Microsoft Word - DIPLOMSKO DELO - TARA 4

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE OSVEŠČENOST ŠTUDENTK O RAKU DOJK (Diplomsko delo) Maribor, 2011 Tara Bohnec

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: Viš. predav. mag. Milica Lahe, univ. dipl. org. Somentor: Predav. Jasmina Nerat, univ. dipl. org.

3 POVZETEK Rak dojk pri ženskah predstavlja resen problem povsod po svetu, saj se iz leta v leto povečuje število na novo zbolelih. Pričakovati je, da bo v prihodnjih letih število obolelih še naraščalo, ne padalo. Diplomsko delo Osveščenost študentk o raku dojk sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so opisani: zgradba dojk, rak dojk v obsegu dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk, simptomi raka dojke, diagnostične metode za odkrivanje raka dojk, zdravljenje raka dojk in preventivni ukrepi raka dojk ter vloga medicinske sestre pri preventivnih ukrepih pred rakom dojk, in sicer v vlogi učiteljice ter demonstratorke. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo želeli ugotoviti razlike pri poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk pri samopregledovanju dojk in vzrokih za odklanjanje samopregledovanja dojk med študentkami Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (FZV) in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (FF). Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Sodelovalo je 50 študentk FZV in 50 študentk FF. Anketiranje študentk je bilo izvedeno konec meseca marca 2011 na obeh fakultetah. Dobljene podatke smo računalniško obdelali in prikazali z grafi. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da kljub boljšemu poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk med študentkami Fakultete za zdravstvene vede le-te v nič večjem številu ne pregledujejo dojk kot študentke Filozofske fakultete. Sklep. Znanje o raku dojk pri anketiranih študntkah je vse prej kot zadovoljivo. Potrebno bi bilo že dekleta v srednji šoli poučiti o dejavnikih tveganja za nastanek raka na dojkah, preventivnih ukrepih, predvsem v smislu samopregledovanja dojk in jih k temu motivirati. Ključne besede: rak dojk, samopregledovanje, dejavniki tveganja, preventivni ukrepi, zgodnje odkrivanje, študentke. ii

4 ABSTRACT Female breast cancer presents a serious problem all over the world, since the number of new illnesses is increasing each year. It is anticipated that in the coming years the number of people suffering from it will continue to increase, not drop. The diploma thesis Osveščenost študentk o raku dojk [BREAST CANCER AWARENESS AMONG FEMALE UNIVERSITY STUDENTS] consists of a theoretical and empirical part. The theoretical part describes the structure of the breast; breast cancer with regard to the risk factors for the onset of breast cancer, breast cancer symptoms, diagnostic methods for breast cancer detection, breast cancer treatment and breast cancer preventive measures; and the role of the nurse in the preventive measures prior to the onset of breast cancer, namely in the role of teacher and demonstrator. The empirical part of the diploma thesis presents the results of the research which wished to determine the differences in the knowledge of the risk factors for the onset of breast cancer, the differences in the self-examination of breasts and the reasons for declining the self-examination of breasts among female students of the Faculty of Health Sciences at the University of Maribor (FZV) and of the Faculty of Arts at the University of Maribor (FF). Research methodology. A descriptive work method was used, while an anonymous questionnaire was used to obtain the desired data. There were 50 FZV female students and 50 FF female students participating. The polling of female students was carried out at the end of March 2011 at both faculties. The data obtained was computer-processed and presented with graphs. Research results. It has been ascertained that despite a greater knowledge of the risk factors for the onset of breast cancer among the female students of the Faculty of Health Sciences, they do not examine their breasts in a greater number than the female students of the Faculty of Arts. Conclusion. The knowledge of breast cancer among the polled female students is anything but satisfactory. Girls in secondary schools should already be educated on the risk factors for the onset of breast cancer and on preventive measures, particularly breast selfexamination, and be motivated toward them. Keywords: breast cancer, self-examination, risk factors, preventive measures, early detection, female students. iii

5 KAZALO POVZETEK... ii ABSTRACT... iii KAZALO... iv KAZALO SLIK... v KAZALO GRAFOV... vi 1 UVOD IN OPIS PROBLEMA NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA Namen Cilji ZGRADBA DOJKE RAK DOJK Dejavniki tveganja za nastanek raka dojk Simptomi raka dojke Diagnostične metode za odkrivanje raka dojk Zdravljenje raka na dojki Preventivni ukrepi pred rakom dojk Primarna preventiva Sekundarna preventiva VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PREVENTIVNIH UKREPIH PRED RAKOM DOJK Medicinska sestra kot učiteljica Medicinska sestra kot demonstratorka EMPIRIČNI DEL Raziskovalna vprašanja iv

6 6.2 Metodologija raziskovanja Raziskovalne metode Raziskovalno okolje Raziskovalni vzorec Postopki zbiranja podatkov Etični vidik REZULTATI INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA SKLEP ZAHVALA LITERATURA IN VIRI VIRI PRILOGE... 1 Anketni vprašalnik... 1 Soglasje FZV... 4 Soglasje FF... 5 KAZALO SLIK Slika 1: Zgradba dojke... 5 Slika 2: Samopregledovanje dojk v

7 KAZALO GRAFOV Graf 1: Starost anketirank Graf 2: Samopregledovanje dojk Graf 3: Primerni dnevi za samopregled dojk-fzv Graf 4: Primerni dnevi za samopregled dojk-ff Graf 5: Starost ob pričetku pregledovanja dojk Graf 6: Vir pridobljenega znanja tehnike samopregledovanja dojk Graf 7: Vzroki za odklanjanje samopregledovanja dojk Graf 8: Skupine žensk, ki so bolj ogrožene za nastanek raka dojk-fzv Graf 9: Skupine žensk, ki so bolj ogrožene za nastanek raka dojk-ff Graf 10: Preventivno obnašanje žensk-fzv Graf 11: Preventivno obnašanje žensk-ff Graf 12: Spremembe na dojki, pri katerih je potrebno poiskati zdravniško pomoč Graf 13: Pomen rednega samopregledovanja dojk že od 20. leta naprej Graf 14: Dejavniki tveganja, ki najbolj pripomorejo k razvoju raka dojk vi

