevnic. V spodnjem toku sva pričakovala prisotnost vodnih nevretenčarjev iz drugega in tretjega kakovostnega razreda. Tega dela hipoteze ne moreva potrditi, saj predstavnikov tretjega kakovostnega razreda v vodi iz Hudinje v Celju ni bilo, zasledila sva le nekaj ličink enodnevnic. V drugi hipotezi sva predvidevala, da bo v zgornjem toku Hudinje zanemarljiva količina nitratov, fosfatov in amonijevih ionov, vzdolž reke pa se bo njihova koncentracija povečevala. To velja za masno koncentracijo nitratov in fosfatov, za masno koncentracijo amonijevih ionov pa ne. Slednjih v nobenem odvzetem vzorcu vode iz Hudinje nisva zasledila. Zato je druga hipoteza delno potrjena. V tretji hipotezi sva predpostavljala, da bo voda v reki Hudinji vzdolž celotnega vodotoka imela ph 7. To hipotezo potrjujeva. Voda v reki Hudinji ima nevtralen ph. V četrti hipotezi sva predvidevala, da bo trdota vode iz zgornjega toka Hudinje majhna, saj na Pohorju prevladujejo magmatske in metamorfne kamnine. Vzdolž vodotoka se bo vodna trdota povečevala, saj se južno od Pohorja nahajajo predeli, kjer je matična kamnina apnenec in dolomit. Z rezultati meritev vodne trdote lahko to hipotezo v celoti potrdiva. 26

31 6 ZAKLJUČEK V zaključku bi rada povedala, da sva v svoji prvi raziskovalni nalogi zelo uživala. Očaral naju je na prvi pogled očem nevidni svet vodnih živali, ki se skriva pod kamni ali med vodnimi rastlinami tekočih voda. V zgornjem toku je Hudinja le majhen potoček z več izviri in hitrim vodnim tokom. Sprva se nama je zdelo, da v tem potoku ni življenja. Ko pa sva obrnila nekaj kamenčkov, sva spoznala nov živalski svet. Spoznala sva veliko vodnih živali, ki jih v vodah dolinskih rek in potokov v Celju ne najdemo več. Na ličinke vrbnic ne naletimo pogosto, sploh pa ne na tako velike, kot sva jih ujela v vodi iz zgornjega toka reke Hudinje. Zanimive so bile mladoletnice, ki so se skrivale v tulcih, zlepljenih iz drobnih kamenčkov. Priča sva bila tudi prehranjevanju, ko sva opazovala vodne živali, ki sva jih ujela v kadičko. V srednjem in spodnjem toku sva ujela tudi nekaj majhnih ribic, med njimi so bili kleni in mladi globočki. Pri opisu širine rečne struge sva v spodnjem toku uporabila celo Pitagorov izrek. Izpilila sva tudi svoje spretnosti lovljenja bioindikatorskih vodnih nevretenčarjev in izvajanje kemijske analize. Na žalost sta naju letni čas in vreme prehitela in zato nisva uspela narediti druge biološke in kemijske analize na tretjem odvzemnem mestu v Celju. Pri biološki analizi vode iz Hudinje v Celju sva bila zelo razočarana, ker nisva našla skoraj nič bioindikatorskih vodnih nevretenčarjev, nasprotno pa sva bila v Rakovcu in Vitanju vesela, da sva jih našla zelo veliko. Razvijala sva pozitiven odnos do živih bitij, ki sva jih po opazovanju in štetju vrnila v njihovo naravno okolje. Skrbi naju, da regulacija rečne struge Hudinje močno vpliva na biološko raznolikost živali v reki. Zelo nama je bilo všeč, ko sva v Rakovcu opazovala skoraj čisto neokrnjeno naravo. V najini biološki in kemijski analizi vode iz reke Hudinje zagotovo manjka še nekaj lokacij, da bi dobila še boljšo sliko vplivov urbanega okolja na kakovost vode. Misliva, da bi morala odvzeti vzorce vode in bioindikatorskih vrst živali iz reke Hudinje še na drugih lokacijah, na primer v Novi Cerkvi in v Vojniku. Če bi naredila kemijsko in biološko analizo še na kakšnem drugem mestu, bi bila najina raziskovalna naloga veliko bolj natančna. K sreči to lahko narediva v naslednji raziskovalni nalogi, ki jo bova imela v naslednjem šolskem letu. Reka Hudinja je v preteklosti pogosto poplavljala, zato je od Vojnika do Celja regulirana. Lahko bi raziskovala vpliv regulacije reke na vodne organizme, na primer ribe. Pri tem bi se povezala z ribiško družino in povprašala ribiče, kaj menijo o regulaciji Hudinje. V okviru terenskega dela bi lahko opravila kemijske in biološke analize vode iz reke Hudinje v spodnjem toku, to je le od Vojnika do izliva v Voglajno, kjer je reka regulirana. Ni nama žal, da sva svoj prosti čas posvetila raziskovanju Hudinje. V raziskovalno nalogo sva vložila zelo veliko truda, znanja in časa. Rada bi se zahvalila svoji mentorici, ker naju je podpirala in usmerjala. 27

DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov

DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in

Prikaži več

Ravne,dne 23

Ravne,dne 23 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO RAVNE Ob Suhi 5 b 2390 Ravne na Koroškem Tel.št.: 02 8705 612, tajn. 02 8705 600, faks 02 8705 625 POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE IN VARNOSTI OSKRBE S PITNO VODO ZA JAVNE

Prikaži več

Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar

Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!

Prikaži več

Reško jezero pri Kočevski Reki

Reško jezero pri Kočevski Reki PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 105 Ime lokacije Reško jezero pri Kočevski Reki Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica JEZERO P1 opomba: umetno jezero na ponikalnici Reka (Reškem potoku).

Prikaži več

Jez male hidroelektrarne Klonte na reki Bači

Jez male hidroelektrarne Klonte na reki Bači PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 67 Ime lokacije Jez male hidroelektrarne Klonte na reki Bači Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica REKA P1 opomba: nezahteven, a zanimiv potop v zajezitvi

Prikaži več

Training

Training Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi

Prikaži več

Poročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4

Poročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4 Poročilo o izvedeni nalogi Evidenčna oznaka: 2163-00/18228-18/37195 Naročnik: JKP ŠENTJUR, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, D.O.O. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 18 Izvajalci: Oddelek za okolje in zdravje Celje Oddelek

Prikaži več

Izvir Krupe

Izvir Krupe PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 73 Ime lokacije Izvir Krupe Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica Zemljepisna lega REKA P1 opomba: naravni spomenik zahteva primerno obnašanje vseh obiskovalcev,

Prikaži več

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje

Prikaži več

(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)

(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx) Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile

Prikaži več

10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra

10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra 10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ravnotežja (K C ), ki nam podaja konstantno razmerje

Prikaži več

LETNO POROČILO O PITNI VODI

LETNO POROČILO O PITNI VODI LETNO POROČILO O PITNI VODI ZA LETO 2017 V Kamniku pod Krimom, 12.3.2018 1 / 8 Kazalo PODATKI VOODOOSKRBNEGA SISTEMA... 3 PORABA V VODOOSKRBNEM SISTEMU... 4 DOBAVA PITNE V SISTEM IZ DRUGEGA SISTEMA...

Prikaži več

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj

Prikaži več

Poročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4

Poročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4 Poročilo o izvedeni nalogi Hydrovod, d.o.o. - spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode Evidenčna oznaka: 2132-17/19433-18/18890 06.02.18415 Naročnik: HYDROVOD D.O.O., DRUŽBA ZA KOMUNALNO DEJAVNOST

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Poroèilo o pitni vodi - Ravne 2017 [Samo za branje] [Združljivostni naèin])

(Microsoft PowerPoint - Poroèilo o pitni vodi - Ravne 2017 [Samo za branje] [Združljivostni naèin]) NA OBMOČJU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM - 2017 Na območju občine Ravne na Koroškem se za 8834 uporabnikov pitna voda dobavlja iz 3 sistemov za oskrbo s pitno vodo: VS ŠUMC, VS Kotlje-Ravne in VS Strojna. Upravljavec

Prikaži več

PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri Parameter Mejna vrednost parametra (štev

PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri Parameter Mejna vrednost parametra (štev PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri (število/100 ml) Escherichia coli (E. coli) 0 Enterokoki 0 Zahteve za vodo, namenjeno za pakiranje:

Prikaži več

Poročilo o izvedeni nalogi

Poročilo o izvedeni nalogi Poročilo o izvedeni nalogi Evidenčna oznaka: 2163-00/18228-17/40464 06.06.13140 Naročnik: JKP ŠENTJUR, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, D.O.O. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 18 Izvajalci: Oddelek za okolje in zdravje

