PowerPointova predstavitev
|
|
- Veronika Pirnat
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Novi mednarodni standard SIST ISO za področje sistema varnosti in zdravja pri delu Mag. Milan Srna,
2 Program Predstavitev standarda ISO 45001:2018, Novosti in spremembe v primerjavi z standardom OHSAS 18001, Kaj prinaša novi standard v praksi, Razprava
3 Statistika april 2018 Po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) za leto 2017, je bilo 2,78 milijona smrtnih nezgod pri delu. To pomeni, da je umrlo skoraj 7700 oseb vsak dan zaradi bolezni, povezanih z delom, ali poškodb. Poleg tega je bilo še približno 374 milijonov, drugih poškodb in bolezni, povezanih z delom, veliko od teh pa povzroči daljšo odsotnost z dela. To predstavlja veliko finančno breme za podjetja, organizacije in družbe kot celote.
4 april 2018 David Smith, predsednik projektnega odbora ISO / PC 283, ki je razvil ISO 45001, pravi : "Upamo, da bo ISO znatno spremenil prakse na delovnem mestu in zmanjšal tragični davek zaradi nesreč in bolezni, povezanih z delom po svetu. Novi standard bo organizacijam pomagal zagotoviti varno in zdravo delovno okolje za delavce in druge udeležence, saj bodo nenehno izboljševale svojo učinkovitost delovanja VZD.
5 april 2018 Namen standarda ISO je, omogočiti in zagotavljati varne in zdrave delovne razmere: - Preprečevanje poškodb in bolezni (vključno duševnih bolezni), in - Proaktivno izboljšanje učinkovitosti VZD
6 april 2018 Ker je ISO zasnovan tako, da se integrira z drugimi standardi sistemov vodenja ISO, zagotavlja visoko stopnjo združljivosti z novimi različicami ISO 9001 (upravljanje kakovosti) in ISO (okoljsko upravljanje), bodo podjetja, ki že izvajajo standarde ISO, imela določeno prednost če odločijo za ISO
7 april 2018 Novi standard temelji na skupnih elementih, ki jih najdemo v vseh standardih sistemov vodenja ISO in uporablja enostaven model od načrta-do-preverjanja (PDCA), ki zagotavlja okvir za organizacije, ki načrtujejo, kaj morajo storiti, da bi zmanjšali tveganja. Ukrepi morajo obravnavati pomisleke, ki lahko vodijo k dolgoročnim zdravstvenim težavam in odsotnosti z dela, pa tudi tistim, ki povzročajo nesreče.
8 1 Področje uporabe SIST ISO Zveze s standardi 3 Izrazi in definicije 4 Okvir organizacije 5 Voditeljstvo in sodelovanje delavcev 5.1 Voditeljstvo in zavezanost 5.2 Politika varnosti in zdravja pri delu 5.3 Organizacijske vloge, odgovornosti in pooblastila 5.4 Posvetovanje z delavci in sodelovanje delavcev 6 Planiranje 6.1 Ukrepi za obravnavanje tveganj in priložnosti 6.2 Cilji varnosti in zdravja pri delu ter planiranje njihovega izpolnjevanja 7 Podpora 7.1 Viri 7.2 Kompetentnost 7.3 Ozaveščenost 7.4 Komuniciranje 7.5 Dokumentirane informacije 8 Delovanje 8.1 Načrtovanje in obvladovanje delovanja 8.2 Pripravljenost in odziv na izredne razmere P plan D izvedi 9 Vrednotenje delovanja 9.1 Nadzorovanje, merjenje, analize in ocenjevanje uspešnosti 9.2 Notranja presoja 9.3 Vodstveni pregled 10 Izboljševanje 10.1 Splošno 10.2 dogodki, neskladnosti in korektivni ukrepi C preveri A ukrepaj
9 april 2018 ISO bo nadomestil OHSAS 18001, nekdanji svetovni referenčni dokument za zdravje in varnost na delovnem mestu. Organizacije, ki so že certificirane za OHSAS 18001, bodo imele tri leta časa za prilagoditev z novim standardom ISO 4500.
10 Uvod april 2018 Organizacija je odgovorna za varnost in zdravje pri delu in za vse drugo zaradi njegove dejavnosti. Namen sprejetja upravljalnega sistema VZD je omogočiti organizaciji varne in zdrave delovne prostore, preprečiti poškodbe pri delu in slabo zdravje ter nenehno izboljševati njegovo učinkovitost delovanja. Standard je namenjen vsem podjetjem, ki želijo sistemsko urejati področje varnosti in zdravja pri delu.
11 april 2018 Namen sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu je zagotoviti okvir za vodenje tveganj in priložnosti na področju varnosti in zdravju pri delu. Cilj in predvideni rezultati sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu je preprečevanje poškodb in okvar zdravja delavcev ter zagotavljanje varnega in zdravega delovnega mesta; zato je ključnega pomena, da organizacija z učinkovitimi preventivnimi in varnostnimi ukrepi preprečuje nevarnosti ter zmanjšuje tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu.
12 april 2018 Kadar organizacija izvaja ukrepe prek sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu, izboljšuje svoje delovanje na področju varnosti in zdravja pri delu. Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu je lahko uspešnejši in učinkovitejši, kadar se za obravnavanje priložnosti za izboljševanje delovanja na področju varnosti in zdravja pri delu sprejemajo zgodnji ukrepi.
13 Dejavniki uspešnosti april 2018 Izvajanje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu je strateška in operativna odločitev za organizacijo. Uspešnost sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu je odvisna od voditeljstva, zavezanosti ter sodelovanja na vseh ravneh in funkcijah organizacije. Izvajanje in vzdrževanje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu, njegova učinkovitosti in zmožnost doseganja predvidenih rezultatov so odvisni od različnih ključnih dejavnikov, ki lahko vključujejo:
14 a) voditeljstvo, zavezanost, odgovornosti in obveznosti najvišjega vodstva; b) razvoj, vodenje in spodbujanje kulture v organizaciji, ki podpira predvidene rezultate sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu, s strani najvišjega vodstva; c) komunikacijo; d) posvetovanje z delavci ter sodelovanje delavcev in njihovih morebitnih predstavnikov; e) dodeljevanje vseh potrebnih virov za vzdrževanje sistema; f) politiko varnosti in zdravja pri delu, ki je združljiva s splošnimi strateškimi cilji in usmeritvijo organizacije;
15 g) učinkovite procese za identificiranje nevarnosti ter obvladovanje tveganj in izkoriščanje priložnosti na področju varnosti in zdravja pri delu; h) nenehno vrednotenje delovanja ter nadziranje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu za namene izboljševanja delovanja na področju varnosti in zdravja pri delu; i) vključitev sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu v poslovne procese organizacije; j) cilje za varnost in zdravje pri delu, ki so usklajeni s politiko varnosti in zdravja pri delu, in upoštevanje nevarnosti organizacije ter njenih tveganj in priložnosti na področju varnosti in zdravja pri delu; k) skladnost z zakonskimi in drugimi zahtevami.
16 april 2018 Stopnja podrobnosti, zahtevnost, obseg dokumentiranih informacij in viri, potrebni za zagotavljanje uspešnosti sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu organizacije, so odvisni od različnih dejavnikov, kot so: okvir organizacije (npr. število delavcev, velikost, geografija, kultura, zakonske in druge zahteve); področje uporabe sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu organizacije; narava dejavnosti organizacije in tveganja za varnost in zdravje pri delu.