8 1 UVOD IN OPIS PROBLEMA Po podatkih Registra raka za Slovenijo predstavlja rak dojk približno tretjino vseh rakov pri ženskah. Povprečna groba incidenčna stopnja se je povečala od 27,4/ žensk v obdobju 1961 do 1965 na 70,9/ v obdobju 1991 do 1995; in 89,2/ v obdobju 1996 do Leta 2000 je zbolelo za rakom dojk 932 žensk (91,2/ ), 76% po 50. letu starosti (Primic-Žakelj in Zadnik, 2003, str. 18). Rak dojke je najpogostejša maligna bolezen pri ženskah. Tako kot povsod po svetu tudi v Sloveniji v zadnjih letih opažamo stalen porast incidence, ki že presega 1000 novih pacientk na leto (Ribnikar et al., 2008, str. 94). Številni dejavniki, predvsem biološki, pa vplivajo tudi na potek bolezni in učinkovitost zdravljenja karcinoma dojk. Porast incidence epidemiologi pripisujejo v glavnem reproduktivnim dejavnikom, ki so se v zadnjih letih v razvitih državah bistveno spremenili (Arko, 2006, str. 294). V mnogih epidemioloških raziskavah, tudi slovenskih, so ugotovili, da so z rakom dojk bolj ogrožene ženske, ki so menstruacije dobile mlade, izgubile pa so jo starejše. Ženske z menarho pri 15. letih ali pozneje naj bi bile za 23 % manj ogrožene z rakom dojk od tistih, ki so jo imele pred 12. letom; tistim, ki so imele menopavzo po 55. letu, pa bi naj grozila za 100 % večja nevarnost nastanka raka dojk, kot če bi jo imele pred 45. letom. Epidemiološke raziskave prav tako kažejo, da na ogroženost raka dojk vpliva tudi rodnost. Ženske, ki niso nikoli rodile, za 20 % do 70 % bolj ogroža rak dojk, kot tiste, ki so rodile. Med pomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki raka dojk je starost ob prvem porodu. Podobno kot v drugih, se je tudi v zadnji slovenski študiji primerov s kontrolami izkazalo, da so ženske, ki prvič rodijo po 30. letu za 70 % bolj ogrožene z rakom dojk od tistih, ki rodijo pred 20. letom starosti. Le v nekaterih raziskavah se je izkazalo, da je večje število porodov zaščitno in neodvisno od starosti ob prvem porodu (Primic-Žakelj in Zadnik, 2003, str. 20). Reproduktivnim nevarnostnim dejavnikom raka dojk se je težko ali nemogoče izogniti. K preprečevanju raka dojk pa lahko pripomorejo vzdrževanje normalne telesne teže, pravilna prehrana, telesna dejavnost in zmernost pri pitju alkoholnih pijač (ibid., 23). Pomembna je zlasti pravilna in zmerna prehrana pri odraščajočih deklicah in vzdrževanje normalne telesne teže po menopavzi (SZO, 1998, str. 172). 1

9 Desetletja je bil rak na prsih edina od sodobnih bolezni, pred katero se nikakor nismo znali ubraniti. Za večino množičnih bolezni smo poznali kako zdravilo poznamo cepivo proti gripi, pri boleznih srca znižamo holesterol, pri pljučnem raku prenehamo kaditi, pri nevarnosti srčnega infarkta znižujemo krvni pritisk, aidsa se obranimo z varnimi načini spolnega odnosa. Rak na prsih pa je dolgo puščal svoje žrtve povsem nemočne. Čeprav je število obolelih desetletja zastrašujoče naraščalo, ni bilo pred boleznijo ali njeno ponovitvijo nobene obrambe (Arnot, 1998, str. 3). Velikega pomena za pravočasno odkrivanje sprememb na dojkah in s tem tudi pravočasnega zdravljenja le teh, pa je samopregledovanje dojk. Vsaka ženska naj bi si po 20. letu enkrat mesečno sama pregledala dojke. Ženske, ki imajo še menstruacijo, si morajo dojke pretipati med 8. in 12. dnevom menstrualnega ciklusa, saj so takrat dojke najbolj pregledne. Važno je, da se to opravlja redno, vsak mesec, kajti le tako ženske svoje dojke dobro poznajo in tudi vsakršno spremembo pravočasno opazijo (Dajčman Waldhuber et al., 2007, str. 61). Zgodnje odkrivanje RD pomeni, da bolezen odkrijemo, ko je tumor še majhen in se rakaste celice še niso razširile na področne bezgavke in/ali v oddaljene organe. Pri raku dojk, namreč obstaja neposredna povezava med velikostjo tumorja ter uspešnostjo zdravljenja in preživetjem (Arko, 2004, str. 10). Vloga medicinske sestre je predvsem v učenju, demonstraciji in motiviranju žensk. Medicinska sestra lahko razlaga in poučuje tudi ob predložitvi raznih zloženk ali ženske povabi na delavnice, kjer se med drugim učijo samopregledovanja dojk tudi na modelih. 2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA 2.1 Namen Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali študentke poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka dojk, ali si samopregledujejo dojke, vzroke za odklanjanje samopregledovanja dojk ter predstavitev pomena samopregledovanja dojk in nujnost poznavanja dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk. 2

10 2.2 Cilji Opisati pomembnost preventivnih ukrepov pred rakom dojke; ugotoviti, ali študentke Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru (FZV) v večini bolje poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka dojk kot študentke Filozofske fakultete v Mariboru (FF); ugotoviti, ali si študentke FZV v večjem številu samopregledujejo dojke kot študentke FF; ugotoviti vzroke za odklanjanje samopregledovanja dojk pri študentkah obeh fakultet. 3

11 3 ZGRADBA DOJKE Dojka je parna žleza, ki leži na veliki prsni mišici oziroma na njeni vezivni ovojnici na sprednji in stranski strani prsnega koša v višini med 3. in 6. rebrom. Na vrhu dojke se nahaja izbočena bradavica. Okoli bradavice je kolobar temneje obarvane kože. Na vrhu bradavice je 10 do 20 odprtin izvodnih kanalčkov mlečne žleze. Ob robu kolobarja je razporejenih 10 do 15 žlez, ki jih imenujemo Montgomeryjeve žleze. To so lojnice, ki mastijo bradavico in ščitijo kožo med dojenjem. Oblika in velikost dojk sta odvisni od količine maščevja, od funkcionalnega stanja in od starosti. Dojko sestavljajo žlezno in vezivno tkivo ter maščevje. Žlezno tkivo tvorijo žlezni mešički in kanalčki. Mlečno žlezo sestavlja 15 do 20 samostojnih žleznih enot režnjev, od katerih ima vsak svoj izvodni kanal, ki se odpira na bradavici. Neposredno pred bradavico se kanal vretenasto razširi. Režnji se delijo na režnjiče, ki so med seboj ločeni s pregradami iz veziva in maščevja. Hrati z delitvijo režnjev v režnjiče se deli in razveja tudi glavni odvodni kanal. Režnji in njihova izvodila so postavljeni krožno okoli bradavice. Vezivno tkivo obdaja mlečno žlezo in tvori pregrade med režnji in režnjiči. Maščevje se nahaja med kožo in žleznimi strukturami in prav tako sega med režnje in režnjiče. Za razliko od količine žleznega tkiva, ki ga je pri vseh ženskah v rodnem obdobju okoli 150 do 200 gramov, je delež maščevja pri posameznih ženskah zelo različen (Takač, 2008, str. 3). Dojka je izdatno ožiljen organ. Žile, ki jo prehranjujejo so: - torakomomialna arterija (arteria thoracoacromialis, rami pectorales anteriores), medrebrna arterija (arteriae intercostales IIVII, rami cutanei laterales), - notranja torakalna arterija (arteria thoracica interna, rami mammarii perforantes), - lateralna torakalna arterija (arteria thoracica lateralis, rami mammarii laterales) (Takač, 1996, str. 194). 4