Prikaži več

AMIN I

AMIN I AMI I Kaj so Amini Amini so zelo razširjene spojine v naravnih ali umetnih organskih snoveh.kemijsko so vezani v barvilih, zdravilih,alkaloidih in polimerih.prosti amini se redko pojavljajo v naravi, nastanejo

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Prikaži več

Microsoft Word - Zapisnik_EKOmisije_1_obisk_18_in_21_11_2011.doc

Microsoft Word - Zapisnik_EKOmisije_1_obisk_18_in_21_11_2011.doc EKOmisija 1. obisk ZAPISNIK 18. 11. 2011 Kranj in Škofja Loka: TŠC Kranj (strokovna gimnazija in strokovna in poklicna šola), Gimnazija Kranj, ŠC Škofja Loka (Srednja šola za lesarstvo in Srednja šola

Prikaži več

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim

Prikaži več

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do

Prikaži več

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman

Prikaži več

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6

Prikaži več

Interno narocilo, ver.4

Interno narocilo, ver.4 Poročilo o izvedeni nalogi Monitoring površinske kopalne vode na Vogrščku MONG Evidenčna oznaka: 2106-17/35569-18/63482 27.05.43138 Naročnik: MESTNA OBČINA NOVA GORICA TRG EDVARDA KARDELJA 1 5000 Nova

Prikaži več

ENV _factsheet_bio_SL.indd

ENV _factsheet_bio_SL.indd NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o emisiji

Prikaži več

Microsoft Word - SI_vaja5.doc

Microsoft Word - SI_vaja5.doc Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za

Prikaži več

Specifikacija obračuna - GoSoft

Specifikacija obračuna - GoSoft Poročilo o izvedeni nalogi Komunala Cerknica, d.o.o. - spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode Evidenčna oznaka: 2132-1920157-1944862 08.10.21207 Naročnik: JAVNO PODJETJE KOMUNALA CERKNICA D.O.O.

Prikaži več

Kakovost vode KAJ POMENI KAKOVOSTNA PITNA VODA? SO TO MORDA SAMO NJEN VONJ, BARVA IN OKUS? VONJ V resnici gre za njene biološke, fizikalne in kemične

Kakovost vode KAJ POMENI KAKOVOSTNA PITNA VODA? SO TO MORDA SAMO NJEN VONJ, BARVA IN OKUS? VONJ V resnici gre za njene biološke, fizikalne in kemične Kakovost vode KAJ POMENI KAKOVOSTNA PITNA VODA? SO TO MORDA SAMO NJEN VONJ, BARVA IN OKUS? VONJ V resnici gre za njene biološke, fizikalne in kemične značilnosti. Pomembno je, da voda, ki jo pijemo iz

Prikaži več

Specifikacija obračuna - GoSoft

Specifikacija obračuna - GoSoft Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode - Pomurski vodovod krak A Evidenčna oznaka: 2141a-14/8024-17/46560 14.05.62276 EKO-PARK D.O.O. LENDAVA, JAVNO PODJETJE OKO-PARK

Prikaži več

Milan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]

Milan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način] Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno

Prikaži več

BC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA

BC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ

Prikaži več

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine

Prikaži več

Microsoft Word - Zapisnik_EKOmisije_3_obisk_29_in_30_3_2012.doc

Microsoft Word - Zapisnik_EKOmisije_3_obisk_29_in_30_3_2012.doc EKOmisija 3. obisk ZAPISNIK 29. 3. 2012 Jesenice in Radovljica: Srednja šola Jesenice, Gimnazija Jesenice, Ekon. gimnazija in srednja šola Radovljica, Srednja gostinska in turistična šola Radovljica 30.

Prikaži več

Microsoft Word - Pr08VOKA_Celje_Klanc.doc

Microsoft Word - Pr08VOKA_Celje_Klanc.doc ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046

Prikaži več

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice

Prikaži več

Microsoft Word - agrobilten_ doc

Microsoft Word - agrobilten_ doc Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije

Prikaži več

Microsoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx

Microsoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev

Prikaži več

DELOVNI LIST ZA UČENCA

DELOVNI LIST ZA UČENCA ZRCALA - UVOD 1. polprepustno zrcalo 2. ploščice različnih barv ( risalni žebljički), svinčnik 3. ravnilo Na bel papir postavi polprepustno zrcalo in označi njegovo lego. Pred zrcalo postavi risalni žebljiček.

