Tabela_javni sektor

Transkripcija

1 VLADNI PROTIKRIZNI I, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU UINEK; REZULTAT A Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 1 h KPJS (Dogovor o ukrepih s podroja pla v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje : neizplaevanje redne delovne uspešnosti v višini 2% v obdobju april november, znižanje deleža možnih izplail delovne uspešnosti iz naslova poveanega obsega dela, izplailo regresa za letni dopust v višini 672,00, neizvedena splošna uskladitev osnovnih pla v juliju 2009, zamik tretje ¼ nesorazmerja iz na Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 2 h KPJS (Dogovor o ukrepih na podroju pla v javnem sektorju za obdobje december 2009 november 2011): zamik izplaila ¾ odprave planih nesorazmerij na dan , zamik izplaila 4/4 odprave planih nesorazmerij na dan , znižana splošna uskladitev osnovnih pla po 20. l. KPJS v januarju 2010, znižana splošna uskladitev s , neizplaevanje redne delovne uspešnosti (2%), omejitev obsega sredstev iz naslova poveanega obsega dela, znižanje števila zaposlenih (-1%), izplailo regresa 2010 v višini regresa za leto Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 4 h KPJS Dogovor o ukrepih na podroju pla in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012: neupoštevanje letnih ocen delovne uspešnosti v letu 2011in 2012 za napredovanje v višji plani razred in višji naziv, 2 podaljšanje znižanega izplaila in sredstev za plailo delovne uspešnosti iz naslova poveanega obsega dela. 3. podaljšanje ne izplaevanja redne delovne uspešnosti v mio mio Javni uslužbenci mio mio Javni uslužbenci mio mio Javni uslužbenci Prihranek v letu 2009 v višini 100 mio Prihranek v letu 2010 v višini 354 mio Predlagani ukrepi na podroju pla in drugih prejemkov v zvezi z delom naj bi imeli uinek na javno za plae ter povraila stroškov in drugih prejemkov javnih uslužbencev in sicer zmanjšanje potrebnih sredstev za te namene glede na obseg sredstev za plae v letu 2010 v višini 244 mio v letu 2011.

2 UINEK; REZULTAT A leto 2012, 4. ne izvedba 3. ( dogovorjena s )in 4. ( dogovorjena s ) etrtine odprave planih nesorazmerij ( letni znesek odprave je 100 mio ). Dogovor o datumu izplaila ¾ in 4/4 odprave planih nesorazmerij se izvede s v dveh zaporednih letih, ki sledita letu, v katerem realna rast bruto družbenega proizvoda preseže 3%, višina regresa v letu 2011 in 2012 ostane enaka kot v letu 2010 in se ne uskladi z minimalno plao. Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Zakon o zaasnem znižanju pla funkcionarjev (-4% do ) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaasnem znižanju pla funkcionarjev (-4% do ) - 4,6 mio Funkcionarji Prihranek v višini 4,6 mio Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Spremembe in dopolnitve Uredbe o plaah direktorjev v javnem sektorju (-1% do ) - 0,502 mio Direktorji v javnem sektorju Prihranek v višini V Zakon o integriteti vkljuiti oddajo premoženjskih stanj vseh oseb, ki so vpletene v javno naroanje nad doloenimi vrednostmi. Ustanovitev Javne agencije za javno naroanje Ustanovitev Javnega sklada RS za ravnanje z nepreminim premoženjem Javni uslužbenci Državna uprava Državna uprava V krog zavezancev posredovanja podatkov o premoženjskem stanju so vkljuene tudi osebe, ki sodelujejo pri oddajah javnih naroil nad zneskom Poveanje uinkovitosti in transparentnosti javnega naroanja, gospodarnejša in konkurennejša oddaja javnih naroil, skrb za zelena javna naroila boljše izvajanje centralnih naroil države ter nudenje pomo ostalim naronikom pri izvajanju javnih naroil. S bo agencija zaela izvajati skupna javna naroila, po pa tudi javna naroila nad pragi za objavo naroil v Uradnem listu EU. Centralizacija ravnanja z nepreminim premoženjem, prenesenim na sklad, ki bo omogoila upoštevanje podjetniških nael, poenotenem ravnanju z nepreminim premoženjem, z namenom ohranjanja oziroma poveevanja vrednosti premoženja države. Sklad bo priel z delom