12 Slika 1: Zgradba dojke Vir: Parramon Editorial Team (1996, str. 90) 5

13 4 RAK DOJK Rak dojk nastane iz epitelija žleznih izvodil in osnovnih žleznih enot, režnjičev mlečne žleze. Duktalni in lobularni karcinom lahko ostaneta omejena na epitelij in ne predreta bazalne membrane, vendar njune malignosti ni mogoče predvideti. Večina invazijskih karcinomov je adenomokarcinomov z različno stopnjo diferenciacije. Histološko so lahko kombinacija različnih vrst rašče, razvrščamo jih po prevladujočem vzorcu (duktalni, lobularni) ali v»neopredeljene (skirozni medularni)«. Rak dojk je pogosto multifokalen in obojestranski. Izraz»minimalbreastcancer (najmanjši rak dojke)«uporabljamo za spremembe v premeru manjše od 0,5 cm. Histološko lahko gre za karcinom in situ ali invazijski karcinom. To opredelitev je treba uporabljati pazljivo, saj se ta skupina tumorjev različno obnaša (SZO, 1998, str. 169). Za določanje stadija bolezni uporabljamo klasifikacijo TNM. Črka T pomeni velikost tumorja, N stanje bezgavk in M prisotnost ali odsotnost zasevkov. Patohistološko je daleč najpogostejši invazivni duktalni karcinom (80-85 odstotkov), sledi lobularni (5-10 odstotkov), ostali histološki tipi pa so zastopani v manj kot 5 odstotkih (tubularni, mucinozni, medularni, kribriformni, papilarni, metaplastični). Posebno skupino sestavljajo neinvazivni raki. To so raki, pri katerih maligne celice še niso predrle bazalne membrane epitelija. Sem sodita duktalni in situ (DCIS) ter lobularni in situ karcinom (LCIS). Če jih odkrijemo pravočasno, so povsem ozdravljivi. Rak dojke se širi lokalno z neposredno rastjo na sosednja tkiva, po limfnih poteh v področne bezgavke in po krvnih žilah v oddaljene organe. Najpogostejša mesta zasevanja so kosti, pljuča, jetra, redkeje centralni živčni sistem in pri nekaterih patohistoloških tipih jajčnik ter nadledvična žleza (Takač, 2008, str. 5). 4.1 DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK RAKA DOJK Prvi dejavnik tveganja je pozitivna družinska anamneza (rak dojk pri materi ali pri sestri), kar ogroženost dvakrat poveča, posebej še, če se je njun rak pojavil pred menopavzo ali če je bil obojestranski (SZO, 1998, str. 169). Predvideno dosmrtno tveganje ženske z eno sorodnico z rakom je 17 %, z dvema sorodnicama pa 44 % (Takač, 1997, str. 236). Ženskam, ki imajo katero koli od krvnih sorodnic prvega reda bolno za rakom dojk, grozi 2 3 krat večja nevarnost, da bodo tudi same zbolele. Vendar pa se tveganje z 6

14 oddaljevanjem sorodstvenih vezi zmanjšuje. Sorodnica z rakom dojke drugega reda oz. v drugem sorodstvenim kolenu ima 1 2 krat večje tveganje za nastanek raka dojk in v tretjem sorodstvenem kolenu nekaj več kot 1-krat večje tveganje. Prav tako so epidemiološke raziskave pokazale, da je starost zbolevanja pomemben rizični dejavnik za nastanek raka dojk pri drugih sorodnicah. Tako je sorodnica bolnice, ki je zbolela zaradi raka dojk mlada, pred menopavzo, kar 9-krat bolj ogrožena (Uršič Vrščaj, 1999, str. 36). Drugi dejavnik tveganja je že odkriti rak na drugi dojki. Od benignih bolezni nevarnost povečuje fibrocistična bolezen, predvsem pa tiste benigne spremembe, kjer histološko najdejo atipično hiperplazijo (SZO, 1998, str. 169). Ženske, ki so že bile zdravljenje zaradi raka dojke, so dva-do trikrat bolj ogrožene, da bodo ponovno dobile raka, bodisi na isti dojki, če ni bila v celoti operativno odstranjena, bodisi na drugi dojki. Večjo ogroženost lahko pripišemo istim dejavnikom, ki so vplivali na nastanek prve bolezni (Primic-Žakelj in Zadnik, 2003, str. 19). Tretji dejavnik tveganja je povezan z menstruacijo: tveganje se namreč povečuje z dolžino menstrualnega obdobja (SZO, 1998, str. 170). Zgodnja menarha (starost ob prvi mensruaciji) je izraz hitrosti razvoja. Za vsako leto zgodnejša menarha se poveča stopnja ogroženosti za 4 %. Zgodnja menopavza naj bi zmanjševala ogroženost zaradi raka dojk, pozna (po 49. letu) pa večala. Z vsakim letom kasnejše menopavze naj bi se ogroženost večala za 3,6 % (Kumar, 1995, str. 120). Četrti dejavnik tveganja je povezan z reprodukcijo. Relativno tveganje je večje pri ženskah, ki so prvič rodile starejše, po 28. letu. Tveganje pri ženskah, ki niso rodile, je dvakrat večje kot pri tistih, ki so rodile. Ženske, ki niso nikoli rodile, so veliko bolj ogrožene od tistih, ki so rodile, dojenje ima verjetno zaščitni učinek (SZO, 1998, str. 170). Čeprav je dolgo veljalo, da dojenje ne spreminja ogroženosti z rakom dojk, pa skupna analiza večine epidemioloških raziskav kaže, da se relativno tveganje raka dojk zmanjša za 4,3 % na vsakih 12 mesecev dojenja, poleg 7 % zaradi vsakega rojstva (Primic-Žakelj in Zadnik, 2003, str. 21). Pri ženskah, ki imajo skupaj tri dejavnike tveganja, je možnost, da bodo zbolele za rakom dojk, zelo velika (SZO, 1998, str. 170). Stokovnjaki omenjajo tudi 7

15 vpliv jemanja oralnih kontraceptivov na nastanek raka dojk, vendar so mnenja zelo različna. Omeniti velja tudi debelost oziroma prekomerno telesno težo predvsem v času menopavze in po njej. Ženske z več maščevja naj bi bile bolj ogrožene od tistih z manj maščevja. Tiste ženske, ki so pretežke po menopavzi, naj bi rak dojke ogrožal v % bolj kot ženske z normalno telesno maso. Debelost je morda nevarna zato, ker v maščevju nastajajo z rakom povezani estrogeni hormoni; debelejše ženske jih imajo zato več kot suhe. Ob tem imajo tudi drugačno razmerje med vezanimi in prostimi estrogeni, saj v telesu debelejše ženske nastaja manj globulina, ki veže spolne hormone (Primic-Žakelj, 1999, str. 40). Vpliv na večjo pojavnost raka dojk ima tudi način življenja, in sicer redno uživanje alkohola, kajenje, telesna neaktivnost, podvrženost stresu in nezdrava prehrana. Glede rase so prav tako različna mnenja. V Združenih državah Amerike lahko trideset do štirideset žensk od stotisočih pričakuje, da bodo umrle zaradi raka dojke, medtem ko na Tajskem ali na Šrilanki le dve do pet. Lahko bi ugovarjali, da je to posledica genetskih razlik, vendar ni tako. Azijke, ki so se doselile v Združene države, in njihove potomke so izpostavljene prav tolikšnemu tveganju kot Američanke drugih ras. Če pa se ženska preseli iz države z visoko stopnjo tveganja v državo z nižjo stopnjo, se tudi njena ogroženost zmanjša. Ženske na Japonskem, Kitajskem, v Koreji, Tajski in v Afriki pred boleznijo dejansko varujeta drugačna prehrana in fizična dejavnost (Arnot, 1998, str. 14). Seveda ima veliko vlogo tudi starost, saj se rak dojk najpogosteje pojavlja pri starejših ženskah, največ po menopavzi. Prav tako je pomemben spol, saj moški zbolevajo precej redko (200-krat redkeje, kot ženske) (Takač, 2008, str. 3). 4.2 SIMPTOMI RAKA DOJKE Med simptome raka dojke spada: - vsaka zatrdlina, ki traja več kot en mesec, - uvlečenost bradavice ali kože dojke, - vsak izcedek iz bradavice in 8

