OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM CENTER ČRNA NA KOROŠKEM LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM CENTER ČRNA NA KOROŠKEM LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM"

Transkripcija

1 OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM CENTER ČRNA NA KOROŠKEM LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM

2 Naslov Lokalni energetski koncept občine Črna na Koroškem Naročnik Občina Črna na Koroškem Center Črna na Koroškem Izvajalec Storitve in svetovanje d.n.o. Šmartno 19 A 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu t: e: info@geom.si Številka projekta 11 Datum izdelave September 2012 Vodja projekta s strani naročnik Vodja projekta s strani izdelovalca Milan Breznik, inž. el. Strokovni sodelavci Matjaž Breznik, abs. geo. Gorazd Divjak Zalokar, uni.dipl.geo. Maja Oblak, uni.dipl.geo. Stran 2

3 Kazalo vsebine 1. UVOD Pogoste kratice Definicije izrazov Namen in cilji lokalnega energetskega koncepta Zakonske podlage Slovenska zakonodaja Evropska zakonodaja Metodologija in potek izdelave LEK Predstavitev občine Črna na Koroškem ANALIZA OBSTOJEČE RABE ENERGIJE Stanovanja Primerjava s Slovenijo Večstanovanjske stavbe Javne stavbe Industrija in storitve Raba energije v prometu Raba električne energije Gospodinjstva Industrija in storitve Javne ustanove Javna razsvetljava Skupna raba energije ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO Stanje elektro energetskega omrežja Skupna raba električne energije Večje kotlovnice Daljinsko ogrevanje Plinovodno omrežje ANALIZA EMISIJ ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE Stanovanja Javne stavbe Podjetja Stran 3

4 5.4. Javna razsvetljava PREDVIDENA RABA ENERGIJE IN NAPOTKI ZA OSKRBO Izhodišča Napotki Elektroenergetski sistem Zasnova in usmeritve oskrbe z energijo iz predloga OPN Ocena predvidene bodoče rabe energije za ogrevanje POTENCIAL UČINKOVITE RABE ENERGIJE Stanovanja Javne stavbe Energetski pregledi stavb Energetsko knjigovodstvo Občinski energetski upravljavec Pogodbeno znižanje stroškov za energijo Kotlovnice Industrija in storitve Javna razsvetljava POTENCIAL OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE Biomasa Bioplin Količina zelene biomase v občini Črna na Koroškem Količina gnoja in gnojevke v občini Črna na Koroškem Lesna biomasa iz gozdov Sončna energija Potencial sončne energije v občini Črna na Koroškem Obstoječe koriščenje sončne energije v občini Črna na Koroškem Geotermalna energija Tehnologija toplotnih črpalk Energija vetra Vodna energija CILJI ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA Opredelitev ciljev na nacionalni ravni Opredelitev ciljev na lokalni ravni Opredelitev ciljev lokalnega energetskega koncepta občine Črna na Koroškem PREDLOGI UKREPOV Splošni ukrepi in napotki Stran 4

5 10.2. Ukrepi na področju oskrbe z energijo Daljinsko ogrevanje Skupne kotlovnice Plinovodno omrežje Ukrepi na področju učinkovite rabe energije (URE) Stanovanja Javni sektor Javni objekti Javna razsvetljava Industrija in storitve Ukrepi na področju obnovljivih virov energije (OVE) Lesna biomasa Daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso Mikrosistem ogrevanja na lesno biomaso Individualni sistem ogrevanja na lesno biomaso Izraba bioplina Izraba sončne energije Primer dobre prakse Izraba energije vetra Izraba vodne energije Izraba geotermalne energije Ukrepi na področju prometa Ukrepi na področju osveščanja, izobraževanja in informiranja AKCIJSKI NAČRT Terminski načrt Prioritetni cilji Prenova javne razsvetljave Imenovanje občinskega energetskega upravljavca Informiranje Izobraževanje Dolgoročni program osveščanja in promocije Vpeljava energetskega knjigovodstva NAVODILA ZA IZVAJANJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA Nosilci izvajanja lokalnega energetskega koncepta Viri financiranja Napotki za spremljanje izvajanja ukrepov SEZNAM TABEL, SLIK IN GRAFIKONOV VIRI PRILOGE Priloga A: Priporočila za projektiranje, izvedbo in obratovanje javne razsvetljave Stran 5

6 Priloga B: Občinski energetski upravljavec Priloga C: Program in vsebine energetskega dneva občine Črna na Koroškem Priloga D: Energetski pregledi stavb Priloga E: Termovizija stavb Priloga F: Kakovost podatkov Priloga G: Kazalniki energije za obdobje Stran 6

7 1. UVOD Zaradi vse večjega onesnaževanja našega okolja in potencialnega zviševanja cen energije proizvedene iz neobnovljivih virov je vedno bolj prisotna potreba po odgovornosti lokalne skupnosti in posledično posameznika do okolja v katerem živimo. Energetika in posledično raba vseh energentov je pomembno področje današnjega časa, katerega zavedanje ljudi postaja vse bolj pomembno, kako se oskrbovati z energijo v smislu varovanja okolja, zniževanje vplivov na okolje, izboljšanje bivalnih pogojev, uporabo vseh vrst obnovljivih virov energije in znižanja vseh možnih stroškov za energetsko oskrbo. Ker večine teh dejavnosti ne more opraviti posameznik, je tako področje energetike in varovanje okolja družbena dejavnost in njena odgovornost. Zaradi potrebe po visokem zavedanju in mednarodnih obveznosti so v naši državi prav tako sprejeti ukrepi, ki zahtevajo izboljšanje energetskega stanja. Sprejeta sta bila dva osnovna in pomembna dokumenta: Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur. l. RS št. 57/04) in Energetski zakon (Ur. l. RS št. 27/07). Ta zakon usmerja in nalaga občinam izvajanje programov učinkovite rabe energije, uporabo obnovljivih virov energije, k zmanjševanju energetske odvisnosti od zunanjih dobaviteljev energije, energetski učinkovitosti uporabljene energije in zanesljivosti uporabljenih virov energije. Te naloge zahtevajo izdelavo lokalne strategije rabe energije oziroma izdelavo dokumenta LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT - LEK. S tem dokumentom je občina generator in zgled svojim občanom in vsem dejavnostim, ki se izvajajo na območju občine. S pomočjo LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA občina pomaga najti prave rešitve in poti pri reševanju problematike oskrbe z varčno in učinkovito rabo energije. LEK je dokument, ki občino, njene prebivalce in dejavnosti usmerja k sistematskemu oblikovanju in vzdrževanju podatkov o porabi in rabi energije. Dokument je podlaga pri prostorske načrtovanju občine, ki zagotavlja energetsko in distribucijsko učinkovitost. Sprejet ter potrjen lokalni energetski koncept je velikokrat tudi podlaga za pridobitev sredstev za financiranje različnih projektov. Na osnovi teh podatkov je možno uvajanje ukrepov učinkovite rabe energije (URE), energijsko učinkovitost posameznikov, skupnosti v občini in dejavnosti ter možnost uvajanja obnovljivih virov energije (OVE). Odgovorni na občini (župan in občinska uprava) se morajo zavedati, da je dolgoročno načrtovanje energetske učinkovitosti izrabe energije ključni element dolgoročnega gospodarskega razvoja občine in osnova za znižanje vplivov na okolje in energetske odvisnosti. Stran 7

8 Trajnostna energetska politika je vodilo k celovitem pristopu usklajene obravnave področja energetike, varstva okolja, podnebnih sprememb in regionalnega razvoja. V izvajanje LEK-a morajo biti dejavno vključene vse službe občine, odgovorni v družbenih dejavnostih (direktorji), občinski svetniki, lastniki in vodstveni kader podjetij ter dejavnosti v občini. Vsi sodelujoči imajo dolžnost vplivanja na vsebino LEK-a in še dolžnost osveščanja sodelavcev in vseh ostalih prebivalcev občine. Smisel dokumenta LEK Na področju varstva okolja se zaradi uvajanja evropske zakonodaje pojavljajo omejitve onesnaževanja okolja. V letu 2008 je Evropska komisija sprejela obsežen zakonodajni paket o podnebnih spremembah in rabi energije. S podnebno-energetskim svežnjem predpisov se naj bi zagotovilo zmanjšanje emisij za 20 % in povečal delež obnovljivih virov energije na 20 % v končni porabi energije do leta Energetska učinkovitost oziroma učinkovita raba energije je podpora trajnostnemu razvoju države. Resolucija o nacionalnem energetskem programu /ReNEP/ (Ur. l. RS št.: 57/2004) opredeljuje LEK kot temeljni planski dokument, ki mora v skladu z energetskim zakonom oblikovati dolgoročni načrt razvoja rabe energije v lokalni skupnosti. Energetski zakon (Ur. l. 27/2007 in 70/2008) nalaga občinam obvezno izdelavo in sprejem LEK-a, ki je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju rabe energije, vključuje ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote, električne energije in možnosti izrabe obnovljivih virov (biomasa, energija sonca, vodna energija in geotermalna energija). Pomen dokumenta LEK kot dokument ima velik pomen in je potreben pogoj pri različnih razpisih za nepovratna sredstva pri vlaganjih v različne projekte, kateri s svojimi ukrepi izboljšajo učinkovitost rabe energije, zmanjšajo okoljsko onesnaževanje in uvajajo obnovljive vire energije. Stran 8

9 1.1. Pogoste kratice AC - avtocesta a-na leto (angl. annual) ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje AURE Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije DIIP Dokument identifikacije investicijskega projekta DO Daljinsko ogrevanje DOLB - Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso ELKO Ekstra lahko kurilno olje GF Gozdni fondi GVŽ Glava velike živine GWh Gigavatna ura JAPP Javni avtobusni potniški promet JR Javna razsvetljava kv Kilovolt kva Kilovolt - amper kw Kilovat kwh Kilovatna ura LEA - Lokalna energetska agencija/agentura LEK Lokalni energetski koncept MFE Mala fotonapetostna elektrarna MHE Mala hidroelektrarna MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MOP - Ministrstvo za okolje in prostor MŠŠ Ministrstvo za šolstvo in šport MWh Megavatna ura NEP - Nacionalni energetski program NGD Načrtovana gojitvena dela NN omrežje Nizko napetostno omrežje NPVO Nacionalni program varstva okolja OPN Občinski prostorski načrt OPVO - Občinski program varstva okolja OŠ Osnovna šola OVE Obnovljivi viri energije PLDP - Povprečni letni dnevni promet RP Razdelilna postaja RS Republika Slovenija RTP Razdelilna transformatorska postaja SCI - Posebna ohranitvena območja (Special conservation areas SCI) SM Stopnja motorizacije SN omrežje Srednje napetostno omrežje SODO - Sistemski operater distribucijskega omrežja SOPO - Sistemski operater prenosnega omrežja SPTE - Soproizvodnja toplotne in električne energije SSE Sprejemniki sončne energije STV Sanitarna topla voda Stran 9

10 SURS - Statistični urad Republike Slovenije TČ Toplotna črpalka TJ Terajoule TP Transformatorska postaja UNP Utekočinjen naftni plan URE Učinkovita raba energije VN omrežje Visoko napetostno omrežje ZD Zdravstveni dom ZP - Zemeljski plin ZPN - Zakon o prostorskem načrtovanju ZVO Zakon o varstvu okolja Stran 10

11 1.2. Definicije izrazov Za lažje razumevanje sledečih izrazov v LEK podajamo naslednje definicije: Lokalni energetski koncept (v nadaljevanju LEK): je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načrtov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne ter uporabo obnovljivih virov energije (definicija iz energetskega zakona). Izraz»lokalni energetski koncept«je uvedel energetski zakon, sicer je pa to sinonim za izraz»občinske energetske zasnove«, ki ga tudi uporabljamo. V nadaljevanju besedila bomo uporabljali izraz»lokalni energetski koncept«. Akcijski načrt: je načrt aktivnosti lokalne skupnosti na področjih URE in izrabe OVE za obdobje veljavnosti LEK. Vsebuje načrt aktivnosti, terminski ter finančni načrt. V načrtu aktivnosti na kratko opredelimo posamezne aktivnosti, ter odgovorne za izvedbo. V finančnem načrtu opredelimo načrt financiranja posamezne aktivnosti. V terminskem načrtu opišemo časovno zaporedje izvajanja posamezne aktivnosti. Lokalna energetska agencija/agentura (v nadaljevanju LEA): je zadolžena za promocijo in pospeševanje izboljševanja energijske učinkovitosti ter uvajanje obnovljivih virov energije na določenem zaokroženem območju. Na območjih, ki so pokrita z LEA, le-ta prevzame koordiniranje LEK. Koordinator projektov OVE in URE: imenuje se v primerih, kjer je prisotna LEA; zadolžen je za pomoč pri izvajanju posameznih projektov iz akcijskega načrta LEK. Imenuje ga župan. Glavni nosilec izvajanja LEK: oseba/institucija, ki je odgovorna za izvajanje akcijskega načrta LEK. To je bodisi lokalna energetska agencija bodisi občinski energetski upravljavec. Prevzame izvajanje LEK, ko je ta izdelan. Usmerjevalna skupina: je skupina, ki izdeluje LEK, v kolikor ga lokalna skupnost izdeluje sama, oziroma skupina, ki usmerja izvajalca izdelave LEK, v kolikor lokalna skupnost za izdelavo LEK sklene pogodbo z zunanjim izvajalcem. Občinski energetski upravljavec: je odgovorna oseba v občini, ki je določena kot nosilec izvajanja akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta, če v samoupravni lokalni skupnosti ni lokalne energetske agencije. Biomasa: je biorazgradljiva frakcija izdelkov, ostankov in odpadkov iz kmetijstva (vključujoč rastlinske in živalske substance) ter gozdarstva in lesne industrije, kot tudi biorazgradljiva frakcija industrijskih in komunalnih odpadkov, katerih energetsko uporabo dovoljujejo predpisi o ravnanju z odpadki. Stran 11

12 Lesna biomasa: k lesni biomasi uvrščamo gozdne ostanke (vejevje, krošnje, debla majhnih premerov ter nekakovosten les, ki ni primeren za industrijsko predelavo), ostanke pri industrijski predelavi lesa (žaganje, krajniki, lubje, prah itd.) in kemično neobdelan les (produkti kmetijske dejavnosti v sadovnjakih in vinogradih ter že uporabljen les in njegovi izdelki). Daljinsko ogrevanje: je dobava toplote ali hladu iz omrežij za distribucijo, ki se uporablja za ogrevanja ali hlajenje prostorov ter za pripravo sanitarne vode. Distribucija: je transport goriv ali električne energije po distribucijskem omrežju. Primarna energija: je energija, ki je skrita v nosilih energije energentih (v nafti, plinu, premogu, lesu). Sekundarna energija: je energija, ki smo jo dobili s pretvorbo iz primarne energije (na primer, električna energija iz premoga v termoelektrarni). Upoštevane so izgube pretvorbe. Končna energija: je energija, ki jo dobi uporabnik. Upoštevane so izgube prenosa. Koristna energija: je energija za zadovoljevanje potreb uporabnika, na primer toplota na električni kuhalni plošči. Upoštevane so izgube pri pretvorbi električne v toplotno energijo. Soproizvodnja toplote in električne energije (v nadaljevanju SPTE) ali kogeneracija. Kogeneracijski sistemi so sistemi, ki pridobivajo iz istega primernega energetskega vira hkrati električno in toplotno energijo. Za te sisteme je značilen visok izkoristek. Trigenereacija (ali poligeneracija) je soproizvodnja toplotne in električne energije in hladu. Toplogredni plini: so plini, ki preprečujejo sevanje toplote iz Zemlje v vesolje in zato povzročajo segrevanje ozračja in s tem učinek tople grede. Toplogredna plina sta na primer ogljikov dioksid (CO 2 ) in metan (CH 4 ). Študija izvedljivosti: je namenjena podrobnejši preučitvi izvedljivosti projektov oskrbe z energijo oziroma učinkovite rabe energije s tehnološkega, ekonomskega, okoljevarstvenega in finančnega vidika. S kakovostno investicijsko dokumentacijo znižamo tveganja, sicer nujno povezana z naložbenimi projekti, ter omogočajo vlagateljem kapitala in kreditodajalcem, da enakopravno vrednotijo različne naložbene projekte. Energetski pregled podjetja: obsega pregled podjetja glede oskrbe in rabe energije, identifikacijo možnih ukrepov za učinkovito ravnanje z energijo in analizo tehnične in ekonomske izvedljivosti ukrepov z določitvijo dosegljivih prihrankov in potrebnih naložb. Z energetskim pregledom vodstvo in odgovorni za gospodarjenje z energijo Stran 12

13 dobijo natančen vpogled v strukturo in stroške porabe energije in nabor prioritetnih organizacijskih in investicijskih ukrepov za učinkovito rabo energije, na osnovi katerega lahko izdelajo operativni program izvajanja predlaganih ukrepov. Energetski pregled javnih stavb: zajema analizo rabe energije ustanove in/ali zgradbe, ter nabor ekonomsko, okoljsko in tehnično ovrednotenih ukrepov učinkovite rabe energije in uvedb obnovljivih virov energije. Energetska izkaznica: je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Stran 13

14 1.3. Namen in cilji lokalnega energetskega koncepta Lokalni energetski koncept - LEK celovito poda možnosti in predlaga rešitve na področju oskrbe z energijo v občini. Upošteva se dolgoročni razvoj občine na vseh področjih in razpoložljive kapacitete energentov oziroma virov energije. LEK je namenjen celovitemu osveščanju, informiranju in izobraževanju uporabnikov energije na področju učinkovite rabe energije (URE) in uporabe obnovljivih virov energije (OVE) ter pripravi učinkovitih rešitev pri uvajanju izbranih ukrepov. LEK obsega analizo obstoječega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo. Na osnovi analize je možno predlagati bodoče koncepte energetske oskrbe na vseh področjih rabe energije. Poudarek je na možnosti uporabe lokalnih energetskih virov (kogeneracija, vodni viri, sončna energija, energija vetra, geotermalna energija, ) ter čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh skupinah porabnikov. LEK v svojem zaključku zajema akcijski načrt, terminski plan in vrednotenje izbranih ukrepov, kateri se izdela skupno s pomočjo akcijske skupine, župana, občinske uprave, izbranih občinskih odborov in občinskega sveta. Tako izdelan akcijski načrt ima večjo verjetnost izpeljave ukrepov in projektov, če so določeni tudi nosilci. LEK omogoča: izbiro in določitev ciljev načrtovanja rabe energetskih virov v lokalni skupnosti, pregled dosedanjega stanja na področju uporabe in izrabe energetskih virov, izbor možnih ukrepov za učinkovito rabo energetskih virov ter posledično izboljšanje stanja okolja, izbor in oblikovanje različnih postopkov in alternativnih rešitev bodočega možnega razvoja energetske oskrbe lokalne skupnosti, izdelavo predlogov, skupno z vsemi akterji lokalne skupnosti, kratkoročne in dolgoročne politike rabe energije (kratkoročna energetska politika za obdobje petih let in dolgoročna energetska politika za obdobje desetih let), način spremljanja, dokumentiranja in ugotavljanja sprememb oziroma trenda na področju rabe energetskih virov in posledično okoljskega stanja, možnost povečanja zanesljive oskrbe z energijo v lastnem okolju, v okolju in v občini postopno izvajanje politike energetske samozadostnosti. LEK je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike, ker predlaga načine s pomočjo katerih se lahko uresničijo učinkovite, gospodarne in okolju Stran 14

15 prijazne rešitve pri energetskih storitvah za gospodinjstva, javne ustanove, podjetja in dejavnosti v občini. Vsi izbrani konkretni učinki so merljivi za potrditev pravilnosti izbranih ukrepov. LEK osnovni cilji: učinkovita raba energije na vseh področjih, možnost uvajanja lokalnih obnovljivih virov energije (OVE), (lesna biomasa, soproizvodnja toplote in električne energije, sončna energija, bioplin, vodna energija in geotermalna energija, energija vetra), zmanjšanje obremenitve okolja, uvajanje daljinskega ogrevanja, zmanjšanje uporabe fosilnih goriv, zmanjšanje rabe energije končnih uporabnikov, uvedba energetskih pregledov vseh potencialnih objektov, uvedba energetskega knjigovodstva in energetskega menedžmenta za javne stavbe, uvedba učinkovitega načina osveščanja vseh občanov o URE in OVE, uvedba učinkovitega načina informiranja vseh občanov o energetski politiki v občini, uvedba učinkovitega načina izobraževanja o URE in OVE v občini za vse prebivalce, možnost uvedbe energetskega svetovanja. Stran 15

16 1.4. Zakonske podlage Januarja 1996 je državni zbor Republike Slovenije sprejel Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, kjer so prvič omenjene energetske zasnove na lokalnem nivoju. Resolucija je vključevala osnove energetske politike v skladu z energetsko politiko EU, tržno usmerjenost in zanesljivost oskrbe z energijo, področje učinkovitejše rabe energije, varstvo okolja in uporabo obnovljivih virov energije. Septembra leta 1999 je bil sprejet Energetski zakon (Ur. l. RS št. 79/99 in 8/00), kjer je izraz občinska energetska zasnova nadomestil lokalni energetski koncept. Energetski zakon sicer določa, da so občine dolžne usklajevati svoje dokumente na lokalni ravni z nacionalnimi dokumenti in energetsko politiko Republike Slovenije. Maja 2004 sprejeta Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur. l. RS, št. 57/04) predstavlja dolgoročno nacionalno strategijo na področju energetike in opredeljuje lokalni energetski koncept kot temeljni planski dokument, ki določa dolgoročni načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti, učinkovito ravnanje z energijo, izkoriščanje lokalnih virov energije, zmanjševanje vplivov na okolje in zmanjševanje javnih izdatkov. Trenutno je v pripravi nov nacionalni energetski program, ki je v času izdelave energetskega koncepta v javni razpravi. Aprila 2009 je bila v ta namen izdana Zelena knjiga za nacionalni energetski program za Slovenijo. Energetski zakon je bil prvič dopolnjen leta 2004 (Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona EZ-A, Ur. l. RS št. 51/04), nato leta 2006 (Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona EZ-B, Ur.l. RS št. 118/06). Čistopis zakona je bil objavljen v letu 2007: Energetski zakon Uradno prečiščeno besedilo EZ-UPB2, Ur. l. RS 27/07. Ponovno je bil dopolnjen leta 2008 (Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-C, Ur. l. RS št. 70/08) in leta 2010 z Zakonom o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-D, Ur. l. RS št. 22/2010), ki je uvedel določevanje območji z obveznim ogrevanjem objektov na obnovljive vire energije. Zadnja sprememba velja od 6. februarja 2012 (EZ-E, Ur. L. RS št. 10/2012). Najpomembnejši dokument za pripravo lokalnega energetskega koncepta je Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS št. 74/09), ki določa obvezne vsebine, način priprave, spremljanja in vrednotenja dejavnosti, ki izhajajo iz lokalnega energetskega koncepta. Pravilnik občinam nalaga poročanje o izvajanju lokalnega energetskega koncepta ministrstvu pristojnemu za energijo do 31. januarja naslednjega leta ter določa, da morajo biti cilji LEK usklajeni s cilji nacionalnega energetskega progama. Slednje potrjuje minister pristojen za energijo z izdajo soglasja k lokalnemu energetskemu konceptu. Poleg navedenega morajo biti pri sestavi LEK-a upoštevani še naslednji pravilniki: Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (Ur. l. RS št. 93/2008). Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o spodbujanju učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije (Ur. l. RS št. 25/2009). Stran 16

17 Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 52/2010). Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS št. 77/2009). Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Ur. l. RS št. 35/2008). Poleg navedenih pravilnikov na smernice in vsebine lokalnega energetskega koncepta posredno in neposredno vplivajo zakonodajni dokumenti na nacionalni in evropski ravni. Najpomembnejši so navedeni v nadaljevanju Slovenska zakonodaja V Sloveniji imamo trenutno v postopku priprave nov Energetski zakon in Nacionalni energetski program za obdobje do leta Predlog zakona prenaša v slovenski pravni red delno ali v celoti devet direktiv in tri uredbe Evropske komisije, največ iz t.i. tretjega energetskega paketa ter pravni instrumentarij za izvedbo nacionalnega energetskega programa, ki je bil v javni obravnavi do 15. septembra Je eden najobsežnejših predlogov zakona v vsej slovenski zakonodajni zgodovini, saj vsebuje preko 560 členov (Energetski zakon EZ-1, 2011). Energetski zakon (uradno prečiščeno besedilo) /EZ-UPB2/ Ur. l. RS št. 27/07 Na področju lokalnih skupnosti in lokalnih energetskih konceptov energetski zakon določa naslednje: o Izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti so dolžni v svojih razvojnih dokumentih načrtovati porabo energije in način oskrbe ter te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. o Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme lokalni energetski koncept, s katerim določi način prihodnje oskrbe z energijo, ukrepe za njeno učinkovito rabo, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije, vsaj vsakih deset let. o Spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov se izvaja s programi izobraževanje, informiranja, osveščanja javnosti, energetskim svetovanjem, spodbujanjem energetskih pregledov, spodbujanjem lokalnih energetskih konceptov, pripravo standardov in tehničnih predpisov, fiskalnimi ukrepi ter s finančnimi in drugimi spodbudami. o Lokalne skupnosti izvajajo programe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v okviru svojih pristojnosti na osnovi izdelanih Stran 17

18 lokalnih energetskih konceptov. Za izvajanje teh programov lahko lokalna skupnost pridobi državne spodbude, če ima izdelan lokalni energetski koncept. o Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega m 2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega m 2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: - decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, - soproizvodnja električne energije in toplote z visokim izkoristkom, - daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, - toplotne črpalke. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Obstajajo pa primeri, v katerih študije ni potrebno izdelati in eden od teh so tudi stavbe, za katere je način oskrbe z energijo določen v lokalnem energetskem konceptu. Trenutno je v pripravi nov predlog energetskega zakona, ki je bil do 1. oktobra 2011 v javni obravnavi. Predlog predvideva LEK za enega od temeljnih dokumentov, s katerim je določena energetska politika RS (Energetski zakon EZ-1, 2011). Resolucija o Nacionalnem energetskem programu /ReNEP/ Ur. l. RS št. 57/04 Resolucija določa, da je LEK temeljni planski dokument, ki v skladu z nacionalnim energetskim programom opredeljuje dolgoročni načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti, učinkovito ravnanje z energijo in izkoriščanje lokalnih energetskih virov, to je obnovljivih virov, odpadne toplote z industrijskih procesov, odpadkov ipd., zagotavlja zmanjšanje vplivov na okolje in nenazadnje znižuje javne izdatke. V pripravo in izvajanje LEK je vključena vrsta akterjev, od lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb, podjetij za oskrbo z energijo do občanov, nevladnih organizacij in drugih. LEK določata dva predpisa in sicer predpis, ki uvaja obvezno načrtovanje gospodarjenja z energijo v mestnih občinah in občinah z več kot pet tisoč prebivalci in določa postopke in obvezne vsebine LEK ter predpis, ki opredeljuje območja, kjer je obvezna analiza možnosti rabe biomase v sistemih daljinskega ogrevanja. Upravljavci vseh novih in tudi obstoječih sistemov daljinskega ogrevanja morajo obvezno koristiti OVE, razen če s študijo izvedljivosti utemeljijo ekonomsko in okoljsko sprejemljivejši način ogrevanja. Če izkoriščanje biomase ekonomsko ni upravičeno, lahko vgradijo kotel na fosilna goriva, v tem primeru morajo s študijo izvedljivosti preveriti možnost soproizvodnje toplote in električne energije. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje , sklep vlade 2007 Stran 18

19 Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje za (AN-URE) je bil izdelan na osnovi 14. člena Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkoviti rabi končne energije in energetskih storitvah ter razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS. To je prvi od treh akcijskih načrtov. Ostala dva je potrebno izdelati v letu 2011 oziroma Z AN-URE bo Slovenija v obdobju dosegla kumulativne prihranke v višini najmanj 9 % glede na izhodiščno rabo končne energije ali najmanj GWh. Prihranki bodo doseženi z raznimi sektorsko specifičnimi ter horizontalnimi in večsektorskimi ukrepi v vseh sektorjih (gospodinjstva, široka raba, industrija in promet). Dejansko bodo doseženi večji kumulativni prihranki končne energije, saj se bo v okviru AN-URE izvajala tudi vrsta ukrepov URE, predvsem horizontalnih, katerih učinke bo mogoče enoznačno ovrednotiti na osnovi enotne metodologije, ki bo pripravljena na nivoju EU. V obdobju bo doseženih 1184 GWh prihranka (2,5 % izhodiščne porabe). Od tega bo 97 % prihranka energije doseženega z ukrepi za učinkovito rabo fosilnih goriv, električne energije in daljinske toplote, 3 % prihranka pa z ukrepi za učinkovito rabo obnovljivih virov energije ter s prihranki zaradi uvedbe sistemov za soproizvodnjo električne energije in toplote. Zelena knjiga za Nacionalni energetski program Slovenije, Posvetovalni dokument za javno obravnavo Namen zelene knjige je spodbuditi javno razpravo o strateških vprašanjih razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 za oblikovanje kvalitetnih izhodišč novega nacionalnega energetskega programa. V okviru sprejetega podnebno-energetskega paketa na ravni EU sta za Slovenijo opredeljena dva zavezujoča cilja in sicer: leta 2020 naj bi v rabi končne energije delež energije iz obnovljivih virov znašal 25 %, v rabi končne energije v prometu 10 % in še za 20 % izboljšati energetsko učinkovitost do Ocenjuje se, da Slovenija ne izpolnjuje zastavljenih ciljev in da bo poleg spodbujanja rabe obnovljivih virov nujna tudi umiritev rasti porabe energije. Zakon o varstvu okolja (uradno prečiščeno besedilo) /ZVO-1-UPB1/ Ur. l. RS št. 39/06, 70/08, 108/09 Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) je bil sprejet leta Kasneje so sledile njegove spremembe in dopolnitve, Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, UPB1, Ur. l. RS št. 39/2006) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1B, Ur. l. RS št. 70/2008 in ZVO-1C, Ur. l. RS št. 108/09). V zakonu so opredeljeni cilji varstva okolja, ki so zapisani v 2. členu zakona v katerih je opredeljena tudi zmanjšana raba energije in večja izraba obnovljivih virov energije. Zakon v 12. členu predpisuje državi in lokalni samoupravni skupnosti, da morata spodbujati dejavnosti varstva okolja, ki preprečuje ali zmanjšuje obremenjevanje okolja in tiste posege v okolje, ki zmanjšujejo porabo snovi in rabo energije. Sestavine Lokalnega energetskega koncepta, pa morajo biti implementirane tudi v občinski program varstva okolja. Zakon o urejanju prostora ZUreP-1, Ur. l. RS št.110/02, 8/03 Stran 19

