Microsoft Word - DIPLOMSKO DELO.doc

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Microsoft Word - DIPLOMSKO DELO.doc"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA) SINGLE EURO PAYMENTS AREA (SEPA) Kandidatka: Darja Godler Študentka izrednega študija Številka indeksa: Program: univerzitetni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: dr. Dušan Zbašnik

2 2 PREDGOVOR Že od Rimske pogodbe iz leta 1957, s katero je bila ustanovljena Evropska unija, so se postopoma kazali premiki k oblikovanju Združenih držav Evrope, ki lahko tekmuje z drugo vodilno državo, in sicer z Združenimi državami Amerike. Integracija evropskih finančnih trgov, ki spodbuja razvoj in modernizacijo finančnega sistema, zahteva izpolnitev treh pogojev, in sicer najprej enotnost trga, potem enakopraven dostop udeležencev do trga ter nazadnje enako obravnavo udeležencev na trgu. Program SEPA je začel nastajati v Bruslju 2002, ko so se srečali predstavniki največjih evropskih bank in bančnih združenj, da bi določili, kako se odzvati na uredbo Evropske unije, ki je bila vpeljana 2001 in ki je silila k temu, da bi bili stroški za dvig denarja, plačila s karticami in bančna nakazila čez mejo opravljena pod enakimi pogoji kot domača plačila znotraj evroobmočja. Ta uredba, znana tudi kot Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 2560/2001 je prinesla velike spremembe za bančne sisteme, saj se je v njej zahtevalo, da banke spremenijo oznake vrste banke in številke bančnih računov ter jih prilagodijo novim standardom. To je za banke znotraj programa SEPA in enotnega področja plačil predstavljalo enega izmed večjih izzivov, saj sta mednarodna številka bančnega računa (IBAN) in bančna identifikacijska koda (BIC) zahtevala velike spremembe. Pri oblikovanju SEPA bančni sektor največjo pozornost namenja razvoju plačilnih instrumentov SEPA. Da bi omogočilo lažjo uporabo teh plačilnih instrumentov, se je bilo treba lotiti treh glavnih področij. Prvič, bančni sektor je razvil nove plačilne sheme za kreditna plačila in direktne obremenitve ter oblikoval okvir za kartična plačila. Drugič, preučil je možne dodatne storitve, ki bi lahko izboljšale obdelavo plačil in tretjič, opredelil je načela za osnovno infrastrukturo obdelave in obravnaval vprašanja standardizacije. Vseevropski program SEPA vodi evropska bančna skupnost, združena v organizaciji Evropskega sveta za plačila, ki usmerja in spremlja nacionalne projekte SEPA. V Sloveniji je ta projekt nastal v sredini leta 2007 in izpolnjuje podrobne zahteve ter uresničuje dolgoročno skupno vizijo za vzpostavitev enotnega, učinkovitega, ekonomičnega in standardiziranega evropskega plačilnega prometa v evrih, ki bo z odpravo razlik med domačimi in čezmejnimi plačili povečal globalno konkurenčnost Evropske unije. SEPA ne prinaša zgolj poenotenja provizij za domača in čezmejna evrska plačila znotraj Evropske unije, temveč so posamezne sheme SEPA tudi priložnost za izvajalce in uporabnike plačilnih storitev, da optimizirajo svoje poslovanje tako z vidika poenotenja poslovnih postopkov kot tudi s stroškovnega vidika. Banka Slovenije je uspešno implementirala shemo za kreditna plačila SEPA in to storitev tudi v celoti ponudila svojim komitentom. Tako je predstavnikom javnih oblasti omogočila, da kot zgodnji uporabniki rešitev SEPA aktivno sodelujejo v procesu oblikovanja SEPA, kar so tudi s pridom uporabljali. Sicer pa je treba upoštevati, da na nacionalni ravni sama migracija domačih kreditnih plačil na sheme SEPA še ni povsem zaključena. Prav tako se storitev kreditnih plačil SEPA letno prilagaja v skladu z letnimi dopolnitvami pravil delovanja sheme.

3 3 KAZALO VSEBINE: 1 UVOD Opredelitev oz. opis problema Cilji in teze diplomskega dela Predpostavke in omejitve diplomskega dela Metode diplomskega dela SEPA Cilji SEPA Območje SEPA Direktiva o plačilnih storitvah (PSD) PLAČILNI INSTRUMENTI SEPA Kreditna plačila SEPA Univerzalni plačilni nalog (UPN) Plačilni sistemi v Sloveniji Plačilni sistem SEPA interna kreditna plačila Plačilni sistem SEPA eksterna kreditna plačila Direktna obremenitev SEPA Implementacija plačilne sheme za direktne obremenitve SEPA v Sloveniji Kartično poslovanje SEPA Plačilna kartica Maestro Plačilni kartici MasterCard in Visa Pomembnost predplačilnih kartic Gotovinsko poslovanje SEPA Zaščitni elementi evro gotovine Vpliv SEPA na področje gotovinskega poslovanja v Sloveniji Elektronska plačila in plačila preko mobilnih telefonov 34 4 STANDARDIZACIJA Uporaba IBAN in BIC v Sloveniji Strukturirana referenca Navodila za standarde na ravni stranka-banka in banka-stranka (C2B/B2C) Standard za kreditna plačila SEPA Standard za direktne obremenitve SEPA 37 5 VPLIV PROJEKTA SEPA Udeleženci SEPA Vpliv SEPA za banke Vplivi na bančne infrastrukture Implikacije za obračune in poravnave velikih vrednosti Posledice za obračune in poravnave majhnih vrednosti Pomembnost organizacije SWIFT in standarda ISO Implikacije za bančne trge Vpliv SEPA za ostale udeležence SEPA...43

4 Vpliv SEPA za potrošnike Vpliv SEPA za trgovce Vpliv SEPA za gospodarske družbe 44 6 OCENA EKONOMSKIH UČINKOV SEPA Študija Evropske centralne banke Študija evropske komisije PREDNOSTI SEPA ZAKLJUČEK POVZETEK VIRI IN LITERATURA...55

5 5 KAZALO SLIK: Slika 1: Enotno območje plačil v evrih... 9 Slika 2: Univerzalni plačilni nalog Slika 3: Zapis OCR na plačilnem nalogu UPN Slika 4: Število in vrednost plačil v SEPA IKP od 4. marca od 30. junija Slika 5: Oznaka za Maestro Slika 6: Oznaka za MasterCard Slika 7: Oznaka za Viso Slika 8: Specimen evro bankovca prednja stran Slika 9: Vzorca veljavnih podpisov na evro bankovcih Slika 10: Zaščitni element evro bankovca nepravilni liki Slika 11: Zaščitni element evro bankovca vodni znak Slika 12: Zaščitni element evro bankovca varnostna nit Slika 13: Zaščitni element evro bankovca srebrna folija Slika 14: Specimen evro bankovca hrbtna stran KAZALO TABEL: Tabela 1: Kumulativni ( ) neto učinek SEPA na strani uporabnikov plačilnih storitev Tabela 2: Kumulativni ( ) neto učinek SEPA za trg kot celoto... 48

6 6 1 UVOD 1.1 Opredelitev oz. opis problema Od ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti leta 1958 so približevanje k bolj povezanemu evropskemu finančnemu trgu zaznamovali številni dogodki, nedvomno pa je bila najbolj vidna uvedba evra leta 1999 in zlasti prehod na evro gotovino leta 2002 v državah evroobmočja. Manj vidna, vendar tudi zelo pomembna, je bila vzpostavitev sistema centralnih bank za plačila velikih vrednosti (TARGET), ki je začel delovati 1. januarja TARGET je hrbtenica evrskega finančnega sistema ter orodje za izvajanje enotne denarne politike. Projekt SEPA je naslednji velik korak k tesnejšemu evropskemu povezovanju. SEPA omogoča negotovinsko plačevanje v evrih vsem upravičencem ki se nahajajo kjerkoli v evroobmočju, z uporabo enega samega bančnega računa in enotnega niza plačilnih instrumentov. S tem so postala domača evrska plačila malih vrednosti in plačila v evroobmočju brez razlik. Leta 2002 so evropske banke ustanovile strokovno telo za uvedbo projekta SEPA, in sicer Evropski svet za plačila ali EPC (European Payments Concil), ki je vzpostavil dialog z različnimi udeleženci (z združenji potrošnikov, združenji poslovnih subjektov, državnimi organi ). Popolna uveljavitev in vzpostavitev shem SEPA pomeni izpolnitev pogojev za večjo učinkovitost in konkurenčnost med bankami pri storitvah plačilnega prometa, sočasno pa tudi pri klirinških storitvah (PE-ACH). To bo pripomoglo k povečanju konkurenčnosti regije Evropske unije v globalnem merilu. 1.2 Cilji in teze diplomskega dela Namen diplomskega dela je prikazati celoten, obsežen projekt SEPA, ki ga vodi evropska bančna skupnost, združena v organizaciji Evropskega sveta za plačila (Euro Payments Council EPC). Ta usmerja in spremlja nacionalne projekte SEPA. V nadaljevanju želim prikazati kakšno vlogo imajo evropske banke pri uvedbi SEPA. Trdim, da je evropski bančni sektor odgovoren za prestrukturiranje plačilnih sistemov evroobmočja, največjo pozornost pa namenjajo razvoju plačilnih instrumentov SEPA. Cilj diplomskega dela pa je tudi, kakšne prednosti prinaša SEPA posameznikom in kakšne podjetjem ter kakšen je njen ekonomski vpliv. Menim, da SEPA prinaša večjo konkurenco, ker je evroobmočje postalo povezan trg, na katerem lahko ponudniki povsod nudijo svoje storitve. Prav tako menim, da za vse udeležene v projektu SEPA, le ta pomeni priložnost za modernizacijo.