16 - vsaka sprememba v velikosti in obliki dojke (Dajčman Waldhuber et al., 2007, str. 61). Če ženska opazi katerokoli od teh sprememb, se mora nemudoma posvetovati z izbranim ginekologom, ki bo opravil pregled dojk in jo napotil na potrebne preiskave (Dajčman Waldhuber et al., 2007, str. 61). Pojav pomarančaste kože in povečane bezgavke lahko prav tako opozarjata na nevarnost nastanka raka dojk. Drugi znaki bolezni so lahko še: izcedek, rdečina, difuzno vozličaste, napete dojke pri ženskah po 35. letu starosti, bolečina v obeh dojkah, ki ni odvisna od menstruacijskega ciklusa ter enostranska lokalizirana, stalna bolečina (SZO, 1998, str. 175). Večino žensk z bolečinami v dojkah skrbi, da je vzrok bolečin rak dojk. V večini primerov se rak najprej zatipa kot neboleča zatrdlina (fibroadenom, najpogosteje v zgornjem zunanjem kvadrantu) (Takač, 2008, str. 4). 4.3 DIAGNOSTIČNE METODE ZA ODKRIVANJE RAKA DOJK Za opredelitev zatrdline v dojki je potreben klinični pregled z anamnezo, mamografija za ločevanje displastičnega vozla od tumorja, aspiracijska citologija za osnovno in biopsija za dokončno določitev narave tumorja. Izcedek kot prvi znak raka je zelo redek. Lahko je posledica bolezni enega od izvodil in je bolj ali manj stalen. Za razjasnitev narave izcedka je potrebna citološka preiskava brisa, po potrebi biopsija z odstranitvijo prizadetega režnja (SZO, 1998, str. 175). Vzrok rdečerjavemu izcedku iz izvodila dojke je zelo verjetno intraduktalni papilom, majhen tumor (3-4 mm, izjemoma več kot 1 cm), ki nastane v svetlini mlečnih izvodil (Takač, 2008, str. 4). Vnetja dojk so razen med dojenjem ali pri nepravilno razvitih bradavicah zelo redka, zato je v vseh drugih okoliščinah treba pomisliti na vnetni rak dojk. Ob večji ali manjši rdečini, ki ima lahko rjavkaste podtone, se kaže kot kožna oteklina. Zajema vsaj tretjino dojke, praviloma ne boli, pravega tumorja navadno ni mogoče otipati. Pri takih spremembah je potrebna mamografija, če tumorja ni tipati, drugače aspiracijska citologija. Klinični pregled in mamografija imata skupaj 97-odstotno natančnost pri odkrivanju raka dojk. Tudi pri pozitivni mamografiji je obvezna histološka potrditev (SZO, 1998, str. 176). 9

17 V diagnostiki tipljivih tumorjev dojke se je v svetu in pri nas uveljavil tako imenovani trojni pristop, ki vključuje klinični pregled, rentgensko slikanje (mamografijo) in aspiracijsko biopsijo s tanko iglo (ABTI). Poleg naštetih v diagnostiki bolezni dojke uporabljamo še ultrazvok, redkeje tudi računalniško tomografijo (CT) in magnetno resonanco (Repše Fokter, 2008, str. 8). Zgodnje odkrivanje raka dojk pomeni, da bolezen odkrijemo, ko je tumor še majhen in se rakaste celice še niso razširile na področne bezgavke in/ali v oddaljene organe. Pri raku dojk namreč obstaja neposredna povezava med velikostjo tumorja ter uspešnostjo zdravljenja in preživetjem (manjši, kot je tumor na začetku zdravljenja, večja je verjetnost ozdravitve) (Arko, 2004, str. 10). Raziskave so pokazale, da je zgodnje odkrivanje raka dojk s presejanjem (screening) uspešno. Tako odkrite spremembe so večinoma invazijski raki v zgodnji stopnji razvoja, redkeje prekanceroze, tako da ni pričakovati, da bi se s tem zmanjšala incidenca. Pač pa se pomembno zmanjša umrljivost med pregledanimi ženskami, ker je zdravljenje tako odkritih sprememb uspešnejše. Poznamo naslednje metode presejanja: - klinični pregled dojk, - mamografija, - samopregledovanje. Klinični pregled dojk opravi zdravnik, specialist ginekolog, ko pride ženska na pregled v ginekološko ambulanto. Mamografija se vse bolj uporablja za presejanje navidezno zdravih žensk, ki še nimajo tipičnih sprememb. Prvo študijo presejanja za rak dojk so opravili leta 1963 med uporabnicami zdravstvenega zavarovanja v New Yorku. Štiri leta so ženske enkrat letno klinično pregledali in občasno mamografirali. Po 10 letih so ugotovili za 25 % manj smrti pri pregledanih ženskah, starejših od 50 let. V švedski raziskavi so preverjali uspešnost rednih mamografij pri ženskah, starejših od 40 let. Ugotovili so za 40 % manjšo umrljivost zaradi raka dojk pri tistih ženskah, ki so bile na začetku raziskave stare od 50 do 69 let. Pri ženskah, ki so bile na začetku stare 40 do 49 let, pa se umrljivost ni zmanjšala. Ta in druge raziskave naključnih vzorcev in kontrolne študije na Švedskem, v Veliki Britaniji, na Nizozemskem ter v Kanadi so potrdile, da je presejanje z mamografijo učinkovito. 10

18 Mamografija kot presejalni test v razdobju od enega do treh let lahko pomembno zniža umrljivost zaradi raka dojk pri ženskah, starih od let. Uspešnost preiskave pri ženskah, mlajših od 50 let, ni potrjena. Stranski učinki mamografije so manjši, kot so jih napovedovali. Na nadaljno diagnostiko (igelna biopsija, ponovno slikanje ali biopsija) pošljejo manj kot 10 % žensk. Približno 1,5 % ženskam je treba narediti biopsijo, ki pokaže malignom le pri enem od štirih pregledov. Samopregledovanje dojk je enostavna, ne boleča in cenena metoda. Povsod, kjer presejanje z mamografijo ni uresničljivo, je samopregledovanje način, ki pripomore, da se ženske naučijo razpoznavati spremembe v dojki in prepoznati spremembe, na katere morajo biti bolj pozorne in zaradi katerih se morajo posvetovati s strokovnjaki. Ker večino raka odkrijejo ženske same, bo poznavanje sprememb in pravilno odzivanje nanje skrajšalo čas do potrebnih preiskav in zdravljenja (SZO, 1998, str ). Primeren čas za začetek samopregledovanja dojk je v poznih najstniških ali v zgodnjih dvajsetih letih. Običajno je to povezano s prvim obiskom pri ginekologu, saj je to odlična priložnost za začetek učenja, kako si je treba samopregledati dojke in vključiti navado v življenje vsake posameznice. Zapomniti si je treba, da se s samopregledovanjem pravzaprav ne išče raka dojk, pač pa spoznamo svoje dojke, znamo razlikovati normalen izgled in zgradbo dojke od morebiti novo nastale spremembe kadarkoli v prihodnosti (Hirshant, 2000, str ). Ženske je treba že od zgodnje pubertete naprej ozaveščati o pomenu skrbi za zdravje. Zdravje je namreč v rokah vsakega posameznika in vsak lahko zase naredi največ. Zelo pomembno je informiranje ob izobraževanju in zdravstveni vzgoji od mladosti naprej. Prve informacije o skrbi za svoje zdravje in o pomenu samopregledovanja dojk naj bi dekleta dobila že v osnovni šoli pri zdravstveni oziroma spolni vzgoji in jih osvežila pri prvem obisku v ginekološki ambulanti. Dojke si naj bi ženske redno pregledale vsak mesec od 20. leta starosti naprej, v rodnem obdobju med 8. in 12. dnem menstrualnega ciklusa, šteto od prvega dneva krvavitve (takrat je dojka manj napeta in manj boleča), v menopavzi pa vedno isti dan v mesecu. Samopregled dojk zabeležijo na menstrualni koledarček. Dojke nekaterih žensk so že po naravi na otip polne vozličev ali bulic, zato je pomembno, da se navadijo na tisto, kar je zanje normalno, in da si res zapomnijo strukturo svoje dojke. 11