17 Model "planiraj-izvajaj-preverjaj- ukrepaj april 2018 Načelo PDCA je iterativni proces, s katerim organizacije dosegajo nenehno izboljševanje. Uporablja se lahko pri sistemu vodenja in njegovih posameznih elementih, kot sledi: a) Planiraj: določi in oceni tveganja za varnost in zdravje pri delu, priložnosti na področju varstva in zdravja pri delu ter druga tveganja in priložnosti, vzpostavi cilje in procese za varnost in zdravje pri delu, potrebne za doseganje rezultatov, v skladu s politiko organizacije na področju varnosti in zdravju pri delu.
18 b) Izvajaj: izvajaj procese, kot je planirano. c) Preverjaj: spremljaj in vrednoti dejavnosti in procese v skladu s politiko ter cilji varnosti in zdravja pri delu, ter poročaj o rezultatih. d) Ukrepaj: sprejemaj ukrepe tako, da se bosta varnost in zdravje pri delu nenehno izboljševala in bodo doženi predvideni rezultati.
19 Model P-D-C-A
20 Vsebina tega dokumenta (standarda) Ta dokument je v skladu z zahtevami ISO za standarde s področja sistemov vodenja. Te zahteve vključujejo strukturo visoke ravni, enako osnovno besedilo in skupne izraze s temeljnimi definicijami, ki so zasnovane tako, da koristijo uporabnikom, ki izvajajo več standardov ISO s področja sistemov vodenja
21 Vsebina tega dokumenta stanarda Ta dokument vsebuje zahteve, ki jih lahko organizacija vključi v izvajanje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu ter ocenjevanje skladnosti. Organizacija, ki želi dokazati skladnost s tem dokumentov, lahko to stori tako, da: sprejme lastno odločitev in izda lastno izjavo; ali pridobi potrditev svoje skladnosti pri strankah, ki imajo interes v organizaciji, na primer pri odjemalcih; ali
22 pridobi potrditev lastne izjave pri zunanji stranki; ali opravi certifikacijo/registracijo svojega sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu pri zunanji organizaciji.
23 V tem dokumentu so uporabljene naslednje glagolske oblike: a) "mora" pomeni zahtevo; b) "naj" pomeni priporočilo; c) "sme" pomeni dovoljenje; d) "lahko" pomeni možnost ali zmožnost.
24 Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu - Zahteve z napotki za uporabo 1 Področje uporabe Ta dokument določa zahteve za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu (VZD)ter podaja smernice za njegovo uporabo, tako da organizacijam omogoča zagotavljanje varnega in zdravega delovnega mesta s preprečevanjem delovnih poškodb in okvar zdravja ter proaktivnim izboljševanjem njihovih dejavnosti na področju varnosti in zdravja pri delu.
25 Ta dokument organizaciji pomaga doseči predvidene rezultate njenega sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu. Skladno s politiko organizacije o varstvu in zdravju pri delu vključujejo predvideni rezultati sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu naslednje točke: a) nenehno izboljševanje delovanja na področju varnosti in zdravja pri delu; b) izpolnjevanje zakonskih in drugih zahtev; c) doseganje ciljev na področju varnosti in zdravja pri delu.
26 Izrazi in definicije V tem dokumentu se uporabljajo naslednji izrazi in definicije: ISO in IEC hranita terminološke zbirke podatkov za uporabo v standardizaciji na naslednjih naslovih: spletna platforma za brskanje ISO: na voljo na IEC Electropedia: na voljo na
27 4 Okvir organizacije 4.1 Razumevanje organizacije in njenega okvira Organizacija določi zunanje in notranje zadeve, ki so pomembne za njen namen ter vplivajo na njeno sposobnost doseganja predvidenih rezultatov sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu.
28 4.2 Razumevanje potreb in pričakovanj delavcev ter drugih zainteresiranih strank Organizacija mora določiti: a) druge zainteresirane stranke poleg delavcev, ki so pomembne za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu; b) ustrezne potrebe in pričakovanja (tj.zahteve) delavcev in drugih zainteresiranih strank; c) katere od teh potreb in pričakovanj so ali lahko postanejo zakonske in druge zahteve.
29 4.3 Določitev področja uporabe sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu Organizacija določi omejitve in uporabnost sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu za opredelitev njegovega področja uporabe. Organizacija pri določanju tega področja uporabe upošteva: a) zunanje in notranje zadeve iz točke 4.1; b) zahteve iz točke 4.2; c) planirane ali izvedene z delom povezane dejavnosti.
30 4.4 Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu Organizacija mora vzpostaviti, izvajati, vzdrževati ter nenehno izboljševati sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, vključno s potrebnimi procesi in interakcijami, v skladu z zahtevami tega dokumenta.
31 5 Voditeljstvo in sodelovanje delavcev 5.1 Voditeljstvo in zavezanost Najvišje vodstvo mora dokazati sposobnost vodenja in zavezanost v zvezi s sistemom vodenja varnosti in zdravja pri delu: a) s prevzemanjem odgovornosti in pristojnosti za preprečevanje delovnih poškodb in okvar zdravja, kot tudi z zagotavljanjem varnega in zdravega delovnega mesta ter dejavnosti; b) z določitvijo politike varnosti in zdravja pri delu ter povezanih ciljev varnosti in zdravja pri delu, ki so združljivi s strateško usmeritvijo organizacije;
32 c) z zagotavljanjem vključitve zahtev sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu v poslovne procese organizacije; d) z zagotavljanjem virov, potrebnih za vzpostavitev, izvajanje, vzdrževanje in izboljševanje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu; e) s sporočanjem pomena učinkovitega vodenja varnosti in zdravja pri delu ter z izpolnjevanjem zahtev sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu; f) z zagotavljanjem, da sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu dosega predvidene rezultate;
33 g) z usmerjanjem in podpiranjem oseb za večjo uspešnost sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu; h) z zagotavljanjem in spodbujanjem nenehnega izboljševanja; i) s spodbujanjem drugih pomembnih vodstvenih vlog za namene prikaza njihovega voditeljstva v skladu z njihovim področjem odgovornosti; j) z razvojem, vodenjem in spodbujanjem kulture v organizaciji, ki podpira načrtovane rezultate sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu;
34 k) z zaščito delavcev pred povračilnimi ukrepi, ko poročajo o dogodkih, nevarnostih, tveganjih in priložnostih; l) z zagotavljanjem, da organizacija vzpostavi in izvaja procese za posvetovanje z delavci in sodelovanje delavcev (glej 5.4); m) s podpiranjem vzpostavitve in delovanja odborov za varnost in zdravje pri delu
35 5.2 Politika varnosti in zdravja pri delu Najvišje vodstvo mora vzpostaviti, izvajati in ohranjati politiko varnosti in zdravja pri delu, ki: a) vključuje zavezanost k zagotavljanju varnih in zdravih delovnih razmer za preprečevanje delovnih poškodb in okvar zdravja ter ustreza namenu, velikosti in okviru organizacije ter specifični naravi tveganj in priložnosti za varnost in zdravje pri delu; b) podaja okvir za postavitev ciljev varnosti in zdravja pri delu; c) vključuje zavezanost k izpolnjevanju zakonskih in drugih zahtev;
36 5.2 Politika varnosti in zdravja pri delu d) vključuje zavezanost k odpravljanju nevarnosti in zmanjševanju tveganj za varnost in zdravje pri delu (glej 8.1.2); e) vključuje zavezanost k nenehnemu izboljševanju sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu; f) vključuje zavezanost k posvetovanju z delavci ter sodelovanju delavcev in njihovih morebitnih predstavnikov.