3 UINEK; REZULTAT A Akcijski program znižanja administrativnih bremen za 25% v obdobju do leta 2012 v Republiki Sloveniji 41 konkretnih ukrepov za odpravo administrativnih ovir ter konkretnih poenostavitev Optimizacija procesov javne uprave z elektronskimi storitvami mio mio mio mio Gospodarstvo, državljani, javni sektor Gospodarstvo, državljani, javni sektor Zagotoviti celosten, transparenten in enoten zajem podatkov o obveznostih, ki jih zakonodaja povzroa subjektom. Akcijski nart nalaga resorjem znižanje administrativnih bremena za 25% na vseh prioritetnih podrojih (15 podroij, 66 zakonov, podzakonskih aktov), zagotovitev usposobljenosti javnih uslužbencev za samostojen pregled in meritve predpisov s svojega podroja. S tem ukrepom bo omogoena celovitost podatkov o administrativnih stroških in bremenih, ki jih predpisi v RS povzroajo subjektom (v asovnem prerezu) in vzpostavitev enotne baze podatkov s podatki meritev po posameznih resornih ministrstvih. Na podlagi»hitrih«ukrepov odpraviti ovire, ki terjajo takojšnjo realizacijo na podlagi sklepa Vlade RS z dne Odprava administrativnih ovir, zmanjšanje administrativnih bremen in poenostavitev postopkov. e-vem e-sociala e-uprava - 7 mio EUR - 7 mio EUR Gospodarstvo Državljani, javni sektor Državljani, javni sektor Poveati preglednost, odzivnost in uinkovitost ustanov, vkljuenih v e-vem sistem, preko prenovljenih postopkov in portala pa enostavnost in prijaznost poslovanja z z namenom zvišati zadovoljstvo uporabnikov z e- storitvami in razširiti ponudbo storitev za podjetja in s tem poveati prihranke za podjetja. Vzpostavitev sistema e-sociale, ki bo namenjen hitremu in pravinemu odloanju o socialnih pravicah. S tem projektom bo zagotovljena povezanost evidenc in bo zagotovljen transparenten nain odloanja o dodelitvi socialnih transferjev in omogoiti prihranke. Približati upravne storitve uporabnikom preko svetovnega spleta in poveati prihranke na podroju elektronskih storitev, pri emer je potrebno zagotoviti varnost in zanesljivost poslovanja ter varstvo osebnih podatkov. Projekt naj bi prispeval k poveanju preglednost delovanja javne uprave in posledino zaupanja v javno

4 UINEK; REZULTAT A upravo in naj bi zagotovil im vejo vkljuenost vseh. Enotni kontaktni center e-rauni e-javno naroanje e-zdravje Informacijska podpora postopkov priprave predpisov (IPP) Centralne infrastrukturne storitve in ponovno uporabljivi moduli (interoperabilnostni nacionalni portal NIO, e- Hramba, e-pooblašanje, centralna storitev za avtentikacijo, Javni sektor, gospodarstvo stroških dela, mat. stroških, pri potrebah po arhivskem prostoru. storitvah javne uprave in v gospodarstvu. Prihranki iz naslova optimizacije procesov v zdravstvu. Prihranki na podroju pošte, materialnih stroškov, arhiviranja, asa (hitrejša in lažja izvedba morebitnih analiz predpisov). storitvah javne uprave stroških dela, materialnih stroških, pri potrebah po arhivskem prostoru. storitvah javne uprave in v gospodarstvu. Prihranki iz naslova optimizacije procesov v zdravstvu. Prihranki na podroju pošte, materialnih stroškov, arhiviranja, asa (hitrejša in lažja izvedba morebitnih analiz predpisov). storitvah javne uprave in pri Javni sektor Javni sektor Državljani, javni sektor Javni sektor, državljani Gospodarstvo, državljani, javni sektor Z združitvijo vseh kontaktnih/podpornih tok MJU, kasneje () pa še prikljuitev sorodnih storitev drugih ov priakujemo racionalizacijo uporabe virov ob ohranjeni oziroma izboljšani kakovosti storitev. Spremljati raun od vstopne toke v sistem do konne likvidacije - plaila rauna, kar omogoa vsakokratno natanno doloitev faze obravnave. Omogoiti brezpapirno poslovanje in posledino znižanje stroškov. Vzpostaviti elektronsko podprt proces za izvedbo skupnih javnih naroil s podporo celotnega cikla od nartovanja do elektronskega rauna. Nartujemo polno informatizacijo priprave skupnih javnih naroil in s tem skrajšanje in poenostavitev izvedbe javnega naroila, pomagati pri spodbujanju konkurence in vzpostaviti integracijo z zalednimi sistemi (MFERAC, SPIS). Namen projekta je poveati kakovost in uinkovitost zdravstvenega sistema. Nartovana je prenova in nadgradnja informacijsko komunikacijske infrastrukture in vzpostavitev nacionalne zdravstveno informacijske standarde Omogoiti enotno poslovanje na vseh resorjih, ki so vkljueni v proces priprave in sprejemanja predpisov. Okrepiti vkljuevanje zainteresirane javnosti k vsebinam zakonov. Omogoiti enostavno spremljanje veljavne in pripravljalne zakonodaje na enem mestu. Centralizirati elektronsko podpisovanje dokumentov, zbiranje dokumentov in vseh bistvenih statusov priprave posameznega predpisa. Omogoiti lažji razvoj novih elektronskih storitev, skrajšati as za njihovo implementacijo, znižati stroške za in državljane, zagotoviti