19 Pomembno je, da ženske poznajo svoje dojke, da bi lažje prepoznale morebitne spremembe na dojki (Pleskonkjić, 2008, str. 7). Poznavanje različnih preiskovalnih metod, s katerimi skušamo odkriti raka dojk, omogoča ugotavljanje te nevarne bolezni v zgodnejšem stadiju. To pripomore k boljšim rezultatom zdravljenja in je zato za vsako bolnico neprecenljivega pomena (Takač, 1998, str. 207). Rak dojk je zelo raznovrstna in nepredvidljiva bolezen, ki lahko včasih zelo dolgo vztraja v matičnem organu, lahko pa se razseje po telesu že takrat, ko je v matičnem organu še skoraj ne moremo odkriti. Zato namen iskanja zgodnjega raka dojk nikakor ni le iskanje majhnih rakov dojk, pač pa predvsem zmanjšanje smrtnosti zaradi dojk. V ta namen poleg žensk samih (samopregledi) bolj ali manj usklajeno delujejo splošni zdravniki, ginekologi, kirurgi, rentgenologi, epidemiologi in drugi (Takač, 2003, str. 46). Medicinske sestre motivirajo ženske za samopregled dojk, jih poučijo pravilne tehnike samopregledovanja ter razložijo, da je potrebno ob vsaki na novo nastali spremembi poiskati zdravniško pomoč takoj in naj ne mislijo, da bo izginilo samo od sebe ter da to nikakor ne more biti znak za rakasto obolenje, kakor tudi ne, da pa to zagotovo je (v ta namen delujejo zdravniki specialisti in ne ženske same). 4.4 ZDRAVLJENJE RAKA NA DOJKI Bistvenega pomena po odkritju raka na dojki je čimprejšnji začetek zdravljenja. Poznamo več vrst zdravljenja, kakšno bo zdravljenje posameznice pa se odloči zdravnik, glede na obseg in značilnosti bolezni vsake posameznice. Kirurško zdravljenje Večino bolnic z rakom dojke se začne zdraviti kirurško. Odstranimo tumor in po navadi tudi istostranske pazdušne bezgavke. Izbira operacije je odvisna od velikosti in lege tumorja, velikosti dojke in otipljivosti pazdušnih bezgavk (Borštnar, 2004, str. 22). Cilj operacije je doseči lokalni nadzor nad boleznijo, odstraniti tumor za dokončno histopatološko analizo in pri zelo začetni bolezni tudi ozdravitev bolezni. Za začetno kirurško zdravljenje se odločijo, dokler je bolezen omejena na dojko in na nekaj bezgavk v pazduhi (Žgajnar, 2004, str. 12). Tumor je treba odstraniti s širokim varnostnim robom vsaj 12

20 2 cm zaradi velike verjetnosti lokalne ponovitve (v okoli 20 odstotkih) (Takač, 2008, str. 5). Obsevanje je način zdravljenja rakavih bolezni z visokoenergijskimi delci. Za to uporabljajo aparate, ki so zelo podobni tistim, ki jih uporabljajo za rentgensko slikanje. Zdravljenje z obsevanjem načrtuje in vodi zdravnik radioterapevt. Po odstranitvi tumorja lahko v dojki ali prsni steni ostanejo rakave celice, zato se bolezen lahko ponovi. Namen obsevanje je uničenje teh celic (Borštnar, 2004, str. 25). Sistemsko zdravljenje v primerjavi z lokalnim zdravljenjem (kirurgija in obsevanje) deluje na vse telo. Vrste sistemskega zdravljenja so: kemoterapija, hormonska terapija, biološka terapija (ibid., 25). Kemoterapevtiki (citostatiki) so zdravila, ki uničujejo rakave celice kjerkoli v telesu in ne le v dojki. Ker citostatiki prizadenejo vse hitro deleče se celice in ne le rakave, zdravljenje s kemoterapijo spremljajo tudi neželeni učinki zaradi prehodnega učinka teh zdravil na nekatere zdrave celice. Nekateri citostatiki so učinkovitejši, če jih dajemo v kombinaciji z drugimi. Takrat govorimo o polikemoterapiji. Kemoterapevtsko zdravljenje lahko spremljajo slabost in bruhanje, izguba las, vnetje sluznic prebavnega trakta, zaprtje, zavora delovanja kostnega mozga, večja dovzetnost za okužbe, kronična utrujenost, učinek na jajčnike (zavrejo delovanje jajčnikov) (Borštnar, 2004, str. 27). Čeprav je kemoterapija zelo invazivna in agresivna obilka zdravljenja, je prav po zaslugi novih kombinacij vse bolj učinkovitejših zdravil v zadnjih dveh desetletjih zdravljenje znatno uspešnejše in preživetje vseh bolnikov z rakom se je močno izboljšalo (Čufer, 2004, str. 14). Hormonsko zdravljenje je oblika sistemskega zdravljenja. Uporablja se ali kot dopolnilno (adjuvantno) zdravljenje po predhodni kirurški odstranitvi tumorja ali pa za zdravljenje napredovalega raka dojke. Poznamo različne vrste hormonskega zdravljenja, ki jih včasih uporabljamo sočasno, večinoma pa zaporedoma (Borštnar, 2004, str. 37). Biološko zdravljenje je usmerjeno na lastnosti, ki jih imajo samo rakave celice in niso prisotne v vseh tumorjih. Zato je pred odločitvijo o zdravljenju treba v tumorju vsake 13