37 5.2 Politika varnosti in zdravja pri delu Politika varnosti in zdravja pri delu: mora biti na voljo v obliki dokumentiranih informacij; mora biti sporočena znotraj organizacije; mora biti po potrebi na voljo zainteresiranim strankam; mora biti ustrezna in primerna.
38 5.3 Organizacijske vloge, odgovornosti in pooblastila Najvišje vodstvo mora določiti odgovornosti in pooblastila za: a) zagotavljanje, da sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu izpolnjuje zahteve tega dokumenta; b) poročanje najvišjemu vodstvu o delovanju sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu.
39 5.4 Posvetovanje z delavci in njihovo sodelovanje Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati procese za posvetovanje z delavci ter sodelovanje delavcev na vseh ustreznih ravneh in funkcijah ter njihovih morebitnih predstavnikov pri razvoju, planiranju, izvajanju, vrednotenju delovanja in ukrepih za izboljševanje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu.
40 6 Planiranje 6.1 Ukrepi za obravnavanje tveganj in priložnosti Splošno Pri planiranju za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu mora organizacija upoštevati zadeve iz točke 4.1 (okvir), zahteve iz točke 4.2 (zainteresirane stranke) in vsebino točke 4.3 (področje uporabe sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu) ter določiti tveganja in priložnosti, ki jih je treba obravnavati, da se: a) zagotovi, da lahko sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu doseže predvidene rezultate; b) preprečijo ali omejijo neželeni učinki;
41 c) doseže nenehno izboljševanje. Pri določevanju tveganj in priložnosti za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu ter njegovih predvidenih rezultatov, ki jih je treba obravnavati, mora organizacija upoštevati: nevarnosti (glej ); tveganja za varnost in zdravje pri delu ter druga tveganja (glej ); priložnosti za varnost in zdravje pri delu ter druge priložnosti (glej ); zakonske in druge zahteve (glej 6.1.3).
42 Organizacija mora pri planiranju procesov določiti ter oceniti tveganja in priložnosti, ki so pomembne za predvidene rezultate sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu v zvezi s spremembami v organizaciji, njenih procesih ali sistemu vodenja varnosti in zdravja pri delu. V primeru planiranih sprememb, stalnih ali začasnih, je to oceno treba izvesti pred uvedbo spremembe (glej 8.1.3).
43 Organizacija mora informacije o: hraniti dokumentirane tveganjih in priložnostih; procesih in ukrepih, potrebnih za določevanje ter obravnavanje tveganj in priložnosti (glej točke od do 6.1.4), da poskrbi za njihovo izvajanje v planiranem obsegu.
44 6.1.2 Identificiranje nevarnosti ter ocenjevanje tveganja in priložnosti Identificiranje nevarnosti Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati procese za tekoče in proaktivno identificiranje nevarnosti. Procesi morajo med drugim upoštevati: a) kako je delo organizirano, družbene dejavnike (vključno z obremenitvijo, delovnim časom, šikaniranjem, nadlegovanjem in ustrahovanjem), voditeljstvo in kulturo v organizaciji;
45 b) redne in izredne dejavnosti ter okoliščine, vključno z nevarnostmi, ki izhajajo iz: 1) infrastrukture, opreme, materialov, snovi in fizičnih pogojev na delovnem mestu; 2) zasnovo proizvodov in storitev, raziskovanje, razvoj, preizkušanje, proizvodnjo, sestavo, zgradbo, dostavo storitev, vzdrževanje ter odlaganje; 3) človeške dejavnike; 4) kako se delo izvaja;
46 c) pretekle pomembne incidente, notranje ali zunanje, vključno z nujnimi primeri in njihovimi vzroki; d) morebitne izredne razmere; e) osebe, vključno z upoštevanjem: 1) oseb z dostopom do delovnega mesta in njihovih dejavnosti, vključno z delavci, pogodbeniki, obiskovalci ter drugimi osebami; 2) oseb v bližini delovnega mesta, na katere lahko vplivajo dejavnosti organizacije;
47 f) druge težave, vključno z upoštevanjem: 1) snovanja delovnih območij, procesov, objektov, strojev/opreme, delovnih postopkov in organizacije dela, vključno z njihovim prilagajanjem potrebam ter sposobnostim vpletenih delavcev; 2) nastalih okoliščin v bližini delovnega mesta zaradi z delom povezanih aktivnosti pod nadzorom organizacije; 3) okoliščin, ki niso pod nadzorom organizacije in so nastale v bližini delovnega mesta ter lahko povzročijo poškodbe in okvare zdravja pri osebah na delovnem mestu;
48 g) dejanske in predlagane spremembe pri organizaciji, delovanju, procesih, dejavnostih ter sistemu vodenja varnosti in zdravja pri delu (glej 8.1.3); h) spremembe znanja in informacij o nevarnostih.
49 Ocena tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu in drugih tveganj v okviru sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati procese za: a) ocenjevanje tveganj za varnost in zdravje pri delu zaradi identificiranih nevarnosti ob upoštevanju učinkovitosti obstoječih ukrepov; b) določevanje in ocenjevanje drugih tveganj v zvezi z vzpostavitvijo, izvajanjem, delovanjem in vzdrževanjem sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu.
50 Ocena priložnosti za varnost in zdravje pri delu ter drugih priložnosti v okviru sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati procese za ocenjevanje: a) priložnosti za varnost in zdravje pri delu za izboljševanje delovanja varnosti in zdravja pri delu ob upoštevanju planiranih sprememb pri organizaciji, njeni politiki, procesih ali dejavnostih ter: 1) priložnosti za prilagajanje dela, organizacije dela in delovnega okolja delavcem;
51 2) priložnosti za odpravljanje nevarnosti in zmanjševanje tveganj za varnost in zdravje pri delu; b) drugih priložnosti za izboljševanje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu.
52 6.1.3 Določanje zakonskih in drugih zahtev Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati procese za: a) določevanje in omogočanje dostopa do najnovejših zakonskih in drugih zahtev, ki veljajo za nevarnosti, tveganja za varnost in zdravje pri delu ter sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu; b) določevanje, kako se te zakonske in druge zahteve nanašajo na organizacijo, ter o čem je treba obveščati;
53 c) upoštevanje teh zakonskih in drugih zahtev pri vzpostavljanju, izvajanju, vzdrževanju in nenehnem izboljševanju sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu. Organizacija mora vzdrževati in hraniti dokumentirane informacije o svojih zakonskih in drugih zahtevah ter zagotoviti, da jih bo ob morebitnih spremembah posodobila.