20 Zakon o urejanju prostora lahko posredno povežemo z lokalnim energetskim konceptom in sicer preko določil, ki urejajo občinske prostorske akte. Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur. l. RS št. 33/2007) opredeljuje kot komunalno opremo objekte in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko na območjih, kjer je priključitev obvezna. Splošneje pa zakon v svoji vsebini državi in samoupravni lokalni skupnosti narekuje, da s prostorskim načrtovanjem omogoči kakovostno življenjsko okolje s takšno rabo prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostni rabi naravnih dobrin in drugih virov ter celostno ohranjanje kulturne dediščine omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. V okviru priprave strateškega dela občinskega prostorskega načrta je potrebno določiti tudi zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega lokalnega pomena. To določa 7. člen Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij Ur. l. RS, št.: 99/2007. V sklop zasnove gospodarske javne infrastrukture sodi tudi energetska infrastruktura, kamor štejemo javno razsvetljavo, plinovod in toplovod, ki so obravnavani v lokalnem energetskem konceptu. V 15. členu (2. točka) tega pravilnika je določeno tudi, da se v OPN za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določa oz. prikaže območja podrobnejše namenske rabe prostora. Tudi tu je potrebno navajati energetsko infrastrukturo, ki je izgrajena oz. se predvideva njena izgradnja. V Pravilniku so v 23. členu opredeljeni tudi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki določajo med drugim tudi način oskrbe z energijo, vključno z usmeritvami iz lokalnih energetskih konceptov Evropska zakonodaja Med pomembnejše direktive s področja energetike, ki neposredno vplivajo na slovensko zakonodajo in cilje lokalnega energetskega koncepta, so: Direktiva o energetski učinkovitosti stavb, 2002/91/ES, 2010/31/EU Direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS, 2006/32/ES Direktiva o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS, 2004/8/ES Direktiva o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo, 2001/77/ES, 2009/28/ES. Evropska komisija je sicer junija 2011 predstavila zakonodajni predlog nove Direktive o energetski učinkovitosti, ki bo temeljila na obstoječi Direktivi o soproizvodnji 2004/8/ES in Direktivi o učinkoviti rabi energije 2006/32/ES. Predlog Komisije upošteva zadnje pozive Stran 20

21 Evropskega sveta (s 4. februarja 2011), Sveta za energijo (z 10. junija 2011) in Evropskega parlamenta za izpolnitev cilja, po katerem naj bi EU do leta 2020 zmanjšala pričakovano porabo energije za 20 %. Zadnje ocene Komisije na podlagi nacionalnih ciljev energetske učinkovitosti za leto 2020, ki so jih države članice sprejele v okviru strategije Evropa 2020, kažejo, da je EU še vedno daleč od izpolnitve svojega cilja (Močna spodbuda, 2011). Stran 21

22 1.5. Metodologija in potek izdelave LEK Pri pripravi dokumenta LEK občine Črna na Koroškem smo se oprli na Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov ter Priročnika za izdelavo lokalnih energetskih konceptov. Pravilnik in priročnik sta dostopna v elektronski verziji na spletnih straneh Direktorata za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Izdelava dokumenta LEK je temeljila na kvalitetnih in zanesljivih podatkih. Podatki o rabi in oskrbi z energijo v občini so pridobljeni iz naslednjih virov: občinske baze podatkov, izvedenih projektov ter projektov v pripravi, statistične baze podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (Statistični urad RS), statistični letopis RS 2009 (Statistični urad RS), vprašalniki za javne stavbe, industrijo in storitve ter kotlovnice, podatki dobaviteljev energentov na področju občine (Petrol d.d., Elektro Celje d.d., idr.) podatki Agencije Republike Slovenije za okolje, podatki Zavoda za gozdove Slovenije ter podatki dostopni na svetovnem spletu. Podatke za analizo obstoječega stanja in oskrbe z energijo občine Črna na Koroškem smo zbirali z anketiranjem javnih zgradb in podjetij, iz spletnih strani Statističnega urada RS, pridobivanjem podatkov s strani dobaviteljev energentov v občini, Zavoda za gozdove Slovenije ter s pomočjo usmerjevalne skupine in zaposlenih v občini Črna na Koroškem. Pri izračunih o rabi energije je pomembno, da upoštevamo različno kurilni vrednost energentov. Kurilne vrednosti posameznih energentov, ki smo jih upoštevali pri obravnavi podatkov so navedene v spodnji tabeli. Stran 22

23 Tabela 1: Kurilne vrednosti energentov ENERGENT KURILNA VREDNOST Kurilno olje 10,0 kwh/l Zemeljski plin 9,5 kwh/m 3 Mazut Utekočinjen naftni plin (UNP) Rjavi premog Lignit 11,4 kwh/kg 12,8 kwh/kg 6,9 kwh/l 25,9 kwh/m 3 3,9 kwh/kg 3,1 kwh/kg Biomasa peleti 5 kwh/kg Biomasa polena 1724 kwh/m 3 Biomasa - sekanci 651 kwh/m 3 Za kurilno vednost les (polen) smo upoštevali povprečno vrednost 2500 kwh/m 3 (vir: Priprava dokumenta LEK-a je potekala v grobem v treh fazah: o Faza I: Pregled in analiza obstoječega stanja o Faza II: Določitev in analiza ciljev, ukrepov in aktivnosti o Faza III: Priprava akcijskega načrta. Pri pripravi vsebin dokumenta LEK občine Črna na Koroškem so bile pomembne informacije prejete s strani naročnika in akterjev ter so pomembno vplivale k natančnosti in realnosti analize stanja. Informacije so bile zbrane s pomočjo zaposlenih v občinski upravi, usmerjevalne skupine ter individualnih intervjujev z akterji. Stran 23

24 1.6. Predstavitev občine Črna na Koroškem Občina Črna na Koroškem leži v Zgornji Mežiški dolini ter spada v koroško statistično regijo. Leži 586 m nad morjem, ob sotočju reke Meže in Javorskega potoka. Slika 1: Karta koroške statistične regije z označeno lego občine Črna na Koroškem Vir: Geodetska uprava R Slovenije Kartograf: Matjaž Breznik Velika je 156 km², kar jo uvršča na 35. mesto med slovenskimi občinami. V letu 2009 je imela prebivalcev, kar jo uvršča na 138. mesto. Gostota prebivalcev je 23 prebivalcev/km², kar je skoraj petkrat manj od slovenskega povprečja (Statistični urad RS). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 10,7 % registriranih brezposelnih oseb to je več od povprečja v državi (9,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu kot v večini slovenskih občin več žensk kot moških. Najgosteje je naseljeno mesto Črna na Koroškem, kjer prebiva 2341 prebivalcev občine. Občino Črna na Koroškem sestavlja 9 naselij: Bistra, Javorje, Jazbina, Koprivna, Ludranski Vrh, Podpeca, Topla, Žerjav in občinsko središče Črna na Koroškem. Stran 24

25 Slika 2: Karta občine Črna na Koroškem vir: Atlas okolja Območje občine Črna na Koroškem leži na območju zmernega celinskega podnebja, za višje predele pa je značilno alpsko podnebje. Zime so precej hladne, na to vpliva tudi visoka Peca, ki je do 250 dni v letu pokrita s snegom, poletja pa zmerno topla. Povprečna letna temperatura zraka je 9 C, povprečna julijska temperatura je 17 C, januarska pa -3 C. Tako je kurilna sezona kar dolga, saj traja tudi do 300 dni, v višjih in osojnih predelih pa še nekaj dni več. Letno pade do mm padavin, največ poleti in najmanj v začetku leta. Dež pada približno 130 dni na leto. Snežna odeja se obdrži tudi do 100 dni. Prvi zapade lahko že oktobra, najpogosteje pa novembra, v aprilu pa pade zadnji. Zaradi zaprte kotlinske lege je v zimskih mesecih možna temperaturna inverzija. Različni mikroklimatski dejavniki, predvsem relief pa vplivajo na nekod specifične klimatske razmere. Višji predeli imajo pozimi več sonca, doline pa so zaradi temperaturne inverzije zamegljene. Okolica Črne na Koroškem ima podnebje nižjega gorskega sveta v severni Sloveniji. To pomeni, da je povprečna temperatura najtoplejšega meseca več kot 10 C, gre za celinski padavinski režim, povprečna letna količina padavin znaša od do mm. Na temperature najbolj vplivata lega in nadmorska višina. Slednja je povezana s temperaturnim obratom. Kraji na dnu dolin imajo zaradi inverzije nižje temperature kot kraji v višjih legah na prisojnih pobočjih (Agencija RS za okolje). Stran 25

26 Slika 3: Povprečno trajanje ogrevalne sezone v občini Črna na Koroškem vir: Atlas okolja Slika 4: Povprečno število dni s padavinami v občini Črna na Koroškem vir: Atlas okolja Največja reka v občini je Meža, ki teče tudi skozi občinsko središče. Ima snežno-dežni rečni režim, kar pomeni izrazitejši pomladni višek v aprilu in maju in znatno nižji dežni jesenski nižek v novembru. Meža, s porečjem velikim 566 km 2 se po 42 km izlije v Dravo. Srednji letni pritok je 7,16 m 3 /s, specifični odtok l/s, odtočni koeficient pa približno 50 %. Večje reke in potoki, ki se izlivajo vanjo so Topla, Koprivna, Javorski potok, Bistra in druge (Reka Meža, 2010). Dolgoletno onesnaževanje reke Meže je pustilo vidne posledice tako na rečnem rastlinstvu kot živalstvu. Glavni onesnaževalci še vedno ostajajo industrijski viri. Zelo pomemben delež prispevajo komunalne odplake posameznih mest. Reka je bila še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v četrtem kakovostnem razredu. Zaradi sanacijskih ukrepov in zaprtja nekaterih metalurških obratov ob Meži sodi zdaj v drugi do tretji kakovostni razred (Slovenija: pokrajine in ljudje, 2001). V okolici Črne na Koroškem, na Strojni, Kozjaku in Pohorju so se na magmatskih in metamorfnih kamninah razvile kisle rjave prsti na nekarbonatnih kamninah, v višjih delih pa ranker. Prst je plitva. Silikatna tla prekriva kisloljuben bukov gozd, ki v višjih legah prehaja v predalpski bukovo-jelov gozd. Stran 26

27 Relief občine je zelo razgiban, saj je posledica raznolikih kamninskih podlag, ki se menjavajo na kratkih razdaljah. Strma slemena in pobočja, ki jih prekinjajo ozke grape, gradijo apnenci in dolomiti, zložnejša pobočja, širša in porasla slemena pa magmatske in metamorfne kamnine (predvsem paleozojski skrilavci). Površje so izoblikovali tudi ledeniki ter različno intenzivna tektonska delovanja. Občina je po dejavnostmi usmeritvi je vedno spadala med rudarska naselja. Železovo rudo so začeli kopati v 17. stoletju v Javorju, v Črni so rudnik odprli leta Železarstvo je omogočilo gozdno bogastvo sicer redko poseljene pokrajine ter vodne sile. Fužinarstvo je v Črni na Koroškem kmalu zamrlo. Načrtno rudarjenje se je začelo konec 19. stoletja, v 20. stoletju je doživelo razcvet, saj so se razvile tudi druge dejavnosti, ki spremljajo rudarjenje (topilnica v Žerjavu ipd., ). Metalurgija je imela pomembno vlogo v gospodarskem razvoju tedanje Jugoslavije, zato je rudnik doživel skokovit vzpon po 2. svetovni vojni. Proizvodnja je v 70. letih naraščala vse do svetovne krize, ki se je pojavila zaradi padca cene na svetovnem trgu. Proizvodnja je začela upadati, število zaposlenih se je manjšalo. Leta 1988 je bil sprejet zakon o postopnem zapiranju rudnika, 1994 leta pa so ga dokončno zaprli. Rudarjenje je kraju dalo svojevrsten pečat, saj je bil z njim povezan razvoj kraja in drugih spremljajočih dejavnosti. Poleg rudarskih obratov je v Črni delovala tudi separacija, topilnica, proizvodnja akumulatorskih baterij in drugo. Rudarjenje je posledično povzročilo porast prebivalcev v naselju. Poleg Črne na Koroškem je imelo rudarjenje izjemen vpliv tudi na razvoj Žerjava, Podpece in Mežice. Danes je v naselju tovarna akumulatorjev. Poleg gospodarskega razvoja je rudarjenje spremljala močna degradacija okolja. Za slovenske razmere nekoč močno industrializirana pokrajina je danes deležna saniranja degradirane rudniške pokrajine. Terciarni sektor je slabo razvit, s kmetijstvom se ukvarja le majhen del prebivalstva. V občini je tudi smučišče ter več izhodiščnih točk na okoliške vrhove kot so Peca, Olševa in ostali (Prah, 2008). Stran 27

28 2. ANALIZA OBSTOJEČE RABE ENERGIJE Analiza obstoječe rabe je razdeljena na tri poglavja: Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj in večstanovanjskih stavbah. Raba energije v javnih objektih. Raba energije v podjetjih in ostalih večjih odjemalcih. Raba energije v prometu. Raba električne energije in Podatki o rabi in oskrbi z energijo v občini Črna na Koroškem so pridobljeni iz naslednjih virov: baze podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (Statistični urad RS), Statističnega letopisa RS (Statistični urad RS), Register nepremičnin 2010 (GURS), podatki pridobljeni na občini, anketiranja večjih porabnikov energije v industrijskih in storitvenih dejavnostih, anketiranja javnih objektov, Petrol d.d. (distributer utekočinjenega naftnega plina, ELKO ), drugih javno dostopnih podatkih na spletu (spletne strani: MOP ARSO, ZRMK, AURE, itd.), podatki Elektro Celje d.d., Elektro Maribor d.d. Plinarna Maribor d.o.o. (distributer utekočinjenega naftnega plina). Stran 28

29 2.1. Stanovanja V občini Črna na Koroškem je bilo 2010 leta stanovanj v katerih je živelo stanovalcev. Vsa stanovanja so razporejena v različnih časovnih obdobjih. Do leta 1918 so postavili 24 % stavb in kar 55,6 % jih je bilo zgrajenih pred letom Veliko stavb je bilo zgrajenih v 70-tih in 80-tih letih, saj so jih takrat postavili 22 %. V novem tisočletju je bilo zgrajenih 137 stavb oziroma 18 %. Grafikon 1: Starost stanovanj popis 2002 in REN 2010 Stavbe do leta % 20% 40% 60% 80% 100% Slaba tretjina je svoja stanovanja tudi obnovila, večina v zadnjih 20 letih. Kljub temu, da je bilo le 4 % stanovanj prenovljenih v novem tisočletju, pa še vedno lahko trdimo, da so na splošno stanovanja stara in potrebna prenove. Stran 29

30 Grafikon 2: Stanovanja glede na leto prenove popis 2002 in REN % 1%2% 2% 3% 5% 9% do leta % 4% ni bilo prenovljeno S spodnjega grafikona je razvidno, da je bilo največ streh zamenjanih v novem tisočletju. Prikazan grafikon ne vsebuje podatkov za tiste, ki se za menjavo niso odločili. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so zamenjali približno 26 % streh, v osemdesetih pa 20 %. Vsekakor bi bilo ob teh podatkih potrebno še dobiti podatke o izolaciji strehe, saj le dobro izolirana streha ali podstrešje učinkovito zadržuje toploto. Grafikon 3: Desetletje prenove strehe REN % 13% 5% 3% 33% ' 80' 70' 60' 50' 26% Občani so se v veliko večji meri odločali za menjavo oken, sploh v zadnjih letih. Od leta 2000 naprej je bilo narejenih 54 % vseh zamenjav, kar je tudi prikazano na spodnjem grafikonu. Četrtina je bila zamenjana v devetdesetih letih, 14 % v osemdesetih, pred tem pa je bilo menjav manj. Stran 30

31 Vsekakor so najbrž najbolj energetsko učinkovita okna, ki so se menjala v zadnjih letih, tako da s časovno oddaljenostjo od vgraditve novih oken upada tudi energetska učinkovitost le-teh. Grafikon 4: Desetletje zamenjave oken REN % 25% 4% 1%2% 54% ' 80' 70' 60' 50' Večina lastnikov, ki se je odločilo za obnovo fasade, je to storilo v zadnjih 12 letih. Teh je bilo 33 % od vseh, ki so obnovili fasado. 26 % jih je obnovilo fasado v devetdesetih letih, vendar je že tudi tukaj vprašljiva kakovost oziroma izolativnost obnovljene fasade. Grafikon 5: Desetletje obnovitve fasade REN % 14% 4% 1% 26% 33% ' 80' 70' 60' 50' Po površini so stanovanja zelo različna, toda dokaj enakomerno razdeljena glede na velikostne razrede. Najbolj izstopajo le stanovanja manjša od 20 m 2 saj jih je le 1 %. Največ stanovanj in sicer 26 % je v velikosti od 61 do 80 m 2. Povprečna velikost stanovanja v občini Črna na Koroškem je 68 m 2, kar je manj od slovenskega povprečja, ki je 74,6 m 2. Stran 31

32 Grafikon 6: Stanovanja glede na površino popis % 11% 1% 17% do 20 (m2) (m2) (m2) (m2) 26% 34% (m2) (m2) Po podatkih iz Popisa 2002, je bilo 549 stanovanj razporejenih v samostojno stoječih hišah, hiš s kmečkim gospodarskim poslopjem je 20, ter 74 večstanovanjskih stavb. Po Statističnem letopisu 2010 ima stanovanj vodovod, kanalizacijo, jih je priključeno na električno omrežje ter centralno ogrevanje. Skoraj vsa stanovanja imajo nekako urejeno kanalizacijo in vodovod, čeprav je na kanalizacijskem omrežju 60 % stanovanj, ter vodovodnem 75 %. Grafikon 7: Kanalizacija in vodovod popis 2002 Kanalizacija Na omrežju Drugo Brez Vodovod 0% 20% 40% 60% 80% 100% Ugotavljamo, da je plinskem omrežju le 1% stanovanj, na električnem so skoraj vsi. 80 % stanovanj ima centralno ogrevanje. Stran 32

33 Grafikon 8: Napeljave v stanovanjih popis 2002 Plin Centralno ogrevanje DA NE Elektrika 0% 20% 40% 60% 80% 100% Podatki o glavnem viru ogrevanja so pridobljeni iz Popisa. Iz spodnjega grafa je razvidno, da je najpogosteje uporabljen energent v občini Črna na Koroškem les. Le malo manj pa občani uporabljajo kurilno olje in daljinsko ogrevanje. Vendar, če vzamemo v obzir, da se stanovanja, ki se ogrevajo s pomočjo daljinskega ogrevanja oziroma skupnih kotlovnic, ki vse kot energent uporabljajo kurilno olje, je najpogosteje uporabljen energent kurilno olje. Grafikon 9: Stanovanja po glavnem viru ogrevanja popis 2002 premog les 29% 2% 1% 36% kurilno olje plin 1% drugo 2% 29% daljinsko ali kotlarna za nekaj sosednjih stavb ni ogrevano S spodnjega grafikona lahko razberemo, da je najpogostejši vir ogrevanja še vedno centralno ogrevanje za eno samo stavbo. Daljinskega ogrevanja je slaba tretjina, saj je v občini veliko Stran 33

34 kotlovnic. 19 % uporablja drugačne vire ogrevanja, po ostalih sodeč je to ogrevanje na električno energijo, lokalno na drva ter ogrevanje s toplotnimi črpalkami. Grafikon 10: Stanovanja po načinu ogrevanja popis % 2% 29% daljinsko ali kotlarna za nekaj sosednjih stavb centralna kurilna naprava samo za stavbo etažno centralno ogrevanje 12% ni centralno ogrevano 38% ni ogrevano Primerjava s Slovenijo S spodnje tabele je razvidno, da so stanovanja v občini Črna na Koroškem v letu 2010 porabila za ogrevanje okrog 12,9 GWh toplote, za kar je bilo porabljenih evrov. Tabela 2: Prikaz letne porabe energentov v občini Črna na Koroškem Energent Količina porabljenega energenta v letu 2010 Porabljena letna količina energenta v MWh Letni strošek za posamezen energent v ELKO (kurilno olje) v litrih UNP Les v m Vir: Statistični urad RS, podatki dobaviteljev Iz zgornje tabele lahko razberemo, letno porabo energentov v MWh ter letni strošek, ki ga energenti predstavljajo. Letna poraba v občini je Črna na Koroškem je nižja od slovenskega povprečja, saj le ta znaša kwh/prebivalca, medtem ko je bila v Sloveniji okrog kwh/prebivalca, kar je tudi razvidno iz spodnjega grafikona. Stran 34

35 kwh/prebivalca/leto Grafikon 11: Primerjava letne porabe energije za ogrevanje stanovanj Črna Slovenija Črna Slovenija Na to vpliva več različnih dejavnikov, kot je neuporaba/uporaba daljinskega ogrevanja, kurilne naprave z slabšim izkoristkom predvsem pri uporabi trdnih goriv, itd. Zato kljub razliki pri rabi primarne energije na prebivalca ni mogoče sklepati, da so individualna stanovanja energetsko bolj učinkovita od slovenskega povprečja, imajo pa še dovolj potenciala za znižanje rabe energije predvsem pri kuriščih na trdna goriva. Zaradi majhnega odstotka uporabe premoga ter elektrike sta ta dva energenta izključena iz izračunov. Ob primerjavi porabljene energije za ogrevanje na m 2 površine, kar je prikazano tudi na spodnjem grafikonu, pa je razvidno da v Črni na Koroškem letno porabijo 134 kwh/m 2, v Sloveniji pa je ta vrednost višja, saj se porabi 155 kwh/m 2. Tako se pokaže, da je poraba energije v Črni na Koroškem bolj ekonomična kot v ostalem delu države. Stran 35

36 kwh/m2/leto Grafikon 12: Primerjava letne porabe energije za ogrevanje stanovanj glede na ogrevano stanovanjsko površino Črna Slovenija Črna Slovenija Stran 36

37 2.2. Večstanovanjske stavbe V občini Črna na Koroškem stoji 53 stavb v katerih se nahaja več kot 6 stanovanj. Večstanovanjski objekti so upravljani iz strani Stanovanjskega podjetja Ravne d.o.o.. Podatke o večstanovanjskih stavbah in kotlovnicah smo pridobivali preko poslanih vprašalnikov. Podrobneje so kotlovnice obravnavane v poglavju 3.2. Večje kotlovnice. Nekateri vrnjeni vprašalniki so bili pomanjkljivo izpolnjeni zato smo podatke dopolnili s podatki iz registra nepremičnin (REN 2010). Na tem mestu bi opozorili, da prihaja do manjših razhajanj med podatki v vprašalnikih in podatki, ki so zabeleženi v REN. Za večstanovanjske stavbe nismo uspeli pridobiti vrnjenih vprašalnikov glede stanja objektov, zato kot priporočilo predlagamo občini, da razišče možnost sodelovanja s upravljavci posameznih večstanovanjskih stavb in od njih pridobi poročila o energetskem stanju objektov in investicijskem planu izboljšav, ki lahko odločno pripomorejo k učinkoviti rabi energije. Stran 37

38 2.3. Javne stavbe Javne stavbe so zelo pomemben segment v okviru pregleda energetskega stanja v občini, saj se prihranki pri rabi energije v teh zgradbah odrazijo neposredno v občinskem proračunu in predstavljajo zgled za ostale porabnike energije. Slabo stanje zgradb in neučinkovita raba energije sta glavna dejavnika visokih stroškov za porabo energije. Glede na razpoložljive podatke do sedaj opravljenih analiz na področju rabe energije v Republiki Sloveniji racionalna raba energije za ogrevanje in elektriko predstavlja velik potencial za prihranek pri večini javnih stavb v Sloveniji. Pri vrednotenju učinkovitosti rabe energije v stavbah se v fazi grobe ocene obstoječega ali prihodnjega stanja poslužujemo različnih načinov ocenjevanja. Ena izmed najbolj pogostih oblik takšne izhodiščne ocene je uporaba kazalcev rabe energije, npr. specifične letne porabe energije glede na enoto ogrevane prostornine ali površine stavbe oziroma t.i. energijskih števil. Na podlagi znane obstoječe letne rabe energije ali s pomočjo računskih letnih energijskih bilanc stavb dobimo prve merljive vrednosti, ki pričajo o učinkovitosti rabe energije v posameznih segmentih njene rabe (Praznik, 2010). Starejše, pomanjkljivo izolirane stavbe, pri nas porabijo tudi preko 200 kwh/m 2 na leto za ogrevanje, pri čemer naš Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2002 slednjo omejuje na 60 do 80 kwh/m 2, sedanji strožji predpisi znižujejo dovoljeno porabo še za cca. 30 %. Z uporabo ukrepov učinkovite rabe energije se stavba lahko približa razredu energijsko varčnih stavb. Pri teh letna raba energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ne presega 50 kwh/m 2 na leto, dosežemo pa jo lahko predvsem s povečano debelino toplotne izolacije, boljšimi okni, varčnim in energijsko učinkovitim ogrevanjem (Rekonstrukcija, 2011). Analiza energetskega stanja javnih stavb je bila izvedena s pomočjo vprašalnikov, ki so bili naslovljena na oskrbnike in vodstva objektov ter s preliminarnimi ogledi posameznih stavb, ki so bili opravljeni v prvi polovici leta Seznam stavb vključenih v analizo in pridobljeni osnovni podatki o stavbah, rabi toplotne in električne energije ter stroških za porabo so prikazani v spodnji tabeli. Na podlagi ogrevane površine javnih objektov in porabe energenta za ogrevanje je bila določena poraba energije za ogrevanje na kvadratni meter ogrevanih prostorov in poraba električne energije na kvadratni meter uporabne površine. Za preliminarno oceno se izračuna energijsko število, ki predstavlja specifično rabo celotne energije (toplotne in električne v kwh, vključno s pripravo sanitarne vode). Dejansko je skupno energijsko število seštevek posameznih energijskih števil oziroma specifične rabe energije za ogrevanje (Eop), toplo sanitarno vodo (Etv) ter električno energijo (Etn). E = Eop + Etv + Etn Stran 38

39 Stavbe povečini za ogrevanje tople sanitarne vode uporabljajo lokalne električne ali centralno ogrevanje ter ne vodijo posebej statistike porabe energenta za toplo sanitarno vodo. Porabljena električna energije je že vključena v skupni porabi električne energije. Vrednost energijskega števila stavbe se uporablja za načrtovanje potrebnih energetskih ukrepov pri energetski sanaciji stavb. Z energijskim številom si pomagamo pri razvrstitvi stavb glede na energijsko potratnost. V tabeli 3 je prikazana razvrstitev objektov glede na potratnost pri porabi energije. Tabela 3: Razvrstitev objektov glede na potratnost po energijskem številu Vrsta objekta glede na porabo energije Energijsko število (kwh/m 2 a) Zelo potratni objekt Več kot 250 Potratni objekt Povprečni objekt Varčni objekt Zelo varčni objekt Nizkoenergijski objekt Energijsko pasivni objekt Manj kot 15 vir: Energetsko upravljanje v šolah in drugih javnih zgradbah, Energetski inženiring ŠC Velenje, 2010 V tabeli 4 so prikazani energetski razredi, ki so definirani v Pravilniku o metodologiji izdelave in izdaji energetskih stavb (Ur. l. RS, št 77/09). Tabela 4: Energetski razredi stavb Razred razred A1: razred A2: razred B1: razred B2: razred C: razred D: razred E: razred F: razred G: vir: Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št. 77/09) Vrednosti od 0 do vključno 10 kwh/m 2 a nad 10 do vključno 15 kwh/m 2 a nad 15 do vključno 25 kwh/m 2 a nad 25 do vključno 35 kwh/m 2 a nad 35 do vključno 60 kwh/m 2 a od 60 do vključno 105 kwh/m 2 a od 105 do vključno 150 kwh/m 2 a od 150 do vključno 210 kwh/m 2 a od 210 do 300 in več kwh/m 2 a Energijsko število je kazalec, ki nas usmeri k objektom, ki so energetsko bolj potratni in primerni za izvajanje ukrepov za izboljšanje stanja glede porabe energije. Ukrepi učinkovite rabe energije in uvajanje obnovljivih virov energije v te objekte imajo velik vpliv na okolico in morajo služiti za zgled ostalim porabnikov v lokalnem okolju. Ukrepov se moramo lotiti celovito, z upoštevanjem tehničnih, finančnih in izobraževalnih vidikov. Prav posebna pozornost se mora nameniti izobraževalnim ustanovam kot so osnovne šole ter vrtci. Pri ukrepih v teh objektih je še posebno pomemben vidik ozaveščanja in izobraževanja, pri čemer Stran 39