21 posamezne bolnice določiti, ali so prisotne lastnosti rakavih celic, na katere biološko zdravljenje deluje. Biološko zdravljenje praviloma ne okvarja normalnih celic (ibid., 40). Poleg vseh naštetih je v uporabi še simptomatsko zdravljenje, ki se uporablja tudi za lajšanje stranskih učinkov, npr. kemoterapije, za katero je znano, da se po njej radi pojavita slabost in bruhanje. Simptomatsko zdravljenje (dodatno, spremljajoče zdravljenje) imenujemo zdravljenje simptomov rakave bolezni, kot so bolečina, kašelj, težko dihanje, slabost in bruhanje, zaprtje, nespečnost in drugi (ibid., 40). 4.5 PREVENTIVNI UKREPI PRED RAKOM DOJK Med preventivne ukrepe uvrščamo redno samopregledovanje dojk od 20. leta naprej, ženske po 40. letu naj v razmaku enega do treh let opravijo mamografijo, ženske v menopavzi in po njej naj vzpostavijo in vzdržujejo normalno telesno težo, zdravo naj se prehranjujejo, naj bodo telesno dovolj aktivne, naj ne kadijo, alkohola naj ne uživajo redno oz. čim manj, naj se skušajo izogibati stresu, prvega otoka naj rodijo pred 30. letom starosti in naj dojijo PRIMARNA PREVENTIVA Reproduktivnim nevarnostnim dejavnikom raka dojke se je težko ali nemogoče izogniti. K preprečevanju raka dojke pa lahko pripomorejo z vzdrževanjem normalne telesne teže (predvsem po menopavzi), pravilno prehrano, telesno dejavnostjo in zmernostjo pri pitju alkoholnih pijač. Več obeta kemopreventiva; v ZDA in Evropi že nekaj let preverjajo morebitno učinkovitost tamoksifena, raloksifena, retinoidov, inhibitorjev aromataze in nekatere druge snovi. Čeprav so v ZDA raziskavo, v kateri so preverjali učinkovitost tamoksifena, predčasno zaključili, ker se je pokazal njegov zaščitni učinek in je to zdravilo v ZDA registrirano tudi za preventivo raka dojk, pa zaradi številnih stranskih učinkov ni primerno, da bi ga priporočali vsem ženskam za preprečevanje raka dojk (Primic-Žakelj in Zadnik, 2003, str ). Primarna preventiva pri nas se izraža predvsem s promocijo zdravja. Ne le v zdravstvenih domovih, pač pa tudi na različnih javnih mestih lahko opažamo različne plakate na temo 14

22 raka dojk. V čakalnici v dispanzerju za žene predvajajo potek samopregledovanja dojk in opozarjajo na nevarnostne dejavnike. Zaslediti je vabila na različne seminarje in predavanja na temo raka dojk. Pravzaprav je na razpolago ogromno virov, ki ponujajo koristne podatke, potrebno jih je le opaziti in se na njih odzvati SEKUNDARNA PREVENTIVA Sekundarna preventiva raka pomeni čim zgodnejše odkrivanje raka ali njegovih predstopenj. Za zgodnjo diagnozo raka dojk priporočajo samopregledovanje in klinični pregled dojk. V sekundarno preventivo sodi tudi presejanje, pregledovanje žensk z mamografijo, da bi med tistimi, ki so brez kliničnih težav, odkrili tiste, pri katerih je velika verjetnost, da imajo predinvazijsko ali zgodnjo invazijsko obliko raka. Merilo za učinkovitost presejanja je zmanjšanje umrljivosti med redno pregledovanimi ženskami. Več kot četrt milijona žensk iz ZDA, Švedske in Škotske je sodelovalo v randomiziranih študijah presejanja z mamografijo z dodatnim kliničnim pregledom dojk ali brez njega v povprečju več kot 12 let. Študije so pokazale, da redna mamografija po 50. letu starosti zmanjša umrljivost za rakom dojk za 25 %. Večinoma priporočajo, naj bi ženske v tej starosti hodile na mamografijo vsako drugo leto, ponekod po svetu (Švedska, Finska, Nizozemska, Anglija, Kanada, Avstralija) pa že imajo organizirane državne programe, v katerih ženske vabijo na preventivne preglede. Na populacijski ravni se zmanjšanje umrljivosti lahko pokaže le, če je pregledan večji delež ciljnega prebivalstva (okrog 70 %). Učinkovitost presejanja žensk po 50. letu starosti je nedvomno potrjena in zato rutinsko populacijsko presejanje priporočajo tudi v evropski skupnosti. O tem, kolikšna je učinkovitost presejanja pri ženskah med 40. in 50. letom starosti, še vedno tečejo številne razprave. Raziskave so pokazale, da je zmanjšanje umrljivosti med njimi manjše, v povprečju 16-odstotno, z razponom ocen od 2 % do 28 % in se pokaže šele po 10. letih ali več po začetku presejanja. Odgovorom na vprašanje, ali priporočati presejanje z mamografijo tudi ženskam med 40. in 50. letom starosti, je bilo namenjenih že več strokovnih srečanj v tujini, zaključki pa niso enotni. Presoja je namreč drugačna, ko gre za žensko kot posameznico, ki se za nasvet obrne na zdravnika, ali ko z javnozdravstvenega vidika strokovne skupine oz. države sprejemajo splošna priporočila oz. odločitve za določene skupine prebivalstva. Ob tem je treba poleg znanstvenih meril pretehtati 15

23 predvsem etični in ekonomski vidik. Glede na to, da sta pred 40. letom starosti verjetnost bolezni in moč mamografije majhni, se zdi, da mlajšim od 40 let ni utemeljeno priporočati preventivne mamografske preglede. V organiziranih presejalnih programih imajo za vse postopke postavljena stroga pravila kakovosti. Evropska komisija je na osnovi izkušenj iz presejalnih programov leta 2001 že tretjič dopolnila Evropska priporočila za zagotavljanje kakovosti pri mamografskem presejanju, saj prednosti lahko odtehtajo morebitne nezaželene pomanjkljivosti, le v primeru, če se ta priporočila res upoštevanjo. Ne glede na to, kako so organizirani preventivni pregledi, jim morata slediti čim hitrejša diagnostična razjasnitev morebitnih sumljivih sprememb ter ustrezno in kakovostno zdravljenje v za to usposobljenih enotah (Primic-Žakelj in Zadnik, 2003, str ). 5 VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PREVENTIVNIH UKREPIH PRED RAKOM DOJK V ginekoloških dispanzerjih ali ambulantah, kakor tudi v drugih dejavnostih na primarnem nivoju je poudarek na aktivnostih, usmerjenih v preprečevanje in zgodnje odkrivanje obolenj, torej zdravstvenovzgojno delovanje, kamor sodi tudi svetovanje za zgodnje odkrivanje raka dojk. Pomembno vlogo pri tem ima diplomirana medicinska sestra (Pušnik, 2009, str. 34). Ženske naj pouči o dejavnikih tveganja za nastanek raka dojk in razloži preventivne ukrepe, ki smo jih v diplomskem delu že omenili. 5.1 MEDICINSKA SESTRA KOT UČITELJICA Medicinska sestra v ginekološki ambulanti naj informacije o samopregledovanju dojk, ki jih ženske dobijo od zdravnika, dopolnjuje in jim izroči zloženko o samopregledovanju dojk. V zadnjem času dajemo vedno večji poudarek zdravstvenovzgojnemu delu v okviru brezplačnih individualnih učnih delavnic samopregledovanja dojk, ki jih vodijo diplomirane medicinske sestre. V UKC Maribor potekajo v okviru Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk že od leta Ženske se v teh učnih delavnicah naučijo pravilne tehnike samopregledovanja seznanijo jih s pravicami s področja zgodnjega 16