54 6.1.4 Planiranje ukrepov Organizacija mora planirati: a) ukrepe: 1) za obravnavanje teh tveganj in priložnosti (glej in ); 2) za obravnavanje zakonskih in drugih zahtev (glej 6.1.3); 3) za pripravo in odziv na izredne razmere (glej 8.2);
55 b) kako: 1) vključiti ukrepe v procese sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu ter druge poslovne procese in jih izvajati; 2) ovrednotiti uspešnost teh ukrepov. Pri planiranju ukrepov mora organizacija upoštevati zaporedje ukrepov (glej 8.1.2) ter rezultate sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu. Pri planiranju ukrepov mora organizacija upoštevati najboljše prakse, tehnološke možnosti ter finančne, operativne in poslovne zahteve
56 6.2 Cilji varnosti in zdravja pri delu ter planiranje njihovega izpolnjevanja Cilj varnosti in zdravja pri delu Organizacija mora vzpostaviti cilje varnosti in zdravja pri delu za ustrezne funkcije in ravni za namene vzdrževanja in nenehnega izboljševanja sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu ter delovanja varnosti in zdravja pri delu (glej 10.3). Cilji varnosti in zdravja pri delu morajo: a) biti skladni s politiko varnosti in zdravja pri delu;
57 b) biti merljivi (če je mogoče) ali omogočati vrednotenje delovanja; c) upoštevati: 1) potrebne zahteve; 2) rezultate ocene tveganj in priložnosti (glej in ); 3) rezultate posvetovanja z delavci (glej5.4) in morebitnimi predstavniki delavcev; d) biti spremljani; e) biti sporočeni; f) biti posodobljeni, če je to potrebno.
58 6.2.2 Planiranje za doseganje ciljev za varnost in zdravje pri delu Organizacija mora pri planiranju doseganja ciljev za varnost in zdravje pri delu določiti: a) planirane ukrepe; b) potrebne vire; c) odgovorno osebo; d) rok za dokončanje; e) način ovrednotenja rezultatov, vključno s kazalniki za spremljanje;
59 f) način integracije ukrepov za doseganje ciljev za varnost in zdravje pri delu v poslovne procese organizacije. Organizacija mora vzdrževati in hraniti dokumentirane informacije o ciljih za varnost in zdravje pri delu ter planiranju za dosego ciljev.
60 7 Podpora 7.1 Viri Organizacija mora določiti in zagotoviti ustrezne vire za vzpostavitev, izvajanje, vzdrževanje ter nenehno izboljševanje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu. 7.2 Kompetentnost Organizacija mora: a) določiti potrebno kompetentnost delavcev, ki vpliva ali lahko vpliva na delovanje na področju varnosti in zdravja pri delu;
61 b) zagotoviti kompetentnost delavcev (vključno z zmožnostjo identificiranja nevarnosti) s pomočjo ustrezne izobrazbe, usposabljanja ali izkušenj; c) po potrebi sprejeti ukrepe za zagotavljanje in ohranjanje potrebne kompetentnosti ter oceniti uspešnost sprejetih ukrepov d) hraniti ustrezne dokumentirane informacije kot dokaz kompetentnosti.
62 7.3 Ozaveščenost Delavci se morajo zavedati: a) politike in ciljev varnosti in zdravja pri delu; b) svojega prispevka k uspešnosti sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu, vključno s prednostmi izboljšanega delovanja na področju varnosti in zdravja pri delu; c) vpliva in morebitnih posledic neskladnosti z zahtevami sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu; d) incidentov in rezultatov preiskav, ki so zanje pomembni;
63 e) nevarnosti, tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu ter opredeljenih ukrepov, ki so zanje pomembni; f) zmožnosti, da se umaknejo iz delovnih razmer, ki po njihovem mnenju predstavljajo neposredno in resno nevarnost za njihovo življenje ali zdravje, ter načinov ukrepanja za zaščito pred neupravičenimi posledicami tega dejanja.
64 7.4 Komuniciranje Splošno Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati procese za notranjo in zunanjo komunikacijo, ki so pomembni za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, vključno z naslednjim: a) predmet komunikacije; b) čas komunikacije; c) prejemnik komunikacije: 1) notranja komunikacija med različnimi ravnmi in funkcijami organizacije;
65 2) komunikacija s pogodbeniki in obiskovalci delovnega mesta; 3) komunikacija med zainteresiranimi strankami; d) način komunikacije. Organizacija mora pri komunikacijskih potrebah upoštevati vidike raznolikosti (npr. spol, jezik, kultura, pismenost, invalidnost). Organizacija mora zagotoviti, da pri vzpostavljanju procesov komuniciranja upošteva mnenja zunanjih zainteresiranih strank.
66 Pri vzpostavljanju procesov komuniciranja mora organizacija: upoštevati zakonske in druge zahteve; zagotoviti, da so informacije s področja varnosti in zdravja pri delu, namenjene komunikaciji, skladne z informacijami, ustvarjenimi v sistemu vodenja varnosti in zdravja pri delu, in zanesljive. Organizacija se mora odzvati na pomembno komunikacijo v svojem sistemu vodenja varnosti in zdravja pri delu. Organizacija mora hraniti dokumentirane informacije kot dokaz o svoji komunikaciji, kot je primerno.
67 7.4.2 Notranje komuniciranje Organizacija mora: a) interno posredovati informacije, pomembne za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, med različnimi ravnmi in funkcijami organizacije, vključno s spremembami sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu, kot je primerno; b) zagotoviti, da procesi komuniciranja delavcem omogočajo, da prispevajo k nenehnemu izboljševanju
68 7.4.3 Zunanje komuniciranje Organizacija mora navzven posredovati informacije, pomembne za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, v skladu s procesi komuniciranja organizacije ter ob upoštevanju zakonskih in drugih zahtev
69 7.5 Dokumentirane informacije Splošno Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu organizacije mora vključevati: a) dokumentirane informacije, ki jih zahteva ta dokument, b) dokumentirane informacije,ki jih organizacija določi kot potrebne za zagotavljanje učinkovitosti sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu.
70 7.5.2 Ustvarjanje in posodabljanje Organizacija mora pri ustvarjanju in posodabljanju dokumentiranih informacij zagotoviti naslednje ustrezne elemente: a) opredelitev in opis (npr. naslov, datum, avtor ali referenčna številka); b) oblika (npr. jezik, različica programske opreme, grafika) in medij (npr. papir, elektronski medij); c) pregled ter odobritev za ustreznost in zadostnost.
71 7.5.3 Obvladovanje dokumentiranih informacij Dokumentirane informacije, ki jih zahtevata sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu ter ta dokument, je treba obvladovati, da se zagotovi: a) njihova razpoložljivost ter primernost za uporabo na potrebnem mestu in ob potrebnem času; b) njihova ustrezna zaščita (npr. pred izgubo zaupnosti, neprimerno uporabo ali izgubo celovitosti).
72 Za obvladovanje dokumentiranih informacij mora organizacija po potrebi obravnavati naslednje dejavnosti: posredovanje, dostop, pridobivanje in uporaba; shranjevanje in ohranjanje, vključno z ohranjanjem berljivosti; obvladovanje sprememb (npr.obvladovanje različic); hranjenje ter odstranjevanje Dokumentirane informacije zunanjega izvora, ki jih organizacija določi kot potrebne za planiranje in delovanje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu, so opredeljene kot ustrezne in so nadzorovane.