5 UINEK; REZULTAT A itd.) Spodbujanje javnega potniškega prometa (izvajanje javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu in subvencioniranje prevoza potnikov v železniškem prometu) Reforma javne službe na podroju kulture promet in pri poslovanju s podjetji, državljani in ezmejnimi storitvami. poslovanju s podjetji, državljani in ezmejnimi storitvami. 61,83 mio 67,00 66,21 mio 195,04 mio Vsem državljanom v letu 2010 ne bo finannih posledic interoperabilnost med vsemi udeleženci ter uporabiti tehnologijo z nižjimi emisijami ogljika. Leto 2009: 41,95 mio prepeljanih potnikov; Leto 2010: 44,6 mio prepeljanih potnikov; Leto 2011: 46,7 mio prepeljanih potnikov; - stroškovna uinkovitost izvajanja javne službe v sinergiji s programsko kakovostjo in odlinostjo Vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema (program projektov eprostor) kulturo okolje in prostor racionalna raba sredstev po uvedbi reforme bolj uinkovita poraba proraunskih sredstev ter veja primerljivost sofinanciranja izvajalcev javne službe iz na podroju kulture (merilo bodo kakovost, standardi in normativi in ne zgolj statusna oblika izvajanja javne službe) ( do konca 2015; denar še ni zagotovljen) priprava sistemskih ukrepov za modernizacijo javne službe na podroju kulture z namenom: - boljše opredelitve javne službe, kakovostnejšega izvajanja in upravljanja javnih služb na podroju kulture - vzpostavitve veje avtonomije v povezavi z nadzornimi mehanizmi, - poveanja možnosti javnozasebnega partnerstva državljani, lokalne skupnosti, upravne enote, ministrstva -veja avtonomija delovanja javnih zavodov in obenem okrepljen nadzor Projekt bo konan leta Rezultati bodo: storitev e-gradbeno dovoljenje z enotno vstopno toko za potrebe pridobitve soglasij in projektnih pogojev (skrajšan as za pridobitev gradbenega dovoljenja), storitev poklii, preden koplješ (zmanjšanje posrednih in neposrednih poškodb na infrastrukturi za cca 3 mio letno), vzpostavljeni sistemi za evidentiranje

6 UINEK; REZULTAT A Sofinanciranje objektov vodne infrastrukture iz kohezijskih srerdstev OP ROPI pravnih režimov, upravnih aktov, dejanske rabe prostora vzpostavljen sistem za spremljanje stanja v prostoru Do zakljuka OP ROPI 6 projektov iz razvojne politike varstvo okolja podroje voda varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Zagotovitev poplavne varnosti na poreju Savinje okolje in prostor mio ** Državna infrastruktura, državljani Zagotovitev poplavne varnosti na poreju Ljubljanice Zagotovitev poplavne varnosti na poreju Save Rekonstrukcija vv nasipov Mure Sofinanciranje objektov komunalne infrastrukture iz evropskih kohezijskih sredstev Rebalans prorauna Republike Slovenije za leto 2010 Zaradi spremenjenih makroekonomskih kazalcev in nižje ocene javnofinannih prihodkov se je vlada odloila znižati javnofinanne odhodke, s imer želi ohraniti prvotno predvideno višino javnofinannega primanjkljaja. okolje in prostor finance lokalne skupnosti Stabilizaciji javnih financ Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Slovenijei Do zakljuka porabe sredstev v letu 2015 bo iz tega programa sofinancirana izgradnja: 8 regionalnih centrov za ravnanje z odpadki 11 regionalnih vodovodnih sistemov 13 medobinskih projektov odvajanja in išenja odpadnih voda s pripadajoimi istilnimi napravami Znižanje celotnih odhodkov državnega prorauna za 600 mio in s tem ohranjanje javnofinannega primanjkljaja na ravni 5% BDP (oz. nominalno znižanje primanjkljaja za 60 mio ). Energetska sanacija stavb pravnih oseb javnega prava s podroja zdravstva gospodarstvo 0 6,4 mio 35,1 mio 51,5 mio * *( vkljuuje tudi v 2012 in 2013 do zakljuka pos. razpisov) Pravnim oseb javnega prava s podroja zdravstva (bolnišnice) 20 bolnišnic bo izvedlo celovito energetsko sanacijo