7 7 1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela Predpostavljam, da celoten projekt SEPA še vedno ni dovolj prikazan uporabnikom, prav tako predpostavljam, da se morajo banke zaradi projekta SEPA še bolj truditi pri ostalih bančnih produktih, kjer si bodo lahko zagotavljali konkurenčno prednost. Omejitve pri pisanju diplomskega dela vidim predvsem pri pridobivanju virov in literature, kajti o projektu SEPA je le malo napisanega. Prevladujejo revije za denarništvo in bančništvo ter drugi finančni častniki in gradivo, ki je dostopno na internetu. Projekt SEPA zajema celotno evroobmočje, ki je zelo široko, zato se bom omejila predvsem na projekt SEPA v Sloveniji, vendar bom kljub temu razlike med sabo primerjala z drugimi državami evroobmočja. 1.4 Metode diplomskega dela V okviru diplomskega dela bom uporabila dve metodi, in sicer deskriptivni pristop in analitični pristop, ki se med sabo prepletata. Pri deskriptivnem pristopu bom uporabila sledeče metode: metodo deskripcije, kjer bom opisala kaj je SEPA in kakšen je njen cilj. metodo kompilacije, s katero bom iz literature in virov povzela spoznanja in ugotovitve drugih. komparativno metodo, s katero bom primerjala projekt SEPA v Sloveniji z projektom SEPA v drugih državah evroobmočja. Pri analitičnem pristopu bom oblikovala splošne sklepe celotnega projekta SEPA.

8 8 2 SEPA SEPA (Single Euro Payments Area) pomeni oblikovanje enotnega območja plačil v evrih znotraj evroobmočja, kjer lahko potrošniki, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah izvajajo in prejemajo plačila v evrih enako učinkovito, ne glede na to, ali se plačila izvajajo znotraj posamezne države Evropske unije ali med državami Evropske unije. Plačila se izvršujejo pod enakimi pogoji, z enakimi pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji, neodvisno od geografskega območja, države nalogodajalca oz. prejemnika plačila v Evropski uniji. Projekt SEPA se je začel v maju 2002 z belo knjigo ''Evrodežela, naše enotno območje plačil'', ki jo je izdalo prvih 42 evropskih bank skupaj s tremi evropskimi združenji kreditnih ustanov in EBA (Euro Banking Association). Vanjo so avtorji zapisali deklaracijo, ki je postala moto Evropskega sveta za plačila (EPC) pri vseh njegovih aktivnostih. Iz informativnega gradiva povzemam deklaracijo: ''Me, evropske banke in združenja kreditnega sektorja, imamo skupno vizijo o tem, da morajo biti plačila znotraj evroobmočja domača plačila, združujemo sile za uresničitev te vizije v dobro evropskih potrošnikov, podjetij in bank, ter začenjamo graditi naš enotni evrski plačilni prostor.'' (SEPA v Sloveniji 2008, 4) Nekateri menijo, da je SEPA pravna oziroma evropska direktiva, vendar to ne drži, kajti SEPA je bančni program, ki je oblikovan z namenom, da se ustvari integrirana in usklajena vseevropska infrastruktura plačil. Evropska direktiva je Direktiva o plačilnih storitvah (PSD), ki je ustvarila praven okvir za usklajen in integriran evropski plačilni trg. SEPA in PSD se dopolnjujeta, saj SEPA ustvarja tehnično okolje, PSD pa pravno, za omogočanje delovanja evroobmočja, v okviru katerega se vsa čezmejna plačila obravnavajo kot domača plačila. Obstaja še eno napačno razumevanje, in sicer nekateri razumejo SEPA kot enotno območje plačil v evrih, kar ne drži, saj se SEPA nanaša samo na evro znotraj evroobmočja, PSD in Evropska komisija pa pokrivata celotno Evropo kot enotno območje plačil. Torej, čeprav je SEPA povezana z Evropo in vsemi evropskimi finančnimi trgi, je še vedno le program, ki se v osnovi osredotoča na evro in evroobmočje ter v implementacijo bančnih infrastruktur za obračune in poravnave v tem območju. 2.1 Cilji SEPA Začetni cilj projekta SEPA se je začel že z uvedbo evro bankovcev in kovancev, saj lahko od takrat dalje državljani znotraj evroobmočja plačujejo z eno samo valuto. Vendar se s tem še niso nič znižali stroški čezmejnih plačil, kar je zaviralo čezmejno poslovanje in nemoteno delovanje notranjega trga. Končni cilj projekta SEPA je doseči, da bodo lahko potrošniki, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah uporabljali plačilne storitve, ki bodo zadovoljevale njihove potrebe (učinkovito, enostavno in varno) in jih bo mogoče znotraj Evropske unije koristiti na enoten način po najbolj konkurenčnih cenah. Namen SEPA je ustvariti enotno območje plačil v evrih in zagotoviti, da bo čezmejno plačevanje enako preprosto kot plačevanje doma. SEPA se uporablja za kreditne prenose, plačilne kartice in direktne obremenitve.

9 9 S tem bodo na enotnem evropskem trgu odpravljene razlike med nacionalnimi plačilnimi storitvami na osnovni ravni, posamezne nacionalne skupnosti pa bodo na konkurenčnem trgu izstopale le še z dodatnimi, na višji ravni ponujenimi storitvami. Posebne značilnosti nacionalnih plačilnih sistemov držav, vključenih v SEPA se postopoma prilagajajo zahtevam shem in okvira SEPA. Cilj tega projekta je preoblikovati razdrobljeni trg evrskih plačil malih vrednosti v enoten domači trg. EPC je razvil gradnike, na katerih temelji projekt SEPA. Naslednji korak je razvoj storitev z dodano vrednostjo, ki imajo sposobnost spodbuditi območje plačil brez papirja z avtomatizirano obdelavo plačil od začetka do konca pri vseh plačilnih instrumentih, skladnih z zahtevami SEPA. Slika 1: Enotno območje plačil v evrih Vir: ECB, Enotno območje plačil v evrih (SEPA), povezan trg plačil malih vrednosti, Frankfurt, 2006, str. 19.

10 Območje SEPA Območje SEPA je naravna nadgradnja uvedbe evra Območje SEPA vključuje: - 16 držav evroobmočja: Avstrijo, Belgijo, Ciper (območje na severu Cipra, ki ni pod nadzorom vlade, trenutno ne izvaja zakonodaje EU in ne uporablja valute evro), Finsko, Grčijo, Irsko, Italijo, Luksemburg, Malto, Nemčijo, Nizozemsko, Portugalsko, Slovaško, Slovenijo in Španijo - 9 preostalih držav članic Evropske skupnosti, ki še niso prevzele evra: Bolgarija z valuto lev, Češka Republika z valuto češka krona, Estonija z valuto krona, Latvija z valuto lats, Litva z valuto litas, Madžarska z valuto forint, Poljska z valuto zlot, Romunija z valuto lej ter Švedska z valuto krona. - 2 državi članici EU s klavzulo o izvzetju iz evra: Združeno Kraljestvo z valuto britanski funt in Danska z valuto danska krona. - 3 države Evropskega ekonomskega prostora: Islandijo, Norveško, Liechtenstein. - 4 države, v skladu z dovoljenjem plenuma EPC, da njihove ustrezne institucije pristopijo k shemam SEPA: Monako, Švica ter Mayotte in Saint-Pierre-et- Miquelon (francoski čezmorski skupnosti). - 9 drugih ozemelj, zunanjih območij in kolonij: Martinique, Guadeloupe, Francoska Gvajana, Reunion (francoska čezmorska ozemlja), Gibraltar (britanska kolonija) in Alanski otoki (finsko ozemlje). (ZBS 2010). 2.3 Direktiva o plačilnih storitvah (PSD) Kot del razvijajočega se enotnega območja plačil, je bilo potrebno v Evropi vzpostaviti tudi pravni okvir, ki usklajuje produkte in storitve, predpisane s projektom SEPA, in sicer zaradi tega, ker je tradicionalna struktura majhnih bančnih poslov in poslov s podjetji dovoljevala, da se z različnimi produkti operira na različne načine. Za primer si oglejmo evropsko državo Italijo. Italija je imela dve verziji direktnih obremenitev, ki se imenujejo RID (Rapporti Interbancari Diretti) in RiBa (Ricevuta Bancaria Elettronica). Direktne obremenitve RID so prej avtorizirane direktne obremenitve, ki delujejo na isti način kot direktne obremenitve v večini evropskih držav, kjer banke kreditodajalke odtegujejo denar od svojih upnikov avtomatično in redno. Obremenitve RiBa pa so neavtorizirane direktne obremenitve, pri katerih mora kreditodajalec svoje upnike za dovoljenje vsakič vprašati, ko želijo zbrati svoje dohodke. To je bila edinstvena storitev v Italiji in je imela kar nekaj edinstvenih značilnosti, kot npr. datum valute, kjer se je lahko določil datum transferja kot del navodil za plačilo. Teh lastnosti ni bilo mogoče najti v delovanjih drugih direktnih obremenitev in zaradi tega je bilo potrebno vzpostaviti sklop pravil za pravne strukture v evroobmočju, sicer ena država pravno ne bi mogla prepoznati plačila druge države. PSD pomeni pravni okvir, oblikovan za lažjo in cenejšo izvajanje negotovinskih plačil (kot so transakcije s plačilnimi karticami, bančni transferji in direktne obremenitve) in za utrjevanje poti pri oblikovanju enotnega območja plačil v evrih. Ta direktiva velja za vse