24 odkrivanja raka dojk, odgovarjajo na njihova vprašanja, izročijo jim zloženke o samopregledovanju dojk ter revije o raku dojk (Pleskonjić, 2008, str. 6). Poseben poudarek pri zdravstvenovzgojnem delu velja nameniti ženskam, ki sodijo v skupino z večjim tveganjem za nastanek raka dojk, in vsem tistim, ki imajo ali so imele benigno ali maligno obolenje dojk. Ženske je treba naučiti, da si zapomnijo strukturo svoje dojke. Dojka je organ oziroma žleza, ki se spreminja med vsakim menstrualnim ciklusom, med nosečnostjo, dojenjem in v menopavzi (ibid., 6). Pri zdravstveno vzgojnem delu medicinska sestra uporablja različne metode oblike dela. Delitev metod učno-vzgojnega dela je več. Za zdravstveno vzgojo je pomembna delitev na učne in vzgojne metode (Hoyer, 2005, str. 148). Od vzgojnih metod uporablja predvsem metodo prepričevanja in metodo spodbujanja, od učnih metod pa verbalno besedilne metode, kot so metoda ustnega razlaganja in metoda pogovora ter ilustrativno demonstracijsko metodo (zloženke o poteku samopregledovanja dojk) (ibid., ). 5.2 MEDICINSKA SESTRA KOT DEMONSTRATORKA Pri učenju v učnih delavnicah imajo medicinske sestre na voljo tudi modele, kjer lahko demonstrirajo samopregled dojk. Ob tem je potrebno tudi veliko razlage, saj je pomembnih veliko dejstev. Ženske je potrebno poučiti o naslednjih dejstvih: - dojk si nikoli ne pregledujejo z vrhom prstov ali z nohti, ampak z blazinicami iztegnjenih prstov oziroma celo dlanjo, da se zajame kar se da velika površina dojke, - dojko pretipajo v vseh smereh krožno, vzdolž dojke in od roba dojke proti bradavici, - zajeti morajo tudi pazduho, - obstajata dva osnovna koraka pri samopregledovanju dojk najprej se pregledajo, nato pretipajo, tj. vizualni pregled in palpacija (Pleskonjić, 2008, str. 6-7). 17

25 Medicinska sestra pri svojem delu uporablja tudi različna demonstracijska učila. To so likovna učila (zloženke, plakati ) in tridimenzionalne modele (organi človeškega telesa model dojke) (Hoyer, 2005, str. 206). Slika 2: Samopregledovanje dojk Vir: Pleskonjić (2008, str. 7) 18

26 6 EMPIRIČNI DEL 6.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA V empiričnem delu diplomskega dela smo želeli odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: Raziskovalno vprašanje 1: Ali študentke FZV bolje poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka dojk, kot študentke FF? Raziskovalno vprašanje 2: Ali si študentke FZV v večjem številu samopregledujejo dojke, kot študentke FF? Raziskovalno vprašanje 3: Zakaj si študentke obeh fakultet dojk ne pregledujejo? 6.2 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA RAZISKOVALNE METODE Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Uporabljena je bila deskriptivna (opisna) metoda dela RAZISKOVALNO OKOLJE Raziskava je potekala v mesecu marcu 2011 na dveh lokacijah, in sicer na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru ter na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Pred izvedbo raziskave smo si pridobili soglasje obeh fakultet. 19

27 6.2.3 RAZISKOVALNI VZOREC V raziskavi je sodelovalo 50 študentk 3. letnika rednega študija Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru in 50 študentk 3. letnika rednega študija Filozofske fakultete v Mariboru POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV Za zbiranje podatkov smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik, ki zajema 12 vprašanj, in sicer 8 vprašanj zaprtega tipa in 4 vprašanja odprtega tipa. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali ter jih grafično in v odstotkih prikazali s pomočjo programov Microsoft Office Excel za izdelavo grafov in Microsoft Office Word za urejanje besedila ETIČNI VIDIK Anketiranke smo seznanili z namenom in cilji raziskave, prav tako smo jim pojasnili, da je sodelovanje v raziskavi prostovoljno in anonimno ter da imajo pravico odklonitve sodelovanja. Pri delu smo upoštevali načela Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 20

28 7 REZULTATI Odgovori na anketna vprašanja so prikazani z grafi, pod njimi pa smo rezultate natančneje obrazložili. Anketirali smo 50 študentk iz Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru (FZV) in 50 študentk iz Filozofske fakultete v Mariboru (FF). Graf 1: Starost anketirank 30 FZV FF let 22 let 23 let 24 let 25 let Največ, torej 21 (42 %) anketirank FZV je bilo starih 21 let, sledile so jim 23-letnice, katerih je 14 (28 %), nato 22-letnice, katerih je 13 (26 %) in 2 (4 %) sta stari 24 let. Največ anketirank FF, torej 25 (50 %) je starih 22 let, sledijo jim 23-letnice, katerih je 11 (22 %), nato 21-letnice, ki jih je 8 (16 %), nato 24-letnice, katerih je 5 (10 %) in 1 (2 %) je stara 25 let. 21

29 Graf 2: Samopregledovanje dojk FZV FF vsak mesec občasno ne Pri vprašanju, ali si samopregledujete dojke, so študentke imele možnost izbrati med tremi možnostmi. Vsak mesec si pregleda dojke 10 (20 %) anketiranih študentk FZV, medtem ko imata enako navado le 2 (4 %) študentki FF. Občasno si pregleda dojke 15 (30 %) študentk FZV in kar 26 (52 %) študentk FF. Dojk si ne pregleduje 25 (50 %) študentk FZV, le nekaj manj, torej 22 (44 %) študentk FF, si dojk prav tako ne pregleduje. 22

30 Graf 3: Primerni dnevi za samopregled dojk-fzv dan 7. dan 8. dan 9. dan 10. dan11. dan12. dan14. dan dan dan dan ne vem Kateri dan v menstrualnem ciklusu si je potrebno pregledati dojke: FZV 15 (30 %) anketiranih študentk FZV je mnenja, da si je treba dojke pregledati 10. dan menstrualnega ciklusa, 9 (18 %) jih meni 12. dan, 5 (10 %) jih je mnenja dan, enako število, 5 (10 %) jih meni dan, 4 (8 %) so mnenja 8. dan, 3 (6 %) menijo 7. dan, enako število, 3 (6 %) jih je mnenja dan, 2 (4 %) menita 9. dan, 1 (2 %) študentka je mnenja 1. dan, 1 (2 %) študentka je mnenja 11. dan, ena (2 %) dan in 1 (2 %) odgovora ne pozna. Skupno 11 (22 %) anketiranih je napisalo napačen odgovor ali ne vem. Primerne dneve za samopregled dojk, ti so dan, pozna 39 (78 %) anketiranih študentk. 23

31 Graf 4: Primerni dnevi za samopregled dojk-ff dan 2. dan 3. dan 4. dan 5. dan 6. dan 7. dan 10. dan dan 14. dan ne vem Kateri dan v menstrualnem ciklusu si je potrebno pregledati dojke:ff 16 (32 %) vprašanih je mnenja, da si je dojke potrebno pregledati 3. dan menstrualnega ciklusa, 1. dan jih je mnenja 6 (12 %), enako število, 6 (12 %) jih meni 2. dan. Za 5. dan so se odločile 3 (6 %) študentke, prav tako 3 (6 %) so se odločile za 7. dan. Za 4. dan sta se odločili 2 (4 %) študentki, za 14. dan prav tako 2 (4 %). Da je 6. dan primeren za samopregled dojk meni 1 (2 %) vprašana, 10. dan prav tako meni 1 (2 %) vprašana in za dan prav tako 1 (2 %) vprašana. Precejšnje število, torej kar 9 (18 %) anketiranih odgovora ne pozna. Izmed vseh vprašanih sta le 2 (4 %) odgovorili pravilno. 24