Prikaži več

PS v luci NUV_Mohorko_GZS_

PS v luci NUV_Mohorko_GZS_ Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Skrbimo za vode država in lokalne skupnosti (NUV 2009 2015) Irena Rejec Brancelj Vsebina 1. Pomen in vsebina NUV 2. Stanje voda 3. Pomembne zadeve upravljanja voda 4. Cilji 5. Ukrepi 6. Sodelovanje z javnostmi

Prikaži več

Microsoft Word - Pr08VOKA_Celje_Dobrna.doc

Microsoft Word - Pr08VOKA_Celje_Dobrna.doc ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046

Prikaži več

Porocilo I-1-2-5

Porocilo I-1-2-5 PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:

Prikaži več

Microsoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc

Microsoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno

Prikaži več

1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111

1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111 1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami

Prikaži več

NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose

NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih

Prikaži več

Priloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČIL

Priloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČIL Priloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČILO O PREGLEDU MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE Z ZMOGLJIVOSTJO,

Prikaži več

Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje kakovosti kopalne vode v Soboškem jezeru Evidenčna oznaka: 2141a-18/ / Naročnik: MESTNA

Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje kakovosti kopalne vode v Soboškem jezeru Evidenčna oznaka: 2141a-18/ / Naročnik: MESTNA Poročilo o izvedeni nalogi Evidenčna oznaka: 2141a-18/49640-19/93398 20.02.7774 MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA KARDOŠEVA ULICA 2 9000 Murska Sobota Izvajalci: Vodja naloge: Oddelek za okolje in zdravje Maribor

Prikaži več

Mladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015

Mladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015 Mladi za napredek Maribora 015 3. srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 015 Kazalo 1. Povzetek...3. Uvod...4 3. Spirala 1...5 4. Spirala...6 5. Spirala 3...8 6. Pitagorejsko drevo...10

Prikaži več

Microsoft Word - PR18-PtujZrak-letno2018.docx

Microsoft Word - PR18-PtujZrak-letno2018.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-PtujZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V MESTNI OBČINI PTUJ V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Poročilo o meritvah

Prikaži več

Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S

Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih

Prikaži več

OBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT

OBRAZLOŽITEV  TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT 12./redna/seja občinskega sveta December 2016 OCENA POŽARNE OGROŽENOSTI V OBČINI LENDAVA GRADIVO PRIPRAVILI: BALVEPT d.o.o. in NOE za medobčinsko upravo, inšpektorat in redarstvo PREDLAGATELJ: Župan -

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 ZASNOVA VERIFIKACIJSKEGA MONITORINGA Nataša Sovič, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano UVOD Sprememba prilog II in III k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjeni za prehrano

Prikaži več

t , e. Gimnazijska cesta 16, 1420 Trbovlje LETNO POROČILO O SPREMLJANJU KAKOVOSTI PITNE VODE ZA V

t , e.   Gimnazijska cesta 16, 1420 Trbovlje LETNO POROČILO O SPREMLJANJU KAKOVOSTI PITNE VODE ZA V t. 05 99 9 58, 03 870 70 e. info@galas.si, www.galas.si Gimnazijska cesta 6, 40 Trbovlje LETNO POROČILO O SPREMLJANJU KAKOVOSTI PITNE VODE ZA VODOVODNE SISTEME V UPRAVLJANJU OBČINE ZAGORJE OB SAVI V LETU

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Recenzija: prof.dr. Rajko Bernik Prevod in priredba: Renata Fras Peterlin Picture source: Syngenta 1 začetek Preverjanje delovanja pršilnika Merjenje traktorske hitrosti Merjenje pretoka Pri umerjanju

Prikaži več

GRADING d.o.o.

GRADING d.o.o. Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:

Prikaži več

1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm

1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm 1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela

Prikaži več

MERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE

MERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE MERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE 1. UVOD: V tej vaji je bilo potrebno narediti pet nalog, povezanih z lečami. 2. NALOGA: -Na priloženih listih POTREBŠČINE: -Na priloženih listih A. Enačba zbiralne leče

Prikaži več

UREDIL: Aleš Marđetko PRIPRAVILI: Janja Orovič in Rachela Škrinjar RAČUNALNIŠKA OBDELAVA: Timotej Notersberg DORNAVA, APRIL 2015