40 bi se morali odgovorni potruditi, da uvedejo ukrep pri katerem lahko sodelujejo tudi učenci in neposredno občutijo ali izmerijo izboljšave. Namen preliminarnih pregledov je povečanje osveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravo ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. V Sloveniji je približno 800 osnovnih šol s podružnicami, 240 srednjih in 40 dijaških domov. Energetski inženiring Šolskega Centra Velenje ocenjuje, da je povprečno energijsko število šolskih objektov okoli 160 kwh/m 2 a za ogrevanje in 30 kwh/m 2 a za električno energijo. S pomočjo organizacijskih in ozaveščevalnih ukrepov ocenjujejo možen prihranek za okoli 15 %, kar pomeni letni prihranek pri ogrevanju za okoli 106 GWh in 20 GWh pri porabi električne energije letno. Skupni letni energetski prihranek bi pomenil zmanjšanje emisij CO 2 za okoli 45 tisoč ton skupno in prinesel stroškovno za približno 8,5 mio prihranka (Spletno energetsko upravljanje v šolah in drugih javnih zgradbah, Energetski inženiring ŠC Velenje, 2010). Gradbeni inštitut ZRMK v dokumentu Sodobni pristopi in orodja za spremljanje in nadzor rabe energije v stavbah ter hitro in robustno oceno potenciala učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije v javnem sektorju ocenjuje, da je povprečno energijsko število za ogrevanje šolskih objektov okoli 165 kwh/m 2 a ter 205 kwh/m 2 a za upravne stavbe. Slika 5: Energijska števila za ogrevanje v osnovnih šolah in upravnih stavbah vir: Sodobni pristopi in orodja za spremljanje in nadzor rabe energije v stavbah ter hitro in robustno oceno potenciala učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije v javnem sektorju, Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., 2006 Ciljna vrednost rabe energije za ogrevanje za javne stavbe je po priporočilih 80 kwh/m 2 a. Vse stavbe, ki imajo energijsko število znatno višje od dobljenih povprečnih vrednosti in nimajo specifičnega razloga za tako visoko rabo energije, je potrebno natančneje pregledati in uvesti ukrepe za učinkovito rabo energije. Stran 40

41 Tabela 5: Opis osnovnih značilnosti javnih stavb v občini Ime stavbe in naslov Občina Črna na Koroškem Delavski dom Žerjav Gasilski dom Črna na Koroškem stara stavba Gasilski dom Črna na Koroškem nova stavba Zdravstvena postaja Črna na Koroškem Ener. preg. NE NE NE NE NE Kratek opis Prostori Občine Črna na Koroškem se nahajajo v stavbi, ki je bila zgrajena leta Leta 2005 so prenovili streho in fasado. Prostori se ogrevajo preko skupne kotlovnice. Kot energent se uporablja ELKO. Preko te kotlovnice (Center 101) se ogreva še stavba na naslovu Centru 107 in 115. Kurilna naprava ima moč 350 kw. Prostori se prezračujejo klasično z odpiranjem oken. Energijskega števila ni bilo mogoče izračunati, saj nismo uspeli pridobiti količine porabe energenta samo za prostore občine zaradi skupne kotlovnice. Stavba je bila zgrajena Leta 2009 je bila prenovljena fasada in leta 1970 streha. Kot energent je uporabljen ELKO. Moč kurilne naprave je 350 kw in je bila vgrajena leta Ogrevajo 60 % površin (delni lastniki stavbe). V prejšnjih letih je bil prisoten tudi najemnik za ostali del površin in je bila tudi poraba energenta višja. Sedaj ocenjujejo, da se bo poraba zmanjšala. Okna so bila prenovljena leta Prostori se prezračujejo klasično z odpiranjem oken. Nameščene so varčne ter LED sijalke. Priprava tople sanitarne vode poteka lokalno z električnimi grelniki. Objekt je bil zgrajen leta Streha in fasada sta bili prenovljeni leta Okna so bila vgrajena leta Fasada je izolirana. Streha ni izolirana, kritina je salonitna. Objekt se prezračuje klasično z odpiranjem oken. V garažah je nameščen ventilator. Kotlovnica je skupna za staro in novo stavbo. Kot energent je uporabljen ELKO. Priprava tople sanitarne vode poteka lokalno z električnimi grelniki. V stavbi je tudi stanovanjski del (cca. 110 m 2 ), ki ima ločeno ogrevanje. Izračunano energijsko število je za obe stavbi skupno, ker nismo uspeli pridobiti podatka o razmerju porabljene količine energenta za ogrevanje posamezne stavbe. Objekt je bil zgrajen leta Gre za nov objekt, ki premore tako izolacijo fasade kot strehe. Okna so troslojna PVC. Ogreva se iz skupne kotlovnice, kot energent je uporabljen ELKO, moč kurilne naprave je 150 kw iz leta Prostori so klimatizirani, v garažah so nameščeni ventilatorji. Priprava tople sanitarne vode poteka lokalno z električnimi grelniki. Izračunano energijsko število je za obe stavbi skupno, ker nismo uspeli pridobiti podatka o razmerju porabljene količine energenta za ogrevanje posamezne stavbe. Objekt je bil zgrajen leta Fasada je izolirana, ima ALU okna, ki so bila vgrajena leta Prostori se prezračujejo klasično. Kot energent je uporabljen ELKO, kurilna naprava ima moč 105 kw iz leta V stavbi se nahajajo še prostori Lekarne Črna in stanovanjski prostori. Priprava tople sanitarne vode poteka lokalno z električnimi grelniki. Stran 41

42 Ime stavbe in naslov Osnovna šola Črna na Koroškem Vrtec Črna na Koroškem Knjižnica Črna na Koroškem Kulturni dom Črna na Koroškem Hotel Črna Ener. preg. NE NE NE NE NE Kratek opis Nameščene so varčne sijalke. Kotlovnica je skupna (Center 144 A) in zaradi tega nismo uspeli pridobiti podatka o razmerju porabljene količine energenta za ogrevanje posameznih prostorov. Posledično ni mogoče izračunati energijskega števila prostorov zdravstvenega doma in lekarne. Objekt je bil zgrajen leta Objekt je bil medtem že večkrat dograjen in adaptiran. Prenova in dograditev je potekala v več fazah. Prvo obdobje je trajalo od leta 2007 do V tem obdobju je obnovljena in dograjena stavba za I. in II. triletje (triado), dograjen osrednji del z vhodom, garderobami, knjižnico in multimedijsko učilnico ter sanirana streha na telovadnici. Drugo triletno obdobje poteka v letih 2010 do V tem času pa bo adaptirana stara šolska stavba in urejena okolica šole s športnimi igrišči. Prezračevanje prostorov je mešano, nekaj prezračujejo klasično, približno tretjino s prezračevalno napravo. Kot energent se uporablja ELKO, z močjo 2x440 kw iz leta Priprava sanitarne vode poteka centralno in lokalno z električni grelniki. Objekt je bil zgrajen leta 1973, streha je bila obnovljena leta Okna so lesena, vgrajena leta Kot energent se uporablja UNP. Moč kurilne naprave je 50 kw iz leta Objekt se prezračuje klasično z odpiranjem oken. Priprava sanitarne vode poteka centralno in lokalno z električni grelniki. Celoten objekt je bil zgrajen leta Streha je bila obnovljena leta 1980, okna leta 2011, fasada Streha ni izolirana. Objekt se prezračuje klasično z odpiranjem oken. Ogrevanje poteka preko skupne kotlovnice celotnega objekta. Skupaj se ogrevata Kulturni dom in knjižnica. Kurilna naprava ima moč 400 kw in je iz leta Kot energent je uporabljen ELKO. Celoten objekt je bil zgrajen leta Streha je bila obnovljena leta 1980, kritina je pločevina. Streha ni izolirana. Fasada je delno izolirana. Prostori se prezračujejo prisilno z ventilatorji. Ogrevanje poteka preko skupne kotlovnice skupaj s knjižnico. Kot energent je uporabljen ELKO. Kurilna naprava ima moč 400 kw in je iz leta Ponavadi kurijo 4 x tedensko, drugače samo vzdržujejo temperaturo. Dejavnosti so časovno razporejene ob dnevih, ko poteka ogrevanje. Celoten objekt je bil zgrajen Streha je bila delno prenovljena leta 1983 in Kritina je pločevina. Okna so bila vgrajena leta Ogrevanje poteka preko skupne kotlovnice, vendar ima hotel svojo kurilno napravo z močjo 300 kw iz leta Kot energent je uporabljen ELKO. Prezračevanje poteka klasično, v jedilnici so nameščeni ventilatorji. Za pripravo sanitarne vode se uporablja tudi toplotne črpalke. Ventili na ogrevalih so navadni in termostatski. Stran 42

43 Ime stavbe in naslov CUDV Črna na Koroškem Ener. preg. NE Kratek opis Ogrevalna telesa so bila prenovljena leta Objekt je v slabem energetskem stanju. V zadnjem času ni prisotnega najemnika, ki bi mu uspelo oživiti celoten hotel, tudi zaradi visoke finančnega vložka, ki je potreben za celovito prenovo. V preteklosti so najemniki koristili prostore samo delno. Objekt je v lasti vlade R Slovenije Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Objekt je bil zgrajen leta Leta 1996 se je prenovila streha. Okna so lesena iz leta Kurilna naprava je iz leta 2005 in ima moč 550 kw. Kot energent se uporablja ELKO. Sanitarna voda se pripravlja centralno. Stran 43

44 Leto izgradnje Zadnje leto obnove Ogrevana površina (m2) Površina in ekspozicija strehe Število etaž Zadnja prenova fasade Debelina izolacije Vrsta strehe Leto zadnje obnove Vrsta izolacije Debelina izolacije Leto vgradnje Vrsta oken Vrsta energenta Povprečna letna poraba energenta Moč kurilne naprave Leto izdelave kurilne naprave Regulacija Ventil na ogrevalih Izolacija cevi Tabela 6: Podatki o stanju in porabi energentov v javnih objektih OBJEKT FASADA STREHA OKNA OGREVANJE ELEKTRIKA Objekt Povprečna specifična raba energije samo za ogrevanje (kwh/m2/leto) Povprečna letna poraba električne energije (kwh/leto) Povprečna specifična raba energije - ogrevanje in električna energija (kwh/m2/leto) OPOMBA Občina Črna SV- JZ Ni Opeka 2005 Ni Ni 2005 Lesena ELKO / / / Avtomatska Navadni DA / / Ogrevanje iz skupne kotlovnice, zato je težko oceniti porabo energenta za posamezno stavbo. Delavski dom Žerjav JV- SZ Demit 12 cm Pločevina 1970 Ni Ni Delno 2008 Dvoslojna ELKO litrov 350 kw 2004 Avtomatska Navadni NE 114 / 114 Ogrevajo samo še 60 % površine, pričakujejo manjšo porabo (okoli 5000 l). Gasilski dom Črna - stara stavba Gasilski dom Črna - nova stavba / 417 JV- SZ JV- SZ / Stiropor 10 cm Stiropor 15 cm Salonit 1984 Ni Ni 1986 Lesena Opeka / Da Ni podatka 2010 Troslojna PVC ELKO litrov 150 kw 2010 Avtomatska Navadni DA Termostatski DA Skupna kotlovnica za oba objekta. V starem delu sta še dva stanovanja, ki pa imata ločeno ogrevanje. Stran 44

45 Zdravstvena postaja in lekarna Črna 1999 / 302 JV- SZ 1 / Stiropor Opeka / Ni podatka Ni podatka 1999 ALU ELKO / / / Avtomatska Termostatski / / / Ogrevanje iz skupne kotlovnice, zato je težko oceniti porabo energenta za posamezno stavbo. Osnovna šola Črna S-J /2 demit, 1/2 nič 1/2 pločevina, 1/2 trajanka 1975, delno 2009 Tervol Ni podatka 1953, 2009 Lesena, PVC termopan ELKO litrov 2 x 440 kw 2008 Avtomatska Navadni in termostatski DA * 114 Vrtec Črna S-J 1 / Ni podatka Pločevina 2002 Tervol Ni podatka 1973 Lesena UNP litrov 50 kw 2005 Avtomatska Navadni NE * 158 Montažna gradnja Knjižnica Črna Kulturni dom Črna / Demit Pločevina 1980 Ni Ni / 1 / Delno Skodle, pločevina Troslojna PVC ELKO litrov 400 kw 1989 Avtomatska Navadni DA 166 Ni podatka Ni Ni / / Skupna kotlovnica za hotel, knjižnico in kulturni dom. Knjižnica in kulturni dom se ogrevata iz skupnega kotla. Kurijo 4x tedensko, druge dni samo vzdržujejo temperaturo. Stran 45

46 Hotel Črna CUDV Črna 1961 / 1070 / 5 / Ni Skodle, pločevina 1993 Ni Ni 1987 Lesena ELKO litrov 300 kw 1989 Avtomatska Navadni DA / / / Na splošno je objekt v slabem stanju. Ker ne obratuje vedno in v celoti je težko podati prave količine porabe ELKO in EE V- Z 4 / Ni Opeka 1996 Ni Ni 1988 Lesena ELKO * Ocenjena poraba kwh iz posredovanih celoletnih zneskov za električno energijo litrov 550 kw 2005 Avtomatska Navadni in termostatski NE * 209 Lastnik objekta je R Slovenija Stran 46

47 Grafikon 13: Energijska števila javnih stavb na območju občine Črna na Koroškem Vir: lastni izračun Zgornji grafikon prikazuje energijska števila za javne stavbe v občini Črna na Koroškem. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov in dopolnjeni s podatki iz registra nepremičnin. Povprečje specifične rabe energije za ogrevanje za posamezno stavbo je označeno z zeleno barvo, povprečna specifična raba energije skupno za ogrevanje in električno energijo je prikazana z modro barvo. Če podatek o porabi električne energije ni bil na voljo je specifična raba energije za ogrevanje ter skupna specifična raba energije skupno za ogrevanje in električno energije enaka. Pri prostorih Občine Črna Koroškem in Zdravstvene postaje Črna na Koroškem nismo uspeli izračunati specifične rabe energije za ogrevanje, saj se stavbe/prostori ogrevajo preko skupnih kotlovnic na katere so priključeni še ostali objekti oziroma stanovanjski prostori. Podatkov o količini porabljenega energenta za posamezen prostor/stavbo ni bilo mogoče pridobiti. Tako so podatki porabljene količine energenta obravnavani v poglavju 3.2. Večje kotlovnice. Za Hotel Črna prav tako ni izračunanega specifičnega števila za ogrevanje, saj hotel ni zaseden v celoti in ker so najemniki ogrevali samo določene prostore. Zaradi tega ne moremo z gotovostjo ugotoviti količino porabljenega energenta za celoten objekt in bi izračunano število bistveno odstopalo od dejanskega stanja. Povprečna vrednost rabe energije za ogrevanje v vseh javnih stavbah v občini Črna na Koroškem je 114 kwh/m 2 /leto in je označena z rdečo črto. Priporočena vrednost za javne stavbe je 80 kwh/m 2 /leto in je prikazana z oranžno črto. Stran 47

48 Za izračun temperaturnim razmeram prilagojenega kazalnika moramo tako izračunano specifično rabo energije še normirati glede na temperaturni primanjkljaj. Korekcijo na osnovi temperaturnega primanjkljaja je potrebno upoštevati predvsem na območjih, kjer so odstopanja od povprečja večja, kar velja tudi za območje občine Črna na Koroškem. Povprečni uteženi temperaturni primanjkljaj v obdobju je v Sloveniji znašal K*dan/leto. Temperaturni primanjkljaj v sezoni je vsota dnevnih razlik temperature med 20 C in zunanjo povprečno dnevno temperaturo zraka za tiste dni od 1. julija do 30. junija, ko je povprečna dnevna temperatura nižja ali enaka 12 C (ARSO). ARSO trenutno še ne objavlja povprečnega uteženega temperaturnega primanjkljaja za Slovenijo. Najboljši trenutno razpoložljivi podatek je tako na podlagi podatkov ARSO s strani IJS-CEU izračunan utežen temperaturni primanjkljaj, ki upošteva 17-letno povprečje v obdobju in znaša za Slovenijo K*dan/leto (Metode za izračun prihrankov energije pri izvajanju ukrepov za povečanje učinkovitosti rabe energije in večjo uporabo obnovljivih virov energije; IJS-CEU, 2011). Kot lahko vidimo na spodnji sliki povprečni temperaturni primanjkljaj znaša v nižjem dolinskem delu občine Črna na Koroškem od do K/dan, v najvišjih predelih občine proti Peci, Raduhi in Plešivcu pa od do K/dan, ponekod tudi do K/dan. Ker so javne stavbe locirane v nižjem delu občine, kjer je temperaturni primanjkljaj med do K/dan, smo pri izračunu upoštevali vrednost K/dan. Korekcijski faktor temperaturnega primanjkljaja v našem primeru znaša 0,758. Normirana povprečna specifična raba energije (energijsko število) za ogrevanje javnih stavb v občini Črna na Koroškem tako znaša 86,44 kwh/m2/leto. Slika 6: Povprečni temperaturni primanjkljaj v občini Črna na Koroškem ( ) vir: Atlas okolja Povprečno stanje je relativno dobro, vendar pri tem opozarjamo na velike razlike med posameznimi objekti, zato je potrebna individualna obravnava objektov. Iz grafikona 13 je razvidno, da polovica stavb presega priporočeno vrednost rabe energije za ogrevanje, polovica pa dosega priporočeno vrednost. Manjšo vrednost od priporočene vrednosti dosega gasilski dom Črna obe stavbi. Vendar bi tu bilo zanimivo ugotoviti, koliko se spremenijo energijsko število, če bi jih obravnavali Stran 48

49 ločeno (glede na dejansko porabo energenta za ogrevanje po stavbi). Potrebno je verjetno opozoriti, da tu dejavnost poteka občasno. Dober rezultat prav tako dosegata Osnovna šola Črna in Vrtec Črna. Pri osnovni šoli se vsekakor poznajo ukrepi obnove in nove gradnje ter menjave oken. Pri obeh stavbah je stanje boljše zaradi izolacije strehe. Pri vrtcu bi opozorili na visoko porabo električne energije (če so bili posredovani podatki in preračun iz zneska za električno energijo seveda pravilni) in kako lahko izboljšajo rabo električne energije. Sorazmerno nizko vrednost specifične rabe energije za ogrevanje dosega tudi Delavski dom Žerjav, kjer stanje izboljšuje izolacija fasade in prenovljena okna. S prenovo in izolacijo strehe bi se lahko porabe energije še zmanjšala. Negativno izstopajo stavba s hotelom, knjižnico in kulturnim domom. Verjetno bi prostori knjižnice dosegali boljše rezultate, če bi obravnavali količino porabljenega energenta obravnavali ločeno od kulturnega doma, saj so bila v zadnjem času prenovljena okna in fasada. Očitne pomanjkljivosti je pomanjkljiva izolacija ovoja celotne stavbe ter strehe in kurilna naprava, ki je na koncu svoje življenjske dobe. Visoko energijsko število dosega tudi CUDV Črna na Koroškem. Stavba je sicer v lasti Vlade R Slovenije, ki je tudi zadolžena za investicijsko vzdrževanje stavbe. Očitne pomanjkljivosti so pomanjkanje izolacije tako stavbe kot strehe ter slabo izolativna okna. Vsekakor pa obstaja pri vseh objektih relativno velik varčevalni potencial. Iz zbranih podatkov lahko sklenemo, da v večini teh stavb v občini Črna na Koroškem obstaja energetski varčevalni potencial, saj bi lahko z različnimi ukrepi URE učinkovito znižali ciljno vrednost kazalnika specifične rabe energije za ogrevanje v stavba. Stanje, kakršnega izraža izračunano energijsko število pri posameznem objektu, se je večinoma potrdilo tudi ob izvedbi preliminarnih energetskih pregledov objektov, saj je splošna značilnost objektov, ki imajo višje vrednosti predvsem slaba izolacija ovoja stavb in izolacija proti podstrešju. Že ob izvedbi teh dveh ukrepov so možni bistveni prihranki pri rabi energije. Tabela 7: Poraba energenta v javnih stavbah Vir: Podatki dobaviteljev energentov in anketni vprašalniki Vprašalniki JAVNE STAVBE Dobavitelji Energent ELKO ELKO Količina kwh Po doslej zbranih podatkih v vseh javnih stavbah in stavbah javnega pomena kot energent za ogrevanje uporabljajo ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Po podatkih zbranih z anketnimi vprašalniki javne stavbe porabijo letno povprečno litrov ekstra lahkega kurilnega olja. Po podatkih dobavitelja energentov Petrol d.d. so v letu 2010 dobavili litrov ELKO. Količine so brez vključene porabe CUDV Črna na Koroškem. Stran 49

50 2.4. Industrija in storitve Po podatkih statističnega urada je v občini Črna na Koroškem leta 2010 poslovalo 157 podjetij, delovno aktivnih prebivalcev pa je bilo Po podatkih Elektro Celja, ki je dobavitelj električne energije na področju občine, se je količina porabljene električne energije od leta 2008 do leta 2011 povečevala in to na račun večje porabe v industrijskem sektorju. V storitvenih dejavnostih je poraba elektrike v letu 2011 glede na leto 2008 upadla. V letu 2011 je skupna poraba električne energije v storitvenem in industrijskem sektorju znašala kwh. Tabela 8: Raba električne energije v podjetjih v občini Črna na Koroškem (v kwh) Storitvene dejavnosti Vir: Elektro Celje d.d., 2012 Industrija Skupaj Po podatkih dobavitelja energentov Petrol d.d. se za ogrevanje v sektorju storitev in industrije uporabljajo kurilno olje, utekočinjen naftni plin in mazut. Poraba med leti 2007 in 2011 je prikazana v spodnji tabeli. Tabela 9: Poraba UNP (v m 3 ), ELKO (v litrih) in mazuta (v kg) v sektorju industrija in storitve v občini Črna na Koroškem Število odjemnih mest Letna poraba Število odjemnih mest Letna poraba Število odjemnih mest Letna poraba Število odjemnih mest Letna poraba Število odjemnih mest Letna poraba UNP ELKO Mazut Vir: Petrol d.d., 2012 Za analizo rabe energije so bili na največja podjetja v občini naslovljeni vprašalniki o stanju objektov in rabi električne energije in energije za ogrevanje. V Črni na Koroškem sta sicer dve večji podjetji, ki zaposlujeta nad 80 oseb in eno manjše z nad 20 zaposlenim, med organizacije z večjim številom zaposlenih pa spada še Center za usposabljanje, delo in varstvo CUDV, ki zaposluje 230 oseb in spada med javne zavode. Poleg izpolnjenih vprašalnikov za TAB-IPM d.o.o., MPI Reciklaža d.o.o., TAB d.d., smo prejeli še en vrnjen vprašalnik, ki pa je pomanjkljivo izpolnjen. Nanaša se na stanovanjsko poslovni objekt Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec na naslovu Center 11. Objekt je bil zgrajen leta 1960, ima 4 nadstropja, za ogrevanje uporabljajo kurilno olje, katerega letna poraba znaša l. V spodnji razpredelnici so predstavljeni podatki o rabi energije in stanju objektov, za katere smo pridobili podatke. V nadaljevanju so predstavljena največja podjetja v občini. Stran 50

51 TAB d.d. Podjetje TAB d.d. je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela Rudnika Mežica, kjer ima predelava svinca več kot 350-letno tradicijo. Prvih 15 let je TAB delal z licenco Tudorja s Švedske. Danes TAB proizvaja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400 zaposlenimi. Proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene. Visokokakovostne baterije, ki jih proizvaja TAB d.d., so znane po celem svetu, še posebej v Evropi, Aziji in Ameriki. Za ogrevanje okoli m 2 površin uporabljajo 2 kotla moči 800 kw. Eden je letnik 1973, drugi V letu 2011 so porabili litrov ELKO. Za proizvodne procese uporabljajo UNP, moči plinskih naprav so 2 MW. V letu 2011 so porabili litrov UNP. TAB-IPM d.o.o. TAB-IPM d.o.o. je hčerinsko podjetje družbe TAB tovarna akumulatorskih baterij Mežica. Med dejavnosti podjetja TAB-IPM spadajo proizvodnja baterij in akumulatorjev, cestni tovorni promet, tehnično preizkušanje in analiziranje, pakiranje in dejavnosti pralnic in kemičnih čistilnic. V podjetju je zaposlenih 86 oseb, deluje pa na lokalnem in državnem trgu (Pirs, 2012). Podjetje se ogreva iz kotlovnice MPI Reciklaža. MPI Reciklaža d.o.o. Tako kot TAB-IPM je tudi MPI Reciklaža hčerinsko podjetje družbe TAB iz Mežice. Ob razpadu enotnega podjetja, Rudnika svinca in topilnice Mežica, je leta 1990 nastalo podjetje Rudnik Mežica - Metalurgija, plastika inženiring d.o.o., katerega glavna dejavnost je reciklaža izrabljenih akumulatorjev in drugih odpadkov z vsebnostjo svinca. Skrb za čim manjši vpliv na okolje je narekovala količinsko proizvodnjo, tako da je na leto proizvedenega od do ton rafiniranega svinca in zlitin. Takšna proizvodnja sovpada tudi z letno porabo svinca v Sloveniji. Za svojo proizvodnjo podjetje potrebuje okrog do ton surovin (odpadkov), ki pa jih slovenski trg ne premore, zato odpadke uvažajo iz tujine (MPI Reciklaža, 2012). V podjetju je 80 zaposlenih, njihov trg pa v 70 % predstavlja Slovenija, 30 % pa države EU (Pirs, 2012). Prvi proizvodni prostori, kjer podjetje posluje so bili zgrajeni leta 1970, zadnje obnove prostor so izvajali leta Objekti so brez izolacije. Strešna kritina je pločevina, nameščena leta Imajo okoli 1500 m 2 steklenih površin. Ogrevajo površine okoli m 2. Kot energent uporabljajo mazut. Kurilne naprava je moči 680 kw iz leta Poleg svojih upravnih in proizvodnih prostorov ogrevajo še prostore podjetij TAB-IPM, CPM in SERVING. Ventili na ogrevalih so kombinirani med navadnimi in termostatskimi, imajo izvedeno izolacijo cevi. V zimskem času sanitarno vodo pripravljajo preko kotlovnice in lokalno z električnimi grelnik, v letnem času pa preko viška soproizvedene toplotne energije na toplotnih izmenjevalcih. Starost toplovoda je 30 let, deloma obnovljen. Kot problem so izpostavili visoko ceno Stran 51

52 energentov in izgube na omrežju. Zaenkrat ne načrtujejo kakšnih ukrepov za učinkovito rabo energije. Letno porabijo približno kwh električne energije. CPM - Gradbeni materiali d.o.o. Podjetje CPM - Gradbeni materiali, d.o.o. je pričelo s poslovanjem leta 1994 v prostorih nekdanje separacije rudnika svinca in cinka Mežica. Osnovna dejavnost podjetja je pridobivanje in predelava kamenih agregatov. V letu 1999 pa se je na novi proizvodni liniji pričela proizvodnja industrijsko pripravljenih suhih maltnih mešanic. Osnovni material iz katerega se v postopkih predelave proizvajajo tržno zanimive frakcije, predstavlja jalovina nekdanje separacije, ki je deponirana v bližini obrata (CPM-GM, 2012). Zaradi stečaja matične družbe Cestno podjetje Maribor je podjetje kot del stečajne mase kupila družba TAB Mežica (Berložnik, 2012). Po podatkih portala Pirs podjetje zaposluje 22 oseb in deluje večinoma na slovenskem trgu (Pirs, 2012). Podjetje se ogreva iz kotlovnice MPI Reciklaža. Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga z.b.o. trgovina Črna V takšni organizacijski obliki zadruga obstaja od leta 2001, ko so se ponovno združile območne zadruge, in sicer: Ledine, kmetijsko - gozdarske zadruge Slovenj Gradec, Kmetijsko gozdarske zadruge Prevalje, Kmetijsko gozdarske zadruge Dravograd, Kmetijsko gozdarske zadruge Ožbalt ob Dravi in Kmetijske zadruge Vuzenica. Sedež zadruge se nahaja v Slovenj Gradcu. Glavna dejavnost je prodaja živilskih in neživilskih artiklov, sodelovanje s kmeti pri odkupu mleka, živine, lesa in drugih produktov, ki jih nudijo kmetje na trgu. Nekaj prihodkov je ustvarjenih tudi z opravljenimi storitvami, kot je vodenje evidenc za davčne zavezance in vodenje računovodstva za dopolnilne dejavnosti. Del prihodkov je tudi od najemnin poslovnih prostorov in stanovanj. Zadruga ima v 100 % lasti tudi hčerinsko podjetje»poljana«d.o.o., Celjska cesta 118. To podjetje se ukvarja s pridelavo krmnih rastlin za kmete in gospodari v večini z najetimi kmetijskimi površinami, ki so v lasti Sklada kmetijskih in gozdnih površin Republike Slovenije (Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga z.b.o., 2012). Trgovina Črna se nahaja v stavbi zgrajene leta Leta 2006 je bila prenovljena streha. Ogrevajo se preko skupne kotlovnice. Prezračevanje v objektu je klasično s pomočjo oken. Tip vgrajenih sijalk je neonski. Izpostavili so visoke stroške za ogrevanja, ki so posledica vedno dražjih energentov. Pošta Črna na Koroškem Prostori se nahajajo v stavbi na naslovu Center 16. Zgrajena je bila leta Kot energent uporabljajo ELKO, kurilna naprave je moči 50 kw. Povprečna letna poraba energenta je litrov. Poleg prostorov pošte ogrevajo še dva stanovanja. Skupna ogrevana površina je 324 m 2. Za pripravo tople sanitarne vode uporabljajo lokalne električne grelnike. Stran 52