7 UINEK; REZULTAT A Energetska sanacija stavb pravnih oseb javnega prava s podroja srednjega šolstva gospodarstvo 0 0 6,4 mio 16 mio * *( vkljuuje tudi v 2012 in 2013 do zakljuka posameznih razpisov) Pravnim oseb javnega prava s podroja srednjega šolstva (srednješolski centri in dijaški domovi) Razpis bo objavljen v IV. etrtini 2010 Energetska sanacija stavb pravnih oseb javnega prava s podroja visokega šolstva gospodarstvo mio 7 mio * *( vkljuuje tudi v 2012 in 2013 do zakljuka posameznih razpisov) Pravnim oseb javnega prava s podroja visokega šolstva (fakultete in študentski domovi) Razpis bo objavljen v IV. etrtini 2010 Energetska sanacija stavb pravnih oseb javnega prava s podroja varstva za starejše in socialnega varstva gospodarstvo mio 20 mio * *( vkljuuje tudi v 2012 in 2013 do zakljuka posameznih razpisov) Pravnim oseb javnega prava s podroja varstva za starejše in socialnega varstva (domovi za starejše, socialno varstveni domovi) Razpis bo objavljen v IV. etrtini 2010

8 Poenostavitve in aktivnosti za izboljšanje rpanja kohezijskih sredstev Leto 2009 UINEK; REZULTAT A Poenostavitve in aktivnosti za izboljšanje rpanja kohezijskih sredstev: 1. uvedba izplaila predplail upraviencem, 2. optimizacija delovanja celotnega sistema s skrajševanjem asa od izplaila iz državnega prorauna do povraila iz prorauna EU in pospeševanjem prilivov v proraun RS, 3. poenostavljena Navodila o upravienih stroških, ki predstavljajo kljuno poenostavitev pri poroanju upraviencev in znatno zmanjšanje dokumentacije administracije pri pripravi poroil o izvajanju projektov. Nova navodila istoasno pomenijo tudi sistemsko poenostavitev, saj se z manjšim obsegom zahtevanih dokazil razbremeni tudi skrbnike pogodb in kontrolorje, ki skrbijo za ustreznost postopkov ter rpanja sredstev pri uporabnikih, 4. uvedba davka na dodano vrednost (DDV) kot upravienega stroška, v primeru nepovraljivosti le-tega v državi, 5. uvedba pavšalnih plail v okviru ESS, 6. uvedba skrajšanja plailnih rokov za investicijske transfere obinam in posrednim proraunskim uporabnikom in s tem le-tem zagotovitev plaila iz državnega prorauna dan pred zapadlostjo plaila situacije izvajalcu, 7. uvedba finannih instrumentov za pospešeno rpanje evropskih sredstev, 8. poenostavitev v postopku priprave in potrjevanja instrumentov (javnih razpisov, neposrednih potrditev operacij) Ukrep je namenjen upraviencem in poenostavitvi postopkov znotraj državne uprave Poenostavitve na strani sistema, ki izvaja kohezijsko politiko ter prispevek k hitrejšemu in uinkovitejšemu rpanju evropskih kohezijskih sredstev. Poenostavitve in aktivnosti za izboljšanje rpanja kohezijskih sredstev: 1. poenostavitev postopkov poroanja, 2. uvedba pavšalov za obraun posrednih stroškov v okviru ESRR-aktivnosti so v zakljuni fazi, RS aka na odobritev s strani EK, Ukrep je namenjen upraviencem in poenostavitvi postopkov znotraj državne uprave Poenostavitve na strani sistema, ki izvaja kohezijsko politiko ter prispevek k hitrejšemu in uinkovitejšemu rpanju evropskih kohezijskih sredstev 3. poenostavljena Navodila o upravienih stroških, ki predstavljajo kljuno poenostavitev pri poroanju upraviencev in znatno zmanjšanje dokumentacije administracije pri pripravi poroil o izvajanju projektov. Nova navodila istoasno pomenijo tudi sistemsko poenostavitev, saj se z manjšim obsegom zahtevanih dokazil razbremeni tudi skrbnike pogodb in kontrolorje, ki skrbijo za ustreznost postopkov ter rpanja sredstev pri upraviencih, 4. Prenovljena Navodila o izvajanju upravljalnih preverjanj, ki odpravljajo izvajanje dvojnih administrativnih kontrol na strani sistema, kar pomeni bistven prihranek pri asu in kadrovskih obremenitvah za izvajanje preverjanj pravilnosti zahtevkov za izplailo ter podporne dokumentacije, 5. Poenotenje Navodil za izvajanje kohezijske politike, 6. Sprememba Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju spremembe so vezane tudi na skrajšanje postopkov potrjevanja in izvajanja instrumentov.

9