11 11 države članice in za razširjeno Evropsko gospodarsko področje (EEA) ter tudi za Švico in ne samo za evroobmočje. To pa pomeni, da morajo biti banke v državah, ki niso članice Evropske unije, sposobne ponuditi orodja projekta SEPA za plačila v evrih, pa čeprav se njihova plačila v nacionalni valuti ne bodo spremenila. Osnovni elementi PSD so: - plačilnim institucijam (nebančnim izvajalcem plačilnih storitev) je omogočeno, da ponujajo plačilne storitve javnosti (postavljene so usklajene in nediskriminatorne zahteve za vstop na trg plačilnih storitev), - jasne in natančne zahteve po informiranju uporabnikov (vsi izvajalci jih morajo izpolnjevati), - pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev. Vsebinsko je direktiva razdeljena na šest delov: 1. Predmet, področje uporabe in opredelitev pojmov 2. Ponudniki plačilnih storitev 3. Preglednost pogojev in zahteve glede obveščanja za plačilne storitve 4. Pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem in uporabo plačilnih storitev 5. Izvedbeni ukrepi in Plačilni odbor 6. Končne določbe

12 12 3 PLAČILNI INSTRUMENTI SEPA Novi plačilni instrumenti, ki jih bo bančni sektor nudil svojim strankam, bodo temeljili na nizu pravil, praks in standardov za evrska plačila. Pomembnost EPC 1 je v tem, da so v njem oblikovali pomembne okvirje in pravilnike, da se je projekt SEPA uresničil. To je zahtevalo veliko trdega dela, ki se je leta 2007 pokazal z izdajo pravilnika za shemo SEPA kreditna plačila (SCT SEPA Credit Transfer) in shemo SEPA direktne obremenitve (SDD SEPA Direct Debit). V EPC so oblikovali tudi sheme za kartice in gotovino z imeni SEPA Cards Freamework (SCF) in SEPA Euro Cash Area Framework (SECA). SEPA SCT in SDD oblikujeta infrastrukture za vseevropske obračune in poravnave kreditnih plačil in direktnih obremenitev, medtem ko sta SCF in SECA okvirja za banke, da se pritrdita na njihovo obdelovanje plačil s karticami in gotovino. Ta razlika je pomembna, saj prvo zahteva vzpostavitev novih tehnologij, medtem ko slednje vključuje strategije, postopke in procese. Glede kreditnih plačil in direktnih obremenitev je bila izbrana strategija ''zamenjave'', in sicer so bile za oboje oblikovane nove skupne sheme za evrska plačila. Za kartična plačila pa je bila izbrana strategija ''prilagajanja'', ki obstoječim shemam in njihovim upravljavcem oz. upravljavcu omogoča prilagoditev na nov niz poslovnih in tehničnih standardov in postopkov. EPC je opredelil usmeritve, ki zajemajo tudi prilagoditve trenutnega poslovanja kartičnih shem, ki so potrebne za njihovo skladnost z načeli SEPA za evrska kartična plačila. Osnovna značilnost obeh pristopov je jasno ločevanje shem (pravil, praks in standardov) od infrastrukture. Finančne institucije so odgovorne za kakovost svojih produktov SEPA in lahko strankam prosto nudijo izboljšane produkte ali storitve SEPA, če so ti v skladu s shemami, opredeljenimi v pravilnikih in okvirjih. Izboljšave produktov vključujejo hitrejšo poravnavo plačil (prioritetna plačila), kjer lahko banke strankam omogočijo poravnavo nujnih kreditnih plačil znotraj enega bančnega dne. Druga izboljšava produkta je določitev bančne identifikacijske kode (BIC) na podlagi mednarodne številke bančnega računa (IBAN), kar pomeni možnost, da stranke pri opravljanju plačil navedejo samo IBAN brez dodatne BIC kode. Ponudnik storitev bo nato BIC določil iz številke IBAN. Storitve z dodano vrednostjo pa vključujejo elektronsko izdajanje računov, ki se strankam ponudi pred plačilom, tako da se račun pošlje neposredno internetni bančni aplikaciji plačnika in ko plačnik sprejme račun, se izdela avtomatizirani plačilni nalog, ki vsebuje vse potrebne informacije o plačniku in prejemniku plačila. Druga storitev je e-usklajevanje, ki se strankam ponudi po plačilu. Računi se avtomatizirano povežejo s plačili, evidence prejemnika plačila pa se samodejno posodobijo. Zadnja storitev z dodano vrednostjo pa vključuje plačilne rešitve za internetno bančništvo. 1 EPC (European Payments Council) je Evropski svet za plačila, ki je odločevalno telo za bančni sektor v zvezi z evropskimi plačilnimi izhodišči.

13 Kreditna plačila SEPA Kreditno plačilo je plačilni instrument, ki ga sproži plačnik. Plačnik posreduje nalog za plačilo svoji banki, ki sredstva prenese banki prejemnika plačila, lahko tudi prek več posrednikov. Shema kreditnih plačil SEPA je medbančna shema plačil, ki opredeljuje skupen niz pravil in postopkov za kreditna plačila v evrih. Opredeljuje minimalno skupno raven storitve in časovni okvir, v katerem morajo finančne institucije, ki sodelujejo v shemi, opraviti kreditna plačila SEPA. Shema ne omejuje višine zneska plačila, daje pa možnost za omejevanje zneska nalogodajalčevi banki. Ključna podatka za izvršitev kreditnega plačila SEPA sta kodi IBAN 2 in BIC 3. Najdaljši čas izvršitve kreditnega plačila SEPA je tri delovne bančne dni, ta rok pa se mora do leta 2012 po Direktivi o plačilnih storitvah na notranjem trgu skrajšati na en delovni bančni dan. Banke se lahko medsebojno dogovorijo za krajši čas izvršitve, ne smejo pa prekoračiti predpisanega maksimalnega tridnevnega cikla. Prekoračitev časovnega cikla je izjemoma dovoljena zaradi zakonskih zadržkov (Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma). Udeleženci SEPA so dolžni sprejemati kreditna plačila SEPA in jih procesirati v skladu s pravili sheme. Standard SEPA na področju obveščanja komitentov o izvršeni transakciji predpisuje minimalen nabor podatkov in je obširnejši od nabora na prejšnjih izpiskih. Komitenti za čezmejna plačila SEPA ne prejemajo SWIFT potrdil o izvršenih transakcijah, kot so to prejemala pri navadnih čezmejnih plačilih, ker komunikacija med bankami ne poteka v SWIFT standardu, temveč na podlagi UNIFI (ISO 20022) XML standarda. V kolikor želi komitent dobiti potrdilo o čezmejnem kreditnem plačilu SEPA, ga lahko naroči prek sporočil v elektronski banki. Za SEPA poslovanje, to je tako imenovano end to end (E2E) poslovanje je bil uveden nov standard naloga, ki velja tako za domači kot za čezmejni plačilni promet. Standard je narejen v XML obliki. Objavljen je od na spletnih straneh ZBS pod nazivom ZBSxml 2.0, z dnem pa je bila zaradi prilagoditve zahtevam SEPA objavljena nova različica tega standarda, in sicer ZBSxml 2.1. Kreditna plačila SEPA so lahko individualna ali zbirna oziroma množična. Individualno plačilo je plačilo, ki je izvršeno v določenem znesku v breme nalogodajalčevega računa in v dobro računa upravičenca. Zbirno ali množično plačilo pa je plačilo, ki je izvršeno v breme nalogodajalčevega računa v skupnem znesku in odobreno za vsak individualno določen znesek na več kot en račun upravičenca oziroma na račune upravičencev. Znesek plačila je upravičencu vedno odobren v celoti. Stroški, ki jih nosita plačnik in prejemnik plačila, temeljijo na načelu delitve (opcija SHA). Te stroške in nadomestila svojih ponudnikov pa poravnata individualno in ločeno od plačilne transakcije. 2 IBAN (International Bank Account Number) je mednarodna številka bančnega računa, katere zapis je v strukturirani obliki. Uporabljajo ga vse članice Evropske unije in še nekatere druge države (npr. Švica, Hrvaška, Srbija, ). Iz IBAN zapisa računa lahko prepoznamo tudi banko imetnika računa. IBAN zapis računa olajša izvajanje elektronskega poslovanja, omogoča avtomatično obdelavo plačil in optično branje podatkov ter zmanjša možnost napak na minimum. 3 BIC (Bank Identifier Code) je identifikacijska koda (šifra) banke, ki se uporablja v plačilnem prometu.