32 Graf 5: Starost ob pričetku pregledovanja dojk FZV FF pred pubetreto po 20. letu starosti okoli 30. leta starosti v času menopavze Večina anketiranih na FZV je poznalo pravilen odgovor na vprašanje, kdaj naj bi si ženske začele pregledovati dojke, saj je kar 41 (82 %) anketiranih ocenilo, da si je treba dojke začeti pregledovati po 20. letu. Za enak odgovor se je odločila tudi večina vprašanih na FF, in sicer kar 30 (60 %) anketiranih je enakega mnenja. Da naj bi si dekleta pričela pregledovati dojke že pred puberteto menijo 3 (6 %) anketiranke iz FZV in 12 (24 %) anketiranih iz FF. 5 (10 %) anketiranih iz FZV in 8 (16 %) iz FF pa meni, da naj bi si ženske pričele pregledovati dojke okoli 30. leta starosti. Da je primeren čas za pričetek pregledovanja dojk v času menopavze pa meni 1 (2 %) anketirana študentka iz FZV, medtem ko se za enak odgovor ni odločila nobena iz FF. 25

33 Graf 6: Vir pridobljenega znanja tehnike samopregledovanja dojk FZV FF 5 0 iz strokovnih člankov ali knjig v ginekološki ambulanti od prijateljice ali sorodnice drugo Na vprašanje, kje ste se naučili tehnike samopregledovanja dojk, so bili podani štirje možni odgovori. Anketiranke FZV so se v precejšnjem številu, to je 23 (46 %), naučile tehnike samopregledovanja dojk iz strokovnih člankov ali knjig, medtem ko se je za enak odgovor odločilo le 15 (30 %) anketirank FF. V ginekološki ambulanti se je tehnike samopregledovanja dojk naučilo 11 (22 %) študentk FZV, medtem ko se je na enak način naučilo tehnike samopregledovanja dojk kar 27 (54 %) študentk FF. Od prijateljice ali sorodnice se jih je naučilo le malo, 5 (10 %) anketirank iz FZV in 4 (8 %) iz FF. Drugo je napisalo kar 17 (34 %) študentk FZV (dodale so predavanja na fakulteti in v srednji šoli 12-krat, se nisem naučila 4-krat in 1-krat TV) in 5 (10 %) študentk FF (dodale so: nisem se naučila 2-krat, ne znam točno 1-krat, sploh nisem vedela, da obstaja posebna tehnika 1- krat, 1-krat pa ni obrazložitve). 26

34 Graf 7: Vzroki za odklanjanje samopregledovanja dojk ker mislim, da sem še premlada ker pozabim, ko so primerni dnevi za samopregled -ovanje dojk ker v sorodstvu nihče ni zbolel za rakom dojk ker se mi ne da nisem niti razmišljala o tem ni odgovora FZV FF Tiste, ki si dojke pregledujejo redno in nekatere, ki si jih občasno, na to vprašanje niso odgovorile (to je 20 (40 %) študentk FZV in 18 (36 %) študentk FF). Za odgovor, ker mislim, da sem še premlada, se je odločilo 9 (18 %) študentk FZV in 4 (8 %) študentke FF. 7 (14 %) študentk FZV in 9 (18 %) študentk FF si dojk ne pregleda, ker pozabi, ko so primerni dnevi za samopregledovanje dojk. Ker nihče v sorodstvu ni zbolel za rakom dojk je razlog, da si dojk ne pregledajo 3 (6 %) študentke FZV in prav tako 3 (6 %) študentke FF. Ker se mi ne da, je obkrožilo 8 (16 %) študentk FZV in 4 (8 %) študentke FF. Največje število vseh odgovorov zavzema možnost niti nisem razmišljala o tem, in sicer za to možnost se je odločilo 11 (22 %) študentk FZV in 13 (26 %) študentk FF. 27

35 Graf 8: Skupine žensk, ki so bolj ogrožene za nastanek raka dojk-fzv Katere ženske so po vašem mnenju bolj ogrožene za nastanek raka na dojki: FZV dednost poškodbe dojk pozna menarha slabe prehranske navade nezdrav način življenja problematika drugih gin. bolezni pubertetnice v- po menopavzi starejše ženske tiste, ki težko delajo porod po 30. letu tiste, ki se ne samopregledujejo neozaveščenost kronično bolne ženske v stresu poprejšnji rak dojk nerodnost ženske s kontrac. tbl. neredni gin. pregledi debelost zgodnja menarha pozna menopavza tiste, ki niso dojile Večina, torej 43 (86 %) jih je mnenja, da so bolj ogrožene ženske, katere so dedno bolj obremenjene (rak dojk v družini). 22 (44 %) jih meni, da so bolj ogrožene tiste z nezdravim načinom življenja (kajenje, alkohol, neaktivnost) in 15 (30 %) jih meni, da so bolj ogrožene starejše ženske. Poškodbe dojk povezuje z večjo ogroženostjo 11 (22 %) anketirank, stres 10 (20 %) anketirank, v in po menopavzi pa 9 (18 %) anketirank. Poprejšnji rak dojk je napisalo 5 (10 %) vprašanih, prav tako 5 (10 %) jih je zapisalo nerodnost. Porod po 30. letu starosti so zapisale 4 (8 %) anketiranke, 3 (6 %) so mnenja, da imajo vpliv slabe prehranske navade, prav tako 3 (6 %), da vpliva neozaveščenost. Pozna menarha sta odgovorili 2 (4 %) študentki, prav tako 2 (4 %) sta napisali pubertetnice, enako število, torej 2 (4 %) sta napisali težko delo, 2 (4 %) sta napisali, tiste, ki se ne samopregledujejo, 2 (4 %) sta mnenja, da so bolj ogrožene ženske s kontracepcijskimi tabletami in 2 (4 %) tiste, ki niso dojile. Problematika drugih ginekoloških bolezni je napisala 1 (2 %) vprašana, kronično bolne prav tako 1 (2%), neredni ginekološki pregledi 1 (2 %), debelost prav tako 1 (2 %), zgodnja menarha prav tako 1 (2 %) in pozna menopavza prav tako 1 (2 %). 28

36 Graf 9: Skupine žensk, ki so bolj ogrožene za nastanek raka dojk-ff Katere ženske so po vašem mneju bolj ogrožene za nastanek raka na dojki: FF Večje število, to je 38 (76 %) anketiranih, je mnenja, da so bolj ogrožene dedno obremenjene, 24 (48 %) jih je napisalo nezdrav način življenja (alkohol, kajenje, neaktivnost), 13 (26 %) jih meni, da so to starejše ženske, 12 (24 %) jih je napisalo stres, 4 (8 %) so mnenja, da je slaba prehrana vzrok za večjo ogroženost za nastanek raka na dojki, prav tako 4 (8 %) so mnenja, da so to ženske, ki so že rodile, 3 (6 %) so napisale poškodba dojke, prav tako 3 (6 %) so napisale kronično bolne in prav tako 3 (6 %) so mnenja, da so ženske v menopavzi bolj ogrožene. Ženske, ki dojijo, sta napisali 2 (4 %) študentki, prav tako 2 (4 %) sta napisali punce od leta, prav tako 2 (4 %) sta napisali porod po 30. letu in prav tako 2 (4 %) sta odgovorili, tiste, ki se ne samopregledujejo. Sterilizirane je zapisala 1 (2 %) vprašana, prav tako 1 (2 %) je zapisala nerodnost, prav tako 1 (2 %) je odgovorila ženske, ki niso dojile, prav tako 1 (2 %) je napisala neredni ginekološki pregledi in še 1 (2 %) je napisala uporaba določenih deodorantov. 29