UREDIL: Aleš Marđetko PRIPRAVILI: Janja Orovič in Rachela Škrinjar RAČUNALNIŠKA OBDELAVA: Timotej Notersberg DORNAVA, APRIL 2015 UREDIL: Aleš Marđetko PRIPRAVILI: Janja Orovič in Rachela Škrinjar RAČUNALNIŠKA OBDELAVA: Timotej Notersberg DORNAVA, APRIL 2015 KAZALO 1. Dr. Franjo Žgeč.... 2 2. Štetje prometa.... 3 3. Čušekova domačija....5

Prikaži več

HALOGENI ELEMENTI

HALOGENI ELEMENTI HALOGENI ELEMENTI Halogeni elementi so elementi 7. skupine periodnega sistema elementov (ali VII. skupine). To so fluor, klor, brom in jod. Halogeni spadajo med nekovine. V elementarnem stanju obstajajo

Prikaži več

lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina

lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina Pred začetkom uporabe kontaktnih leč Sentina vam svetujemo, da si preberete naslednja navodila. Četudi kontaktne leče uporabljate že dlje časa, je dobro

Prikaži več

Soil remediation

Soil remediation TLA PONOR IN IZVOR POTENCIALNO NEVARNIH SNOVI V OKOLJU prof. dr. Helena Grčman Okoljski dan gospodarstva 1.junij 2017 KAJ SO TLA? DEGRADACIJE TAL Thematic Strategy for Soil Protection (COM(2006) 231)

Prikaži več

AZ_sredstva_katalog_140306

AZ_sredstva_katalog_140306 Sredstva za zaščito vseh vrst ogrevalnih Najboljša zmogljivost v ogrevalnih sistemih in zagotovitev popolne varnosti za uporabnika in okolje Praktični napotki za uporabo AZ sredstev Ogrevalni sistemi radiatorji

Prikaži več

PROFILES učno gradivo, navodila za učitelje

PROFILES učno gradivo, navodila za učitelje Kakšno vodo lahko pijemo? Modul za poučevanje kemije in biologije obogatitvene dejavnosti za nadarjene učence v 9. razredu osnovne šole. Povzetek Sklop obravnava tematiko vode. Posebej se usmerja na pitno

Prikaži več

LIFE13 NAT/SI/ Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, L

LIFE13 NAT/SI/ Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, L LIFE13 NAT/SI/000314 Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje Popis onesnaženosti

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt

Microsoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni

Prikaži več

7

7 7.LABORATORIJSKA VAJA PRI BIOLOGIJI Kolonije bakterij POROČILO Januar 2006 Cilj eksperimenta Cilj je bil, da spoznamo v kakšnih pogojih se najbolje razmnožujejo bakterije in kje se sploh nahajajo. Spoznali

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3 SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 12 33 32 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 33 32 KAZALO 1. FUNKCIJE / UPORABA... 3 2. VARNOSTNI

Prikaži več

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.

Prikaži več

1

1 2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta

Prikaži več

Ponudba/predračun - osnova, v.1

Ponudba/predračun - osnova, v.1 Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode - Pomurski vodovod sistem A Evidenčna oznaka: 2141a-14/8024-19/48541 18.03.37635 EKO-PARK D.O.O. LENDAVA, JAVNO PODJETJE OKO-PARK

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj

Prikaži več

Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/

Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/ Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16) izdaja Vlada Republike

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.

Prikaži več

Model IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline

Model IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline MODEL IEUBK ZA NAPOVED VSEBNOSTI SVINCA V KRVI OTROK IN NJEGOVA UPORABA NA PRIMERU ZGORNJE MEŢIŠKE DOLINE ZZV Ravne na Koroškem mag. Matej Ivartnik Portorož 25.11.2011 IEUBK model Računalniško orodje,

Prikaži več

1. izbirni test za MMO 2018 Ljubljana, 16. december Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n 2 okraskov n različnih barv in ni nujno, da imam

1. izbirni test za MMO 2018 Ljubljana, 16. december Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n 2 okraskov n različnih barv in ni nujno, da imam 1. izbirni test za MMO 018 Ljubljana, 16. december 017 1. Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n okraskov n različnih barv in ni nujno, da imamo enako število okraskov vsake barve. Dokaži, da se okraske

Prikaži več

PRESTOR-1_Analiza obremenitev

PRESTOR-1_Analiza obremenitev Analiza obremenitev in vplivov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. GeoZS, Oddelek za hidrogeologijo Ljubljana, 6. oktober 2009 Kdo je najbolj odgovoren

Prikaži več

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati

Prikaži več

(Microsoft Word - Hidravli\350no poro\350ilo \310rna na Koro\232kem maj 2014.doc)

