Trajnostni turizem Trajnostne vsebine Radio Kranj, ZGODOVINA Sodobni turizem se je najprej začel kot značilni razredni pojav. Prve oblike tur

Transkripcija

1 Trajnostni turizem Trajnostne vsebine Radio Kranj, ZGODOVINA Sodobni turizem se je najprej začel kot značilni razredni pojav. Prve oblike turizma kot ga poznamo danes, so se pojavile v letu 1816, po revolucijah in nastanku dveh razredov ter ločitvi delovnega in življenskega prostora in s tem delitev na prosti in delovni čas. Z razvojem industrijalizacije, se razvil tudi turizem. Prve oblike turizma poznamo že iz najzgodnejših civilizacij (Grki, Rimljani). Lahko bi rekli, da turizem obstaja odkar živi človeštvo. Kot znanstvena veja pa je zelo mlad. Prva pročuevanja turizma so se pričela šele v 19. stoletju, sistemačtien pristop k proučevanju tega pojava pa je opazen šele v obdobju po drugi svetovni vojni. Turizem je pojav, ki je močno vpet v družbeno-ekonomsko okolje in je tesno je povezan z vsemi dejavnostmi sodobnega človeka. Njegov razvoj je zato odvisen od številnih dejavnikov, ki lahko pospešujejo ali zavirajo njegov razvoj. POGOJI ZA RAZVOJ TURIZMA Pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za razvoj turizma je več in izhajajo iz različnih področij. Izhajajo iz danosti naravnega in kulturnega okolja, življenjskega prostora in navad potencialnih turistov in splošne politične in gospodarske situacije v državi, v kateri imajo potencialni turisti svoje stalno prebivališče in v državi v katero želijo potovati. V zadnjem času, predvsem po napadu na NY dvojčka in podzemno železnico v Madridu , je postala varnost ena najpomembnejših komponent turizma. Osnova za razvoj turizma oziroma turističnih destinacij so pomembne osnovne privlačnosti, kot so: naravne in kulturne danosti, izvedene privlačnosti, med katere sodijo splošna in turistična infrastruktura promocija in informacijska dejavnost.

2 VRSTE TURIZMA Turizem je večpomenska in raznovrstna dejavnost, odvisna od pričakovanj turistov in okolja v katerem se dogaja. Delitev na vrste turizma ni enostavna, ker njegove oblike niso vselej čiste, temveč sestavljene. Izrazi, ki se pojavljajo so številni. Vrste turizma opredeljujejo različni kriteriji, med katerimi so najpogostejši: Izvor in stalno bivališče Smer gibanja Dolžina bivanja Letni čas in sezona (počitniški, izletni, vikend, tranzitni,..) Organizacija potovanja (individualni, organizirani)

3 Starost (mladinski, otroški, seniorski) Število udeležencev (idividualni, množični) Motiv (kongersni, počitniški, lovski, športni,...) Drugo (klimatski, urbani, navtični, kolesarski,...) Tako govorimo o počitniškem, izletniškem, kulturnem, zdraviliškem, gorskem, kongresnem, verskem, športnem, poslovnemi in še kakšnem posebnem turizmu. Razne oblike rekreacije, ki jih gojimo ob vsakdanjem dogajanju in zato ne prenočujemo zunaj svojega doma, ne štejemo za turizem. Poznavanje in razumevanje različnih vrst turizma je pomembno zaradi boljšega razumevanja ekonomske vloge, priprave turistične ponudbe in predvidevanja turističnega povpraševanja. Vsaka vrsta turizma združuje posamezne tipične segmente skupine gostov, katerim se prilagaja ponudba. Velikokrat se te skupine med seboj povezujejo ali pripadajo več vrstam turizma naenkrat (npr.domači, vikend, obmorski,...). POJEM TURIST, OBISKOVALEC Obiskovalci so zajeti v turistično statistiko, saj vanjo sodijo glede na motiv svojega obiska, potujejo v kraje izven svojega običajnega življenjskega okolja, za dobo manj kot 12 mesecev, vendar ne zaradi opravljanja profitne dejavnosti. Obiskovalci se delijo v dve podskupini:

4 prva podskupina kategorije obiskovalci so turisti. Turisti so obiskovalci, ki v obiskani državi ostanejo vsaj eno noč, toda manj kot eno leto. druga podskupina so enodnevni ali istodnevni obiskovalci. To so osebe, ki ostanejo v obiskani državi manj kot 24 ur. Pogosto se zanje uporablja tudi izraz enodnevni turisti ali izletniki. TRAJNOSTNI TURIZEM Trajnostni turizem ni posebna pojavnostna oblika turizma. Izraz se uporablja za sonaravni ali trajni turizem in se navezuje na trajni razvoj, ki je v prid sedanjim in prihodnjim generacijam. Izboljšuje ekološke in ekonomske razmere, omogoča enakost v razvoju in vzdržuje kakovost življenja v najširšem pomenu. Pomeni način razvoja turizma, ki upošteva enakopravno obravnavo socialne, gospodarske in okoljske komponente razvoja. Turizem se z vsemi dejavnostmi odvija v naravi in okolju, zato mora temeljiti na režimih varovanja naravne in kulturne dedišine. Ohranja naravne ekosisteme in daje dohodek lokalnemu prebivalstvu. Uspešen razvoj turizma in razvoj na splošno, sta povezana z trženjem narave oz. biotske raznovrstnosti, z njenim ohranjanjem ali vsaj trajnostnim upravljanjem. Izkorišanje naravnih virov in vrednot mora biti vzdržno, razumno in uravnoteženo. Mednarodne usmeritve poudarjajo pomen trajnostnega razvoja, zato je pri oblikovanju turistične politike potrebno ravnati: po načelu sonaravnega trajnostnega razvoja, skrbeti za ekonomsko učinkovitost in okoljsko primernost, upoštevati je potrebno interese domačinov in obiskovalcev omogočiti čimbolj enakopravne možnosti razvoja sedanjim in naslednjim generacijam Okolje in turizem sta soodvisna in medsebojno vplivna. Odnos med turizmom in naravnim okoljem je treba usklajevati iz dveh vidikov: vpliv turizma na naravno okolje pomen kakovosti naravnega okolja za turizem Oba vidika sta enako pomembna, vendar pa se v praksi pomen kakovosti naravnega okolja neredko zapostavlja. Za turizem so pomembne ocene stanja splošnih indikatorjev kakovosti okolja kot so npr: kakovost vode in zraka, znailnost flore, favne in podnebja, o onesnaženosti oz. redu v okolju in podobno. Zaradi kakovosti in uspešnosti turizma je pomembna ocena vplivov turizma na naravo in človekovo ali turistično okolje. Indikatorji vplivov turizma na okolje so med drugimi: poraba vode in kakovost vodnih virov, vpliv odpadnih voda, oskrba z elektrino energijo, ravnanje z odpadki, vpliv povečanega prometa, zahteve turizma po prostoru in objektih za raznovrstno rekreacijo ter kakovost storitev, ki jih turistine dejavnosti in turisti potrebujejo.

5 Turizem nedvomno dodatno obremenjuje naravo in okolje, toda kakovosten turizem skuša to sonaravnost urejati in obenem prispevati k urejenosti turistinega okolja. Potrebna so določena vlaganja v turistino infrastrukturo, objekte in opremo za doživljanje narave in naravnih vrednot. Turistična infrastruktura vodi in usmerja obiskovalce skozi turistične zanimivosti istočasno pa jih odvrača od občutljivih delov narave. Narava brez škode prenese le določene obremenitve, zato moramo temu prilagajati načrtovanje obiskov in upoštevati navodila za ogledovanje znamenitosti. Najboljši način je vzajemno ravnanje turističnih in drugih dejavnikov, ki lahko prispevajo k urejanju okolja in s tem spodbujajo tudi razvoj turizma na način, ki vsem prinaša korist.to pomeni z drugimi besedami naravovarstveno, gospodarno, kulturno in razvojno usmerjanje urejanja krajev in posameznih delov in posameznih dejavnosti, kar je dosegljivo v naprednem in ozaveščenem okolju. Končni cij je zadovoljstvo tako domačinov kot tudi turistov in prehodnih obiskovalcev. Pri razvoju trajnostnega turizma so pomembna 4 temeljna načela: izhajati moramo iz domačih zmogljivosti in pretehtati, kako bomo neškodljivo izrabili naravne vire in vrednote ter to urejali v sodelovanju z ostalimi dejaniki; izboljšati kakovost življenja na podeželju, ker so tam naravni in predelovalni viri, ohranjati moramo naravo in ohranjati poselitev v vseh obrobnih pokrajinah varovanje okolja ne moremo zagotoviti drugače kot s sodelovanjem ljudi, kjer živijo ter s podporo ozavešenih lokalnih dejavnikov, krajevnih in občinskih organov. vso pozornost posvetiti izobraževanju mladine in odraslih, vsak mora imeti možnost,da se izobražuje in izpopolnjuje, le tako je možen vzporeden razvoj z napredujoimi skupinami( dvigovati okoljsko zavest) Okoljska vzgoja je razširjena zlasti v osnovnih šolah. Okoljska vzgoja je proces spoznavanja vrednot in pojasnevanja pojmov, da bi razumeli in upoštevali medsebojno povezanost človeka, njegove kulture, žive in nežive narave ter človekovega okolja. Naravoslovne okoljske vsebine so kot učni program vključene v biologijo, kemijo, geografijo in sociologijo, v večini evropskih držav imajo velik pomen. Pomembne oblike okoljskega izobraževanja so šole v naravi, ekošole, raziskovalni tabori in naravoslovne oddaje. Šole v naravi so v določeni meri del sodobnega turizma, ne glede na to kje se dogajajo. Okolje nudi razline učilnice v naravi, različne so učne poti po gozdovih, gorskem svetu, ob rekah, jezerih, itd. Spoznavanje narave se povezuje z rekreacijo, vzgoja poteka s sodelovanjem v skupinah z dobrimi vodniki in mentorji. Vzgoja in izobraževanje sta neločjiv proces, katerega smisel in pomen je: 1) udeleženci ob neposrednem stiku z naravo zavedo njenega pomena in bistva naravnih pojavov ali vrednot; 2) spoznanja, ki nam pomagajo razumeti in presojati, kaj so posegi v naravo in okolje,