14 14 SEPA kreditna plačila so bila uvedena januarja Tedaj je EBA (European Banking Association) ponudila bankam sistem za kliring in poravnavo kreditnih plačil v evrski valuti, skladnih s plačilno shemo SCT. V Sloveniji se je pričelo s SEPA čezmejnimi plačili, katerega so v letu 2009 preusmerili preko t.i. novega klirinškega sistema SIMP 4, ki deluje v okviru družbe Bankart. Čezmejna plačila je Bankart, ki opravlja vlogo klirinške hiše, poimenoval s kratico EKP (eksterna kreditna plačila). Leta 2009 so v SIMP plačilni sistem prav tako migrirala vsa domača plačila, ki so se usmerjala v plačilni sistem žiro kliring (to so nenujna plačila do ,00 evrov). Preko SIMP pa so se takrat že izvajala tudi domača SEPA plačila, ki jih Bankart imenuje s kratico IKP (interna kreditna plačila). Nadaljnji razvoj pri uvajanju skladnih kreditnih plačil SEPA je temeljil na uveljavljanju SCT pri vseh bankah, kasneje pa je temeljil na uvedbi UPN (papirni univerzalni plačilni nalog), ki omogoča skladnost s SEPA tudi v segmentu množičnih plačil (predvsem pri posebni položnici). Značilnosti sheme kreditnih plačil SEPA: - pokriva celotno območje SEPA doseči je mogoče katero koli stranko, - celoten znesek se knjiži v dobro računa upravičenca, - stroški, ki jih nosita plačnik in prejemnik plačila, temeljijo na principu delitve (opcija SHARE), - ni omejitve glede vrednosti plačila, - najdaljši čas poravnave je tri delovne dni, - shema je ločena od infrastrukture za obdelavo, - za identifikacijo računa se uporabljata IBAN in BIC, - za zavrnjena in vrnjena plačila obstaja izčrpen sklop pravil. V letu 2008 je bilo strankam bank v Sloveniji omogočeno, da so lahko začele izvajati kreditna plačila SEPA po elektronski poti. SEPA nalogi bi naj v osnovi bili le elektronski nalogi, vendar so se banke odločile, da je možno SEPA naloge vnesti tudi na bančnem okencu. V okviru Združenja bank Slovenije so banke sprejele priporočilo, da se znesek omeji na ,00 EUR, pri prilivih pa ni omejitve Univerzalni plačilni nalog (UPN) Nov obrazec UPN (slika 2) je namenjen vsem kreditnim plačilom v evrih, tako domačim kot tudi čezmejnim in bo po končani migraciji v shemi za kreditna plačila SEPA ostal edini obrazec v uporabi v plačilnem prometu kreditnih plačil. Nadomestil bo obstoječe obrazce, in sicer plačilni nalog (BN02), posebno položnico (PP02) in nalog za regulirano čezmejno plačilo (RP01) ter bi se naj že začel uporabljati junija 2010, vendar to ni bilo realizirano. Naslednji predviden datum za uvajanje obrazca UPN je bil , ki je bil tudi realiziran. Uvajanje obrazca UPN bo postopoma nadomestil omenjene obrazce, in sicer migracija posebnih položnic v kreditna plačila SEPA bi morala biti zaključena najpozneje konec leta Prav tako se bi moral prenehati obrazec BN02 najpozneje do konca leta UPN bo v prehodnem obdobju, to je do konca 2011, predstavljal enega izmed možnih veljavnih obrazcev. (Žibrat 2008, 53-54). 4 SIMP pomeni kratico za SEPA infrastrukturo za mala plačila

15 15 Obrazec UPN uporabnikom plačilnih storitev omogoča racionalizacijo pri plačevanju, saj se uporablja za: - domača in čezmejna negotovinska plačila (kreditna plačila) v evrih, - gotovinska plačila (nakazila v gotovini), - pologe in dvige s transakcijskih računov pri bankah. Med cilji, ki jih bo uvedba novega naloga prinesla, je omogočiti plačnikom oz. dolžnikom hitro in enostavno plačevanje na način, ki bo izvajalcem plačilnega prometa omogočal učinkovito obdelovanje kreditnih plačil in avtomatiziran zajem podatkov ter enostavno procesiranje. Obrazec bo omogočal izvedbo plačil z bremenitvijo osebnega računa ali z vplačilom gotovine, mogoče pa ga bo avtomatsko obdelati z napravami za branje in razpoznavanje podatkov v OCR vrstici. Obrazec UPN kot papirnati obrazec se bo torej uporabljal za plačila v evrih na območju SEPA za negotovinska plačila (kreditna plačila), za gotovinska plačila (denarna nakazila v gotovini), za polog gotovine (polog gotovinskih iztržkov na plačilni račun pri matični banki) in za dvig gotovine. Obrazec UPN bo tako vseboval vse nujne podatke za izvedbo plačil po shemi za kreditna plačila SEPA in bo predvidoma upošteval tudi specifike slovenskega okolja, kot so: referenca nalogodajalca/prejemnika, ID vplačnika. Pri oblikovanju obrazcev so bile upoštevane tudi zaznane potrebe komitentov bank. Plačevanje z obrazcem UPN prinaša pomembne novosti, in sicer se je v različnih državah območja SEPA uvedla enotna evropska referenca, in sicer je pred zapisom evropske reference potrebno dodati oznako RF, pred domačo referenco (model in sklic) pa oznako SI. Uporaba standardizirane reference se priporoča pri izvrševanju domačih in čezmejnih plačil v evrih. Uporaba te reference zagotavlja več prednosti, in sicer: - avtomatsko prepoznavo plačil in usklajevanje evidenc v postopku knjiženja prejetih plačil, - večjo pravilnost podatkov pri procesu prenosa podatkov, - manjšo možnost nastanka napak, - racionalizacijo postopkov in virov, povezanih s prejetimi plačili in knjiženji. Referenca SI omogoča nadaljnjo uporabo obstoječe reference (sklic na številko) in se oblikuje v skladu s Pravili za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev. Referenca RF pa se oblikuje po standardu ISO 11649:2009(E). Priporočena je s pravili SEPA in označena s predpono RF, ki ji sledi niz številk oziroma črk. Predvideva se, da bo v prihodnje nadomestila že obstoječe nacionalne standarde na področju določanja referenc v državah območja SEPA. Z plačilnim nalogom UPN se odpravlja vrsta posla pri označevanju plačil (npr. A3011) in uvaja koda namena, ki podrobneje opisuje namen plačila. Te kode so štirimestne ter so zapisane s kraticami in so namenjene uporabi na območju in po pravilih SEPA.