(Microsoft Word - Hidravli\350no poro\350ilo \310rna na Koro\232kem maj 2014.doc) Program dela IzVRS za leto 2014 I/2 Priprava in zagotovitev strokovnih podlag za izvajanje poplavne direktive (2007/60/ES) I/2/11 Izdelava strokovnih podlag za izvajanje poplavne direktive Izdelava kart

Prikaži več

Microsoft Word - propozicije_mnogoboj.doc

Microsoft Word - propozicije_mnogoboj.doc SPLOŠNE PROPOZICIJE ATLETSKI MNOGOBOJ UČENCI TEKMUJETE V ATLETSKEM MNOGOBOJU, KAR POMENI, DA TEKMUJETE IZ VEČIH ATLETSKIH DISCIPLIN, REZULTATI PA SE VAM SEŠTEVAJO. TEKMUJE SE V ŠTIRIH KATEGORIJAH: - STAREJŠI

Prikaži več

Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka

Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka stran 2 Pričakovanja podjetij glede na velikost stran

Prikaži več

Poročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4

Poročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4 Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode - Pomurski vodovod sistem A Evidenčna oznaka: 2141a-14/8024-19/24348 07.04.43056 EKO-PARK D.O.O. LENDAVA, JAVNO PODJETJE OKO-PARK

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in priimek: D. V. Skupina: 5 / D Maribor, 7. 5. 2012

Prikaži več

Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok

Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega poklicnega izobraževanja NAVODILA: Izpit iz matematike

Prikaži več

WP 2 -

WP 2 - SKUPNO TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE SISTEMA JAVNE OSKRBE S PITNO VODO NA ČEZ MEJNEM OBMOČJU MURSKE DOLINE / GEMEINSCHAFTLICHES NACHHALTIGES MANAGEMENT VON TRINKWASSERVERSORGUNGSSYSTEMEN IM GRENZÜBERSCHREITENDEN

Prikaži več

Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja

Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 1 POROČILO O POPLAVAH Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 POVZETEK V petek, 1. februarja zjutraj je bila vodnatost rek po državi

Prikaži več

(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)

(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc) REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE

Prikaži več

DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE

DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE 1. UVOD: Vsak človek ima 23 parov kromosomov, od tega 22 parov avtosomih kromosomov in en par spolnih kromosomov. Ta ne določata samo spola, temveč vsebujeta tudi gene za nekatere

Prikaži več

KAV A

KAV A KAV A SPLOŠNO Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca. Je tradicionalno poživilo. V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju Uspeva v Afriki, Ameriki, Indoneziji in

Prikaži več

Številka:

Številka: Projektna naloga za KARTIRANJE NEGOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA LIFE- IP NATURA.SI PROJEKTNIH OBMOČJIH SKLOP 1: Območje: SLOVENSKA ISTRA vzhod Območje: SLOVENSKA ISTRA zahod 1. UVOD SKLOP 2: Območje: VOLČEKE

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Upravljanje vodnih virov stanje voda v Sloveniji Darja Stanič Racman; darja.stanic@gov.si Neža Kodre (IZVRS) Tanja Mohorko (IZVRS) Monika Peterlin (IZVRS) Špela Petelin (IZVRS) Martina Orlando Bonaca (NIB)

Prikaži več

_ _BDA_CapitalSports_CS-Timer.indd

_ _BDA_CapitalSports_CS-Timer.indd 10028194 10029391 CS Timer 6 Spoštovani kupci, Čestitamo Vam za nakup. Prosimo, da skrbno preberete navodilo in da skrbite za nasvete o namestitvi in uporabi, da bi ste izognili tehničnim poškodbam. Za

Prikaži več

Osnovna šola Sečovlje SEČOVLJE SEČOVLJE IZBOR POTREBŠČIN, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 PREDLAGA STROKOVNI AKTIV 1.a RAZRED naziv predmet ZV

Osnovna šola Sečovlje SEČOVLJE SEČOVLJE IZBOR POTREBŠČIN, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 PREDLAGA STROKOVNI AKTIV 1.a RAZRED naziv predmet ZV Osnovna šola Sečovlje SEČOVLJE 78 6333 SEČOVLJE IZBOR POTREBŠČIN, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 PREDLAGA STROKOVNI AKTIV 1.a RAZRED ZVEZEK veliki A4, TAKO LAHKO, 11 mm črta, količina: 1 ZVEZEK veliki

Prikaži več