53 2.5. Raba energije v prometu Pri analizi podatkov o rabi energije v prometu je potrebno upoštevati dejstvo, da se zaradi narave sektorja velik del pogonskih goriv porabi ali oskrbuje izven meja določene občine. Prav zaradi tega se ne zdi smiselno opredeljevati rabe energije v prometu po posamezni občini, saj bi izračuni vsebovali veliko napako. Zaradi tega je tudi nemogoče določiti oprijemljive energetske indikatorje, na podlagi katerih bi merili učinkovitost rabe energije v prometu znotraj občine. Na območju občine Črna na Koroškem je 404,6 kilometrov cest, od tega 48,4 km lokalnih cest, 1,0 km zbirnih mestnih ali krajevnih cest in 15,5 km regionalnih cest II reda. Največ je gozdnih cest v skupni dolžini 304,4 km. Dolžine posameznih odsekov in mreža sta vidni na spodnji tabeli ter sliki. Tabela 10: Dolžine cest v občini Črna na Koroškem po kategorijah Kategorija ceste Dolžina [km] Gozdna cesta 304,4 Javna pot 21,4 Turistična cesta 13,9 Lokalna cesta 48,4 Zbirna mestna ali krajevna cesta 1,0 Regionalna cesta II. Reda 15,5 Vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, podatki zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, lastni izračun Cestno omrežje dopolnjujejo nekategorizirane ceste oz. ceste, ki v prostoru nimajo povezovalne funkcije (poljske ceste ipd.) ter gozdne prometnice (gozdne ceste, vlake). Po občini poteka le ena večja regionalna cesta II. reda, ki povezuje Črno na Koroškem z Mežico ter Šoštanjem. Ostale ceste so nižjega ranga ter povezujejo okoliška naselja ter vasi. Stran 53

54 Slika 7: Mreža cest v občini Črna na Koroškem Vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, podatki zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, občina Črna na Koroškem Kartograf: Matjaž Breznik Kot je razvidno tudi s spodnje slike, občina Črna na Koroškem spada med občine z manjšo obremenjenostjo z dnevno gostoto prometa. V spodnjih tabelah je prikazana obremenitev cest v zadnjih letih na treh odsekih. Slika 8: Karta obremenjenosti cest na Koroškem Vir: Direkcija RS za ceste Stran 54

55 Najbolj je obremenjen odsek, ki vodi proti Mežici s približno vozili dnevno. Odsek proti Šentvidu, ki Črno povezuje s Šoštanjem je manj obremenjen, saj se tu vozi v povprečju slabih vozil na dan. Največ je osebnih avtomobilov, sledijo jim lahki tovornjaki. Tabela 11: Prometna obremenjenost ceste Mežica Črna na Koroškem v letih 2006 in 2007 Vsa vozila (PLDP) Motorji Osebna vozila MEŽICA-ČRNA NA KOROŠKEM Avtobusi Lah. tov. < 3,5t Sr. tov. 3,5-7t Tež. tov. nad 7t Vir: Prometno-informacijski center za državne ceste Odsek proti Šentvidu, ki Črno povezuje s Šoštanjem je manj obremenjen, saj se tu vozi v povprečju 300 vozil na dan. Največ je osebnih avtomobilov, sledijo jih lahki tovornjaki in srednje težki tovornjaki. Avtobusnega prometa ni zaznati. Število osebnih avtomobilov se je povečalo za 32 %, medtem, ko se je skupen promet zvečal za 28 %. Tabela 12: Prometna obremenjenost ceste Šentvid Črna na Koroškem v letih 2005 in 2008 ČRNA NA KOROŠKEM - ŠENTVID Vsa vozila Motorji Osebna Lah. tov. < Sr. tov. 3,5- Tež. tov. nad Tov. s Avtobusi vozila 3,5t 7t 7t prik Vir: Prometno-informacijski center za državne ceste Meritve, ki so jih izvajali v letih 2007 in 2008 na relaciji Koprivna Črna na Koroškem, kažejo na konstantno število osebnih avtomobilov ter ostalih prevoznih sredstev. Povečalo se je le število težkih tovornjakov. Tabela 13: Prometna obremenjenost ceste Koprivna Črna na Koroškem v letih 2007 in 2008 KOPRIVNA-ČRNA NA KOROŠKEM Vsa vozila Motorji Osebna Lah. tov. < Sr. tov. 3,5- Tež. tov. nad Tov. s Avtobusi vozila 3,5t 7t 7t prik Vir: Prometno-informacijski center za državne ceste Kljub temu, da se ceste ne uvrščajo med najbolj obremenjene v Sloveniji, pa je vseeno potrebno sestaviti načrt, in usmeriti razvoj prometnega sektorja na pot trajnostne mobilnosti preko spodbujanja učinkovitega zasebnega in javnega prometa, pešačenja in kolesarjenja Tu lahko največ naredi občina s predstavitvijo možnih projektov občanom ter ustrezno promocijo ter spodbujanjem. Tov. s prik. Stran 55

56 2.6. Raba električne energije Na območju občine Črna na Koroškem je sistemski operater distribucijskega omrežja Elektro Celje d.d., ki je tudi vir vseh v nadaljevanju predstavljenih podatkov. Trg električne energije je v skladu s 87. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona EZ-A (Uradni list RS, št. 51/2004) od dalje popolnoma odprt, zato imajo od tega datuma dalje vsi porabniki električne energije pravico prosto izbirati svojega dobavitelja električne energije (s tem so postali t.i. upravičeni odjemalci). Tabela 14: Poraba električne energije po odjemalcih OPIS TAR.SKUPINE PORABA V LETU 2008 PORABA V LETU 2009 PORABA V LETU 2010 PORABA V LETU 2011 Povprečje Gospodinjstva kwh kwh kwh kwh MWh 16% Industrija in storitvena dejavnost Delež kwh kwh kwh kwh MWh 82% Javna razsvetljava kwh kwh kwh kwh 138 MWh 0,4% Različne javne ustanove kwh kwh kwh kwh 664 MWh 2% SKUPAJ kwh kwh kwh kwh MWh Vir: Elektro Celje, lastni izračun Skupna poraba električne energije v občini je v letu 2011 po podatkih podjetja Elektro Celje d.d. znašala kwh in je bila med posameznimi skupinami porazdeljena kot prikazuje zgornja preglednica. Po podatkih, ki pa smo jih prejeli je bila povprečna poraba električne energije v obravnavanem obdobju v občini Črna Koroškem kwh na gospodinjstvo (1146 gospodinjstev) na leto, kar je za okoli 10 % pod slovenskim povprečjem. Povprečna poraba električne energije gospodinjstvih predstavlja 16 % porabe vse električne energije na leto v občini Črna na Koroškem. Po podatkih dostopnih na SURS-u so gospodinjstva v Sloveniji v letu 2010 skupaj porabila GWh električne energije, od tega za ogrevanje 12,6 % in 19,2 % za pripravo tople sanitarne vode. Povprečna letna poraba električne energije na gospodinjstvo v letu 2010 v Sloveniji znaša kwh na gospodinjstvo oziroma kwh na prebivalca Gospodinjstva Gospodinjstva so v obdobju v povprečju porabila za MWh električne energije na leto, kar je predstavljalo 16 % vse porabljene električne energije v občini. Specifična poraba električne energije v letu 2010 je znašala kwh na gospodinjstvo, kar spada pod slovensko povprečje, ki je v letu 2010 znašalo kwh na gospodinjstvo. Gospodinjstva v občini Črna na Koroškem s v letu 2010 porabila slabih 8 % manj električne energije kot je povprečje v Sloveniji leta Poraba električne energije v gospodinjstvih je v obdobju padla za okoli 3 % odstotka. Stran 56

57 Industrija in storitve Industrija in storitve so po podatkih pridobljenih s strani Elektro Celje v povprečju v letih 2008 in 2011 skupaj porabila MWh električne energije na leto. Količina porabljene električne energije se povečuje vsako leto, razen v letu 2009, ko je znižala za skoraj 10 % v primerjavi z letom 2008, kar je bilo verjetno posledica splošne gospodarske in finančne krize ter upada gospodarske dejavnosti. V letu 2011 je sektor industrije in storitev porabil kwh električne energije, kar predstavlja 60 % rast v primerjavi z letom Znotraj tega moramo izpostaviti, da se količina porabljene električne energije povečala v industriji in padla v storitveni dejavnosti (skoraj 13 % padec porabe v primerjavi z letom 2008) Javne ustanove Javne ustanove so v obdobju v povprečju porabile 664 MWh električne energije na leto, kar je predstavlja okoli 2 % vse porabljene električne energije v občini. Po naših podatkih je to primerljivo z ostalimi občinami v širši regiji. Je pa potrebno izpostaviti, da se poraba električne energije za oskrbo javnih stavb skozi obravnavano obdobje vseskozi povečuje. Tako so javne ustanove v letu 2011 porabile za skoraj 40 % več električne energije kot leta S podatki zbranimi preko vprašalnikov za javne stavbe v občini povprečna letna poraba električne energije izjemno odstopa od podatka posredovanega s strani dobavitelja električne energije. Na tem mestu bi opozorili, da ne vemo katere objekte/porabnike dobavitelj prišteva med tarifno skupino javne ustanove, vendar teh informacij nismo uspeli pridobiti zaradi razloga poslovne skrivnosti Javna razsvetljava Poraba električne energije za potrebe javne razsvetljave je v letih po podatkih Elektro Celje bila v povprečju 138 MWh na leto. Poraba električne energije za javno razsvetljavo v občini glede na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Ur.l. RS št.81/07, 109/07, 62/10) ne sme presegati 44,5 kwh/prebivalca. Po teh podatkih v občini Črna na Koroškem povprečna poraba električne energije za javno razsvetljavo znaša 37,8 kwh/ prebivalca. V občini Črna na Koroškem je bila v letu 2011 izvedena analiza stanja javne razsvetljave za potrebe javnega razpisa (Energetsko učinkovita prenova javne razsvetljave) katera je pokazala sledeče rezultate. Stran 57

58 Tabela 15: Skupno število svetilk, drogov in izračunana moč svetilk Svetilke Drogovi NT drog VT drog Moč svetilk NT drog Moč svetilk VT drog Skupna moč Skupaj ,000 kw 17,278 kw 36,278 kw Skladnost z uredbo ,949 kw 4,075 kw 6,024 kw Neskladnost z uredbo ,051 kw 13,203 kw 30,254 kw Vir: Analiza stanja razsvetljave, 2011 V tabeli 1 je podano skupno število svetilk, število svetilk glede na uredbo in na kakšni višini so nameščene. 54 svetilk ustreza Uredbi, od tega je 25 svetilk nameščenih na 25 NT 1 drogovih in 17 svetilk na 17 VT 2 drogu. 225 svetilk ne ustreza Uredbi, od tega je 162 svetilk nameščenih na 128 NT drogovih, 62 svetilk pa je na 61 VT drogovih. 13 svetilk je nameščenih na konzolah na stavbah. Izpostaviti je treba, da so dekorativne svetilke (DEKOR- 5), ki so nameščene v okolici hotela štete kot tri samostojne svetilke, čeprav so nameščene samo na enem drogu (3 x krogla) (Analiza stanja javne razsvetljave v občini Črna na Koroškem, 2011). V občini je nameščenih še 21 svetilk, ki so zabeležene v katastru GJI javne razsvetljave vendar ne spadajo pod javno razsvetljavo. Zabeleženih je bilo še 13 svetilk, ki prav tako niso javna razsvetljave in niso zabeležene v katastru JR. Občina Črna na Koroškem je na podlagi izvedene analize aktivno pristopila k prenovi javne razsvetljave v občini ter učinkovitejši rabi energije in se prijavila na razpis za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave na Ministrstvu za gospodarsko. Cilji energetsko učinkovite prenove javne razsvetljave so : s prenovo omrežja javne razsvetljave zagotoviti prihranek električne energije in obenem zadostiti ciljni vrednosti Uredbe - manj kot 44,5 kwh na prebivalca za porabljeno električno energijo javne razsvetljave letno. Ureditev javne razsvetljave v skladu z Uredbo o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10): za javno razsvetljavo se smejo uporabljati svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%, obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagodit določbam uredbe najpozneje do 31. decembra Nizko tipski drogovi svetilke nameščene na drogovih do 5 metrov višine 2 Visoko tipski drogovi svetilke nameščene na drogovih nad 6 metrov višine Stran 58

59 V občini Črna na Koroškem je za zamenjavo predvidenih 164 svetilk od skupno 279 svetilk. S tem ukrepom bo občina Črna na Koroškem po predvidenem projektantskem izračunu prihranila dobrih 64 MWh na leto. Ukrep bo po uspešni prijavi izveden v čim krajšem času vendar ne več kot 18 mesecev po prijavi na javni razpis. S prenovo javne razsvetljave bo občina znižala svojo letno porabo električne energije za javno razsvetljavo na okoli 20 kwh na prebivalca. Do leta 2016 mora občina prenoviti oz. zamenjati še 61 svetilk. Večina teh svetilk je neustreznih po Uredbi zaradi sipanja svetlobe nad vodoravnico, vendar imajo vgrajene varčne sijalke (večinoma moči sijalk 36 W). Glavni cilji na področju javne razsvetljave so povzeti po Analizi javne razsvetljave (2011): Ureditev lastništva infrastrukture javne razsvetljave. Obveščanje in redno posodabljanje zbirnega katastra GJI javne razsvetljave vsaj 1x letno. Vodenje in redno posodabljanje internega katastra s specifikacijami nameščenih svetilk v občini (vpisani tipi svetilk in ostale karakteristike). Zbiranje podatkov o napakah in popravilih infrastrukture javne razsvetljave (možnost preko informacijskega sistema ali klasično beleženje) Ureditev načina sledenja napak in popravil javne razsvetljave ter nadzor nad opravljenim delom. Označevanje svetilk: ker je svetilka na določenem drogu objekt javne gospodarske infrastrukture na točno določenem mestu v prostoru, je pomembno vpeljati identifikacijo vezano na prižigališče, ki omogoča preprosto prepoznavanje in sporočanje o stanju objekta. Takšna oznaka omogoča učinkovit pregled in gospodarjenje z objektom. Urediti problem stanja in tipov drogov: Zamenjava neučinkovitih svetilk Optimizacija rabe električne energije ter stroškov. Prenos prižigališč iz transformatorskih postaj v PSO omarice Stran 59

60 Slika 9: Svetilke v občini Črna na Koroškem Vir: Vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, podatki zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, lastni podatki Kartograf: Matjaž Breznik Na zgornji sliki so prikazane svetilke glede na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Priporočila za projektiranje, izvedbo in obratovanje javne razsvetljave se nahajajo v Prilogi A (stran 167) Stran 60

61 2.8. Skupna raba energije V tem poglavju je bila določena skupna raba energije na območju občine Črna na Koroškem, z upoštevanjem vseh trenutno razpoložljivih podatkov. Pri gospodinjstvih je poraba lesa kot energenta ocenjeno izračunana iz podatkov iz statističnega popisa 2002 in na podlagi podatkov REN 2010, pri podjetjih na podlagi vprašalnikov in podatkov dobaviteljev, javnih stavbah na podlagi vprašalnikov in podatkov dobaviteljev in pri javni razsvetljavi na podlagi podatkov posredovanih s strani dobaviteljev električne energije. Podatki se nanašajo na porabo leta Tabela 16: Skupna raba energije na območju občine Črna na Koroškem ELKO (l) UNP (m3) les (m3) EE (kwh) MAZUT (kg) SKUPAJ (MWh) STANOVANJA Energent / MWh 2441,3 50, ,37 / ,3 % 14% 0% 57% 29% / JAVNE ZGRADBE Energent / / / MWh 695,4 / / 748,1 / 1.443,5 % 48% / / 52% / POSLOVNI ODJEM Energent / MWh 2.131, ,7 / , , ,7 % 3% 6% / 56% 35% JAVNA RAZSVETLJAVA Energent / / / / MWh / / / 130,01 / 130,0 % / / / 100% / VSI PORABNIKI Energent MWh 5.268, , , , , ,5 % 6% 5% 12% 51% 27% Vir: podatki dobaviteljev, anketni vprašalniki, lastni vir Stran 61

62 Grafikon 14: Skupna raba energije po energentu Vir: podatki dobaviteljev, lastni vir Skupna raba končne energije na območju občine Črna na Koroškem v letu 2010 je znašala 86,9 GWh. Največji delež skupne rabe končne energije je raba električne energije, nato raba lesa kot energenta za ogrevanje in kurilnega olja ELKO. Skupna raba energije je le ocenjena, saj zaradi pomanjkljivih podatkov (nekateri dobavitelji energentov ne posredujejo podatkov o dobavi zaradi poslovnih skrivnosti) ni možno z gotovostjo zagovarjat natančnih vrednosti glede porabe energentov. Ocenjujemo, da je skupna poraba energije verjetno še večja. Stran 62

63 3. ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO V občini Črna na Koroškem z distribucijskim omrežje upravlja Elektro Celje d.d. Podatke o porabi električne energije smo pridobili od distributerja Elektro Celje d.d Stanje elektro energetskega omrežja Na območju občine Črna na Koroškem je 61 transformatorskih postaj 20 kv napetostni mreži. Na območju poteka 43,6 km distribucijskih daljnovodov po podatkih zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, ki so večinoma prostozračni daljnovodi. Daljnovodi so v celoti 20 kv. Na območju občine ne poteka noben daljnovod večje moči. Tabela 17: Število in nazivna moč transformatorskih postaj Nazivna moč transformatorske postaje Število transformatorskih postaj do vključno 100 kva 47 od 100 kva do vključno 200 kva 5 od 200 kva do vključno 300 kva 2 od 300 kva do vključno 400 kva 1 od 400 kva do vključno 500 kva 1 od 500 kva do vključno 600 kva 0 od 600 kva do vključno 700 kva 2 nad 700 kva 3 Vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, podatki zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, lastni preračun Stran 63

64 Slika 10: Obstoječe elektro distribucijsko omrežje Vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, podatki zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, občina Črna na Koroškem Kartograf: Matjaž Breznik Podatek o količini proizvedene količine električne energije iz obnovljivih virov energije na področju občine Črna na Koroškem ni razpoložljiv. Po podatkih spletnega portal ENGIS za občino Črna na Koroškem velja: Tabela 18: Število elektrarn OVE na območju občine Črna na Koroškem Naprava Naslov Neto moč [kw] Tehnologija Mikro HE Ludranski vrh 20 Hidroelektrarna MHE Kavnik Javorje Hidroelektrarna MHE Jelenšek Jazbina 6 35 Hidroelektrarna Mala HE Topla Podpeška B.Š. 115 Hidroelektrarna MHE Ludranski vrh Koroška cesta 95 Hidroelektrarna MFE MEŽNER Javorje Sončna elektrarna SFE Mežner 2 Javorje Sončna elektrarna SFE Mežner 3 Javorje Sončna elektrarna Vir: EnGIS Stran 64

65 Skupna raba električne energije S strani distributerja električne energije so bili posredovani naslednji podatki o rabi električne energije na območju občine Črna na Koroškem. Iz spodnjega grafikona lahko razberemo, da največ električne energije v občini porabi sektor industrije in storitev, naslednji je sektor široke potrošnje ozirom gospodinjstev, 2 % električne energije porabijo javne ustanove in manj kot odstotek porabi javna razsvetljava. Grafikon 15: Skupna povprečna letna poraba električne energije v obdobju vir: Elektro Celje d.d., lastni izračun Stran 65

66 3.2. Večje kotlovnice V občini Črna na Koroškem prevladuje lokalno ali centralno ogrevanje za posamezne objekte, vendar je tudi visok delež stanovanj, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic. V nadaljevanju so prikazane večje kotlovnice, pri katerih moč kurilne naprave presega 50 kw. Kot energent se uporablja izključno ELKO. Kotlovnice se nahajajo tako v večstanovanjskih stavbah in javnih stavbah. Podatke o kotlovnicah smo zbirali preko anketnih vprašalnikov. Lokacije posameznih kotlovnic in stavb, ki se ogrevajo iz posamezne kotlovnice je predstavljen na spodnji sliki. Slika 11: Lokacije kotlovnic in stavb priključenih na skupno kotlovnico Vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, podatki katastra stavb Kartograf: Matjaž Breznik Stran 66

67 Tabela 19: Kotlovnice v občini Črna na Koroškem Kotlovnica Naslov Lampreče 26 Center 2 Center 18 Center 21 A Center 101 Center 143 Center 144 A Center 144 Center 147 Upravitelj Stanovanjsko podjetje Ravne d.o.o. Stanovanjsko podjetje Ravne d.o.o. Stanovanjsko podjetje Ravne d.o.o. Stanovanjsko podjetje Ravne d.o.o. Stanovanjsko podjetje Ravne d.o.o. Stanovanjsko podjetje Ravne d.o.o. Stanovanjsko podjetje Ravne d.o.o. Tehnična služva CUDV Stanovanjsko podjetje Ravne d.o.o. Vrsta energenta Povprečna letna poraba energenta Moč kurilne naprave (kw) Leto izdelave kurilne naprave Regulacija Starost toplovoda (leta) Ventili na ogrevalih ELKO l Avtomatska / Mešano ELKO l Avtomatska / Mešano ELKO l Avtomatska / Termostatski ELKO l Avtomatska / Mešano ELKO l Avtomatska / Mešano Izolacija cevi Ni podatka Ni podatka Delno (po kleteh) Ni podatka Ni podatka ELKO l Avtomatska / Termostatski Da ELKO l Avtomatska / Mešano Ni podatka ELKO l Avtomatska / Mešano Ne ELKO l Avtomatska / Termostatski Da Objekti priključeni na kotlovnico Lampreče 26 Center 2, 4 Center 18, 22 Center 21 A, 21 B, 21 C, 21 D, 25, 38 Center 101, 107, 115 Center 143 Center 144 A Center 144 Center 147 Število stanovanj, ki se ogrevajo Skupna površina ogrevalnih prostorov (m 2 ) Način priprave sanitarne vode Lokalno OPOMBA Kotlovnica je obnovljena Poraba energenta navedena v EZ Črna l Lokalno l Lokalno Dotrajana kurilna naprava l Lokalno l Lokalno Ogreva občinske prostore l Lokalno Ni podatka Lokalno Ogreva Zdravstveno postajo in lekarno Ni podatka / Centralno CUDV l Lokalno l Stran 67

68 Kotlovnica Naslov Upravitelj Vrsta energenta Povprečna letna poraba energenta Moč kurilne naprave (kw) Leto izdelave kurilne naprave Regulacija Starost toplovoda (leta) Ventili na ogrevalih Izolacija cevi Objekti priključeni na kotlovnico Število stanovanj, ki se ogrevajo Skupna površina ogrevalnih prostorov (m 2 ) Način priprave sanitarne vode OPOMBA Poraba energenta navedena v EZ Črna Rudarjevo 4 Rudarjevo 14 A Rudarjevo 26 Rudarjevo 32 Pristava 56 Stanovanjsko podjetje Ravne d.o.o. Stanovanjsko podjetje Ravne d.o.o. Stanovanjsko podjetje Ravne d.o.o. Stanovanjsko podjetje Ravne d.o.o. Stanovanjsko podjetje Ravne d.o.o. ELKO l 350 Ni podatka Avtomatska / Mešano ELKO l Avtomatska / Mešano ELKO l Avtomatska / Mešano ELKO l Avtomatska / Mešano ELKO l 24 Ni podatka Avtomatska / Mešano Ni podatka Ni podatka Ni podatka Ni podatka Ni podatka Rudarjevo 1, 2, 4 Rudarjevo 14 A, 14, 15, 17, 19, 19 A, 21, 23, 23 A, 3, 5, 6, 7, 8, 9 Rudarjevo 18, 20, 22, 26, 28, 29, 30, 31 Rudarjevo 32 Pristava Lokalno l Lokalno l Lokalno l Lokalno l Lokalno Ni podatka Stran 68

69 Kotlovnica Lampreče 26 Kotlovnica je obnovljena, kurilna naprava je letni 2009, z močjo 140 kw. Ogreva 21 stanovanjskih enot. V primerjavi s porabo navedeno v EZ Črna se je poraba znižala skoraj za enkrat. Kotlovnica Center 2 Kotlovnica ima nameščeno kurilno napravo starejšega letnika (1990), z močjo 150 kw. Na leto porabi približno litrov kurilnega olja. Ogreva se 8 stanovanjskih enot. Kotlovnica Center 18 Kotlovnica ogreva 10 stanovanjskih enot, s skupno ogrevalno površino okoli 700 m 2. Moč kurilne naprave je 230 kw. Je iz leta 1989, kar pomeni, da je pri koncu življenjske dobe in jo bo potrebno v prihodnosti zamenjati. Kotlovnica Center 21 A Ogreva okoli m 2 stanovanjskih površin stavbe, kot energent uporablja ELKO. Nameščena sta dva kotla (1 x 406 kw in 1 x 460 kw). Novejši je iz leta 1998, starejši manjši pa iz leta Ogreva se 54 stanovanjskih enot. V primerjavi s porabo navedeno v EZ Črna se je poraba znižala skoraj za 40 %. Kotlovnica Center 101 Kotlovnica ogreva okoli m 2 površin. Ogrevajo se trije objekti, med drugim tudi občinska stavba. Moč kurilne naprave je 350 kw, iz leta V primerjavi z EZ Črna se je poraba le malenkostno znižala. Kotlovnica Center 143 Ogreva okoli 400 m 2 stanovanjskih površin stavbe, kot energent uporablja ELKO. Leta 2010 so prenovili fasado in jo dodatno izolirali s stiroporjem. Kotlovnica Center 144 A Ogreva okoli 800 m 2 poslovno stanovanjskih površin. Ogrevajo se prostori Zdravstvenega doma, lekarne in stanovanjskih enot.. Kot energent je uporabljen ELKO. Kurilna naprava je iz leta 1999, z močjo 105 kw. Kotlovnica Center 144 Ogreva okoli m 2 prostorov CUDV. Moč kurilne naprave je 550 kw, letnik V primerjavi z EZ Črna se je povprečna poraba energenta znižala. Kotlovnica Center 147 Stran 69

70 Ogreva 12 stanovanjskih enot s skupno ogrevano površino okoli 700 m 2. Kot energent je uporabljen ELKO. Kurilna naprava ima moč 225 kw. V primerjavi z EZ Črna se je povprečna poraba energenta enkrat nižja. V letu 2010 so prenovili fasado in namestili termostatski ventile. Kotlovnica Rudarjevo 4 Ogreva 29 stanovanjskih enot s skupno ogrevano površino okoli m 2. Kot energent je uporabljen ELKO. Kurilna naprava ima moč 1970 kw. V primerjavi z EZ Črna se je povprečna poraba energenta znižala, kar lahko pripišemo varčnejšemu ravnanju z energijo in namestitvijo delilnikov toplote. Kotlovnica Rudarjevo 14 A Ogreva 141 stanovanjskih enot s skupno ogrevano površino okoli m 2. Kot energent je uporabljen ELKO. Kurilna naprava je iz leta 2007, z močjo 1970 kw. V primerjavi z EZ Črna se je povprečna poraba energenta občutno zmanjšala, za skoraj 50 %, kar lahko pripišemo varčnejšemu ravnanju z energijo, namestitvijo delilnikov toplote in novi ter posledično učinkovitejši kurilni napravi. Kotlovnica Rudarjevo 26 Ogreva 164 stanovanjskih enot s skupno ogrevano površino okoli m 2. Kot energent je uporabljen ELKO. Kurilna naprava je iz leta 2007, z močjo 1050 kw. V primerjavi z EZ Črna se je povprečna poraba energenta občutno zmanjšala, kar lahko pripišemo varčnejšemu ravnanju z energijo, namestitvijo delilnikov toplote in novi ter posledično učinkovitejši kurilni napravi. Kotlovnica Rudarjevo 32 Ogreva 16 stanovanjskih enot s skupno ogrevano površino okoli 880 m 2. Kot energent je uporabljen ELKO. Kurilna naprava je iz leta 2002, z močjo 105 kw. V primerjavi z EZ Črna je povprečna poraba energenta ostala na približno enakem nivoju. Kotlovnica Pristava 56 Ogreva okoli 126 m 2. Ogrevajo se 3 stanovanjske enote. Kot energent je uporabljen ELKO. Moč kurilne naprave je 24 kw. Stran 70

71 3.4. Daljinsko ogrevanje Na območju občine Črne na Koroškem ni zgrajenega sistema daljinskega ogrevanja. Obstoja nekaj večjih kotlovnic, ki oskrbujejo s toploto objekte, kljub temu pa ne moremo govoriti o sistemu daljinske oskrbe s toploto Plinovodno omrežje Na območju občine Črna na Koroškem plinovodno omrežje ni prisotno. Stran 71