6 kateri so koristni ali neizbežni in kateri niso takšni, pa tudi zakaj niso; 3) spoznati in razumeti kakšna je povezanost med zdravim in življenjem, delom, kaj je življenski slog in kaj so navade 4) razložiti da se znanje razvija posmezno v strokah in dejavnostih, v življenju ali okolju pa prepletajo naravoslovna, socialna, ekonomska, kulturna in tehnina znanja 5) spoznati razne pojave in dogodke 6) spoznanje, da se vse spreminja in to zelo dinamino, ter da vpliva tudi na druge dejavnike 7) uspešnost zavisi od razumnega odločanja, le ta pa temelji na kritinih presojah in upoštevanju argumentov TRBOJSKO ZAJEZITVENO JEZERO Trbojsko jezero imenovano tudi Kranjsko ali Mavčiško jezero je nastalo kot posledica zajezitve Save med Kranjem in Mavčičami. Leta 2005 smo skupinaj s partnerji MO Kranj, občina Šenčur, DOPPS, Ribiška družina Kranj ter dvema čezmejnima organizacijama iz Avstrije pripravili čezmejni projekt Interreg IIIA»Doživetje narave ob jezeru«. Specifični cilj projekta so: ureditev območja za sonaravno rabo krajine in dejavnosti ob jezeru in na njem usmeriti in podpreti pobude lokalnega prebivalstva za razvoj sonaravnih dejavnosti ob jezeru urediti in organizirati lokalne pobudnike organiziranega spoznavanja narave rekreacija (hoja, kolesarjenje, veslanje) izobraževalni naravoslovni programi (pomen trajnostnega razvoja območja območja, biotska raznovrstnost, opazovanje ptic, spoznavanje obvodnih in vodnih organizmov in njihovih biotopov) izmenjava izkušenj ter krepitev sodelovanja med strokovnajki, društvi, in lokalnim prebivalstvom Trbojsko jezero s svojo bogato naravno krajino daje možnost za razvoj sonaravne dejavnosti kot so čonarjenje, opazovanje in proučevanje ptic, izobraževalne programe, kolesarenje, sprehode in tek ob jezeru. Največjega pomena za dolgoročen uspeh prjekta je, da z ohranjanjem narave ob zajezitvenem jezeru in z razvojem zaživijo okoliške vasi in njihovi prebivalci. Zato je zelo pomembno, da se spoznavanje narave Trbojskega jezera vključi v narovoslovno izobraževalne programe, ter s tem pripomore k razvoju novih poslovnih dejavnosti. Spremembe v naravi in življenju ljudi postavljajo turizmu nove izzive. Misel: Narava je dar za vse ljudi, upoštevati moramo red in lastništvo, ker so gospodarji in tudi mi odgovorni za primerno ravnanje z naravo. V naravo ne moremo svobodno posegati, tudi celo z nabiranjem zeliš, cvetja, plodov ne! Zapisala: Mateja Šuša