73 8 Delovanje 8.1 Planiranje in obvladovanje delovanja Splošno Organizacija mora planirati, izvajati, obvladovati in vzdrževati procese, potrebne za izpolnjevanje zahtev sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu ter izvajanje ukrepov, opredeljenih v točki 6: a) z določitvijo meril za procese; b) z izvajanjem nadzora procesov v skladu s kriteriji; c) z vzdrževanjem in hranjenjem dokumentiranih informacij, dokler se ne prepriča, da so bili procesi izvedeni v načrtovanem obsegu; d) s prilagajanjem dela delavcem.
74 8.1.2 Odpravljanje nevarnosti in zmanjševanje tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati procese za odpravljanje nevarnosti ter zmanjševanje tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu v skladu z naslednjim zaporedjem ukrepov za obvladovanje tveganja: a) odpravljanje nevarnosti; b) nadomestitev z manj nevarnimi procesi, postopki, materiali ali opremo; c) uporaba tehničnih ukrepov in reorganizacija dela; d) uporaba upravnih ukrepov, e) uporaba ustrezne osebne varovalne opreme.
75 8.1.3 Obvladovanje sprememb Organizacija mora vzpostaviti procese za izvajanje in obvladovanje načrtovanih začasnih in trajnih sprememb, ki vplivajo na delovanje na področju varnosti in zdravja pri delu, vključno z naslednjimi: a) novi proizvodi, storitve in procesi ali spremembe obstoječih proizvodov, storitev in procesov, vključno z naslednjimi: lokacija in okolje delovnega mesta; organizacija dela; delovni pogoji; oprema; zaposleni;
76 b) spremembe zakonskih in drugih zahtev; c) spremembe znanja ali informacij o nevarnostih in tveganjih na področju varnosti in zdravja pri delu; d) razvoj znanja in tehnologije. Organizacija mora preučiti posledice nenačrtovanih sprememb, pri čemer mora po potrebi ukrepati, da se ublažijo morebitni negativni učinki.
77 8.1.4 Naročila Splošno Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati procese za nadzor naročil s proizvodi in storitvami, da zagotovi njihovo skladnost s svojim sistemom vodenja varnosti in zdravja pri delu Pogodbeniki Organizacija mora usklajevati procese naročil s pogodbeniki, da identificira nevarnosti ter oceni in obvladuje tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu, ki izhajajo iz: a) aktivnosti in delovanje pogodbenikov, ki vplivajo na organizacijo;
78 b) aktivnosti in delovanje organizacije, ki vplivajo na delavce, zaposlene pri pogodbeniku; c) aktivnosti in delovanje pogodbenikov, ki vplivajo na druge zainteresirane stranke na delovnem mestu. Organizacija mora zagotoviti, da pogodbeniki in njihovi delavci izpolnjujejo zahteve sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu. Procesi naročil organizacije določajo in vpeljujejo kriterije za varnost in zdravje pri delu za izbrane pogodbenike.
79 9 Vrednotenje delovanja 9.1 Nadzorovanje, merjenje, analize in ocenjevanje uspešnosti Splošno Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati procese za nadzorovanje, merjenje, analize in ocenjevanje uspešnosti. Organizacija mora določiti: a) kaj je treba nadzorovati in meriti, vključno z naslednjim: 1) obseg izpolnjevanja zakonskih in drugih zahtev; 2) njene dejavnosti in delovanje v povezavi z identificiranimi nevarnostmi, tveganji in priložnostmi; 3) napredovanje pri doseganju ciljev organizacije na področju varnosti in zdravja pri delu;
80 4) učinkovitost ukrepov obvladovanja delovanja in drugih ukrepov; b) metode za nadzorovanje, merjenje, analize in ocenjevanje uspešnosti, kot je potrebno za zagotavljanje veljavnih rezultatov; c) merila, na podlagi katerih bo organizacija ocenila svoje delovanje na področju varnosti in zdravja pri delu; d) kdaj je treba izvajati nadzorovanje in merjenje; e) kdaj je treba analizirati, ovrednotiti ter sporočiti rezultate nadzorovanja in meritev. Organizacija mora ovrednotiti delovanje na področju varnosti in zdravja pri delu ter določiti učinkovitost sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu.
81 9.3 Vodstveni pregled Najvišje vodstvo mora pregledovati sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu organizacije v planiranih časovnih intervalih, da zagotovi njegovo nenehno ustreznost, primernost in učinkovitost. Vodstveni pregled mora obravnavati: a) stanje ukrepov iz predhodnih vodstvenih pregledov; b) spremembe zunanjih in notranjih vprašanj, ki so pomembna za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu: 1) potrebe in pričakovanja zainteresiranih strank; 2) zakonske in druge zahteve;
82 3) tveganja in priložnosti; c) obseg, v katerem so bili izpolnjeni cilji ter politika varnosti in zdravja pri delu; d) podatke o delovanju na področju varnosti in zdravja pri delu, vključno s trendi v teh segmentih: 1) incidenti, neskladnosti, korektivni ukrepi in nenehno izboljševanje; 2) spremljanje in merjenje rezultatov; 3) rezultati vrednotenja skladnosti z zakonskimi in drugimi zahtevami; 4) rezultati presoje; 5) posvetovanje z delavci in njihovo sodelovanje; 6) tveganja in priložnosti;
83 10 Izboljševanje 10.1 Splošno Organizacija mora določiti priložnosti za izboljševanje (glej točko 9) in izvajati potrebne ukrepe za dosego pričakovanih rezultatov svojega sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu Incidenti, neskladnosti in korektivni ukrepi Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati procese, vključno s poročanjem, preiskovanjem ter ukrepanjem, za določanje in obvladovanje izrednih dogodkov in neskladnosti.
84 V primeru izrednih dogodkov ali neskladnosti mora organizacija: a) pravočasno ukrepati glede izrednega dogodka ali neskladnosti in, kot je potrebno: 1) sprejeti ukrepe za obvladovanje in odpravo 2) obravnavati posledice; b) na podlagi sodelovanja delavcev (glej 5.4) in vključenosti drugih zainteresiranih strank, oceniti potrebo po korektivnem ukrepu za odstranitev prvotnih vzrokov tega dogodka ali neskladnosti, da se ta ne ponovi ali pojavi kje drugje, in sicer: 1) s preiskavo izrednega dogodka ali pregledom neskladnosti; 2) Z določitvijo vzrokov izrednega dogodka ali neskladnosti;
85 3) z ugotavljanjem, ali je prišlo do podobnih dogodkov, ali obstajajo neskladnosti oziroma ali bi do njih lahko prišlo c) s pregledom obstoječih ocen tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu ter drugih tveganj, kot je ustrezno (glej 6.1); d) z opredeljevanjem in izvajanjem kakršnih koli potrebnih dejanj, vključno s korektivnimi ukrepi, v skladu z zaporedjem ukrepov za obvladovanje tveganja (glej 8.1.2) in upravljanjem sprememb (glej 8.1.3); e) z oceno tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu, ki so povezana z novimi ali spremenjenimi nevarnostmi še pred ukrepanjem;
86 f) s pregledom uspešnosti kakršnih koli izvedenih dejanj, vključno s korektivnimi dejanji; g) s spremembami sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu, če so te potrebne. Korektivni ukrepi morajo biti sorazmerni s posledicami ali morebitnimi posledicami dogodkov ali neskladnosti. Organizacija mora hraniti dokumentirane informacije kot dokaz o: naravi dogodkov ali neskladnosti in vseh posledičnih izvedenih ukrepov; rezultatih kakršnih koli korektivnih ukrepov, vključno z njihovo učinkovitostjo.