72 4. ANALIZA EMISIJ Emisije so produkt, ki nastaja pri izgorevanju različnih energentov, ki najpogosteje izgorevajo v toplotnih motorjih, kotlih ter elektrarnah, kjer so prisotni različni viri goriv oziroma energentov. Glede emisij SO 2 in CO 2 so emisijski faktorji prilagojeni specifikacijam goriv, ki se uporabljajo v Sloveniji. Za pregled privzetih emisijskih faktorjev so v nadaljevanju podane lastnosti posameznih spojin: Žveplov dioksid (SO 2 ): molska masa: 64 g/mol; težji od zraka; je brezbarven, ostro dišeč, strupen plin, ki z vodno paro iz zraka tvori žveplasto kislino, ki je kot zelo razredčena kislina med ljudmi poznana kot "kisel dež", ki se utemeljeno povezuje s problematiko "umiranja gozdov". Znanstveno je dokazano, da SO 2 lahko povzroči različne bolezni kot so bronhitis, draženje dihalnih poti ipd., popoln obseg škodljivih učinkov pa še vedno ni poznan. Ogljikov monoksid (CO): molska masa: 28 g/mol; približno enako težak kot zrak (29 g/mol); je življenjsko nevaren strupen plin. CO je brezbarvni plin brez vonja in zaradi teh lastnosti še posebno nevaren. CO nastaja pri nepopolnem izgorevanju. Ogljikovodiki (CxHy): v dimnih plinih; so produkti nepopolnega izgorevanja. Dušikovi oksidi (NOx): molska masa: 46 g/mol kot NO 2 ; težji od zraka, po eni strani nastaja pri izgorevanju goriv, ki vsebujejo dušik, po drugi strani pa pri visokih temperaturah izgorevanja preko 1000 C. Dušikovi oksidi so življenjsko nevarni plini. Ogljikov dioksid (CO 2 ): molska masa: 44 g/mol; je brezbarvni plin s šibko kislim okusom in je težji od zraka. Ogljikov dioksid nastaja pri vseh procesih izgorevanja. Ogljikov dioksid je glavni krivec za učinek tople grede. Koncentracija CO 2 v atmosferi se stalno povečuje in je po eni strani posledica industrializacije, po drugi strani pa stalnega naraščanja prebivalstva na zemlji. Po najboljših, danes razpoložljivih klimatskih modelih bo podvojitev vsebnosti CO 2 v atmosferi povzročila globalni dvig temperature za 3 C +/- 1,5 C. Emisije v občini Črna na Koroškem so izdelane glede na količino rabe posameznih energentov. Rezultati so dobljeni iz javno dostopnih podatkov ter podatkov, ki smo jih pridobili na zahtevo od ponudnikov energentov. Na letni ravni tako stanovanja v občini Črna na Koroškem po ocenah porabijo 7,7 GWh primarne energije iz različnih energentov, če ne upoštevamo»nedefiniranih«energentov in porabo električne energije pri individualnem ogrevanju stanovanj. Vsa skupna poraba energije v stanovanjih je 12,9 GWh. Celotna poraba energije v vseh sektorjih znaša 18,5 GWh. Posledica porabe energentov so emisije, kot so CO 2, SO 2, NOx, CxHy, CO in prah. Stran 72

73 Tabela 20: Emisije individualno ogrevanih stanovanj CO2/kg/kWh SOx/kg/kWh NOx/kg/kWh CxHx/kg/kWh CO/kg/kWh prah/kg/kwh SKUPAJ NA PREBIVALCA vir: lastni izračun V zgornji tabeli so predstavljene emisije, ki nastanejo kot posledica ogrevanja in rabe električne energije v gospodinjstvih. Gospodinjstva, ki za potrebe ogrevanja uporabljajo kurilno olje in drva, povzročajo povečane izpuste CO 2, kar je tipično pri uporabi fosilnih goriv. Pomemben delež doda tudi poraba električne energije. Izračuni so informativni. Emisije v javnih stavb in industrije so izračunane na podlagi dobavljivih podatkov o porabljeni energiji za ogrevanje in rabe električne energije v stavbah. Zaradi specifike dobavljanja podatkov, je poraba električne energije združena za javne stavbe in industrijo. Podatki so prikazani v tabeli Emisije v industriji. Pri industriji niso vključene emisije, ki nastanejo kot stranski produkt proizvodnje. Izračuni so informativni. Tabela 21: Emisije javnih stavb CO2/kg/kWh SOx/kg/kWh NOx/kg/kWh CxHx/kg/kWh CO/kg/kWh prah/kg/kwh SKUPAJ NA PREBIVALCA vir: lastni izračun Tabela 22: Emisije v industriji CO2/kg/kWh SOx/kg/kWh NOx/kg/kWh CxHx/kg/kWh CO/kg/kWh prah/kg/kwh SKUPAJ NA PREBIVALCA vir: lastni izračun Tabela 23: Skupne emisije CO2/kg/kWh SOx/kg/kWh NOx/kg/kWh CxHx/kg/kWh CO/kg/kWh prah/kg/kwh SKUPAJ NA PREBIVALCA vir: lastni izračun V primerjavi s Slovenijo občina Črna na Koroškem spada med najmanj onesnažena področja s SO 2 in NO 2. Stran 73

74 Slika 12: Podatki onesnaženja zraka s SO 2 vir: spletni portal Geopedia Slika 13: Podatki onesnaženja zraka z NO 2 vir: spletni portal Geopedia Stran 74

75 5. ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE Šibke točke so področja rabe in oskrbe z energijo, kjer so na osnovi analize trenutnega stanja možna izboljšanja. Pri oblikovanju možnih izboljšav moramo poleg dobre analize stanja poznati tudi stališča oziroma cilje, ki naj bi jih občina imela na področju rabe in oskrbe z energijo. Ti so naslednji: večja raba obnovljivih virov energije pri vseh porabnikih v občini, spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije pri vseh porabnikih v občini, zmanjšanje rabe energentov fosilnega izvora, zmanjšanje emisij, sanacija potratnih stavb, ki so v upravljanju občine, spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije v okviru večjih (skupnih) sistemov (npr: v okviru sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ali bioplin, mikrosistemi itd.) Stanovanja Oskrba s toplotno energijo v občini Črna na Koroškem temelji predvsem na lastnem centralnem ogrevanju, kjer kot energent prevladuje les in ELKO. Slaba tretjina stanovanj se ogreva preko skupnih kotlovnic. Individualna kurišča so tako največji onesnaževalec zraka v občini. Deloma je stanje možno izboljševati z informiranjem uporabnikov o ukrepih učinkovite rabe energije (npr. učinkih, ki jih ima redno vzdrževanje kurilnih naprav, kamor spada tudi nastavitev oljnih gorilcev pri kotlih), ki so podrobneje navedeni v nadaljevanju in s promocijo prehoda na čistejše energetske vire. Struktura rabe energentov v občini Črna na Koroškem kaže, da je glede na relativno veliko gozdnatost v občini raba lesa v energetske namene razmeroma velika, saj dobra tretjina stanovanj uporablja les kot energent. Pri tem obstajajo le tehtni pomisleki s stališča emisij in učinkovitosti, saj vemo, da kurjenje lesne biomase v starih in neustreznih kotlih z nizkim izkoristkom, kar velja za večino primerov v občini, povzroča škodljive emisije. Zato bi bilo dobro spodbujati vgradnjo modernih kotlov za ogrevanje in pripravo vode na lesno biomaso, ki imajo ugodne emisije in visok izkoristek. Glavne šibke točke na področju individualnega ogrevanja so: velik delež uporabe lesa za ogrevanje ter ekstra lahkega kurilnega olja, slab nadzor nad individualnimi kurilnimi napravami, slaba izolacija, slab izkoristek in večje emisije starejših kurilnih naprav, uporaba slabe tehnologije pri izrabi lesne biomase, uporaba navadnih ventilov, neizolirane cevi, ročna regulacija grelnih naprav, premajhna uporaba zelene energije. Stran 75

76 5.2. Javne stavbe Iz podatkov o stanju objektov je razvidno, da največje energetske probleme predstavljajo pomanjkanje izolacije proti strehi ter deloma izolacije samih stavb in delno dotrajane kurilne naprave, ki se bližajo koncu življenjske dobe. Vse stavbe kot energent uporabljajo ekstra lahko kurilno olje. Nobena stavba tudi nima opravljenega energetskega pregleda. Slednji je temelj za analizo stanja in določitve šibkih točk oskrbe in rabe energije. Normirana povprečna specifična raba energije (energijsko število) za ogrevanje javnih stavb v občini Črna na Koroškem znaša 86,4 kwh/m 2 /leto. Kot najbolj energetsko potratno stavbo bi izpostavili CUDV. Visoko energijsko število imata tudi knjižnica in kulturni dom. Predlagamo, da se razišče količinska poraba energenta za vsako stavbo posamezno, saj se ogrevata preko skupne kotlovnice in se trenutno ne ve delež porabe za vsako posebej. Še posebej iz vidika učinkovitosti ukrepov prenove na stavbi knjižnice. Prav tako bi izpostavili visoko porabo električne energije pri vrtcu, pri čemer moramo opozoriti, da je lahko prišlo do napake pri preračunu saj smo uspeli pridobiti samo znesek celoletnih plačil za električno energijo. Prihranek električne energije je možen tudi pri notranji razsvetljavi. Z zamenjavo navadnih žarnic z varčnimi sijalkami lahko prihranimo tudi do 80 % električne energije za razsvetljavo, pri fluorescenčnih svetilih pa lahko z ustreznimi ukrepi zmanjšamo rabo električne energije do 40 % Podjetja Podjetja, ki so prisotna na območju občine in so se odzvala na vprašalnike o rabi energije najbolj izpostavljajo visoko ceno energentov vendar skozi odgovore lahko vseeno razberemo, da razmišljajo o znižanju stroškov za energijo. Ukrepov URE zaenkrat ne načrtujejo, kar je deloma tudi posledica zaostrene gospodarske situacije. Vseeno je potrebno porabnike spodbujati, da ugotovijo kateri ukrepi bi omogočili energetske prihranke. V večjih, energetsko intenzivnih podjetjih stroški energije običajno predstavljajo večji strošek v celotni strukturi stroškov, poleg tega gre pri rabi energije za velike zneske, zato imajo večja podjetja običajno dobro poskrbljeno za energetsko upravljanje in tudi opravljen energetski pregled objektov podjetij. Potencial prihrankov naj bi na splošno v podjetjih bil veliko bolje izkoriščen kot v javnem sektorju, kljub temu je v večini podjetij možno doseči določene prihranke pri rabi energije Naloga občine pri ukrepih v sektorju podjetij je predvsem ta, da podjetja na različne načine informira o pomembnosti in o dobrobitih učinkovite rabe energije ter okoljsko čim manj obremenjujočih tehnoloških procesih. Stran 76

77 5.4. Javna razsvetljava Poraba električne energije za javno razsvetljavo v občini ne presega ciljno letno vrednost 44,5 kwh/prebivalca. Občina bo skozi javni razpis»energetsko učinkovita prenova javne razsvetljave«zamenjala svetilke in povečala prihranke iz naslova porabljene električne energije ter znižala stroške vzdrževanja. Občina bo izvedla zamenjavo zastarelih in energetsko potratnih svetilk večjih moči, kjer še vedno prevladujejo sijalke na žarilno nitko. Vsa nova svetila bodo v skladu s standardi energetske učinkovitosti in z vgrajenimi sijalkami manjših moči. Do konca 2016 bo občina morala prenoviti tudi 61 svetilk, ki ne ustrezajo Uredbi pri katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor ni enak 0%, vendar ima večina vgrajene varčne sijalke (večinoma moči sijalk 36 W). Tabela 24: Šibke točke po področjih Področje Splošno Stanovanja Večstanovanjske stavbe Javne stavbe Kazalniki Na nivoju občine ni zadolžene odgovorne osebe (energetskega upravljavca), ki bi se načrtno ukvarjala z oskrbo in porabo energije, energetskega načrtovanja ter vodenja projektov URE in OVE. Razpršena poselitev. Slab izkoristek obnovljivih virov energije. Prevladujoč energent za ogrevanje stanovanj je les in lesni ostanki s katerim se ogreva 36 % stanovanj, kar je sicer dobro, vendar zaradi slabših kurilnih naprav povzroča izgube in večje onesnaževanje. 29 % stanovanj za ogrevanje direktno uporablja ELKO. Če sem prištejemo še vse, ki se ogrevajo preko skupnih kotlovnic, ki vse uporabljajo kot energent ELKO se ta delež povzpne 58 %. Visok delež uporabe fosilnih goriv. Uporaba starejših kurilnih naprav z nizkim izkoristkom. Praktično vse večstanovanjske stavbe se ogrevajo na fosilna goriva Upravljavci stavb bi morali izdelati načrt energetske sanacije stavbe za učinkovitejšo rabo energije. Parcialne prenove stavbnega pohištva. Možnost uvedbe daljinskega ogrevanja na lesno biomasa preko skupnih kotlovnic, kjer je mogoče. Normirana povprečna specifična raba energije (energijsko število) za ogrevanje javnih stavb v občini Črna na Koroškem znaša 86,4 kwh/m 2 /leto. Objekti nimajo opravljenih energetskih pregledov. V objektih se ne vodi energetsko knjigovodstvo. Pomanjkanje izolacije objektov. Stran 77

78 Področje Kazalniki Vse svetilke še niso skladne z Uredbo. Javna razsvetljava Možnost prihrankov pri porabi električne energije. Ureditev in posodobitev katastra javne razsvetljave. Podjetja Ni možno zavzeti stališča zaradi pomanjkljivost podatkov. Daljinsko ogrevanje Občina nima zgrajenega sistema za daljinsko ogrevanje Plinovodno omrežje Občina nima zgrajenega plinovodnega omrežja. Stran 78

79 6. PREDVIDENA RABA ENERGIJE IN NAPOTKI ZA OSKRBO 6.1. Izhodišča Prihodnja raba energije na lokalnem nivoju temelji na sprejetih usmeritvah in zakonih na ravni EU, nacionalni in lokalni ravni. Priporočljivo je, da občina poskrbi za celostno oskrbo z energijo za vse porabnike. Opredeljeni naj bodo usmeritve in koncepti, ki se jih je potrebno pri urejanju tega področja do določene mere držati. S tem se zagotovi, da je oskrba načrtovana, nadzorovana in okoljsko čim bolj sprejemljiva. Napotki lokalni skupnosti so usmerjeni v prostorsko načrtovanje, ki bo v skladu z možnostmi trajnostne energetske oskrbe tega območja, kar pomeni predvsem smiselno in preudarno načrtovanje novogradenj glede učinkovite energetske oskrbe teh zazidav. Priporočljivo je, da imajo prioriteto območja, kjer je možna širitev obstoječih toplovodov in plinovodov, kjer je možna raba OVE in kjer je možno graditi nova zgoščena območja. V novih naseljih naj ne bi smela biti onemogočena izraba OVE, pomembna pa je tudi racionalnost obstoječih omrežij z zgoščevanjem naselij in ne širitvijo navzven. Določila in usmeritve za vse novogradnje in obnove objektov so opisana v novem PURES 2010, to je Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 52/2010). Pravilnik nadomešča Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 93/08) in Pravilnik o spremembah Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 47/09). PURES 2010 je sestavljen v skladu s tehnično smernico TSG-1-004:2010 Učinkovita rabe energije. Pravilnik med drugim določa: Pravilnik velja za vse novogradnje in objekte, kjer se posega v najmanj 25 % površine toplotnega ovoja stavbe ali njenega dela, in zanje določa najmanj 25 % celotne končne energije za delovanje sistemov znotraj stavbe iz obnovljivih virov energije. V ogrevanih stanovanjih in poslovnih prostorih stavbe se smejo uporabljati okna s toplotno prehodnostjo zasteklitve največ 1,1 W/m 2 K. Toplotna prehodnost celotnega okna (steklo in nosilni okvir) sme biti največ 1,3 W/m 2 K. Toplotna prehodnost zunanjih vrat ne sme biti večja od 1,6 W/m 2 K. V večstanovanjskih stavbah morajo biti vgrajeni merilniki toplote ali delilniki toplote, ki omogočajo spremljanje porabe toplote ali hlada za stavbo kot celoto in po oskrbnih enotah. Cevi in armature za razvod vode v grelnih sistemih in razvod tople pitne vode morajo biti izolirane. Debelina toplotne izolacije pri temperaturi vode nad 50 C mora biti najmanj enaka notranjemu premeru cevi. V ogrevalnih sistemih z vodo se sedanja temperatura zniža iz 70 C oziroma 90 C na 55 C. Stran 79

80 Topla sanitarna voda se mora pripravljati centralno s hranilnikom toplote v kombinaciji z grelnim sistemom, solarnim sistemom ali toplotno črpalko. Toplotna zaščita v novogradnjah in stavbah, ki se bodo prenavljale mora biti toplotna prehodnost U<0.28 W/m 2 K, kar pomeni 10 cm ali več izolacije na opečnem modularcu. Pures 2010 je nastal na podlagi nove EU direktive 31/2010 o energetski učinkovitosti stavb. Direktiva določa, da naj bi do leta 2020 vse nove stavbe bile skoraj nič energijske, do leta 2020 pa naj bi kot zgled ostalim vse javne stavbe bile nič energijske. Ker Pures 2010 omenjenih določil ne zajema, je pričakovati nov Pravilnik v bližnji prihodnosti. Priporočljivo je, da bodoča raba energije temelji na sprejetih razvojnih načrtih, planiranem razvoju javne porabe, predvidevanjih o rekonstrukcijah, novogradnjah, drugih sprejetih planih in načrtih kot so. npr. investicije v javnem sektorju, rekonstrukcije cestni povezav, predvidevanjih o investicijah in modernizaciji v gospodarskem sektorju ipd. Občina Črna na Koroškem naj pri načrtovanju prihodnje oskrbe z energijo upošteva možnosti rabe OVE in obstoječe stanje individualne oskrbe z energijo. Trajnostna energetska oskrba upošteva spodbujanje prehoda od ogrevanja s fosilnimi gorivi na ogrevanje z obnovljivimi viri energije (lesna biomasa, sonce, geotermalna energija), spodbujanje prehoda od individualnega ogrevanja k skupnemu, spodbujanje k uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije v stavbah in na ogrevalnih sistemih itd. Obnovljivi viri energije za oskrbo z energijo uvajajo na območjih in pod pogoji, ki omogočajo njihovo učinkovito izkoriščanje, hkrati pa je priporočljivo, da se novogradnje prilagodi potencialu OVE (in npr. ne graditi v senčnih legah, kjer ni možnosti rabe sončne energije). Ogrevanje na lesno biomaso je zaželeno, potrebno pa je poskrbeti, da se les uporablja čim bolj učinkovito, na primer, v novih tehnološko dovršenih kotlih na drva, lesne sekance, pelete itd. Poleg tega je potrebno vzpostaviti čim več sistemov skupinskega ogrevanja, ob morebitnem večjem lesnem viru. Izraba bioplina v postrojenju SPTE za ogrevanje je možna ob ustreznem viru, to je večji kmetiji ali ob zbirnem mestu hlevskih ostankov več kmetij. Odpadno toploto, ki nastaja pri proizvodnji električne energije, se lahko izkoristi za ogrevanje hiš, rastlinjakov, hlevov itd. Individualno ogrevanje se zelo dobro dopolnjuje tudi z izrabo sončne energije preko sprejemnikov sončne energije (kolektorjev). Pri novogradnjah je smiselno upoštevati možnost ogrevanja na sončno energijo, velikokrat je možna priprava tople sanitarne vode s pomočjo sončne energije. Energetska politika občine naj bi vodila v smeri uporabe okolju prijaznih in obnovljivih virov energije, hkrati pa čim manjše porabe energije oziroma k njenemu varčevanju. V tem kontekstu je smiselno zamenjevati individualne sisteme z večjimi skupinskimi in spodbujati soproizvodnjo toplote in električne energije. Kjer je gostota poselitve visoka, je smiseln premislek o organizirani celostni oskrbi (priklop na skupno kotlovnico itd.). S tem se poskrbi za nadzor nad oskrbo in kurilnimi napravami. Za večje skupne kotlovnice, ki ogrevajo več stavb, je priporočljivo, da se izdelajo načrti posodobitev oziroma potrebnih sanacij. Tudi pri tem se upošteva okoljski vidik, kar pomeni prehod na energent, ki povzroča manjše onesnaževanje (npr: v kolikor se kotlovnica nahaja ob Stran 80

81 plinovodu se predlaga priklop na plinovod, preuči pa se tudi možnost prehoda na lesno biomaso) Napotki Nov Občinski prostorski načrt (OPN) občine Črna na Koroškem je v postopku sprejema. V skladu s 17. členom EZ so lokalne skupnosti dolžne usklajevati z nacionalnim energetskim programom (preko le-tega torej tudi z LEK) tudi svoje prostorske in druge plane razvoja. Zato predlagamo, da se po sprejetju LEK na občinskem svetu o njegovi vsebini nemudoma obvesti pripravljavce OPN, ko bo imenovan še energetski menedžer, pa se poveže pripravljavce OPN in energetskega menedžerja. Dokument OPN vsebuje številna izhodišča za dolgoročno zagotavljanje trajnostne oskrbe z energijo, zato predlagamo, da se pri pripravi upošteva naslednje smernice: Pri vseh novogradnjah (individualna gradnja, gradnja stavb v lasti in/ali upravljanju občine, pri gradnji večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih objektov) mora investitor preučiti, ali je možno iz OVE zagotoviti vsaj 80 % delež celotnih potreb po energiji v posamezni stavbi ali v skupini stavb 3. Usklajena obravnava in razvoj OPN in LEK. Skupinski in daljinski sistemi ogrevanja imajo prednost pred individualnim, zato je pri vseh novogradnjah potrebno preučiti možnosti tovrstne oskrbe z energijo (novi skupinski in daljinski sistemi, priključitev na obstoječe sisteme). Pri vseh novih sistemih je potrebno preučiti tudi možnosti za SPTE ali trigeneracije z visokim izkoristkom. Občina naj pristopi k spodbujanju vseh končnih porabnikov k rednemu preverjanju delovanja kurilnih naprav in obratovanja ogrevalnih sistemov, k rednemu vzdrževanju naprav ter v primeru iztrošenosti k nadomeščanju z novimi, energetsko učinkovitimi sistemi, ki za svoje delovanje uporabljajo lokalne OVE. Glede na izjemne naravne danosti občine Črna na Koroškem za izrabo lokalnih OVE, predvsem lesne biomase, predlagamo, da občina podrobno preuči naslednje možnosti in jih upošteva pri nadaljnjem razvoju in načrtovanje ter po potrebi umesti v občinske akte. 3 V skladu z veljavnim EZ je potrebno za vse novogradnje in obstoječe stavbe uporabne tlorisne površine nad m2, kjer se zamenjuje sistem ogrevanja, izdelati študijo izvedljivosti alternativnih načinov oskrbe stavbe z energijo. Študija ni potrebna, če investitor s projektno dokumentacijo zagotovi, da bo dve tretjini potreb po energiji v stavbi zagotovljenih iz OVE. Osnutek novega EZ v 336. členu predvideva, da bodo morale biti vse nove stavbe in stavbe, v katerih je izvedena rekonstrukcija, projektirane, grajene in vzdrževane tako, da se ogrevajo izključno iz OVE ali iz sistemov daljinskega ogrevanja. RS se je zavezala k bistvenemu povečanju OVE v energetski bilanci, v skladu s temi zavezami so postavljeni tudi cilji Občine Črna na Koroškem na tem področju. Stran 81

82 Občina Črna na Koroškem bo pri načrtovanju vseh novogradenj v svoji lasti izdelala analizo možnosti njihove energetske oskrbe z izključno uporabo OVE. Enako velja za vse obnove obstoječih občinskih objektov. Občina Črna na Koroškem bo pri načrtovanju menjave vsake kurilne naprave v zgradbah v svoji lasti preučila tehnične možnosti zamenjave obstoječe naprave z napravami na OVE. Občina Črna na Koroškem bo pri načrtovanju vseh novogradenj v svoji lasti izdelala analizo možnosti namestitve energetskih naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE na te objekte. Pri obstoječih objektih bo občina te možnosti preverjala v okviru izdelave energetskih pregledov objektov Elektroenergetski sistem V času priprave dokumenta LEK nam operater elektro distribucijskega omrežja ni posredoval natančnejših informacij in terminskega načrta glede strategije razvoja elektro energetskega omrežja v občini Črna na Koroškem. V planu je izgradnja: Povezovalni vod 20 kv TP Koprivna matična (nadomestna) DV Logarska dolina. Povezovalni vod 20 kv Mežica-Črna Zasnova in usmeritve oskrbe z energijo iz predloga OPN Občina Črna na Koroškem je trenutno v fazi priprave novega OPN. V času priprave dokumenta LEK osnutek OPN še ni bil na voljo in zato predlagamo, da se poglavje dopolni po sprejetju OPN Ocena predvidene bodoče rabe energije za ogrevanje Razvojni načrti glede novih gradenj in s tem novih porabnikov energije na območju občine so v tem trenutku še v fazi strateških načrtov in se podrobneje še ne načrtujejo. Za vsaj približen izračun prihodnje rabe energije v posameznih objektih in za vse predvidene novogradnje skupaj, bi potrebovali več podatkov (o površinah objektov, o njihovih porabnikih in predvideni dejavnosti v posameznih objektih). Poudariti velja, da bo dejanska širitev rabe energije, predvsem pri večjih porabnikih, v veliki meri odvisna tudi od tehničnih rešitev oziroma učinkovitosti oskrbe pri teh uporabnikih. Stran 82

83 7. POTENCIAL UČINKOVITE RABE ENERGIJE 7.1. Stanovanja Analiza potencialov učinkovite rabe energije se izdela na podlagi pridobljenih podatkov pri katerih je potrebno upoštevati različne dejavnike. Pri rabi energije v stanovanjih gre za specifičen primer, saj je skoraj vsakega potrebno obravnavati individualno, raba energije pa je odvisna od različnih dejavnikov. Že lega stanovanja, ki je odvisna od lege, postavitve slemena hiše, predstavlja pomemben dejavnik, hkrati pa je potrebno upoštevati še način gradnje, ter vrsto, količino, ustrezno namestitev izolacije, ki je v največji meri odvisna od starosti hiš, ki so se gradile v različnih obdobjih pod različnimi gradbenimi zahtevami. Poleg tega je zelo pomembna vrsta ter način ogrevanja, število stanovalcev in poraba električne energije. Analiza energijske bilance povprečne enodružinske hiše pokaže, da se največ energije dovaja v objekt z ogrevanjem (82 %), ostali del dovedene energije pa so sončni pritoki skozi okna (12 %) in notranji viri toplote (6 %). Če analiziramo rabo končne energije, odpade na ogrevanje 76,5 %, na pripravo sanitarne tople vode 11 %, gospodinjske aparate in ostale hišne naprave 10 % in razsvetljavo 2,5 % (Vir: Prihranki energije pri posodobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe, Gradbeni inštitut ZRMK Ljubljana). Povprečna specifična raba energije za ogrevanje je v veliki meri odvisna od leta izgradnje objekta in takrat veljavnih predpisov, ki določajo minimalne zahteve energetske učinkovitosti objektov. Povprečna letna poraba toplote za ogrevanje stavb, v odvisnosti od leta njihove gradnje, izražena v kwh/m 2 /leto, je povzeta v naslednji preglednici. Tabela 25: Povprečna specifična raba energije za ogrevanje stavb v različnih obdobjih Leto gradnje stavbe Enodružinska hiša Večstanovanjska stavba do 1960 >200 >180 od 1961 do od 1971 do od 1981 do od 1991 do od 1996 do po Nizkoenergijske stavbe <60 <55 Iz analiz opravljenih energetskih pregledov, ki jih je v preteklosti finančno podpirala nekdanja Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije, izhajajo ocene, da znaša v Sloveniji ekonomsko upravičen potencial prihrankov pri rabi energije za ogrevanje v stavbah nekje okrog 30 % (Vir: AURE - Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije Direktorata za energijo Ministrstva za gospodarstvo). Stran 83