16 16 Slika 2: Univerzalni plačilni nalog Vir: ZBS. Obrazec UPN sestavljata talon in nalog za plačilo, ki je razdeljen na tri vodoravne predele. Talon vsebuje naslednja polja: ime plačnika (ime in naslov), namen/rok plačila, znesek, IBAN prejemnika in BIC ali SWIFT banke prejemnika, referenca prejemnika, ime prejemnika (ime in naslov) ter prostor, namenjen za potrditev banke o opravljeni storitvi. Na zgornjih dveh tretjinah hrbtne strani talona lahko izdajatelji natisnejo črtno kodo. Nalog za plačilo pa vsebuje: - Zgornji del, ki vsebuje polja o plačniku, in sicer: IBAN, polog, dvig, referenca, ime in naslov, podpis plačnika (neobvezno žig), koda namena, namen/rok plačila, nujno. - Srednji del, ki vsebuje polja o prejemniku plačila, in sicer: znesek, pred njim je predtiskana oznaka EUR, datum plačila, BIC banke prejemnika, IBAN, izjava (zagotavlja plačevanje pod enakimi pogoji, kot jih poznajo plačniki posebnih položnic. Izdajatelj obrazcev UPN z vrstico OCR deponira izjavo pri ponudniku plačilnih storitev, pri katerem vodi plačilni račun), referenca, ime in naslov. - Spodnji del, ki je namenjen: prostoru za vpise ponudnika plačilnih storitev o opravljeni storitvi in za optični zapis podatkov. Vrstica OCR je niz številčnih podatkov, ločenih z vmesnimi, predpisanimi posebnimi znaki (delimitri). Izpisana je v črni barvi, v pisavi OCR-A1 EUROBANKING, na pozicijah, opredeljenih s tehničnim standardom plačilnega naloga UPN. Vrstica OCR vsebuje podatke o referenci, računu prejemnika, znesku plačila, oznaki banke in dvomestni konstanti z vrednostjo 56. Podatki v vrstici OCR se ne smejo razlikovati od podatkov zapisanih v besednem delu, če pa se podatka razlikujeta se upošteva podatek iz vrstice OCR, razen v primeru, ko je znesek v OCR vrstici zapisan z ničlami. Banka pravilnost podatkov v obeh zapisih ni dolžna preverjati. Niz številčnih podatkov je sestavljen iz polj v zaporedju, vsebini in obliki: - Referenca 13-mestna številka, izračunana po modulu 11 v skladu z dokumentom Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev. Podatki reference se vpišejo na poljih vnosa z vodilnimi ničlami

17 17 (poravnava levo) ali brez njih, v vrstici OCR z vodilnimi ničlami (poravnava desno). - Račun 10-mestna številka (mesta od 10 do 19 iz IBAN prejemnika). - Znesek 11-mestna številka, brez decimalne vejice, zadnji dve mesti sta decimalni mesti zneska. - Oznaka banke 8-mestna številka (mesta od 5 do 9 iz IBAN prejemnika (leva poravnava) z dodatnimi tremi ničlami na koncu podatka). - Tekst 2 mesti, s konstantno vrednostjo»56«(oznaka za podatke dokumenta UPN, ki se glasi na znesek v evrih). Primer zapisa za podatke: - Referenca prejemnika: IBAN prejemnika: SI (SI ) - Znesek: 152,30 EUR (vsakemu podatku sledi predpisan posebni znak) referenca račun znesek oznaka banke tekst Posebni znaki, ki sledijo posameznemu številčnemu podatku: - sledi referenci, - sledi računu, - sledi znesku, - sledi oznaki banke, - sledi tekstu. Slika 3: Zapis OCR na plačilnem nalogu UPN Vir: ZBS Izdajatelji posebnih položnic so lahko z začeli z migracijo posebnih položnic na UPN obrazec z OCR vrstico (vrstica OCR ostaja nespremenjena). Izdajatelj UPN obrazca z OCR vrstico lahko pri svoji banki podpiše in deponira izjavo, ki bo plačniku omogočala plačevanje svojih obveznosti pod enakimi pogoji kot do sedaj s posebnimi položnicami. Izdajatelj se z izjavo zaveže, da bo hranil podatke o vplačniku za reševanje morebitnih reklamacij. Z je prenehalo vključevanje novih izdajateljev posebnih položnic v

18 18 Zbirni center Bankart. Procesiranje posebnih položnic na obstoječ način je potrebno v skladu z določbami Zakona o plačilnih storitvah in sistemih zaključiti najkasneje do konca leta Plačilni sistemi v Sloveniji Implementacija sheme za kreditna plačila SEPA je v Banki Slovenije potekala v dveh fazah. Prva faza je obsegala aktivnosti uveljavitve novega standarda SEPA in vključitev v vseevropski sistem za obdelavo teh plačil. Druga faza pa je na eni strani vključevala implementacijo povezave oz. vključitve v SIMP ter na drugi vzpostavitev standarda SEPA pri izmenjavi podatkov (plačilnih nalogov in drugih informacij) med Banko Slovenije in njenimi komitenti. V splošnem so na kreditna plačila SEPA migrirala le ne-nujna kreditna plačila malih vrednosti v evrih (domača in čezmejna plačila v vrednosti do vključno ,00 evrov, ki jih komitent ne označi kot nujna), ki hkrati izpolnjujejo vse pogoje za obdelavo po shemi SEPA Plačilni sistem SEPA interna kreditna plačila Sistem SEPA interna kreditna plačila (SEPA IKP) je plačilni sistem, v okviru katerega se izvaja procesiranje kreditnih plačilnih nalogov malih vrednosti v enotnem standardu za SEPA kreditna plačila ter obračun in poravnava terjatev in obveznosti iz naslova posredovanih plačilnih transakcij med člani sistema. Udeleženke plačilnega sistema SEPA IKP so lahko banke in hranilnice z dovoljenjem Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, banke, hranilnice in drugi izvajalci plačilnega prometa s sedežem ali registrirano podružnico v državi članici Evropske unije, ki imajo dovoljenje za opravljanje storitev plačilnega prometa v evrih in izpolnjujejo druge pogoje za udeležbo v sistemu SEPA IKP, ter Banka Slovenije. Za vključitev v plačilni sistem mora udeleženka zadostiti tudi tehničnim pogojem vključitve (glede komunikacijske povezave do Bankarta), razpolagati z primerno programsko in strojno opremo, zagotavljati rezervne zmogljivosti, ki omogočajo izmenjavo podatkov tudi v primeru operativnih in drugih težav, ter opraviti vsa predpisana testiranja. V primeru kršitev pogojev udeležbe in poslovanja v okviru plačilnega sistema SEPA IKP je udeleženka lahko začasno ali dokončno izključena iz sistema. Funkcijo poravnalnega agenta izvaja Banka Slovenije, medtem ko je obračunski agent Bankart d.o.o.. Poravnava se izvede petkrat dnevno na poravnalnih računih udeleženk v plačilnem sistemu TARGET2-Slovenija. Z vzpostavitvijo novega plačilnega sistema banke in hranilnice v Sloveniji svojim strankam nudijo enoten standard plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi SEPA, pri čemer ni pomembno, ali je prejemnik plačila v Sloveniji ali katerikoli drugi državi evroobmočja. Udeleženke lahko v SEPA IKP posredujejo samo nepogojne plačilne naloge, ki se glasijo na znesek plačila v evrih. Plačilni nalogi morajo ustrezati pravilom, ki jih določi Bankart, prestati vsebinske kontrole, naslovljeni morajo biti na udeleženke SEPA IKP, znesek posameznega naloga pa ne sme preseči ,00 evrov. Plačilni nalog je sprejet v sistem, ko udeleženka prejme potrditev o sprejemu. Sprejeti nalog je nepreklicen in se izvrši na dan sprejema. S poenotenjem standardov plačil znotraj SEPA lahko procesiranje plačil med bankami v konkurenčnem okolju zagotavlja katerakoli klirinška družba v Evropi. Z vzpostavitvijo

19 19 tega sistema se je Bankart pridružil drugim evropskim klirinškim hišam, ki zagotavljajo procesiranje kreditnih plačil SEPA v enotnem standardu. Vzpostavitev SEPA IKP je bila smiselna zaradi ohranitve in v določenem delu nadgradnje ravni plačilnih storitev, ki so ju bile banke in njihove stranke na področju plačil malih vrednosti vajene iz Žiro kliringa. SEPA IKP ni več nacionalni plačilni sistem, temveč sistem skupnosti bank, ki so ga izbrale. Ključ dolgoročnega obstoja SEPA IKP ni samo v hitrejši in cenejši implementaciji slovenskih specifik, temveč je ključno zniževanje stroškov obdelave posameznega plačilnega naloga, kar je mogoče v prvi vrsti doseči s povečanjem števila obdelanih plačil. Slika 4: Število in vrednost plačil v SEPA IKP od 4. marca od 30. junija 2009 Vir: Plačilni sistem SEPA interna kreditna plačila, Anko in Vrbančič, str. 23 Po pridobitvi dovoljenj Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema in za opravljanje storitev plačilnega sistema je SEPA IKP začel delovati 4. marca Migracija plačil iz sistema Žiro kliring je potekala postopno, vendar s ciljem čimprejšnjega prehoda v novi sistem. Slika 4 prikazuje število ter bruto in neto vrednost plačil v SEPA IKP od začetka delovanja do konca junija Podatki kažejo, da je sistem ohranil prednosti Žiro kliringa tudi z vidika pobota plačil, saj je bilo za poravnavo bruto vrednosti plačil v SEPA IKP v tem obdobju potrebno le 25,4% likvidnost (neto znesek). Ta delež je sicer nekoliko večji, kot je bilo letno povprečje v Žiro kliringu, vendar pa je to izključno posledica neenakomerne dinamike migracije oz. različnih deležev plačil posameznih udeleženk, ki so jih te v posamezni fazah prenesle iz Žiro kliringa v SEPA IKP. V juniju je bila neto vrednost že samo 20,00% bruto vrednosti plačil.