87 10.3 Nenehno izboljševanje Organizacija mora nenehno izboljševati primernost, zadostnost ter uspešnost sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu z naslednjimi ukrepi: a) izboljšanje delovanja na področju varnosti in zdravja pri delu; b) spodbujanje kulture, ki podpira sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu; c) spodbujanje sodelovanja delavcev pri izvajanju ukrepov za nenehno izboljševanje sis tema vodenja varnosti in zdravja pri delu; d) Sporočanje ustreznih rezultatov o nenehnem izboljševanju delavcem in njihovim predstavnikom; e)vzdrževanje in hranjenje dokumentiranih informacij,
88 Dodatek A (informativni) Smernice za uporabo tega dokumenta
89 Literatura [1] ISO 9000:2015, Sistemi vodenja kakovosti Osnove in slovar [2] ISO 9001, Sistemi vodenja kakovosti Zahteve [3] ISO 14001, Sistemi ravnanja z okoljem Zahteve z navodili za uporabo [4] ISO 19011, Smernice za presojanje sistemov vodenja [5] ISO 20400, Trajnostno naročanje Navodilo [6] ISO 26000, Napotki za družbenoodgovornost [7] ISO 31000, Obvladovanje tveganja Smernice [8] ISO 37500, Napotki za zunanje izvajanje [9] ISO 39001, Sistemi upravljanja za varnost v cestnem prometu (RTS) Zahteve z napotki za uporabo [10] Vodilo ISO 73:2009, Obvladovanje tveganja Slovar [11] IEC 31010, Obvladovanje tveganja Tehnike ocenjevanja tveganj [12] Smernice Mednarodne organizacija dela za sisteme vodenja varnosti in zdravja pri delu ILO-OSH 2001, 2. izdaja
90 Novosti in spremembe v primerjavi z standardom OHSAS Prva izdaja standarda poklicnega zdravja in varnosti (VZD), OHSAS je bila leta 1999 To je bil prvi priznani standard na podlagi katerega se lahko ocenijo in certificirajo sistemi vodenja varnosti in zdravja pri delu. OHSAS je nadomeščen z novim standardom ISO
91 Novosti in spremembe v primerjavi z standardom OHSAS Prva razlika zadeva njegovo strukturo. ISO temelji na vodilu ISO 83 ("Priloga SL"), ki opredeljuje skupne strukture, besedilo in splošne izraze ter opredelitve za naslednjo generacijo sistemov upravljanja (npr. ISO 9001, ISO itd.). Namen te strukture je olajšati postopek izvajanja in vključiti več sistemov vodenja na usklajen, strukturiran in učinkovit način
92 Novosti in spremembe v primerjavi z standardom OHSAS V novem standardu je močneje poudarjen "kontekst organizacije". Po ISO bodo organizacije morale presegati lastna vprašanja o zdravju in varnosti ter upoštevati, širše družbene interese glede zdravstvenih in varnostnih vprašanj.
93 Novosti in spremembe v primerjavi z standardom OHSAS Organizacije, ki so uvedle OHSAS 18001, so prenesle aktivnosti za varnost in zdravje upravljavcu varnosti, namesto da bi sistem integrirali v delovanje organizacije. ISO zahteva vključitev zdravstvenih in varnostnih vidikov v celoten sistem vodenja organizacije, s čimer bo imelo najvišje vodstvo močnejšo vodilno vlogo v zvezi s sistemom vodenja VZD.
94 Novosti in spremembe v primerjavi z standardom OHSAS V ISO so spremenjeni nekateri temeljni termini, kot so tveganje, delavec in delovno mesto. Obstajajo tudi nove opredelitve izrazov, kot so: spremljanje, merjenje, učinkovitost, VZDuspešnost in proces. ISO se osredotoča na prepoznavanje in obvladovanje tveganj, ne pa na nevarnosti, kot to določa OHSAS ISO zahteva, da organizacije upoštevajo, tudi kako dobavitelji in izvajalci obvladujejo svoja tveganja.
95 Novosti in spremembe v primerjavi z standardom OHSAS V ISO 45001sta termina "dokument" in "zapis" zamenjana z izrazom "dokumentirane informacije". Standard tudi navaja, da je treba dokumentirane informacije vzdrževati v obsegu, ki je potreben za zagotovitev, da so bili postopki izvedeni v skladu z načrti.
96 Kaj prinaša novi standard v praksi? Ta standard naj bi presegel številne obstoječe zdravstvene in varnostne standarde, saj ga je razvil odbor strokovnjakov za varnost in zdravje pri delu. Zelo pomembno je to, da upošteva druge mednarodne standarde na tem področju, smernice ILO-OSH Mednarodne organizacije dela, različne nacionalne standarde in mednarodne delovne standarde in konvencije Mednarodne organizacije dela. Zaradi tega je danes eden od najbolj dragocenih sistemov za upravljanje z zdravjem in varnostjo.
97 Kaj prinaša novi standard v praksi? Standard ISO vam omogoča, da dokažete, da vaše podjetje deluje v skladu z najboljšim sistemom upravljanja varnosti in zdravja pri delu - zmanjšuje verjetnost nesreč in kršitev zakonodaje ter izboljša splošno uspešnost vaše organizacije. Pomembno pri tem pa je zavezanost vodstva pri realizaciji, sodelovanje zaposlenih ter vgrajenost sistema vodenja VZD v poslovne in tehnološke procese v podjetju.
98 Kako po postopoma uvesti določbe standarda? Prvi korak - Analizirajte vašo organizacijo v smislu VZD ter notranjimi in zunanjimi dejavniki, ki vplivajo na vaše podjetje. Drugi korak - Določite obseg svojega sistema upravljanja in kaj želite doseči. Tretji korak - določite svojo politiko in cilje VZD Četrti korak - Določite časovni okvir za izvedbo vašega sistema in kako ga nameravate doseči. Peti korak - izpolnite pristojnosti in / ali vrzeli v virih, ki bi lahko ovirali izvajanje.
99 Kaj prinaša novi standard v praksi? Enostavnost prehoda iz OHSAS v ISO bo v veliki meri odvisna od kompleksnosti vaše organizacije in zrelosti vašega sistema vodenja. Če želite ohraniti učinkovit sistem upravljanja, boste morali učinkovito izobraževati svoje zaposlene na svojih pravilih in postopkih. Ustvarite potek dela po vsej organizaciji, ki se uskladijo s politiko podjetja in standardnimi zahtevami, uvedejo prožne in interaktivne module za usposabljanje ter delavce zagotovijo odgovornost za izpolnjevanje rokov za usposabljanje, vse iz ene izvorne platforme.