84 V nadaljevanju navajamo nekaj investicijskih ukrepov, ki pomenijo povečanje učinkovitosti rabe energije v stavbah. Investicije imajo različne dobe vračanja. Posegi na ogrevalnem sistemu so običajno cenejši in se povrnejo v krajšem času, posegi na nivoju stavbe pa so dražji in zahtevajo tudi daljšo dobo vračanja. Za zanimive naložbe v energetsko obnovo stavb veljajo tiste z dobo vračanja, krajšo od 10 let. Na splošno velja, da z izvedbo teh ukrepov dosežemo do 30 % skupnih energijskih prihrankov v stavbi. Navedeni prihranki so seveda informativni. Tesnjenje oken V slabo izoliranih stavbah predstavljajo toplotne izgube zaradi prezračevanja okoli 1/3 vseh toplotnih izgub. S tesnjenjem oken lahko v stavbah prihranimo od 10 do 15 % energije za ogrevanje. Doba vračanja namestitve tesnil je od enega do dveh let. Toplotna izolacija podstrešja S toplotno izolacijo podstrešja je mogoče prihraniti od 7 do 12 % energije za ogrevanje. Višina investicije je odvisna tudi od vrste in kvalitete izolacijskega materiala. Doba vračanja je od 2 do 4 leta. Pregled instalacij ogrevanja objektov Celotno instalacijo ogrevanja je potrebno preveriti in evidentirati dejansko stanje. Potrebno je pregledati posamezna ogrevala, ki so se menjavala in ugotoviti, če so se spremenile hidravlične razmere razvoda toplote (npr. če je bil dodan prizidek, katerega centralno ogrevanje je bilo izvedeno z razširitvijo ogrevalnega sistema). Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema in vgradnja termostatskih ventilov. Naloga hidravličnega uravnoteženja ogrevalnega sistema je, da vsako ogrevalo dobi ustrezen pretok. Ustrezen pretok zagotavljajo dušilni ventili za posamezne ogrevalne veje, dvižne vode in ogrevala. Problemi nastajajo, ko so nekateri prostori v stavbi premalo ogreti, drugi pa preveč. V pretoplih prostorih se odpirajo okna in v premrzlih prihaja do potrebe dodatnega ogrevanja z npr. kaloriferji. Z vgradnjo avtomatskih regulacijskih ventilov za hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema je mogoče znižati porabo energije za okoli 5 do 10 %. Doba vračanja investicije v hidravlično uravnoteženje centralnega ogrevalnega sistema je v povprečju 3 do 4 leta. Termostatski ventili omogočajo nastavitev temperature v posameznem prostoru v skladu z željami uporabnika. Termostatski ventili dobro delujejo v sistemih, ki imajo izvedeno centralno regulacijo temperature in so ustrezno hidravlično uravnoteženi. Ukrep mora biti strokovno izveden. Potrebna je študija izvedljivosti, kjer so na strokovni podlagi določene karakteristike predvidenih ukrepov. Ureditev centralne regulacije sistemov S centralnim sistemom regulacije ogrevalnega medija v odvisnosti od zunanje temperature dosežemo izenačene temperaturne pogoje za vsa ogrevala v stavbi. Na ta način se zmanjšajo toplotne izgube razvodnega omrežja, zagotovljeno je učinkovito delovanje lokalne regulacije na ogrevalih, obenem pa je mogoče skrajšati čas obratovanja ogrevalnih sistemov glede na namembnost stavbe in bivalne navade uporabnikov (npr: nočna prekinitev ogrevanja). Skupni prihranki energije znašajo 20 % in več glede na predhodno stanje. Doba vračanja je okoli 1 leta pri velikih sistemih. Zamenjava kurilnih naprav Iz energetskega vidika je smiselno zamenjati kotle, ki so starejši od 15 let. Starejši kotli imajo zaradi svoje dotrajanosti in tehnološke zastarelosti bistveno višje škodljive emisije v dimnih plinih ter nižje izkoristke. Pri Stran 84

85 zamenjavi kotla je treba še enkrat natančno določiti potrebno toplotno moč kotla, saj so v Sloveniji kotli večinoma predimenzionirani. Cene kotlov so odvisne od tipa kotla, velikosti in dobavitelja. Toplotna izolacija zunanjih sten Zaradi velikosti investicije je smiselno toplotno izolirati zidove stavbe v primeru, ko je potrebno obnoviti fasado. Stroški dodatne izolacije predstavljajo le okoli 10 % vseh stroškov sanacije. V tem primeru se nam investicija povrne že v 3 4 letih. Priporočena debelina izolacije je 15 cm in več. Zamenjava oken Zamenjava oken je nekoliko dražji ukrep. Z vidika energetske učinkovitosti morajo imeti okna nizkoemisijsko zasteklitev z argonskim polnjenjem (dvojne»termopan«zasteklitve). Prihranek energije pri ogrevanju znaša tudi do 20 %. V primeru, da bi se za zamenjavo oken odločili zgolj zaradi energetskih prihrankov, bi se investicija povrnila v več kot 20 letih. Ko je dotrajana okna v vsakem primeru potrebno zamenjati, pa se investicija povrne prej kot v 8 letih. Zmanjšanje stroškov za električno energijo Prvi ukrep za znižanje stroškov, je izbira med enotarifnim in dvotarifnim sistemom merjenja in obračunavanja električne energije za gospodinjski odjem. V primeru, da znaša delež odjema električne energije v času visoke tarife več kot 60 % skupne rabe, je smiselno preiti na enotarifni sistem. S tem preprostim ukrepom je mogoče doseči pomembno znižanje stroškov za porabo električne energije ob siceršnji nespremenjeni rabi. V primeru dvotarifnega sistema je smiselno uporabljati električne naprave in aparate v času nižje tarife. Poleg osveščanja porabnikov je smiselno vgraditi časovno preklopno avtomatiko, ki vklaplja električne grelnika za pripravo sanitarne vode samo v času nižje tarife. Sodobni električni aparati porabijo bistveno manj električne energije ob enakem učinku (npr: hladilniki, varčne žarnice, itd.). Eden od možnih načinov, kako priti do bistvenih prihrankov energije, je tudi ogrevanje s toplotno črpalko. V poglavju o rabi energije v občini Črna na Koroškem smo ocenili, da znašajo letni stroški rabe energije za ogrevanje stanovanj, ki se ogrevajo preko skupne kurilne naprave za eno stavbo, etažno in lokalno, v občini Črna na Koroškem okoli EUR. Če torej s preprostimi instrumenti učinkovite rabe energije zmanjšamo rabo energije za 20 %, znaša to v primeru stanovanj v občini Črna na Koroškem skupaj EUR letnega prihranka Javne stavbe Energetski pregledi stavb V kolikor se želi izvesti učinkovit in celosten pregled, je potrebo izvesti podrobno študijo, ki vsebuje podrobne analize. Spodnja preglednica prikazuje podatke o rabi energije in potencialne prihranke energije po izvedenih predlaganih ukrepih, in sicer posebej za šole in vrtce ter ostale javne stavbe. Raba Stran 85

86 energije je lahko dejansko višja, saj se v nekaterih javnih stavbah ogrevajo z električno energijo. Tabela 26: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in rabo električne energije za javne stavbe Podatki za leto 2010 Raba energije za ogrevanje Stroški energije za ogrevanje Možen prihranek energije za ogrevanje Možen prihranek energije za ogrevanje kwh kwh Šole in vrtci Druge javne stavbe Skupaj Raba električne energije Stroški za električno energijo Možen prihranek električne energije Možen prihranek električne energije kwh kwh Šole in vrtci Druge javne stavbe Skupaj Skupaj Skupna poraba energije za ogrevanje v javnih stavbah v občine Črna na Koroškem je v letu 2010 znašala kwh, strošek za ogrevanje pa je znašal Z ukrepi učinkovite rabe energije in stalnim usposabljanjem in osveščanjem zaposlenih, rezidentov in upravljavcev javnih stavb je mogoče v šolah in vrtcih privarčevati , v ostalih javnih stavbah pa na leto. Potrebno je upoštevati, da se bodo cene energentov še zviševale, tako da bodo investicije v učinkovitejšo rabo energije v javnih stavbah še bolj argumentirane. Z varčevanjem oziroma smotrnejšo rabo električne energije, pa bi se dalo prihraniti še do na leto Energetsko knjigovodstvo Energetsko knjigovodstvo omogoča celovit pregled rabe energije v posameznih javnih stavbah, hitro odpravljanje bistvenih odstopanj, optimizacijo energetskih procesov in učinkovito ovrednotenje podatkov o rabi energije. Glede na enostavnost izvedbe ukrepa in prednosti, ki jih prinaša, predlagamo, da se v vseh javnih stavbah v občini Črna na Koroškem uvede koncept energetskega knjigovodstva. Aktivnost vpeljave organizira občinski energetski upravljavec v sodelovanju z računovodstvi posameznih subjektov. Stran 86

87 Občinski energetski upravljavec Pogoj za uspešno implementacijo lokalnega energetskega koncepta je določitev odgovornih oseb, zadolženih za izvedbo ukrepov iz akcijskega načrta. Za izvajanje lokalnega energetskega koncepta skrbi občinski energetski upravljavec (lahko tudi lokalna energetska agencija). Ta naredi podrobnejši načrt, kako doseči v energetskem konceptu opredeljene cilje občine na področju energetike. Občinski energetski upravljavec organizira izvedbo zastavljenih projektov. Naloge občinskega energetskega upravljavca potekajo na dveh ravneh: Učinkovita raba energije v stavbah, ki so v lasti ali upravljanju občine, kjer je poleg optimizacije rabe energije v obstoječih stavbah naloga občinskega energetskega upravljavca tudi optimalno načrtovanje na področju energije v predvidenih novih stavbah, ker lahko na tem področju dosežemo boljše rezultate z manj investicijskimi stroški ravno v stopnji načrtovanja stavbe. Občinski energetski upravljavec je občinski strokovnjak za energetske zadeve, ki sodeluje pri načrtovanju občinske energetske politike, obenem pa je odgovoren za tehnične in administrativne preglede ukrepov učinkovite rabe energije in njihovo skladnost s tehničnimi, ekonomskimi in zakonskimi omejitvami na energetskem področju. V majhnih občinah delajo občinski energetski upravljavci bolj ali manj sami, kar pomeni, da morajo sami opraviti tudi veliko praktičnega dela. V večjih občinah pa je osnovna naloga občinskega energetskega upravljavca vodenje, to je usklajevanje nalog in dejavnosti na področju energetskega upravljanja. Poleg omenjenega usklajevanja dela se mora občinski energetski upravljavec običajno ukvarjati tudi z nekaj značilnimi nalogami energetskega upravljanja, vključno s spremljanjem razvoja rabe energije, njeno optimizacijo in pripravo poročil o opravljenem delu. V praksi pa sodijo v področje delovanja občinskega energetskega upravljavca tudi druge naloge, na primer analiza stavb, tehnična podpora, priprava finančne sheme itd. Občina (župan, akcijska skupina) naj na začetku izvajanja energetskega koncepta izbere in imenuje občinskega energetskega upravljavca. Ta naredi podrobnejši načrt, kako doseči v energetskem konceptu opredeljene cilje občine na področju energetike. Občinski energetski upravljavec organizira izvedbo zastavljenih projektov. Okoli sebe zbere ekipo ljudi, s katero skupaj poskrbijo za izvedbo projekta (ekipa ljudi se spreminja glede na projekte, ki se izvajajo). Občinski energetski upravljavec je osrednja oseba na področju energetike v občini Pogodbeno znižanje stroškov za energijo Občina lahko pri stavbah, kjer so potrebne celovitejše investicije v ukrepe učinkovite rabe energije uporabi koncept pogodbenega zagotavljanja prihranka energije. Koncept pogodbenega financiranja ima to prednost, da proračun občine ni obremenjen z visoko investicijo, pač pa občina investirana sredstva povrne izvajalcu s periodičnim plačilom pogodbene cene. Plačila so lahko plačilo izvajalcu za dobavljeno energijo ali pa njegov delež v privarčevanih stroških za energijo. Stran 87

88 Poznamo dve osnovni vrsti pogodbenega znižanja: pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo, ki je namenjeno investicijam v nove, nadomestne in dopolnilne naprave za oskrbo z energijo; pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, ki združuje investicije v ukrepe učinkovite rabe energije na vseh področjih njene rabe v stavbah Kotlovnice Vse večstanovanjske stavbe, je po Energetskem zakonu in iz njega izhajajočemu Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. l. RS, št. 7/2010), je bilo potrebno opremiti z delilniki stroškov ogrevanja do 1. oktobra Poraba toplote v stavbah je namreč odvisna od številnih dejavnikov, kot so zunanji klimatski pogoji, gradbeno fizikalne lastnosti stavb, vrste ogrevalnega sistema ter ne nazadnje od bivalnih navad in odnosa uporabnikov do samega objekta ter njegovih naprav. Pri kotlovnicah je potrebno preučiti možnosti postrojenja za soproizvodnjo toplote in električne energije in možnost prehoda na lesno biomaso Industrija in storitve Občina lahko s promocijo in s pomočjo subvencij za energetske preglede spodbuja učinkovitejšo rabo energije v podjetjih in organizacijo energetskega upravljanja. V podjetjih, kjer še nimajo energetskega upravitelja, se lahko z energetskim pregledom organizira energetsko upravljanje in postavi prioritetne aktivnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v podjetju Javna razsvetljava Izdelava plana razvoja in prenove javne razsvetljave je za občino eden bolj pomembnih dokumentov, saj je podlaga za sprejemanje odločitev za zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo. Strategija podaja analizo trenutnega stanja, ki je osnova za določitev ukrepov za upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave, izdelavo načrta razsvetljave in obratovalnega monitoringa ter akcijski načrt z investicijskimi, organizacijskimi in tehničnimi ukrepi za optimizacijo stanja javne razsvetljave. V občini Črna na Koroškem je bila v letu 2011 izvedena analiza stanja javne razsvetljave za potrebe javnega razpisa (Energetsko učinkovita prenova javne razsvetljave). V občini Črna na Koroškem je za zamenjavo predvidenih 164 svetilk od skupno 279 svetilk. S tem ukrepom bo občina Črna na Koroškem po predvidenem projektantskem izračunu prihranila dobrih 64 MWh na leto. Občina bo po načrtovanem planu izvedla zamenjavo Stran 88

89 svetilk in dosegla prihranek dobrih 40 % pri porabljeni električni energiji v obdobju Učinek zamenjave še preostalih neustreznih svetilk se bo pokazal pri nadaljnjem zmanjševanju porabe električne energije svetilk javne razsvetljave. Stran 89

90 8. POTENCIAL OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE 8.1. Biomasa Definicija Bioplin Bioplin je zmes plinov, ki nastane pri anaerobnem vrenju (brez prisotnosti kisika) v napravi, ki jo imenujemo digestor oz. fermentor. Razkroj biomase in živalskih odpadkov poteka s pomočjo razkrojnih organizmov, kot so bakterije in plesni. Anaerobni organizmi v procesu razgradijo ogljikovodike na molekule metana CH4 (50 % 75 %), ogljikovega dioksida CO2 (10 % - 40 %), ter druge snovi (H2, H2S,N2, NH4, ) odvisno od vrste substrata. Energija, ki se sprosti pri zgorevanju nastale plinske mešanice predstavlja vrednosti med 60 % in 90 % kurilnosti snovi, ki smo jo razgradili v procesu. Bioplin lahko, z minimalnim potrebnim posegom, uporabimo neposredno kot gorivo. Za izgorevanje v kotlih in motorjih za proizvodnjo pare ali elektrike je potrebno izločiti vlago in H2S. Učinkovitejša možnost je uporaba plina v napravah za soproizvodnjo toplote in elektrike, ki delujejo z večjim energetskim izkoristkom. Razvoj v zadnjem času omogoča nadgradnjo bioplina na višjo kakovostno raven za uporabo v plinovodih in kot gorivo za pogon vozil. Postopek izboljšanja zajema odstranitev CO2 in drugih nečistoč (Energetska zasnova občine Vojnik, 2006). Bioplin se danes običajno proizvaja iz gnoja, gnojevke in ostalih organskih odpadkov. Lahko pa se proizvaja iz zelene biomase, pomešane z vodo in/ali gnojevko v fermentorju. V bioplinskih postrojih je mogoče energetsko izrabiti vse vrste biomase, od čiste gnojevke do povsem rastlinskega substrata. Organsko biomaso je mogoče dovajati v fermentor skozi celo leto bodisi svežo ali kot silažo. Izplen bioplina znaša pri travi okoli 400 litrov na kilogram suhe snovi, kar je dvakrat toliko, kot ga je mogoče proizvesti zgolj z gnojevko in s hlevskim gnojem. Razgradnja vrelne mase in s tem izplen fermentacije je odvisna od substrata in njegovih sestavin. Dobro se razgrajujejo maščobe, ogljikovi hidrati in proteini, manj pa vlaknine, kot npr. oleseneli ali starejši deli rastlin (Energetska izraba bioplina, 2012). Tabela 27: Izplen metana v m 3 na tono organskega suhega substrata Vrelna masa Izplen Goveji gnoj, trden Svinjski gnoj, trden Goveji gnoj, tekoč Svinjski gnoj, tekoč Kurji gnoj Koruzna silaža Stran 90

91 Vir: Energetska izraba bioplina, 2012 Vrelna masa Izplen Travna silaža Silaža sladkorne pese Silaža krmne pese Rastline v naših klimatskih razmerah v času poletne vegetacije na 1 m 2 kmetijske površine nakopičijo 5 do 6 kwh energije, ki se skriva v rastlinskih maščobah, ogljikovih hidratih in beljakovinah. Pri anaerobnem razkroju zelene biomase se le-ta pretvori v bioplin, nosilec energije v bioplinu pa je metan (CH4). Če energijo iz 1 m 2 preračunamo na 100 ha, oziroma 1 km 2, dobimo do kwh oz. 6 GWh energije. V Sloveniji je okrog 45 % kmetijskih površin. Predpostavljamo, da nas bodo izostrene tržne razmere v kmetijstvu prisilile, da bo 10 % teh kmetijskih površin v bližnji prihodnosti opuščenih. Opuščena velikost je torej 900 km 2, kar energetsko predstavlja GWh. Dr. Al-Mansour z Inštituta Jožefa Štefana ocenjuje celotni potencial proizvodnje bioplina iz živalskih odpadkov goveda, prašičev in perutnine v Sloveniji na 45,6 mio m 3 bioplina s 65 % vsebnostjo metana oziroma 1,1 PJ energije na leto. Pri oceni potenciala so upoštevane kmetije, podjetja ali zadruge, ki imajo stalež živali enak ali večji kot 30 GVŽ (Energetska zasnova občine Vojnik, 2006) Količina zelene biomase v občini Črna na Koroškem Preračun za oceno potenciala je povzet iz energetske zasnove občine Vojnik, ki jo je sestavila Agencija za prestrukturiranje energetike oz. iz vira Zelena biomasa in bioelektrarna, Dr.Michael Narodoslawsky, Institut für Grundlagen der Verfahrenstechnikund Anlagentechnik, Technische Universität Graz, Avstrija, Preračun predpostavlja, da rastline v naših klimatskih razmerah v času poletne vegetacije na 1 m 2 kmetijske površine nakopičijo od 5 do 6 kwh energije (Energetska zasnova občine Vojnik, 2006). Če upoštevamo srednjo vrednost, torej 5,5 kwh, je iz skupno ha kmetijskih zemljišč, ki so kategorizirana kot vsa kmetijska zemljišča, potencialno možno pridobiti približno 72 GWh energije. Tabela 28: Zemljiške kategorije v občini Črna na Koroškem Zemljiška kategorija Površina (ha) Delež površine (%) Kmetijska zemljišča Vsa kmetijska zemljišča v uporabi Njive 18 1,7 Trajni nasadi 12 1,1 Trajni travniki in pašniki ,2 Vir: Popis kmetijstva 2010, 2010 V občini prevladujejo trajni travniki in pašniki, njiv je zelo malo. Za pridobivanje bioplina so sicer najbolj primerne rastline pšenica, koruza, sladkorna pesa in ječmen. Glede na podatke iz Stran 91

92 Popisa kmetijstva leta 2010 teh sort v občini ne gojijo, zato lahko ocenimo, da občina Črna na Koroškem ne razpolaga z uporabnimi rastlinskimi odpadki za proizvodnjo bioplina. Tabela 29: Raba zemljišč v občini Črna na Koroškem Vir: Popis kmetijstva 2010, 2010 Raba zemljišč Površina (ha) Njive skupaj 18 Žita 1 Pšenica in pira - Ječmen - Koruza za zrnje - Krompir 2 Industrijske rastline - Krmne rastline 13 Silažna koruza - Zelenjadnice Količina gnoja in gnojevke v občini Črna na Koroškem Za izračun potenciala bioplina pridobljenega iz gnojevke je uporabljen vir Agencija za prestrukturiranje energetike oz. Dissemond et. al. 1993, Dunaj, Umweltbundesamt. Število živine se preračuna na GVŽ (glava velikih živin), kjer pomeni 1 GVŽ približno 600 kg žive teže živali. Tabela 30: Koeficienti GVŽ Vir: Popis kmetijstva 2000, Žival Ekvivalent GVŽ Govedo 1,000 Prašič 0,115 Puran 0,020 Piščanec 0,003 Kokoši nesnice 0,003 Tabela 31: Potencial bioplina iz živalskih odpadkov Potencial bioplina iz živalskih odpadkov na 1 GVŽ na dan Govedo Prašiči Perutnina 1,3 m 3 /dan 1,5 m 3 /dan 2,0 m 3 /dan Vir: Povzeto po Energetska zasnova občine Vojnik, 2006: Dissemond et. al. 1993, Dunaj, Umweltbundesamt Podatke o možnem pridobljenem bioplinu na dan najdemo tudi na spletni strani podjetja Keter Organica, ki se ukvarja s postavitvijo bioplinskih elektrarn. Podatki so sicer vezani na težo živali in ne na GVŽ. Stran 92

93 Tabela 32: Potencial bioplina iz živalskih odpadkov glede na težo živali Vrsta živine Teža živali (Kg) Proizvodnja bioplina (m 3 / žival na dan) Govedo ,45 1,0 Prašiči ,116 0,2 Ovce ,06 0,07 Perutnina 1,5-2 0,0035 0,004 Vir: Keter Organica, Ker nimamo podatkov o teži posameznih vrst živali v občini Črna na Koroškem, smo za izračun potenciala proizvodnje bioplina uporabili podatke o staležu živali in ga pretvorili v GVŽ. Zadnji podatki za občino Črna na Koroškem so bili zbrani v popisu kmetijstva leta Podatki za perutnino se nanašajo na kokoši nesnice in piščance v pitanju, podatkov za druge vrste perutnine ni na voljo. Število živali in preračun v GVŽ sta navedena v spodnji preglednici. Tabela 33: GVŽ in število živali občini Črna na Koroškem v letu 2010 Govedo Prašiči Kokoši nesnice Število živali GVŽ ,65 2,05 Potencial bioplina ,48 4,1 m 3 /dan Količina bioplina SKUPAJ 1.162,6 Vir: Popis kmetijstva 2010, 2010; Energetska zasnova občine Vojnik, Iz podatkov popisa kmetijstva za leto 2010 lahko vidimo, da je v občini Črna na Koroškem 850 GVŽ goveda, skoraj 37 GVŽ prašičev in 2 GVŽ kokoši nesnic. Ta stalež živine bi torej lahko skupaj proizvedel približno 1.162,6 m 3 bioplina na dan oz m 3 bioplina na leto. Številka je zelo groba ocena in splošni pokazatelj, saj ni mogoče računati z uporabo vsega gnoja, ki nastaja v občini. Za natančnejšo oceno potenciala proizvodnje bioplina iz gnojevke bi bilo natančneje popisati sedanje stanje živinoreje občine Črna na Koroškem Lesna biomasa iz gozdov Po definiciji na spletni strani Zavoda za gozdove RS z njihove spletne strani ( je teoretični potencial lesne biomase iz gozdov vsa lesna biomasa, ki jo teoretično lahko pridobimo iz gozdov. Teoretični potencial lesne biomase gozdov je najvišji dovoljen posek lesa. Dejanski razpoložljivi potencial pa je manjši od teoretičnega zaradi naslednjih dejavnikov: načel gospodarjenja z gozdovi - upoštevamo smernice, cilje in ukrepe predvidene v gozdnogospodarskih načrtih, tehnologij pridobivanja in rabe lesne biomase - opremljenost in usposobljenost lastnikov gozdov in gozdarskih podjetji Stran 93

94 za pridobivanje lesne biomase, trga gozdnih lesnih proizvodov - razmerje med stroški pridobivanja in ceno lesne biomase oz. posameznih gozdnih lesnih sortimentov na trgu, socioekonomskih razmer lastnikov gozdov - značilnosti posameznih socio-ekonomskih kategorij lastnikov gozdov in iz tega izhajajoč odnos do gozda. Kot dejanski potencial lesne biomase iz gozdov tako obravnavamo: del realiziranega letnega poseka, lesno biomaso iz gojitvenih in varstvenih del v gozdovih, lesno biomaso iz melioracij grmišč, lesno biomaso iz novogradenj ali vzdrževanja infrastrukture v gozdnem prostoru. Pri analizi dejanskih potencialov nas ne zanima le sedanje stanje temveč tudi njihova trajnost. Predvsem večji sistemi (daljinski sistemi ogrevanja) morajo imeti zagotovljeno oskrbo z lesno biomaso tudi v prihodnosti. Podobna zahteva se poraja tudi v gospodinjstvu, ki se oz. se bo ogrevalo z lesom ( Gozdnatost občine znaša 85 %, kar jo uvršča med nadpovprečno gozdnate občine. Po podatkih Gozdarskega inštituta površina gozdov v občini Črna na Koroškem obsega ha celotne površine. Državnega gozda je ha, zasebnega pa ha kar znaša 49 %. Slika 14: Karta gozdnatosti Vir: Zavod za gozdove RS Celotna lesna zaloga je ocenjena na m 3, letni prirastek pa znaša m 3. Ker iglavci predstavljajo večji delež možnega letnega poseka, je le-ta ocenjen na m 3 in je realiziran 41 %. Delež stanovanj ogrevanih z lesom je nižji (36 %), na prebivalca pa v Stran 94

95 povprečju pride velikih 3,8 ha gozda. Zaradi različni dejavnikov je 21,2 % gozda težje dostopnih oziroma manj odprtih. Tabela 34: Trenutno stanje lesne biomase v občini Opis Enota Črna na Koroškem površina občine ha ha delež površine gozdov % % površina gozda ha površina gospodarskega gozda ha površina zasebnih gozdov ha površina državnih gozdov ha lesna zaloga iglavci m3 lesna zaloga listavci m3 lesna zaloga m3 prirastek iglavci m3 prirastek listavci m3 prirastek m3 možni posek iglavci m3 možni posek listavci m3 možni posek m3 posek iglavci m3 posek listavci m3 posek m Vir: Zavod za gozdove RS Glede na razvrstitev Gozdarskega inštituta ima občina Črna na Koroškem naslednje kazalce potenciala oz. rabe lesne biomase. Demografski kazalci so povprečni, skupna ocena znaša 4 od 5 možnih. To pomeni, da na prebivalca odpade relativno veliko gozda, in je hkrati delež Stran 95

96 zasebnih gozdov nizek (43 %). Socialno-ekonomski kazalec ima vrednost 4. V tej skupini določajo vrednost delež gozda, realizacija najvišjega možnega poseka in ocenjen delež lesa primernega za energetsko rabo. Gozdnogospodarski kazalec je odvisen od povprečne velikosti gozdne posesti, deleža težje dostopnih in manj odprtih gozdov ter delež mlajših razvojnih faz gozda. V občini Črna na Koroškem je dosegel vrednost 4, sinteza vseh kazalcev pa je dosegla 5 točk. Po tej razvrstitvi je občina Črna na Koroškem nadpovprečno primerna za izrabo lesne biomase in trajno izkoristljiv lesni potencial v občini za namene daljinskega ogrevanja je zelo dober. Predstavljena skupna ocena je le eden izmed možnih načinov izračuna in prikaza potencialov lesne biomase na nivoju občin. V predstavljenem izračunu je predpostavljeno, da so vsi kazalci enako pomembni, dejansko je njihov pomen lahko zelo različen. Razmere v občinah so zelo heterogene. Poleg tega pa ne smemo spregledati dejstva, da so občinske meje le administrativne meje in ne pomenijo nikakršne ovire pri pretoku lesne biomase in ne vplivajo na oblikovanje trga. Pri podrobnejših analizah lesne biomase na nivoju občine ali posameznih biomasnih sistemov je potrebno vključevati tudi ocene količin lesnih ostankov in nekontaminiranega odsluženega lesa ( Lesno biomaso kot gorivo lahko uporabimo bodisi v modernih kotlih na lesno biomaso večjih moči, ki proizvajajo toploto za sistem daljinskega ogrevanja, ali pa za manjše kotle, ki služijo za potrebe centralnega ogrevanja. Glede na okoljske prednosti njene izrabe je možna postavitev obeh vrst kotlov. Pri tem morajo kotli izpolnjevati določene tehnične zahteve in ustrezati Uredbi o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS št. 73/94), če hočejo pridobiti državne subvencije. Izraba lesne biomase v majhnih kotlih za centralno ogrevanje je primerna tudi na posameznih bolj oddaljenih lokacijah občine. Njihova izraba prispeva k zmanjšanju rabe fosilnih virov energije in ustreznemu zmanjšanju transporta npr. kurilnega olja, kar je pomemben okoljski vidik. Stran 96

97 8.2. Sončna energija Raba sončne energije v energetske namene v zadnjem času postaja vedno bolj razširjena zaradi enostavnega delovanja in možnosti individualne gradnje. Raba sončne energije za ogrevanje in proizvodnjo električne energije je tudi subvencionirana preko državnih nepovratnih sredstev na eni in z višjimi odkupnimi cenami električne energije na drugi strani Potencial sončne energije v občini Črna na Koroškem Povprečno letno obsevanje na horizontalno površino v Sloveniji znaša kwh/m 2. Desetletno merjeno povprečje ( ) letnega globalnega obsevanja je med in kwh/m 2, pri čemer polovica Slovenije prejme med in kwh/m 2. Povprečno obsevanje poljubne nesenčene lokacije v Sloveniji ne odstopa veliko od državnega povprečja. (PV portal, 2011). Slika 15: Povprečno letno globalno obsevanje na horizontalno površino Vir: PV portal, Poleg prejete energije je za izrabo sončne energije pomembno tudi trajanje sončnega obsevanja. V Sloveniji imajo najmanj ur sonca alpske doline, to je ur in največ sonca primorski del, to je ur (Šrot, 2007). Podatki za občino Črna na Koroškem so povzeti s spletne strani Agencije RS za okolje in so prikazani na spodnjih kartah. Temnejša oranžna barva pomeni višje število ur sonca in svetlejša rumenkasta pomeni nižje število ur. Za maksimalno izkoriščenost sončne energije je pomembno predvsem obsevanje poleti, ko imamo največ sonca in je potencial za pridobivanje energije največji. Tako lahko ocenimo, da Stran 97