20 Plačilni sistem SEPA eksterna kreditna plačila Prvo fazo vzpostavitve SIMP je predstavljala vzpostavitev sistema SEPA eksterna kreditna plačila. Eksterna plačila pomenijo plačila med udeleženci SEPA EKP in drugimi udeleženci sheme kreditnih plačil SEPA, ki so dosegljivi preko vseevropskega plačilnega sistema STEP2 SCT 5. Praviloma so to čezmejna plačila. Ta faza je pomenila le delni prenos formalnega odnosa s posrednimi udeleženci vseevropskega plačilnega sistema za kreditna plačila SEPA STEP2 SCT z Banke Slovenije na Bankart. Banka Slovenije je od takrat dalje neposredni udeleženec plačilnega sistema STEP2 SCT in nastopa v vlogi agentske banke ter zagotavlja dosegljivost udeležencev v sistemu SEPA EKP, saj EBA Clearing kot upravljavec sistema STEP2 SCT v svojih sistemih ne dopušča neposredne udeležbe drugih plačilnih infrastruktur. Vzpostavitev SEPA EKP ter prenos poslovnega odnosa s posrednimi udeleženci v sistemu STEP2 SCT z Banke Slovenije na Bankart sta bila izvedena z namenom integracije sistemov plačil malih vrednosti za kreditna plačila SEPA znotraj države in čezmejno. Za njihovo večjo uveljavitev je bila ključna vzpostavitev domačega sistema za kliring in poravnavo kreditnih plačil SEPA. Osnovna raven storitev, ki jo omogoča sistem STEP2 SCT, z vidika hitrosti izvrševanja plačil namreč ne izpolnjuje pričakovanj slovenskih uporabnikov in bi v primeru uporabe tega sistema tudi za plačila v državi pomenila poslabšanje ravni plačilnih storitev. 3.2 Direktna obremenitev SEPA Direktna obremenitev je prenos, ki ga sproži prejemnik plačila prek svoje banke, po dogovoru med prejemnikom plačila in plačnikom (pošiljateljem). Direktne obremenitve se pogosto uporabljajo za ponavljajoča plačila (kot so računi javnih gospodarskih služb) z vnaprejšnjim pooblastilom plačnika. Direktne obremenitve se uporabljajo tudi za enkratna plačila, če jih plačnik odobri. V okviru SEPA direktnih obremenitev obstajata dve shemi: - Osnovna ''Core'' shema SEPA za direktne obremenitve opredeljuje izvajanje direktnih obremenitev SEPA, kjer so plačniki predvsem potrošniki, - ''B2B'' shema SEPA za direktne obremenitve opredeljuje izvajanje direktnih obremenitev SEPA, kjer so plačniki pravne osebe in samostojni podjetniki Razlika med obema shemama je predvsem v rokih izvajanja direktnih obremenitev SEPA in pogojih realizacije do povračila denarnih sredstev za že izvršene direktne obremenitve. Shemi za direktne obremenitve SEPA v nasprotju z prejšnjimi nacionalnimi shemami omogočata izvajanje direktnih obremenitev SEPA vsak bančni delovni dan, nista omejeni na nacionalno območje, ne omejujeta namena direktne obremenitve, prinašata pa tudi ugodnejše roke za predložitev podatkov ponudniku plačilnih storitev za direktne obremenitve SEPA s strani prejemnika plačil. 5 Sistem STEP2 SCT predstavlja plačilno infrastrukturo, ki omogoča obdelavo SEPA kreditnih plačil. Banka Slovenije je v sistem vključena kot neposredna udeleženka, ostale slovenske banke in hranilnice pa so preko nje formalno vključene v sistem kot neposredne udeleženke.

21 21 Shema direktne obremenitve SEPA je medbančna shema plačil, ki opredeljuje skupen niz pravil in postopkov za direktne obremenitve v evrih. Opredeljuje minimalno skupno raven storitev in časovni okvir, v katerem morajo biti finančne institucije, ki sodelujejo v shemi, sposobne opravljati svojo vlogo banke dolžnika. Direktna obremenitev SEPA je namenjena tako enkratnim plačilom v breme večjega števila dolžnikov kot tudi plačevanju ponavljajočih se obveznosti večjega števila dolžnikov. Shema ne omejuje višine zneska posamezne direktne obremenitve, niti namena plačila in v nasprotju z prejšnjo domačo shemo (obremenitve so lahko bile zgolj 8., 18., ali 28. v mesecu) omogoča izvajanje direktnih obremenitev na vsak delovni dan. Nova shema direktne obremenitve SEPA sestoji iz dveh različnih modelov. V prvem modelu izda dolžnik pooblastilo neposredno upniku, v drugem modelu pa izda dolžnik pooblastilo neposredno svoji banki. V prvem modelu, na podlagi pooblastila, ki ga v papirni ali elektronski obliki dolžnik izda upniku, pošlje upnik podatke o obremenitvah prek svoje banke na dolžnikovo banko. Dolžnikova banka dobi podatke o danem pooblastilu dolžnika s podatki za obremenitev računa (podatek o mandatu dolžnika mora biti ponovljen pri vsaki poslani obremenitvi). Dolžnik in upnik morata imeti račun pri bankah, ki so pristopile k shemi SEPA, kar jih zavezuje, da izvajajo domače in čezmejne direktne obremenitve po pravilih SEPA. Plačilni instrument direktna obremenitev je v sklopu SEPA migrirala v SEPA direct debit (v nadaljevanju SEPA DD). Pričetek delovanja sheme SEPA DD je bil predviden s , vendar se zaradi nedorečenosti glede klirinške hiše, agentske banke in same tehnološke podpore, banke v Sloveniji niso vključile v shemo s tem datumom. Skrajni rok za pristop k shemi po novi evropski direktivi je bil Pri direktnih obremenitvah SEPA navaja ECB naslednje ključne probleme, za katere je treba najti odgovore: 1. Kako obstoječe mandate migrirati v okolje SDD brez ponovnega izrekanja mandatarjev? 2. Kako usklajeno odpraviti pravno negotovost za uporabnike? 3. Kako določiti sprejemljiv način zaračunavanja tarife pri multilateralni izmenjavi plačil (MIF Multilateral Interchange Fee)? Glede prenosa sedanjih mandatov je v Sloveniji že dogovorjena rešitev. MIF v Sloveniji ni osrednji problem kot v mnogih večjih državah. Nekoliko se je zapletlo glede možnosti procesiranja plačil SDD. Najprej je tu prisotna zamuda, poleg tega model procesiranja plačil med domačimi bankami in slovenskih bank s tujimi še ni dokončno določen. (Bohnec 2008, 1) Značilnosti sheme direktne obremenitve SEPA: - Pokriva celotno območje SEPA direktne obremenitve se lahko izvršijo za katerega koli prejemnika. - Zajema tako ponavljajoča kot enkratna plačila v evrih.

22 22 - Najdaljši čas poravnave je pet delovnih dni za prvo plačilo in dva delovna dneva za ponavljajoča plačila. - Omogoča ločitev sheme od infrastrukture za obdelavo. - Za identifikacijo računa se uporablja IBAN in BIC. - Za zavrnjena in vrnjena plačila obstaja izčrpen sklop pravil. Posebne značilnosti: - razvija se tudi shema medpodjetniških direktnih obremenitev (B2B) (vir: V novembru leta 2009 je pričel veljati Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS), na podlagi katerega so banke in uporabniki plačilnih storitev dolžni urediti izvajanje plačilnih storitev, med katere sodijo tudi direktne obremenitve in direktne odobritve in sicer tako, da je zagotovljena pravna varnost in da so zaščiteni interesi vseh udeležencev. Pri izvajanju direktnih obremenitev je ZPlaSS uvedel novo pravico potrošnika, da lahko pod določenimi pogoji zahteva povračilo že izvršene direktne obremenitve. Banka prejemnika plačila s prejemnikom zato v pogodbi na novo ureja tudi način poplačila zahtevkov za vračila že izvršenih direktnih obremenitev Implementacija plačilne sheme za direktne obremenitve SEPA v Sloveniji Slovenski sektor ponudnikov plačilnih storitev se je v zadnje čase intenzivno pripravljal na implementacijo sheme za direktne obremenitve SEPA, ki je stopila v veljavo 2. novembra K shemi so pristopili s 1. novembrom 2010, s čimer so zadostili tudi zahtevam uredbe 924/2009 o čezmejnih plačilih, ki od ponudnikov plačilnih storitev, ki so na nacionalni ravni ponujali storitev direktne obremenitve potrošnikom, da so s 1. novembrom 2010 zagotovili tudi čezmejno dosegljivost za to storitev. S tem dnem se je v okviru SIMP vzpostavil sistem SEPA eksterne direktne obremenitve (SEPA EDD), katerega upravitelj je družba Bankart d.o.o., Banka Slovenije pa kot neposredna udeleženka sistema nastopa kot agentska banka. Ne glede na to, da Banka Slovenije ne vodi računov potrošnikov in ne zapade pod te zahteve uredbe, je k shemi pristopila 1. novembra 2010, vendar pa v prvi fazi še ne zavzema aktivne vloge pri obdelavi direktnih obremenitev SEPA oz. te storitve ne ponuja svojim komitentom. V plačilni sistem za procesiranje teh plačil se je vključila zgolj za potrebe agentske banke. S tega vidika je bila potrebna nadgradnja tehnološke podpore, predvsem za sprejem in obdelavo na Banko Slovenije naslovljene direktne obremenitve SEPA in morebitne t.i. R-transakcije. R- transakcije so informativna ali plačilna sporočila, ki se nanašajo na zavrnitev, razveljavitev, vračilo ali povračilo določene direktne obremenitve.