100 HVALA ZA POZORNOST VPRAŠANJA? Mag. Milan Srna,
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S
5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje
Prikaži večBV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK
STANDARDI SISTEMOV VODENJA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJSKE IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 10.11.2011 Gregor SIMONIČ Sistemi vodenja Kaj so sistemi vodenja oziroma upravljanja? Sistem vodenja oziroma upravljanja
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Merila in sistem Q_GEA-MIZŠ-19-febr-2015_2-dan
Merila vrednotenja programov in sistem kakovosti Gea College - Fakultete za podjetništvo 2. dan»operacijo delno financira vropska unija iz vropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje,
Prikaži večPriloga II Modul A: Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje 1. Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje je po
Priloga II Modul A: Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje 1. Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje je postopek ugotavljanja skladnosti, s katerim proizvajalec
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večDiapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži večPoročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag
15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije
Prikaži večSMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle
SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi
Prikaži večUčinkovitost nadzora nad varnostjo živil
Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i
L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Vorlegeband Keramik Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehničn
Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)
Prikaži večTemplate SL 1
P7_TA(2010)0379 Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (sprememba Uredbe (ES) št. 1905/2006) ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o predlogu uredbe Evropskega
Prikaži večSISTEM VODENJA KAKOVOSTI V VSŠ
E PUBLIKACIJA SISTEM VODENJA KAKOVOSTI ZA VIŠJE STROKOVNE ŠOLE Zahteve Skupnost višjih strokovnih šol, 2017 Izdaja 2, december 2017 1/18 CIP Kataložni zapis o publikaciji 2/18 Vsebina PREDGOVOR... 4 UVOD...
Prikaži več08_03
OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število
Prikaži večPowerPoint-Präsentation
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Turbofix Mini Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični lis
Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)
Prikaži večSmernice in priporočila Smernice in priporočila o področju uporabe uredbe CRA 17. junij i 2013 ESMA/2013/720. Datum: 17. junij 2013 ESMA/2013/720 Kazalo I. Področje uporabe 4 II. Namen 4 III. Skladnost
Prikaži večNOVOSTI NA PODROČJU HARMONIZIRANIH STANDARDOV V OKVIRU DIREKTIV NOVEGA PRISTOPA Pripravila: Enisa Šmrković, mag., Kontaktna točka SIST V 6. členu Zako
NOVOSTI NA PODROČJU HARMONIZIRANIH STANDARDOV V OKVIRU DIREKTIV NOVEGA PRISTOPA Pripravila: Enisa Šmrković, mag., Kontaktna točka SIST V 6. členu Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.10.2017 C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.10.2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pogojev
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večMicrosoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008
NAČRTOVANJE UREJENOSTI ORGANIZACIJE Mirko Jenko mirko.jenko@t-2.net 1. Povzetek Prispevek je poslovni projekt iz prakse, s katerim želimo prenoviti organizacijski ustroj organizacije in spremljanje stroškov.
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP
Prikaži večZadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve
Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o zagotavljanju nemotenega delovanja elektron
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 25.4.2019 C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 25.4.2019 o zagotavljanju nemotenega delovanja elektronske evidence kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži večTA
10.12.2018 A8-0274/ 001-063 PREDLOGI SPREMEMB 001-063 vlagatelj: Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve Poročilo Czesław Hoc Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) A8-0274/2017 (COM(2016)0528
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Weichfaserplatte M 042 Nut + Feder Toplotnoizolacijska plošča iz mehkih lesnih vlaken po EN Za opis izd
Toplotnoizolacijska plošča iz mehkih lesnih vlaken po EN 13171 Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV
Prikaži večPKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva,
Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, GZS, 4. junij 2019 Peter Tomše, Direktorat za okolje, Sektor za odpadke peter.tomse@gov.si RAZLOGI ZA SPREMEMBE
Prikaži večPorevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov
Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/ z dne julija o dopolnitvi Direktive 2014/ 65/ EU Evropskega parlamenta in S
31.3.2017 L 87/411 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/588 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede režima
Prikaži večPowerPoint Presentation
Naslov prispevka STORITVE SOC ŠT.3 ter SOC ŠT.4 Peter Šprajc, Ministrstvo za javno upravo Andrej Skamen, S&T Slovenija d.d.. 10.12.2018 AGENDA pravna podlaga za izvajanja storitev opis SOC storitve 3 opis
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži večJavno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij
Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?
Prikaži večIZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in
17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega
Prikaži večEASA NPA Template
Evropska agencija za varnost v letalstvu Mnje št. 06/2013 Kritič naloge vzdrževanja POVEZANI NPA/CRD 2012-04 RMT.0222 (MDM.020) 10.6.2013 Povzetek V mnju je obravnavano vprašanje varnosti, povezano s tveganjem
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti StoLevell Duo Mineralna lepilna in armirna malta/podomet Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo)
Mineralna lepilna in armirna malta/podomet Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2) barve in premazi
Prikaži večPRIPOROČILO KOMISIJE - z dne 5. decembra o zadevah, povezanih z začetkom obratovanja in uporabo strukturnih podsistemov in
12.12.2014 L 355/59 PRIPOROČILA PRIPOROČILO KOMISIJE z dne 5. decembra 2014 o zadevah, povezanih z začetkom obratovanja in uporabo strukturnih podsistemov in vozil v skladu z direktivama 2008/57/ES in
Prikaži večMacoma katalog copy
POSLOVNE APLIKACIJE PO ŽELJAH NAROČNIKA Poročilni sistem Finance in kontroling Poprodaja Podatkovna skladišča Prodaja Proizvodnja Obstoječi ERP Partnerji Implementacija rešitev prilagojena po željah naročnika
Prikaži večPrirocnik_tretja spremenjena in dopolnjena izdaja.pdf
TRETJI SPREMENJENI IN DOPOLNJENI IZDAJI NA POT Priročnik za vzpostavitev sistema vodenja kakovosti je nastal leta 2009 z namenom, da se standard kakovosti predstavi slovenskim nevladnim organizacijam in
Prikaži večCOM(2014)596/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 26.9.2014 COM(2014) 596 final 2014/0278 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o določitvi določene potrebne in prehodne ureditve v zvezi s prenehanjem sodelovanja Združenega kraljestva Velika
Prikaži večNačela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD
Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni
Prikaži večUredba Komisije (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/
11.12.2012 Uradni list Evropske unije L 337/31 UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/98/ES
Prikaži večSmernica dajanja zagotovil in revidiranja IS 2001 Revizijska listina Posebna narava dajanja zagotovil in revidiranja IS in veščine, potrebne za izvaja
Smernica dajanja zagotovil in revidiranja IS 2001 Revizijska listina Posebna narava dajanja zagotovil in revidiranja IS in veščine, potrebne za izvajanje teh poslov, zahtevajo standarde, ki so namenjeni
Prikaži večPowerPointova predstavitev
INFORMATIKA Tečaj za višjega gasilca OGZ PTUJ 2017 PRIPRAVIL: ANTON KUHAR BOMBEK, GČ VSEBINA TEORETIČNA PREDAVANJA INFORMACIJSKI SISTEMI SISTEM OSEBNIH GESEL IN HIERARHIJA PRISTOJNOSTI PRAKTIČNE VAJE ISKANJE
Prikaži večCOM(2007)634/F1 - SL
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 23.10.2007 COM(2007) 634 konč. Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1425/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vreč in
Prikaži večDiapozitiv 1
Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:
Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za
Prikaži več(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )
DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.