98 ima največ sonca poleti širše območje naselij Črna na Koroškem in Žerjav, od tu pa se število ur proti vrhovom niža. Pozimi je položaj obraten, namreč največ sonca imajo vrhovi in pobočja hribovij na južnem in vzhodnem delu, najmanj pa doline v osrednjem delu občine. Slika 16: Trajanje sončnega obsevanja poleti v občini Črna na Koroškem Vir: Atlas okolja, Slika 17: Trajanje sončnega obsevanja pozimi v občini Črna na Koroškem Vir: Atlas okolja, Obstoječe koriščenje sončne energije v občini Črna na Koroškem Sončno energijo se lahko koristi za ogrevanje sanitarne vode in za dogrevanje prostorov. Ker je v zimskem času količina sončnega sevanja manjša, se sončna energija običajno uporablja v kombinaciji z drugim virom energije. Dogrevanje prostorov s sončno energijo je bolj primerno za nizkoenergijske ali pasivne hiše s talnim ali stenskim gretjem, kar predstavlja nizkotemperaturni režim gretja, torej vodo v ceveh s cca. 35 C. Za starejšo gradnjo z visokotempeaturnim režimom ogrevanja, to je z radiatorji in vodo v ceveh od 50 do 60 C je obvezen dodaten vir gretja za zimski čas, saj lahko sonce kot zadosten vir ogrevanja služi le od pomladi do jeseni. Stran 98

99 Po podatkih spletnega portala ENGIS je v občini Črna na Koroškem na dan trenutno osem objektov, ki pri ogrevanju uporabljajo ploščate ali vakuumske solarne kolektorje. Sončna energija se v novejšem času uveljavlja tudi kot vir električne energije. Investicija v sončno elektrarno je sicer višja, vendar pa je tudi na tem področju cene padajo. Razpon velikosti sončnih elektrarn sega od zelo majhnih za objekte, kjer ni možnosti priklopa na električno omrežje za zagotavljanje samooskrbe, do večjih elektrarn. Slovenska zakonodaja se na tem področju zgleduje po drugih evropskih državah in tako omogoča finančno podporo v obliki zagotovljenega odkupa proizvedene energije po višji ceni ali obratovalne podpore. Na ta račun se investicija v elektrarno povrne v obdobju 8 do 10 let, finančna podpora pa je pogodbeno določena za 15 let. Evropske smernice tudi določajo, da so najbolj optimalne površine za lokacijo sončne elektrarne strehe in v zato je v Uredbi o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 94/10, 43/11), določeno v 3. odstavku 14. člena omejitev pri izdaji odločb o podpori fotovoltaičnim proizvodnim napravam, postavljenim na prostem, do dosežene skupne nazivne električne moči 5 MW na leto. V kolikor se investitor odloči za postavitev elektrarne na zemljišču, mora zato predvideti, da bo zaradi letne kvote 5 MW na leto upravičen do nižje podpore in sicer do tiste višine, ki bo veljala ob izdaji odločbe o podpori. Do 30. julija 2012 je v postopku za izdajo odločbe o dodelitvi podpore za fotovoltaične proizvodne naprave, ki niso postavljene na stavbah, 12 popolnih vlog skupne nazivne električne moči 6,15 MW, ki v obsegu 4,47 MW že zapolnjujejo omejitev 5 MW skupne nazivne moči teh naprav v letu 2013 in v obsegu 3,62 MW v letu 2014 (Informativni podatki, 2012). Tako postane elektrarna na zemljišču zelo draga investicija, pri tem pa je še obvezno gradbeno dovoljenje, kar predstavlja dodaten strošek. Zaradi ekonomske upravičenosti in fiksnih stroškov, ki nastanejo pri graditvi in priklopu sončne elektrarne, večina ponudnikov svetuje, naj ima streha površino nad 100 m 2, saj je pri manjših površinah investicija zaenkrat še previsoka glede na dobiček. Področje sončnih elektrarn oz. t.i. je zelo kompleksno in preden se posamezniki ali lokalne skupnosti odločijo za tovrstno investicijo, je potrebno od ponudnikov sončnih elektrarn pridobiti ustrezne ponudbe in se dobro seznaniti z ekonomsko donosnostjo potencialnega objekta. Za lažje odločanje o naložbi v sončno elektrarno je podjetje Energija sonca Ko-operating d.o.o. na svoji spletni strani pripravilo obrazec za okviren izračun donosnosti sončne elektrarne. Rezultati vključujejo predvideno vrednost investicije, energijski izplen sistema, dobo povračila lastnih sredstev, neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosa, grafični prikaz in predvidene obratovalne stroške. Za primer vzemimo objekt s primerno površino strehe 200 m 2, kar pomeni ekspozicijo proti jugu, jugozahodu ali jugovzhodu in je brez senčenja, ter z 20 % lastnih vloženih sredstev. Navedena zagotovljena odkupna cena velja do konca leta Stran 99

100 Tabela 35: Izračun okvirne donosnosti sončne elektrarne na strehi s površino 150 m 2. Lastnosti sončne elektrarne Primerna površina strehe 200 m 2 Okvirna cena Inštalirana moč 1,70 /Wp 29 kwp Skupna investicija Energijski izplen sistema kwh/leto 6.416,42 /leto Financiranje, NSV Lastna sredstva 20% Obdobje Povračilna doba lastnih investiranih sredstev 15 let 11,46 let Neto sedanja vrednost investiranih lastnih sredstev (NSV) Vir: Izračun donosnosti, Interna stopnja donosa (ISD) 7,75 % Električne lastnosti Zagotovljena odkupna cena Obdobje zagotovljene odkupne cene Degradacija Energijski izplen Predvideni obratovalni stroški Vzdrževanje Zavarovanje Povečevanje stroškov 0,19755 /kwh 15 let 0,50 %/leto 1120 kwh/kwp/leto 406 /leto 232 /leto 2 %/leto Grafikon 16: Donosnost naložbe in povratek investicije v primeru sončne elektrarne na strehi s površino 200 m 2. Vir: Izračun donosnosti, Stran 100

101 Sončna elektrarna se sicer lahko postavi na vsako streho ne glede na obliko in vrsto kritine, vendar pa je postavitev potrebno prilagoditi zakonitostim, ki vplivajo na optimalno delovanje elektrarne. Bolj kot sevanje na horizontalno površino je za izrabo sončne energije na mikrolokacijah pomembna ekspozicija površja. Zaradi geografske lege Slovenije v severnih geografskih širinah so primernejša območja z usmerjenostjo proti jugu. Iz tega razloga se priporočajo strehe in površine, ki so obrnjene na jug in nimajo senčenj na sami površini ali v okolici, objekti pa niso statično vprašljivi. Površje Slovenije in tudi občine Črne na Koroškem je zelo razgibano in bi zaradi izjemno pomembne mikrolokacije za postavitev posamezne elektrarne težko opredelili primernost v širšem kontekstu. Občina se sicer na videz deli na sredinski in severni bolj ugoden ter južni in vzhodni manj ugoden del. Kot že rečeno so primernejša južna pobočja, vseeno pa je pri tem treba izvesti natančen ogled potencialnega objekta. V nekaterih primerih se lahko npr. v bližini nahaja drug objekt ali drevo, ki meče senco na streho potencialnega objekta polovico dneva in zato kljub ugodni lokaciji objekt ni primeren za sončno elektrarno. Podatki o številu in moči sončnih elektrarn se zbirajo na Javni agenciji republike Slovenije za energijo, ki izdaja t.i. deklaracije za proizvodne naprave, ki proizvajajo električno energije iz OVE. Naprave s pridobljeno deklaracijo so upravičene do zagotovljene subvencionirane cene pri prodaji proizvedene energije. Po podatkih spletnega portala PV portala, slovenskega portala za fotovoltaiko in Javne agencije RS za energijo so v občini Črna na Koroškem na dan postavljene tri sončne elektrarne s skupno inštalirano močjo 89,99 kw. Tabela 36: Delujoče sončne elektrarne v občini Črna na Koroškem. Naziv elektrarne Naslov elektrarne Proizvajalec Moč (kw) Začetek proizvodnje* MFE MEŽNER Javorje 27, Črna na Koroškem fizična oseba 24, SFE Mežner 2 Javorje 27, Črna na TAKOLE poslovne storitve Koroškem d.o.o. 42, SFE Mežner 3 Javorje 27, Črna na Koroškem fizična oseba 23, SKUPAJ MOČ 89,99 *Začetek proizvodnje je definiran s pridobitvijo Deklaracije za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov. Vir: Register deklaracij za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom, 2012; PV portal, 2012 Velikost sončne fotonapetostne elektrarne je odvisna od mesta postavitve, to je naklona, orientacije, morebitnega senčenja in nekaterih drugih dejavnikov. Načeloma velja, da za 1 kw moči potrebujemo med 8 in 20 kvadratnih metrov. Elektrarna na ravni strehi ali zemljišču zavzame bistveno več prostora kot elektrarna na strehi z naklonom, ker se je treba izogibati medsebojnemu senčenju modulov (Bisol, 2011). Za izvedbo posameznih konkretnih študij izvedljivosti predlagamo, da se lokalna skupnost obrne na ponudnike sončnih elektrarn. Občina Črna na Koroškem je že pridobila ponudbo podjetja ECO TEC za postavitev sončne elektrarne na poslovnem objektu. Stran 101

102 8.3. Geotermalna energija Geotermalna energija je toplota iz Zemljine notranjosti. Med obnovljive vire energije je opredeljena zato, ker je izžarevana toplota Zemlje praktično neomejena, moč konstantnega toplotnega toka pa je ocenjena na 42 milijonov MW (Langerholc, 2008). Iskanje in izkoriščanje geotermalnih virov predstavlja zelo kompleksen projekt, kjer je potrebna predhodna natančna ocena kamninske sestave površja in drugih geoloških pogojev, temperature, kakovosti in količine termalne vode. Bolj enostavno in tudi cenovno bolj ugodno je izkoriščanje geotermalne energije, ki jo lahko izkoriščamo z odvzemom toplote iz kamnin s pomočjo toplotnih črpalk. Geotermalna energija se izkorišča neposredno z zajemom geotermalnih izvirov vode ali pare. Ločimo visokotemperaturne geotermalne vire s temperaturo nad 150 C, ki jih lahko uporabimo za ogrevanje ali za proizvodnjo električne energije. Nizkotemperaturni geotermalni viri imajo temperaturo pod 150 C in so primerni za ogrevanje. Geološki zavod Slovenije geotermalni potencial Slovenije ocenjuje na PJ. V Sloveniji je za dotok vode proti površju pomembna predvsem debelina Zemljine skorje, ki je najdebelejša v zahodnem delu Slovenije, kjer znaša okoli 50 km. Proti vzhodu se tanjša, tako da v skrajnem vzhodnem delu znaša le še okoli 30 km. V geološki preteklosti so zaradi lomljenja in gubanja nastale številne prelomne cone, ki so omogočile dostop termalne vode iz globine do površja. Konstantno temperaturo 20 C ali več ima vsaj 21 termalnih izvirov v Sloveniji. Največji geotermalni potencial v Sloveniji ima severovzhodna Slovenija (Langerholc, 2008). Največja ocenjena območja z geotermalnim potencialom v Sloveniji so naslednja (Langerholc, 2008): Panonski bazen s površino 1300 km 2. Raziskave so bile uspešne, saj je zajeto več kot 100 l/s nizkomineralizirane termalne vode s temperaturo 40 C 70 C. Rogaško-celjsko-šoštanjska regija s površino 450 km 2. Skupna izdatnost vseh zajetij je čez 250 l/s vode s temperaturo 18,5 C 48 C. Planinsko-laško-zagorska regija s površino 380 km 2. Skupna izdatnost vseh zajetji je čez 150 l/s vode s temperaturo 21 C 43 C. Krško-brežiška regija s površino 550 km 2. Skupna izdatnost vseh zajetij je čez 240 l/s vode s temperaturo 15 C 64 C. Ljubljanska kotlina s površino 600 km 2. Skupna izdatnost vseh zajetji je okrog 150 l/s vode s temperaturo 18 C 30 C. Stran 102

103 Slika 18: Temperatura Zemlje v globini 1000 m Vir: Geotermična karta Slovenije, 2005 Geotermalni potencial občine Črna na Koroškem je bil ocenjen leta 2007 v okviru projekta Transthermal, ki se je izvajal znotraj programa Pobude skupnosti INTERREG IIIA Slovenija Avstrija Po končanem projektu je bilo izdano poročilo o geotermalnih možnostih na območju občine s predlogom programa raziskovalnih del. V poročilu je ovrednoten geotermalni potencial na območju občine Črna na Koroškem. Geotermalni potencial je določen posredno iz poznavanja strukturno geoloških odnosov med geotektonskimi enotami, hidrogeoloških lastnosti kamnin, ki sestavljajo obravnavano območje in ocene razporeditve Zemljinega toplotnega toka in temperatur v globini. Namen poročila je prikazati lokalni skupnosti, ali je na njenem območju mogoče pričakovati v globini obstoj termalne vode. V primeru, da taka možnost obstaja, je v poročilu predlagan način vodenja geotermalnih raziskav z okvirno oceno stroškov. Poročilo je potrebno jemati kot vodnik pri pripravi investicijskih programov za raziskave izkoriščanja termalne vode (Geotermalni potencial občine, 2007). Odkrivanje geotermalnih indikacij v občini je bilo zelo povezano z rudarjenjem v rudniku svinca in cinka. Rudniški revirji so se raztezali na obeh straneh reke Meže od Pece do Uršlje gore. V poročilu Geotermalni potencial občine Dravograd avtorji navajajo zgodovinske zapise Tellerja (1896), Drobneta (1987), Marinka in Prestorja (1995), Veseliča (1988) ter Veseliča in Prestorja (1990). Prvi zapis o pojavu termalne vode na območju Mušenika pri Črni na Koroškem je objavil Teller leta Opisuje topli izvir s temperaturo 20 C, katerega voda Stran 103

104 je odtekala v Mežo. S poglabljanjem jame v 20. stoletju in z njim povezanim odvodnjevanjem karbonatnih vodonosnikov je izvir na površini presahnil in se pomešal z ostalo črpano vodo v rudniku. Del tople vode se je premaknil na XXVIII. obzorje (obzorje +300 m) pri Žerjavu v vzhodni del revirja Graben. Temperatura vode v jami je znašala med 15 in 16 C, količina pa je bila ocenjena na 12 l/s. V letu 1988 so sistematično spremljali vse dotoke vode v jamah Moring, Union, Navršnik in Graben v Rudniku svinca in cinka Mežica. Namen je bil ugotoviti temperaturo in količino posameznih dotokov podzemne vode v jamo. Srednja temperatura vode, ki je dotekala v jamo na obzorju kote +300 znaša med 8 in 9,5 C. V približno kilometer širokem pasu v jami Graben pa so obstajali dotoki z višjo temperaturo, ki je v najtoplejšem dotoku s količino 5 do 10 l/s dosegala do 16,2 C. Največji dotok s pretokom 22,2 l/s je imel temperaturo 15,1 C in je bil lociran nedaleč od najtoplejšega dotoka. Od povprečja je nekoliko odstopala tudi temperatura dotokov v okolici vpadnika Bargate in zahodno od njega na 14. in 15. obzorju s temperaturo okoli 13 C. Podobna temperatura vode je bila registrirana tudi na 7. obzorju v Navršniku (Geotermalni potencial občine 2007). Večina vode v jamo na obzorju +300 m je dotekala iz dna, najtoplejši dotok pa je izviral iz stropa jamske proge. Z raziskavami so dokazali, da se topla voda dviga po prelomni coni, ki poteka vzporedno z odvodnjevalno progo, ki povezuje revirja Graben in Moring. V letu 1990 so poglobili jamo na koto +270 m prav v tistem delu revirja Graben, kjer se je predvideval dotok relativno ogrete vode. Pri poglabljanju je prišlo do povečanega dotoka relativno segrete vode v poglobljeni del jame. Temperatura te vode je dosegala okoli 15 C (Geotermalni potencial občine, 2007). Za potrebe določitve geotermalnega potenciala občin Koroške statistične regije so bile izdelane temperaturne karte, ki prikazujejo porazdelitev temperatur v globinah 250, 500, 1.000, in m. Karte so bile narejene s pomočjo teoretičnih izračunov, saj na Koroškem obstaja zelo malo dobrih in zanesljivih geotermičnih podatkov iz večjih globin. Poglavitni vzrok je pomanjkanje namenskih raziskovalnih vrtin, v občinah Mežica in Črna na Koroškem pa so številne rudarske vrtine neprimerne ali nedostopne za geofizikalne meritve. V celotni regiji je bila izmerjena temperatura le v štirih vrtinah, ena je v občini Črna na Koroškem, ostale tri pa v občini Slovenj Gradec (Geotermalni potencial občine, 2007). Spodnja legenda se nanaša na vse karte, ki sledijo. Slika 19: Legenda za geotermične karte (Slika 20 do 24) Temperaturna lestvica v C 22 izoterma ( C) Vir: Geotermalni potencial občine Črna na Koroškem, Stran 104

105 Slika 20: Ocenjena temperatura v C v globini 250 m Vir: Geotermalni potencial občine Črna na Koroškem, Slika 21: Ocenjena temperatura v C v globini 500 m Vir: Geotermalni potencial občine Črna na Koroškem, Stran 105

106 Slika 22: Ocenjena temperatura v C v globini 1000 m Vir: Geotermalni potencial občine Črna na Koroškem, Slika 23: Ocenjena temperatura v C v globini 1500 m Vir: Geotermalni potencial občine Črna na Koroškem, Stran 106

107 Slika 24: Ocenjena temperatura v C v globini 2000 m Vir: Geotermalni potencial občine Črna na Koroškem, V globini 250 m so na zahodu občine Črna na Koroškem temperature lahko pod 9 C, sicer pa med 9 in 12 C. Tako nizke vrednosti so posledica globljega pronicanja hladne meteorne vode skozi razpokane karbonatne, klastične in delno magmatske ter metamorfne kamnine, kar podhladi kamninski masiv. Tu je edina vrtina, v kateri so bile izvedene temperaturne meritve, U-1/60 v Korizlu, in te meritve so dejansko pokazale nizek geotermični gradient vse do dna meritve. V globini 500 m se temperatura giblje približno od 11 na zahodu do 16 C na vzhodu. Vzrok je isti, globoka cirkulacija hladne meteorne vode predvsem skozi karbonatne kamnine. V globini m je razpon temperatur lahko večji, nekje med 18 C na zahodni strani in 25 C na vzhodu-jugovzhodu. Karbonatni in delno metamorfni kompleks goratega masiva na zahodu je še vedno podhlajen zaradi pronicanja hladne meteorne vode. V globini m nastopajo temperature med 26 C na severu in 36 C na jugovzhodu. Tu je opazen vpliv izmerjenih nizkih temperatur v vrtini U-1 in nezadostnega poznavanja možnega poteka ekstrapoliranih temperatur na lokaciji vrtine. V globini m pričakujemo okvirne temperature med 35 in 48 C na jugovzhodu. Zahodna polovica občine je še vedno pod vplivom nizkega geotermičnega gradienta zaradi pronicanja hladnejše meteorne vode in večje debeline Zemljine skorje (Geotermalni potencial občine, 2007). Ocenjevanje geotermalnega potenciala posameznega območja je kvalitativno in predstavlja sintezo podatkov geološkega, hidrogeološkega in geotermičnega modela. Upoštevati je potrebno tudi prostorske danosti. Za obstoj geotermalnega vira mora biti izpolnjenih več pogojev (Geotermalni potencial občine, 2007): 1. Obstajati morajo termično izolacijske zaporne plasti, ki onemogočajo neposreden dotok meteorne vode pod površje in s tem hlajenje. Stran 107

108 2. Pod njimi morajo biti prisotne vodonosne kamnine, v katerih je uskladiščena voda. 3. Izčrpana voda iz vodonosnih kamnin se mora nadomestiti z napajanjem s strani, kar omogoča trajnostno izkoriščanje. 4. Geotermični gradient mora biti dovolj visok, da omogoča povišano temperaturo podzemne vode čim bližje površini. Na osnovi zbranih podatkov, reliefa in infrastrukture so avtorji poročila ocenili, da je za geotermalne raziskave v občini Črna na Koroškem primerno le območje med mestom nekdanjega izvira tople vode v Mušeniku in centrom Črne na Koroškem Rudarjevim: 1. Zaporne plasti predstavljajo glinasto laporaste karditne plasti Severnih Karavank ladinijske starosti. 2. Vodonosne kamnine predstavljajo dolomiti Severnih Karavank anizijske starosti. 3. Obstoj termalnega izvira, ki se sedaj izliva v potopljen del rudnika Mežica v revirju Graben kaže, da v primeru izkoriščanja termalne vode v količinah manjših ali enakih naravnemu pretoku izvira, napajanje ni problematično. 4. Pričakovana temperatura v vodonosniku na globini 1500 m je 27 C ± 10 %, na globini 1800 m pa 32 C ± 10 %. Na osnovi podatkov študije»geološka zgradba okolice Črne na Koroškem (Geološke osnove za globoko vrtino za namen geotermije) (Štrucl et all, 1999) je bila že predlagana lokacija raziskovalne vrtine ČTV-1, projektne globine 1800 m, v Črni na Koroškem na levem bregu Meže v bližini stavbe s hišno številko Center 2. Avtorji poročila v nadaljevanju predstavijo hipotetični postopek izvedbe geotermalnega projekta, ki zajema naslednje faze: 1. Pripravo strokovne projektne dokumentacije - že izvedeno. Prva faza obsega dela za pridobitev dovoljenja za raziskovanje podzemnih voda in izvajanje del. Pred pričetkom izgradnje vrtine je potrebno pripraviti strokovne geološke in hidrogeološke podlage v katerih se ocenijo možnost zajetja termalne vode na interesnem območju in produkcijske lastnosti vrtine (potrebna globina vrtanja, pričakovana temperatura vode in izdatnost vrtine, kemizem vode). Na podlagi ugotovitev strokovnih osnov se izdela projektna naloga in pripravi revidirani rudarski projekt vrtine. Strokovne osnove in rudarski projekt sta dokumenta, ki jih zahteva Agencija RS za Okolje za izdajo dovoljenja za raziskave. Ta dokumentacija služi tudiza odločitev o investiciji ter kot PGD- PZI dokumentacija. Prva faza projekta je že izvedena. V primeru ponovnega zagona projekta je potrebno predložiti strokovne osnove s pripadajočimi dokumenti na Agencijo RS za okolje. Stran 108

109 2. Izvedba vrtine. Pred pričetkom vrtanja mora investitor za znanega izvajalca vrtanja pridobiti dovoljenje za rudarsko izvedbo del (na osnovi revidiranega rudarskega podjetja in izkazane usposobljenosti vrtalnega podjetja), ki ga izda Ministrstvo za okolje in infrastrukturo sektor za energetiko in rudarstvo. V tem obdobju se že lahko prične postopek za izbiro izvajalca vrtanja. Avtorju poročila navajajo, da lahko v Sloveniji vrtino globine m izvede le Nafta Geoterm iz Lendave, cene vrtanja v sosednjih državah pa so precej višje. V II. fazi se izvede vrtina, ki se po končanem vrtanju aktivira in testira. Vrtalno podjetje je dolžno izdelati Projekt izvedenih del. Nadzorna inštitucija je dolžna napisati zaključno poročilo o izvedbi raziskovalno kaptažne vrtine, kjer so opisani vsi rezultati in v primeru pozitivnega rezultata določen optimalni način izkoriščanja vrtine (določitev produkcijske temperature in optimalne izdatnosti vrtine, predlog ustrezne črpalke idr.). Po končanih delih II. faze sledi tehnični prevzem vrtine, ki ga opravi rudarski inšpektor. Zaključno poročilo pa je potrebno dostaviti na ARSO v času 3 mesecev po zaključku raziskav. Glede na visoko zahtevnost izvedbe vrtine (težavna priprava lokacije vrtine, majhen prostor, visoki stroški povezani s problemom hrupa v urbanem okolju) so ocenjeni stroški izvedbe vrtine visoki in z davkom dosegajo do Detajlnejšo oceno stroškov izvedbe vrtine po projektu bo mogoče podati šele po obnovitvi rudarskega projekta, najnatančnejše pa po pridobitvi ponudbe za izvedbo vrtine s strani izvajalca vrtanja. 3. Priprava na zagon V primeru pozitivne vrtine je v tretji fazi potrebno vrtino opremiti z ustrezno črpalko, urediti oskrbo z električno energijo in testirati vrtino v obsegu predpisanem v pogojih za pridobitev koncesije za izkoriščanje termalne vode. Črpalni preizkus za pridobitev koncesije mora trajati 30 dni, oziroma do ustalitve gladine podzemne vode in do stabilizacije pretoka termalne vode. Črpalni preizkus v trajanju 30 dni se lahko izdela že v drugi fazi. Na podlagi rezultatov opravljenih raziskav se izdela poročilo za koncesijo. V poročilu se določi količina črpanja, za katero se prosi za koncesijo, in produkcijska temperatura pri tej količini. V koncesijskem poročilu se določi tudi območje koncesije (to je območje na katerem je potrebno za vsak nadaljnji poseg z vrtanjem pridobiti dovoljenje koncesionarja, oziroma je potrebno z obširnim testiranjem dokazati, da nova vrtina drugega investitorja nima vpliva na vrtino za katero je bila izdana koncesija). V koncesijskem poročilu je določeno tudi, katere parametre na vrtini je potrebno spremljati (monitoring) in kako potrebne podatke dostavljati na ARSO. Koncesijo podeljuje vlada RS na predlog pristojnega ministrstva. Avtorji sicer opozarjajo, da je geološko tveganje zajema termalne vode na območju Črne na Koroškem visoko. Trenutno ni znane druge metode, ki bi tveganje lahko zmanjšala, kot izvedba raziskovalne vrtine. Maksimalna pričakovana temperatura vode v globini m je Stran 109

110 32 C ± 10 %, na ustju vrtine bi bila temperatura vode nižja (Geotermalni potencial občine, 2007) Tehnologija toplotnih črpalk Za individualno rabo podzemne vode za namene ogrevanja in hlajenja objekta in sanitarne vode je primerna raba toplotnih črpalk, ki kot vir toplote uporabljajo podzemno vodo (sistem voda-voda) ali toploto iz kamnin pod površjem zemlje (sistem zemlja-voda). Odvzem toplote se izvaja s pomočjo medija, ki je običajno mešanica vode in sredstva proti zmrzovanju, ki kroži v zaprtem cevnem sistemu. Krožeča voda odda toploto toplotni črpalki, ki jo s pomočjo dodatne električne energije pretvori na višji temperaturni nivo, vrača pa se ohlajena za cca. 4 C. Za postavitev posamezne toplotne črpalke je potrebna individualna študija mikrolokacije, kjer je predvidena namestitev. Tržne cene vrtin se trenutno gibljejo od 50 do 60 na izkopan meter. Za ogrevanje objekta s toplotno črpalko voda-voda je potrebno zagotoviti konstanten pretok vode od 0,15 do 0,20 m 3 /h za 1 kw toplotne moči in temperatura vode vsaj 8 C. Izkoriščanje toplote zemlje je za individualne objekte mogoče tudi brez prisotnosti vodonosnika in sicer z odvzemom toplote iz kamnin pod površjem zemlje. Količina energije, ki jo lahko odvzamemo zemlji, je odvisna od sestave tal, od velikosti in tipa ogrevanega objekta ter posledično moči toplotne črpalke in še od načina izkoriščanja tega vira. Načinov izkoriščanja je več (Geosonda, 2011): Horizontalni kolektor: zajem energije iz vrhnje, 1,5 m globoke plasti Zemlje. V ta namen se v zemljo položijo plastične cevi, skozi katere kroži medij. Na tovrsten način je mogoče pridobiti v povprečju okoli 20 W po kvadratnem metru površine, ki jo zavzemajo kolektorji. Vertikalni kolektor geosonda: Vrtine za sistem geosonda so v splošnem globoke od 60 do 150 metrov. Znotraj ene vrtine sta po dve cevi, dovodna in odvodna, povezani v zanko. V povprečju je po 1 metru geosonde mogoče pridobiti okrog 55 W energije. Za zadovoljitev toplotnih potreb dobro izolirane individualne hiše pri srednjem geotermičnem potencialu kamnin zadostuje približno 100-metrska vrtina. Energetska košarica: vmesni model, gre za spiralno navite cevi na nosilce. Deluje po istem principu in pride v poštev v primerih stiske s prostorom (Vrtavček, 2011). V primeru uporabe vode za toplotne črpalke voda-voda in zemlja-voda z geosondo si mora stranka, če vrtina še ne obstaja in je globlja od 30 m ter se nahaja na vodovarstvenem območju, pri Agenciji RS za okolje najprej pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, skladno z določili 115. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 ZGO-1, 2/04 ZZdrI-A, 41/04 ZVO-1 in 57/08). Po pridobitvi tega dovoljenja lahko stranka začne z raziskovalnimi deli in po končanju teh vloži vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za pridobivanje toplote, ki ga prav tako vloži pri Agenciji RS za okolje (Vode, 2011). Stran 110