23 Kartično poslovanje SEPA Kartično poslovanje je sodobna oblika poslovanja z denarjem oziroma način plačevanja blaga in storitev doma in v tujini. Gre za preprosto in zanesljivo sredstvo, ki jih banke izdajajo komitentom za njihove različne namene in potrebe. Izmed številnih vrst plačilnih kartic, ki so na voljo imenikom kartic, lahko v osnovi navedemo dve glavni vrsti: - debetne kartice, ki imetniku omogočajo, da za opravljene nakupe svoj račun bremeni neposredno in posamezno (npr. Maestro, Visa Electron). - kreditne kartice, ki imetniku omogočajo nakupe v okviru določenega kreditnega limita. Znesek se poravna ob koncu določenega obdobja v celoti ali deloma, preostali znesek pa šteje za podaljšan kredit, za katerega se imetniku kartice zaračunajo obresti (npr. MasterCard, Visa) SEPA kartična plačila potekajo v skladu z vrsto načel, ki se jim morajo prilagoditi izdajatelji kartic, pridobitelji kartične sheme in plačilna infrastruktura. Ta načela je razvil EPC in se imenujejo SEPA kartični okvir. SEPA na kartičnem področju prinaša večjo varnost poslovanja zaradi obvezne uporabe čipa in številke PIN ter večjo učinkovitost uporabe kartice, saj je mogoče eno samo kartico uporabljati na celotnem območju SEPA. Posamezniki lahko s karticami plačujejo na celotnem območju SEPA pri večini trgovskih družb, in sicer z vsaj enako stopnjo varnosti, kot jo predpisuje sedanji standard EMV 6. Temeljna zahteva SEPA na področju kartičnega poslovanja je vzpostavitev poslovanja po načelih čipne tehnologije. Ta namreč zagotavlja večjo varnost in funkcionalnost pri izvajanju transakcij ter večjo zaščito pred morebitnimi zlorabami ter pomeni nadgradnjo klasičnih kartic z magnetnim zapisom. Kartice z magnetnim zapisom so pogosto tarča kriminalnih združb, saj se jih da zlahka ponarejati, pametne kartice z čip tehnologijo pa poleg drugih funkcionalnosti zagotavljajo predvsem varno poslovanje. Posebna prednost pametne kartice je ta, da lahko hrani in uporablja digitalna potrdila, izdana pri katerikoli certifikatski agenciji v Sloveniji in svetu. Tako se lahko kartica uporablja za vstop v elektronsko banko, za plačevanje računov, e-upravo, za urejanje matičnih zadev z občino in državo, e-davke, za izpolnjevanje dohodninske in davčne napovedi prek interneta ter za druge portale. Pametna kartica je z vidika varnosti in zasebnosti najprimernejše mesto za hranjenje digitalnih potrdil, saj zagotavlja, da se zasebni ključi nikoli ne prenesejo v spomin računalnika ali na disk, kjer bi bili lahko dostopni nezaželenim osebam. Čip je skladen s standardom EMV, ki so ga v ta namen oblikovali mednarodni kartični sistemi. Vse se začne v silicijevem čipu, integriranem v modul s prepoznavno zlato prevleko, ki je vgrajen v plastično kartico. Takšno kartico imenujemo pametna kartica. SEPA na kartičnem področju nadalje zahteva: - Čipna tehnologija (čip) po standardu EMV mora biti na vseh karticah, POS terminalih in bankomatih nameščena najkasneje do 1. januarja EMV (Europay MasterCard Visa programme to implement Chip&PIN security for card transaction): program Eurocard MasterCard in Visa za uvedbo zaščite s čipom in PIN-om pri kartičnih transakcijah.

24 24 - Transakcije s kartico se morajo najkasneje po 1. januarju 2011 izvajati le ob uporabi številke PIN, kar pomeni, da se bo nakup s kartico potrjeval le še z vnosom številke PIN, podpis kot verifikacijski element pa bo izginil. Posledično bodo tudi kartice, skladne s SEPA, opremljene le s čipom, magnetna steza pa bo s kartic postopoma izginila. Imetnik pametne kartice pristnost svoje identitete na prodajnem mestu potrdi z vnosom osebne identifikacijske številke (PIN kode). PIN koda je štirimestno številčno geslo, ki ga pozna le imetnik oziroma lastnik kartice in ga prejme ob prevzemu kartice. PIN kodo imetnik kartice vtipka na tipkovnici POS terminala in z njo potrdi svojo identiteto ter sproži izvajanje procesa plačila. Vnos PIN kode je treba izvesti diskretno in brez pomoči drugih oseb. Mednarodno veljavne plačilne kartice je mogoče uporabljati tudi za plačevanje preko interneta (elektronska trgovina) ali pri kataloški in telefonski prodaji. V posameznih primerih se pri plačevanju s kartico zahteva vnos CVV 2 vrednosti, to je varnostna koda, ki se nahaja na hrbtni strani kartice. Zahteva po posredovanju tega podatka je odvisna od tehnološke podpore prodajnega mesta. Najvarnejše plačevanje izdelkov in storitev na svetovnem spletu je z uporabo bančne kartice in prenosnega čitalca. Po vstavitvi kartice v prenosni čitalec in vnosu PIN kode, aplikacija na čipu kartice vsakokrat ustvari enkratno geslo, ki ga pri spletnem nakupu prepišemo z zaslona prenosnega čitalca. Na ta način se potrdi identiteta in zagotovi avtentičnost opravljene transakcije. Pri SEPA za kartice je ključni problem (bolj politične narave) v tem, da je trenutno mogoče zagotoviti čezmejno uporabo kartic le s povezavo z eno od dveh ameriških kartičnih shem, kar za pomembno velike nacionalne kartične sheme ni sprejemljivo. Očitno bo zahteva po čezmejni uporabnosti plačilnih kartic dosežena na način povezljivosti kartičnih sistemov več držav ali pa bo v Evropski uniji vzpostavljena nova mednarodna kartična shema. Slovenske sheme so se pravočasno pripravile za spremembe, potrebne so le manjše prilagoditve. Značilnosti kartičnih plačil SEPA: - Imetniki kartic bodo lahko z eno kartico plačevali na celotnem evroobmočju (omejujejo jih le blagovne znamke, ki jih sprejemajo trgovci). - Imetniki kartic in trgovci bodo lahko opravljali in sprejemali kartična plačila na celotnem evroobmočju na skupen in vedno enak način. - Centri za obdelavo plačilnih kartic bodo lahko konkurirali eden drugemu in svoje storitve opravljali na celotnem evroobmočju, zato bo trg obdelave plačilnih kartic bolj konkurenčen, zanesljiv in stroškovno učinkovit. Dejstvo, da program SEPA vpliva na sheme plačilnih kartic, je to, da bodo nacionalne sheme in medmrežja za evroobmočje do 2011 že zastarale. Veliko teh shem je še starejših od delovanja ATM iz leta 1960, kot recimo nemška kartična shema, ki je bila vpeljana, da bi zagotovila uporabo čekov. Rezultat je, da je vsaka država razvila svoje infrastrukturne ali večkratne sheme za plačila s karticami, ki pa so bila različna. Nemčija je razpolagala z ec-karte in GeldKarte, medtem ko je imela Velika Britanija LINK, Španija Euro 6000, ServiRed in 4B, Portugalska pa je imala Multibanco. Na Danskem so imeli Dankort, na Nizozemskem pa PIN. Seznam se še nadaljuje, recimo s Francijo, ki se zdi še najbolj ''dramatična'' saj je Groupment des Cartes Bancaires nadzorovala poslovanje plačil s