Prikaži večPoročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije
1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/61 POROČILO o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/11) UVOD 1. Izvajalska
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o vzpostavitvi začasnega neposrednega stati
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 21.11.2018 C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 21.11.2018 o vzpostavitvi začasnega neposrednega statističnega ukrepa za izkazovanje izbranih vsebin popisa
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večOPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1
OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z
Prikaži večNa podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne
Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE
Prikaži večEIOPA-BoS-14/167 SL Smernice o pomožnih lastnih sredstvih EIOPA Westhafen Tower, Westhafenplatz Frankfurt Germany - Tel ; Fa
EIOPA-BoS-14/167 SL Smernice o pomožnih lastnih sredstvih EIOPA Westhafen Tower, Westhafenplatz 1-60327 Frankfurt Germany - Tel. + 49 69-951119-20; Fax. + 49 69-951119-19; email: info@eiopa.europa.eu site:
Prikaži večLETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU ______
LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1 V LETU 2010 Organ: OBČINA RADLJE OB DRAVI Sedež organa: MARIBORSKA CESTA 7, 2360 RADLJE OB DRAVI Spletni naslov kataloga www.radlje.si
Prikaži večLOREM IPSUM
Delovanje Evropske agencije za varnost hrane in krme v Sloveniji Ada Hočevar Grom, Urška Blaznik Svetovni dan hrane, Nacionalni posvet o varnosti živil, Ljubljana 7. april 2015 SVETOVALNI FORUM EFSA (Po)svetovalni
Prikaži večPoročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije
1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/97 POROČILO o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/18) UVOD 1. Evropska agencija
Prikaži večPolitika upravljanja z nasprotji interesov
POLITIKA UPRAVLJANJA Z NASPROTJI INTERESOV ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana, Slovenska cesta 54a, 1000 Ljubljana TEL: 01/300 22 50, FAX: 01/234 33 57, WWW.ILIRIKA.SI, INFO@ILIRIKA.SI 1 /
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 9.8.2017 C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 9.8.2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1306/2013
Prikaži večSmernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/ /03/2018 ESMA SL
Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/2014 28/03/2018 ESMA70-151-435 SL Kazalo 1 Področje uporabe... 2 2 Namen... 4 3 Obveznosti v zvezi s skladnostjo in poročanjem...
Prikaži večC(2016)3544/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.6.2016 C(2016) 3544 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 13.6.2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov
Prikaži večPorevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje
POREVIZIJSKO POROCILO O POPRAVLJALNIH UKREPIH MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Bedimo nad potmi javnega denarja POSLANSTVO Raèunsko sodišèe pravoèasno in objektivno obvešèa javnosti o pomembnih odkritjih revizij
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večSklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris
23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo
Prikaži večSmernica dajanja zagotovil in revidiranja IS 2005 Potrebna poklicna skrbnost Posebna narava dajanja zagotovil in revidiranja IS in veščine, potrebne z
Smernica dajanja zagotovil in revidiranja IS 2005 Potrebna poklicna skrbnost Posebna narava dajanja zagotovil in revidiranja IS in veščine, potrebne za izvajanje teh poslov, zahtevajo standarde, ki so
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večNa podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica nasl
Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica naslednji P RAVILNIK o izvajanju videonadzora I. SPLOŠNE
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI
Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: SKLEP SVETA o sklenitvi Protokola o izvajanju
Prikaži večProgram dela NO za leto 2009
Na podlagi 41. člena statuta občine Mirna Peč ter 12. in 13. člena Poslovnika nadzornega odbora občine Mirna Peč, je Nadzorni odbor občine Mirna Peč na svoji 9. seji, dne 15.12.2008 in 3. korespondenčni
Prikaži večMicrosoft Word - Dokument1
LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1 V LETU 2010 Organ: OBČINA PIVKA Sedež organa: KOLODVORSKA CESTA 5, 6257 PIVKA Spletni naslov kataloga http://www.pivka.si/podrocje.aspx?id=161
Prikaži več19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES
19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)
1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije
Prikaži večMicrosoft Word - ribištvo.docx
Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ NUJNI POSTOPEK PREDLOG EVA 2017-2330-0079 ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU I.
Prikaži večMicrosoft Word - Posebni pogoji za uporabo storitev Google _DONE_.doc
Posebni pogoji za uporabo Google storitev Družba SI.MOBIL telekomunikacijske storitve, d.d., Šmartinska cesta 134B, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: Si.mobil), je gospodarska družba, ki v okviru svojih
Prikaži večPowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - prezentacija Bo\236a [Zdru\236ljivostni na\350in])
POSLOVNA KONFERENCA: DAN JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA: PRAKSE IN POSLOVNE PRILOŽNOSTI PROJEKTOV IZGRADNJE PREDSTAVITEV PROJEKTA IN ZAKLJUČKOV FOKUSNIH SKUPIN MAG. Boža Loverčič Špacapan Ljubljana, 11. junij
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne marca o dopolnitvi Direktive 2014/ 59/ EU Evropskega parlamenta in
8.7.2016 L 184/1 II (Nezakonodajni akti) UREDBE DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1075 z dne 23. marca 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti StoPrep Sil Silikatno sredstvo za temeljni premaz na notranjem območju, brez konzervansov Za opis izdelka glejte
Silikatno sredstvo za temeljni premaz na notranjem območju, brez konzervansov Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2018) Stopnja
Prikaži večEN
SL SL SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, XXX Osnutek UREDBE KOMISIJE (ES) št. /2009 z dne [ ] o spremembi Uredbe (ES) št. 1702/2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ
Prikaži večMicrosoft Word - odlok 2005.doc
Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je
Prikaži večŠtevilka:
apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 90 00 F: 01 478 90 21 E: gp.mkgp@gov.si www.mkgp.gov.si Številka: 510-125/2016/11
Prikaži večC(2016)2202/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 19.4.2016 C(2016) 2202 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE (EU).../ z dne 19.4.2016 o spremembi Priloge IV k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja
Prikaži večSlide 1
MODEL ODLIČNOSTI REFERENČNE AMBULANTE Darinka Klančar NAMEN PREDSTAVITVE European Practice Assessment EPA Evropski model poslovne odličnosti EFQM Samoocena ambulante/odličnost ambulante EPA European Practice
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni
Prikaži večMicrosoft Word - katalog informacij javnega znaÄ“aja TRŽIŀĄE 2019
KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu: naziv organa, ki je izdal katalog: Osnovna šola Tržišče odgovorna uradna oseba, ki je katalog sprejela: Zvonka Mrgole, prof., ravnateljica
Prikaži večC(2015)383/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 30.1.2015 C(2015) 383 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne 30.1.2015 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri
Prikaži večPRILOGA I: Zahteve za pridobitev pooblastil o nazivu, posebnih pooblastil in potrdil V tej prilogi so pravila konvencije STCW dopolnjena z določbami,
PRILOGA I: Zahteve za pridobitev pooblastil o nazivu, posebnih pooblastil in potrdil V tej prilogi so pravila konvencije dopolnjena z določbami, ki se nanašajo na usposobljenost pomorščaka, plovbno dobo,
Prikaži večZakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje
Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično raziskovanje
Prikaži več