111 Grobo oceno potenciala za posamezne objekte lahko pridobimo s strani hidrogeologov z Geološkega zavoda Slovenije ali v podjetjih, ki se ukvarjajo s tovrstno tehnologijo. Tržna cena projekta vgradnje toplotne črpalke zemlja-voda z vertikalnim kolektorjem trenutno znaša približno z vključenimi vsemi stroški. Pri tem je potrebno poudariti, da tehnologija na tem področju zelo napreduje in se cene hitro spreminjajo. Toplotne črpalke zemlja-voda so v zadnjem času začele nadomeščati črpalke zrak-voda, kjer se za vir toplote uporablja okoliški zrak in ki so bolj enostavne za namestitev. V občini Črna na Koroškem je po podatkih spletnega portala ENGIS na dan en objekt, kjer se ogrevajo s toplotno črpalko zrak-voda in nobenega objekta, kjer bi za ogrevanje uporabljali toplotno črpalko zemlja-voda. Geotermalni potencial je sicer na mikrolokacijah težko določljiv in za natančnejšo oceno vodonosnikov v občini priporočamo bolj natančne geološke študije. Za inštalacijo toplotnih črpalk za ogrevanje javnih stavb ali skupin objektov priporočamo izdelavo študije izvedljivosti pri ponudnikih in strokovnjakih za tovrstne tehnologije. Stran 111

112 8.4. Energija vetra Veter je obnovljiv vir energije, ki je že v preteklosti poganjal mline in podobne naprave. V zadnjem času pa postaja vse bolj aktualno izkoriščanje vetra za proizvodnjo električne energije. Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter s hitrostjo okoli 5 m/s, da prične obratovati. Pri previsokih hitrostih, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb. Maksimalne moči se dobijo pri hitrosti okoli 15 m/s. Med 15 m/s in 25 m/s proizvedejo vetrnice največ električne energije. Pri previsokih ali prenizkih hitrostih vetra je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije. Slika 25: Prikazano delovanje 600 kw vetrne elektrarne vir: AURE, 2011 Na grebenih, kjer pihajo ugodni vetrovi se navadno postavi večje število vetrnih elektrarn, ki skupaj tvorijo polje vetrnih elektrarn. Največje polje vetrnih elektrarn se nahaja v Kaliforniji. Znotraj držav Evropske unije ima največ vetrnih elektrarn Nemčija, sledijo pa ji Danska in Španija. Vetrna elektrarna pretvarja energijo vetra v električno energijo. Teoretično jo lahko pretvori največ do 60 %. V praksi pa se le od 20 % do 30 % energije vetra dejansko pretvori v električno energijo. Moči vetrnih elektrarn se gibljejo od nekaj kw do nekaj MW. Elektrarne z večjo močjo lahko proizvedejo več električne energije. Z napredovanjem tehnologije se te moči vedno bolj povečujejo (Aure, 2011). Za določitev potenciala izkoriščanja vetrne energije je potrebno izvesti meritve vetra na posamezni lokaciji. Slovenija je relativno slabo pokrita z merilnimi postajami za veter, Stran 112

113 meritve pa se izvajajo nezvezno v zadnjih dveh desetletjih. Na kartah je prikazana ocenjena prostorska porazdelitev povprečne hitrosti vetra na višini 50 m od tal. Povprečja se nanašajo na osemletno obdobje Slika 26: Povprečna letna hitrost vetra 50 m nad tlemi v obdobju vir: Celovit pregled, 2011 Glede na zgornjo karto ima Slovenija relativno malo primernih območij za izkoriščanje vetra v energetske namene. Predvsem so to območja višjih izpostavljenih predelov in primorska regija. Na področju občine Črna na Koroškem ni meteorološke postaje, ki bi merila hitrosti vetra. Spodnja karta prikazuje ocenjeno hitrost vetra na višini 50 m v osemletnem obdobju, ki je rezultat izračunov. Ocena hitrosti vetra se kaže v relativno enakomernem vzorcu in sicer so najvišje ocenjene hitrosti na obrobju občine, najnižje pa v sredini. Tako so najvišje hitrosti vetra, od 3 do 6 m/s na pobočjih Smrekovca, Raduhe, Koprivne, Pece in Uršlje gore. Z vrhov proti dolini Meže se hitrost vetra zmanjšuje, najnižja pa je v naseljih Koprivna, v soteski jugozahodno od naselja Žerjav ter na področju izliva potoka Bistra v Mežo. Stran 113

114 Slika 27: Povprečna letna hitrost vetra 50 m nad tlemi v obdobju v občini Črna na Koroškem Vir: Atlas okolja, 2012 V okviru priprave novega Nacionalnega energetskega programa za obdobje in spremljajočega okoljskega poročila za celovito presojo vplivov na okolje je bila novembra 2010 pripravljen Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije v Sloveniji. Namen strokovne podlage je bil opredeliti potencialna območja za postavitev vetrnih elektrarn z močjo nad 10 MW na osnovi zadostne povprečne hitrosti vetra in varstvenih kriterijev, ki izhajajo iz omejitev na zavarovanih, ogroženih in drugih območjih, varovanimi s posebnim pravnim režimom (Celovit pregled, 2010). Glede na študijo v občini Črna na Koroškem ni primernih območij za izkoriščanje vetrne energije. Stran 114

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE MISLINJA OBČINA MISLINJA ŠOLSKA CESTA MISLINJA LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE MISLINJA

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE MISLINJA OBČINA MISLINJA ŠOLSKA CESTA MISLINJA LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE MISLINJA OBČINA MISLINJA ŠOLSKA CESTA 34 2382 MISLINJA LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE MISLINJA Naslov Lokalni energetski koncept občine Mislinja Naročnik Občina Mislinja Šolska ceste 34 2382 Mislinja Izvajalec

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

Petrol

Petrol PETROLOV Program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih 2 Zakonski okvir Sredstva iz Petrolovega programa se podeljujejo v skladu s pravili za podeljevanje Državne pomoči (javni pozivi)

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VRANSKO URE IN OVE Franc Sušnik Piran, oktober 2012 Lokacija Občina Vransko Prebivalcev 2.614 Površina 53,3 km 2 Zelo aktivni pri osveščanju varovanja okolja, Osnovna šola Vransko vključena v sistem Eko

Prikaži več

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.

Prikaži več

LETNI NAČRT IZVAJANJA AKTIVNOSTI AKCIJSKEGA NAČRTA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA MO NOVA GORICA ZA LETO 2009

LETNI NAČRT IZVAJANJA AKTIVNOSTI AKCIJSKEGA NAČRTA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA MO NOVA GORICA ZA LETO 2009 PLAN AKTIVNOSTI PO AKCIJSKEM NAČRTU LEK MONG ZA LETO 2010 Vrtojba, marec 2010 Pripravila: Ivana Kacafura in Boštjan Mljač Odgovoren: direktor Rajko Leban TRR št. : 04750 0001242330 Nova KBM, 10100 0039511005

Prikaži več

1

1 1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja

Prikaži več

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe 198 1220201 del stavbe 2 1970 Lokev 159 a, 6219 Lokev 4197/1 LOKEV : 51 Dovedena energija 283 kwh/m 2 a POVPREČNA RABA ENERGIJE PRIMERLJIVE STAVBE (283

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation SISTEMI PODPOR ZA GRADNJO MALIH ENERGETSKIH PROIZVODNIH NAPRAV Vinarska 14, 2000 Maribor Tel.: +386 2 228 49 16 E-mail: veronika.valentar@kmetijski-zavod.si www.interreg-med.eu/compose FINANCIRANJE UKREPOV

Prikaži več

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1 OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z

Prikaži več

Urbanistično-planerska delavnica Sevnica 2011/12

Urbanistično-planerska delavnica Sevnica 2011/12 Energetska sanacija večstanovanjskih stavb - PRIMERI DOBRIH PRAKS - Roman Perčič, Občina Sevnica En.občina 016 12. oktober 2016 Sevnica v 80. letih Foto: Ljubo Motore Sevnica v 80. letih Foto: Ljubo Motore

Prikaži več

Zbirni center

Zbirni center OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.

Prikaži več

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru

Prikaži več

Institut Jožef Stefan CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST Program

Institut Jožef Stefan CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST Program TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, Program strokovnih izobraževanj»kakovostna energetska obnova zgradb«mednarodni OBRTNI SEJEM, Celje 17.09.2012 VSEBINA PREDSTAVITVE Vizija trajnostne

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

OBČINA PREBOLD HMELJARSKA CESTA PREBOLD LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE PREBOLD -- POVZETEK --

OBČINA PREBOLD HMELJARSKA CESTA PREBOLD LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE PREBOLD -- POVZETEK -- OBČINA PREBOLD HMELJARSKA CESTA 3 3321 PREBOLD LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE PREBOLD -- POVZETEK -- Naslov Lokalni energetski koncept občine Prebold Naročnik Občina Prebold Hmeljarska cesta 3 3321

Prikaži več

Microsoft Word - MAREC 15-1.doc

Microsoft Word - MAREC 15-1.doc LETNI NAČRT IZVAJANJA AKTIVNOSTI AKCIJSKEGA NAČRTA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA MO NOVA GORICA ZA LETO 2009 Vrtojba, februar 2009 TRR št. : 04750 0001242330 Nova KBM, 10100 0039511005 Banka Koper Identifikacijska

Prikaži več

Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distr

Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distr Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distributerjem utekočinjenega naftnega plina, koncernom

Prikaži več

RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl

RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotlom - z energijo drugih naprav 3. Primer poslovne stavbe

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Praznik - URE dobra praksa - Bistra 2.PPT

Microsoft PowerPoint - Praznik - URE dobra praksa - Bistra 2.PPT Zmanjševanje porabe energije v ah Dobra gradbena praksa mag. Miha Praznik, univ.dipl.inž.str. Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Bistra, maj 6 Vsebina prispevka Dobra praksa na področju zagotavljanja URE v

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 214 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

da

da SODELAVCI PRI RAZISKAVI REUS 2013 Pri načrtovanju in izvedbi raziskave REUS 2013 so sodelovali: Arhea Center za energetsko učinkovitost IJS Gradbeni inštitut ZRMK Informa Echo SURS Valicon Člani strokovnega

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta

Prikaži več

Microsoft Word - SOLARGE_building_assessment_report_sezana-elderly-house_slo.doc

Microsoft Word - SOLARGE_building_assessment_report_sezana-elderly-house_slo.doc Študija izvedljivosti solarnega sistema Doma upokojencev Sežana Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6, Ljubljana T: 01/4771234 F: 01/2518567 E: ciril.arkar@fs.uni-lj.si November 2007

Prikaži več

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb mag. Karin Žvokelj Služba za razvojna sredstva Kohezijska sredstva in omilitev podnebnih sprememb cca. 160 mio EUR (cca 85 mio nepovratnih sredstev) prednostna naložba 1.2: 53,3 mio EUR (nepovratna sredstva:

Prikaži več

Uporaba OVE v stavbah

Uporaba OVE v stavbah Sončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Vrste SOS pasivni sistemi ; integrirani v stavbe aktivni sistemi ; ogrevalni

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke Prihranek energije pri posobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe V primeru posobitve ogrevalnega sistema stanovanjske zgradbe je potrebno ugotoviti letno porabo toplotne energije. Približno

Prikaži več

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc Stavba Tip stavbe Hotel Število uporabnikov 20,000 Na leto Leto Izgradnje 1991 Celotna ogrevana površina 620 m 2 Poraba tople sanitarne vode 480 m 3 /a, Izračunan Poraba energije za ogrevanje načrtovana

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini

Prikaži več

Diapositiva 1

Diapositiva 1 Različni pogledi na proizvodnjo in rabo energije v prometu, stavbah in v industriji Andrej Kitanovski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo EPC - Energy Policy Consideration, GZS, Ljubljana 2019

Prikaži več

Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d.

Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d. Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d. Predstavitev podjetja Elektro Gorenjska, d. d., je podjetje za distribucijo električne energije, ki uporabnikom distribucijskega omrežja dnevno

Prikaži več

ENERGETSKA PRENOVA STAVB JAVNEGA SEKTORJA v OP-EKP

ENERGETSKA PRENOVA STAVB JAVNEGA SEKTORJA v OP-EKP PODNEBNO OGLEDALO Uroš Habjan mag. Sektor za nizkoogljično družbo 17.4.2018 Razpisi za področje OVE DO OVE 2016-7,9 mio EUR (8-1) DO OVE 2017 3 mio EUR (11-1) JR EE OVE 2017 2 odpiranja (1-1) Seminar za

Prikaži več

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo 18. Slovenska marketinška konferenca Energija za prihodnost PETROL Mag. Tomaž Berločnik Portorož, 21.5.2013 1. POSLOVANJE SKUPINE PETROL Predstavitev skupine Petrol Vodilna slovenska energetska družba

Prikaži več

Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis

Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis Predlog za javno obravnavo 22.1.2019 PREDLOG (EVA 2014-2430-0044) Na podlagi šestnajstega odstavka 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U

Prikaži več

ENERGETSKO UPRAVLJANJE STAVB

ENERGETSKO UPRAVLJANJE STAVB NRGTSKI INŽNIRING energetsko upravljanje in knjigovodstvo nergy management and bookkeeping Notranje usposabljanje podjetja UTRIP, d. o. o. Celje, 21. januar 2014 Cveto Fendre cveto.fendre@guest.arnes.si

Prikaži več

prijava_Vrhnika

prijava_Vrhnika 1. Področja ocenjevanja javni sektor jav stavbe (občinske stavbe, šole, domovi za starejše, zdravstveni domovi, ) javna razsvetljava - projekt Rekonstrukcija kotlovnice v OŠ Ivana Cankarja - projekt Povečanje

Prikaži več

Sistemi za podporo odločanju

Sistemi za podporo odločanju Potresna varnost v Sloveniji s poudarkom na preventivi in pripravljenosti na potres in obnovi po potresu in potrebi po razvoju primerljivega orodja za obvladovanje poplavnih tveganj dr. R. Žarnič, E.Vivoda

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 213 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

Predstavitev EKO SKLAD MONS 2017

Predstavitev EKO SKLAD MONS 2017 FINANČNE SPODBUDE EKO SKLADA, SLOVENSKEGA OKOLJSKEGA JAVNEGA SKLADA Tanja Šumrada Delavnica PASIVNE IN NIZKOENERGIJSKE STAVBE ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI Ljubljana, 15. marec 2017 EKO SKLAD Eko sklad, Slovenski

Prikaži več

ATT

ATT PODATKI O HIŠI V LESCAH NA GORENJSKEM 1. Lokacija: Lesce na Gorenjskem, nadmorska višina 500 m 2. ogrevana površina: 200 m2 3. neogrevana klet, pritličje, nadstropje in del mansarde 4. okna: dvoslojna

Prikaži več

EKS - Priloga 1

EKS - Priloga 1 Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 80 00 F: 01 478 81 39 E: gp.mzi@gov.si www.mzi.gov.si PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Povzetek strokovnih podlag za projekcijo dolgoročnih energetskih

Prikaži več

NAROČNIK Občina Šenčur Kranjska cesta 11 I 4208 Šenčur Projekt št PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE IZGRADNJE KANALIZACIJE V NASE

NAROČNIK Občina Šenčur Kranjska cesta 11 I 4208 Šenčur Projekt št PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE IZGRADNJE KANALIZACIJE V NASE NAROČNIK Občina Šenčur Kranjska cesta 11 I 4208 Šenčur Projekt št. 1162 PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE IZGRADNJE KANALIZACIJE V NASELJIH LUŽE, VISOKO-del, HOTEMAŽE IN OLŠEVEK besedilni

Prikaži več

OBČINA LOGATEC ŽUPAN e: Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: , f: Številka: 360-3/201

OBČINA LOGATEC ŽUPAN   e: Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: , f: Številka: 360-3/201 OBČINA LOGATEC ŽUPAN www.logatec.si e: obcina.logatec@logatec.si Tržaška cesta 50 A, 1370 t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20 Številka: 360-3/2016-46 Datum: 5. 3. 2019 OBČINSKI SVET OBČINE LOGATEC Zadeva:

Prikaži več

OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ODLOKA O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE IN DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE P

OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ODLOKA O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE IN DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE P OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ODLOKA O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE IN DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA V OBČINI RADLJE OB DRAVI: 1. RAZLOGI ZA SPREJEM,

Prikaži več

Zadeva: [Klikni tukaj in natipkaj jasen opis zadeve]

Zadeva: [Klikni tukaj in natipkaj jasen opis zadeve] OBČINA MENGEŠ Slovenska cesta 30 1234 Mengeš, SLOVENIJA tel.: +386 (0)1 723 70 81 fax: +386 (0)1 723 89 81 e-mail: obcina@menges.si Številka: 3500-1/2015 Datum: 26.9.2018 ZADEVA : OBRAVNAVA DOPOLNJENEGA

Prikaži več

Program dela NO za leto 2009

Program dela NO za leto 2009 Na podlagi 41. člena statuta občine Mirna Peč ter 12. in 13. člena Poslovnika nadzornega odbora občine Mirna Peč, je Nadzorni odbor občine Mirna Peč na svoji 9. seji, dne 15.12.2008 in 3. korespondenčni

Prikaži več

Evidenca_prejetih_vlog

Evidenca_prejetih_vlog Evidenca prejetih vlog za projekte prijavljene na Javni poziv objavljen dne 12. 12. 2018 Agencija za energijo v skladu s prvim odstavkom 373. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15)

Prikaži več

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE JESENICE K P O O R N O Č Č POP d.o.o. Efenkova 61 VELENJE N O I L O

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE JESENICE K P O O R N O Č Č POP d.o.o. Efenkova 61 VELENJE N O I L O LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE JESENICE K P O O R N O Č Č POP d.o.o. Efenkova 61 VELENJE N O I L O Lokalni energetski koncept Naslov projekta: Občine Jesenice Končno poročilo revizija 4 Številka pogodbe

Prikaži več

(Microsoft Word to\350ka_ priloga_Obrazec letnega poro\350ila_original_ _Pivka)

(Microsoft Word to\350ka_ priloga_Obrazec letnega poro\350ila_original_ _Pivka) PRILOGA 3: Obrazec letnega poročila Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in o njihovih učinkih Samoupravna lokalna skupnost: OBČINA PIVKA Kontaktna oseba

Prikaži več

V

V 3. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2015 PREDLOG OKVIRNEGA INFORAMTIVNEGA PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LENDAVA V LETU 2015 GRADIVO PRIPRAVIL: mag. Anton BALAŽEK, Župan Polgármester PREDLAGATELJ:

Prikaži več

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa

Prikaži več

Bodi moder zgled

Bodi moder zgled www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,

Prikaži več

(Na\350rt razvojnih programov)

(Na\350rt razvojnih programov) Rebalans proračuna občine Log-Dragomer za leto 2016 - II NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 4000 OBČINSKA UPRAVA 5.668.446 4.337.623 3.093.547 4.226.294 2.457.821 2.367.536 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 94.564

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z

Prikaži več

Microsoft Word IZHODISCA_OPPN_SPAR2019_poprK.docx

Microsoft Word IZHODISCA_OPPN_SPAR2019_poprK.docx Občina LOGATEC IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO sprememb in dopolnitev OPPN za Centralne dejavnosti Brod - vzhodni del 1 Izdelal: URBANIA D.O.O. Koseška cesta 8 1000 Ljubljana Vodja projekta: Peter Lovšin, spec.arh.urb.,

Prikaži več

(Microsoft Word to\350ka_ Priloga 3 _Obrazec letnega poro\350ila_ _Pivka)

(Microsoft Word to\350ka_ Priloga 3 _Obrazec letnega poro\350ila_ _Pivka) PRILOGA 3: Obrazec letnega poročila Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in o njihovih učinkih Samoupravna lokalna skupnost: OBČINA PIVKA Kontaktna oseba

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Novosti Javnega poziva 74SUB-OB19 Predstavitev novosti izvajalcem pri dodeljevanju spodbud za občane Ljubljana in Maribor 10., 19. in 20. junij 2019 Javni poziv 74 SUB-OB19 Nepovratne finančne spodbude

Prikaži več

Présentation PowerPoint

Présentation PowerPoint Evropski projekt Achieve Dejavnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih z nizkimi prihodki skozi obiske in energetsko svetovanje 21/04/2011-21/04/2014 Ljubljana, 14.5.2013 Tomislav

Prikaži več

Microsoft Word - LEK Beltinci.doc

Microsoft Word - LEK Beltinci.doc LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE BELTINCI November 2013 1 PROJEKT Naslov projekta: LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE BELTINCI Številka pogodbe: 360-1/2012 Naročnik in financer: OBČINA BELTINCI Izvajalec:

Prikaži več

(Na\350rt razvojnih programov)

(Na\350rt razvojnih programov) Proračun občine Kanal ob Soči za leto 2014 - dopolnjen predlog NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2014-2017 30. redna seja občinskega sveta, 30.01.2014 4000 OBČINSKA UPRAVA 7.312.851 3.874.613 3.967.973 1.369.748

Prikaži več

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Prikaži več

OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE

OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE e OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE Predgovor Med obnovljive vire energije sodijo sončno sevanje, veter, dež, plima in geotermalna energija.

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči

Prikaži več

ZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“

ZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“ MANAGEMENT MESTNEGA SREDIŠČA Projekt oživljanja starega mestnega jedra MMS v Kopru Jana Tolja, svetovalka župana Mestna občina Koper Management mestnih središč NAKUPOVALNA SREDIŠČA Po letu 2000 ogromen

Prikaži več

Microsoft Word - Energetski_koncept_obcine_Cerklje_KONCNO_POROCILO_s_popravki_za_obcino.doc

Microsoft Word - Energetski_koncept_obcine_Cerklje_KONCNO_POROCILO_s_popravki_za_obcino.doc E N E R G E T S K I K O N C E P T O B Č I N E C E R K L J E N A G O R E N J S K E M KONČNO POROČILO KONČNO POROČILO ENERGETSKI KONCEPT OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM Ljubljana, avgust 2008 stran 2 1 PROJEKT

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Matjaž Česen Fouad Al Mansour Koliko je Slovenija do sedaj izboljšala energetsko učinkovitost in kam jo to uvršča v EU? Seminar:»Ali je Slovenija uspešna pri izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti?«rcp-ijs,

Prikaži več

Masarykova cesta Ljubljana Slovenija e-naslov: Številka: /2018/ 6 Ljubljana, GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPU

Masarykova cesta Ljubljana Slovenija e-naslov: Številka: /2018/ 6 Ljubljana, GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPU Masarykova cesta 16 1000 Ljubljana Slovenija e-naslov: gp.mizs@gov.si Številka: 478-922018 6 Ljubljana, 4. 10. 2018 GERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Gp.gs@gov.si ZADEVA: Uvrstitev novega projekta

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja

Prikaži več

Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani

Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani Vloga energetskega upravljanja za doseganje prihrankov po energetski prenovi Ekonomske fakultete v Ljubljani 19. Dnevi energetikov, Portorož, 11.4.2017 Inovacijsko razvojni inštitut Univerze v Ljubljani

Prikaži več

PR_INI

PR_INI Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja A8-0232/2016 15.7.2016 POROČILO o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje (2016/2058(INI)) Odbor za industrijo, raziskave in energetiko Poročevalec: Adam

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Z uporabo energetsko učinkovitih naprav zmanjšujemo vplive na okolje mag. Vilma FECE Ljubljana, 19.9.2012 Osebna izkaznica Temeljna dejavnost Izdelki in storitve za dom: VGA, MGA, HVAC, kuhinje Skupina

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Mag. Mojca Španring Trg z zemeljskim plinom v letu 2017 Strokovno srečanje»slovenski plinski trg v regiji«ljubljana, GWh Osnovni podatki za leto 2017 Poraba električne energije, zemeljskega plina in toplote

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Energetskega

Prikaži več

Delavnica_3_6_2015 [Združljivostni način]

Delavnica_3_6_2015 [Združljivostni način] KI Energija 2015 Škofja loka 3. junij 2015 Prof. dr. Sašo Medved vodja LOTZ vodja usposabljanja za pridobitev licence neodvisnega strokovnjaka za izdelavo EI LOTZ Laboratorij za okoljske tehnologije v

Prikaži več

OBČINA LOGATEC ŢUPAN e: Trţaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: , f: Številka:007-31/201

OBČINA LOGATEC ŢUPAN   e: Trţaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: , f: Številka:007-31/201 OBČINA LOGATEC ŢUPAN www.logatec.si e: obcina.logatec@logatec.si Trţaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20 Številka:007-31/2011-1 Datum: 18. 10. 2011 Zadeva: Odlok o programu opremljanja

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo

Prikaži več

PRILOGA 2: Obrazec letnega poročila

PRILOGA 2: Obrazec letnega poročila Datum: 17.3.2016 Številka: 360-2/2016-2 PRILOGA 2: Obrazec letnega poročila LETNO POROČILO O IZVEDENIH UKREPIH IZ AKCIJSKEGA NAČRTA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA IN NJIHOVIH UČINKIH (9., 10. IN 11. ALINEJA

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj

Prikaži več

Republika Slovenija OBČINA ZAGORJE OB SAVI Cesta 9. avgusta Zagorje ob Savi tel.: fax:

Republika Slovenija OBČINA ZAGORJE OB SAVI Cesta 9. avgusta Zagorje ob Savi tel.: fax: Republika Slovenija OBČINA ZAGORJE OB SAVI Cesta 9. avgusta 5 1410 Zagorje ob Savi tel.: 03 56 55 700 fax: 03 56 64 011 www.zagorje.si obcina.zagorje@zagorje.si ŽUPAN Številka: 900-5/2018 Datum: 08. 03.

Prikaži več

POZIV

POZIV Kaj je projekt 2 (2 stopinji)? Projekt 2 naslavlja ključne okoljske izzive sodobnih mest, med katerimi so pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska

Prikaži več

Na podlagi 8. in 59. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) ter 12. člena statuta Občine Štore (Uradni list RS, št. 49

Na podlagi 8. in 59. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) ter 12. člena statuta Občine Štore (Uradni list RS, št. 49 Na podlagi 8. in 59. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) ter 1a statuta Občine Štore (Uradni list RS, št. 49/95) je Občinski svet občine Štore na seji dne 30. 4. 1996

Prikaži več

Microsoft Word - KME-PMG_2005.doc

Microsoft Word - KME-PMG_2005.doc KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK

Prikaži več

DIREKTIVA (EU) 2018/ EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne 11. decembra o spremembi Direktive 2012/ 27/ EU o energetski

DIREKTIVA  (EU)  2018/ EVROPSKEGA  PARLAMENTA  IN  SVETA  -  z dne  11. decembra o spremembi  Direktive  2012/  27/  EU  o energetski L 328/210 DIREKTIVA (EU) 2018/2002 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET

Prikaži več

Male vetrne elektrarne

Male vetrne elektrarne Možnosti izgradnje malih vetrnih elektrarn ENERGO MAKS, energija d.o.o. dr. Ksenija Golob Predstavitev Ksenija Golob Naziv, ime in priimek: dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž. Delovna področja: 1.

Prikaži več

Naročnik:

Naročnik: prostorske informacijske rešitve d.o.o. Naročnik: OBČINA ŠENČUR KRANJSKA CESTA 11 4208 ŠENČUR PROJEKT ŠT. 940 IZDELAVA PROGRAMA OPREMLJANJA ZA IZGRADNJO KANALIZACIJE ZA OBMOČJE NASELIJ MILJE IN VISOKO

Prikaži več

5

5 5 OBČINA KANAL OB SOČI OBČINSKI SVET PREDLOG Na podlagi 1 člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradno objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) in 20. člena Poslovnika

Prikaži več

Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«1. UVODNA DOLOČILA Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«(v

Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«1. UVODNA DOLOČILA Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«(v Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«1. UVODNA DOLOČILA Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«(v nadaljevanju: Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji)

Prikaži več

Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat

Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaboratu ekonomike I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) Ta

Prikaži več

PowerPoint-Präsentation

PowerPoint-Präsentation ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

Microsoft Word - KME-PMG 07.doc

Microsoft Word - KME-PMG 07.doc KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.

Prikaži več

OBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg Kamnik Številka: /2017-6/5 Datum: OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O JAV

OBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg Kamnik Številka: /2017-6/5 Datum: OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O JAV OBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg 24 1240 Kamnik Številka: 300-360-1/2017-6/5 Datum: 29. 5. 2017 OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU ZA ENERGETSKO PRENOVO JAVNIH

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 1.7.2015 A8-0215/2 2 Uvodna izjava 21 a (novo) ob upoštevanju peticije Stop Food Waste in Europe! (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!); 1.7.2015 A8-0215/3 3 Uvodna izjava N N. ker je Parlament

Prikaži več

PRISTOJNOST: PREDLAGATELJ: POROČEVALEC: OBČINSKI SVET OBČINE KRANJSKA GORA ŽUPAN OBČINE KRANJSKA GORA Služba za splošne in premoženjsko pravne zadeve

PRISTOJNOST: PREDLAGATELJ: POROČEVALEC: OBČINSKI SVET OBČINE KRANJSKA GORA ŽUPAN OBČINE KRANJSKA GORA Služba za splošne in premoženjsko pravne zadeve PRISTOJNOST: PREDLAGATELJ: POROČEVALEC: OBČINSKI SVET OBČINE KRANJSKA GORA ŽUPAN OBČINE KRANJSKA GORA Služba za splošne in premoženjsko pravne zadeve 1. (prve) SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NAČRTA RAVNANJA Z

Prikaži več

PRILOGA 3: Obrazec letnega poročila Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in o njihovih učinkih Samo

PRILOGA 3: Obrazec letnega poročila Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in o njihovih učinkih Samo PRILOGA 3: Obrazec letnega poročila Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in o njihovih učinkih Samoupravna lokalna skupnost: OBČINA BRDA Kontaktna oseba

Prikaži več

Microsoft Word - IRI UL-Energetsko knjigovodstvo UL-2018_

Microsoft Word - IRI UL-Energetsko knjigovodstvo UL-2018_ Energetsko knjigovodstvo UL Poročilo o izvedbi za obdobje januar december 2018 in ključni kazalniki rabe energije April 2019 Nosilki poročila: Andreja Burkeljca 1 Povzetek Poročilo za obdobje januar december

Prikaži več