25 25 karticami že od 1980 z BNP Paribas, Credit Agricole in Societe Generale kot najbolj vplivnimi člani. Prav tako je imela tudi Slovenija svojo nacionalno kartično shemo, in sicer Activo. Vse to je bila problematika, s katero se je prioritetno ukvarjal Evropski svet za plačila. Kartični okvir SEPA ima cilj racionalizirati infrastrukture za dvig denarja, transakcije z bančnimi in kreditnimi karticami ter jih uskladiti po vsej Evropi. Pravila veljajo za vse banke, ki so članice EPC in pokrivajo vse vidike transakcije pri POS in ATM. Kartice na čip s PIN so priporočljiva metoda plačil s karticami in po projektu SEPA ne bodo več podpirali plačil, ki bazirajo na magnetnem zapisu. To je za nekatere dobra novica, saj gre oblikovanje pravih vseevropskih čezmejnih plačil z bančnimi in kreditnimi karticami ter plačilnih poravnav precej na roko MasterCard in Visa Plačilna kartica Maestro Maestro je plačilna kartica osebnega računa, brez odloženega plačila, za plačevanje na prodajnih mestih in za dvig gotovine na bankomatih doma in v tujini. Veljavnost Maestro kartic je 4 leta. Maestro kartica je tudi identifikacija za opravljanje drugih bančnih storitev in omogoča brezgotovinsko poslovanje v vsaj 80 državah. S plačilno kartico Maestro se lahko posluje na bančnih avtomatih z oznako Maestro ali Cirrus, Na plačilni kartici Maestro je številka transakcijskega računa (v nadaljevanju TRR) v IBAN strukturi (SI56 ZZXX XYYYY YYYY YYY), na hrbtni strani kartice pa je izpisana št. kartice (PAN). Kartice so tiskane v laserski tehniki, ki zagotavlja boljšo obstojnost podatkov. Funkcionalnosti Maestro pametne kartice: - Plačevanje preko spleta (e-trgovina) z uporabo aplikacije Secure Code. Vse kartice so samodejno registrirane in že pripravljene za spletno nakupovanje pri tistih e- trgovcih, ki to storitev omogočajo. Nakup imetnik kartice izvede z uporabo enkratne kode, ki jo ustvari prenosni (OTP) čitalec, pametna kartica in PIN. - Hranjenje digitalnih potrdil. Dodaten prostor na kartici (PKI) omogoča hranjenje in uporabo treh digitalnih potrdil, izdanih pri katerikoli certifikatski agenciji. Imetnik kartice si mora program (CSP) za uporabo čitalcev pametnih kartic in osebnega certifikata na pametni kartici namestiti na svoj računalnik. Za uporabo digitalnega potrdila (hranjenega na kartici) mora imetnik uporabljati čitalnik pametnih kartic s PC/SC protokolom. Takšen čitalnik lahko imetnik kupi prosto na trgu (priporočljiva je uporaba naslednjih proizvajalcev: Actividentity, Gemplus, OmniKey). S prehodom Maestra na čip ima, pri zaklepanju kartice, vsaka aplikacija na kartici svoj števec napačno vnesenih PIN-ov. Po treh napačno vnesenih PIN-ih za posamezno aplikacijo se ta aplikacija zaklene in je ni možno odkleniti.

26 26 Slika 5: Oznaka za Maestro Vir: Plačilni kartici MasterCard in Visa Plačilni kartici MasterCard in Visa sta kreditni plačilni kartici namenjeni za nakupe in dvige gotovine doma in po svetu. Tako MasterCard kot tudi Visa nudita brezplačno nezgodno zavarovanje in možnost zavarovanja za primer izgube ali kraje kartice. Imetnik kartice je zavarovan za čas veljavnosti kartice. Zavarovanje preneha z dnem prenehanja pravice do uporabe kartice. Nezgodno zavarovanje vključuje zavarovanje za primer nezgode, ki bi se imetniku kartice zgodila kjerkoli, kadarkoli in katere posledice so lahko trajna izguba splošne delovne sposobnosti ali smrt. Zavarovalno kritje začne teči ob 0:00 uri na dan začetka veljavnosti kartice in traja do 24:00 ure tistega dne, ko poteče veljavnost kartice oziroma ko imetnik izgubi pravico do uporabe plačilne kartice. Poškodbe, ki imajo za posledico začasno delovno nesposobnost (dnevna odškodnina) s tem zavarovanjem niso krita. Imetnik plačilne kartice mora nezgodo prijaviti zavarovalniški hiši na zavarovalnem obrazcu, hkrati pa priloži dokumentacijo, kot so potrdilo o lastništvu kartice, po končanem zdravljenju pa še zdravstveno dokumentacijo. Pri MasterCardu in Visi lahko imetnik izbira med kartico z odloženim plačilom (plačilo obveznosti enkrat mesečno v celoti) in posojilno kartico (mesečno poravnava le tretjino porabljenega zneska). Možno je plačevanje obveznosti prek SEPA direktne obremenitve ali s plačilnim nalogom. S plačilnima karticama MasterCard in Visa se lahko rezervira tudi v hotelu ali se najame avtomobil brez plačila pologa. Za poslovanje pa se lahko pooblasti tudi drugo osebo, ki dobi svojo kartico. Slika 6: Oznaka za MasterCard Vir: Slika 7: Oznaka za Viso Vir:

27 Pomembnost predplačilnih kartic Faktor, ki je prisoten na področju poslovanja s karticami in je premalo poudarjen, so predplačilne kartice. Za razliko od plačilnih kartic na čip, nudijo predplačilne kartice denarni nadomestek, z njimi pa lahko izvedemo anonimna plačila preko spleta. Banke v Evropi torej podpirajo nastajanje predplačilnih kartic, ki bodo nadomestile stroške denarnega poslovanja in zmanjšale marže shem čezmejnih plačil. Skupaj s to novostjo se tudi velike stranke zavedajo priložnosti, saj podjetja in njihova vodstva začenjajo prepoznavati dejstvo stroškovnih prihrankov, ki jih prinaša predplačilna kartica. Npr. podjetja so se dolgo zavedala, da se pojavljajo velike neučinkovitosti pri uporabi denarja in njegovem pretoku, kar vpliva na delovni kapital in likvidnost. Kako izboljšati te neučinkovitosti, je dolgo predstavljalo izziv, saj dejanske alternative za denar ni. V MasterCard International so v prvi polovici leta 2006 izvedli raziskavo evropskih priložnosti za predplačilno kartico. V poročilu so ugotovili, da se evropski trg predplačilnih kartic hitro širi z ocenjeno priložnostjo celotnega trga, vrednega več kot 700 milijard evrov na leto do leta Ti podatki temeljijo na zelo različnih ciljnih trgih predplačilnih kartic, vključno z (Skinner 2008, 22): - potrošnikovo uporabo prej kupljene tuje valute za počitnice ali potovanja, - donacijo sredstev kot darilo, ki temelji na aplikaciji ''peer to peer'' ali pa kot del programa lojalnost oziroma nagrade, - rednimi ali ad hoc transferji delavcev migrantov svoji družini v njihovo domačo državo, - provizijami produktov tiste populacije, ki ali z njihovo odločitvijo ali izključitvijo ne uporabljajo redno glavnih finančnih produktov (kreditne kartice, transakcijski računi), - produkti, ki so usmerjeni potrošnikom, ki si želijo potrošiti na področju iger na srečo, - produkti, ki jih uporabljajo podjetja za nakazila plačil svojim zaposlenim tako na redni mesečni bazi kot tudi za zaključeno delo, - provizijami bančnih ugodnosti zaposlenim, dobaviteljem ali strankam za priznanje izvedbe njihove storitve kot del zaposlitvene pogodbe. To vključuje tudi izplačilo za potovanja, - dostavo stroškov državljanom (to lahko vključuje vračilo davka, otroške dodatke, socialno denarno pomoč ali štipendijo), - združevanjem tranzitnih aplikacij s plačilno aplikacijo, oblikovano za namene nakupa dobrin majhnih vrednosti (kava, časopis). Vendar vsi ti potenciali ne bodo uresničili velikega števila zavirajočih dejavnikov, ki vključujejo: - banke ne vidijo poslovnega interesa, - poslovna antipatičnost, - pomanjkanje trgov s strankami, - Evropa je drugačna, - infrastrukture niso za predplačilne rešitve. Veliko evropskih bankirjev verjame, da poslovni interes za predplačilne kartice ni preverjen in da imajo potrošniki dovolj kartic v svojih denarnicah. Zato evropski bankirji v teh karticah ne vidijo dobička in prihodka, še posebej ne v prostoru, kjer vlada sistem

28 plačilnih kartic. Tudi če bi poslovni interes obstajal, pa večina bank razporeja svoja sredstva v bolj regularne spremembe, ki jih prinašata SEPA in PSD, kot pa v vzpostavljanje novih produktov in programov, kot je to recimo predplačilna kartica. Z vidika podjetij je aktualno tudi vprašanje, zakaj bi evropska podjetja preklopila na program predplačilnih kartic, ko pa so povsem zadovoljna z obstoječim sistemom kreditnega prometa. Ti sistemi kreditnih transferjev pa so že predmet bistvenih sprememb, ki jih uvaja nov pravilnik o SEPA kreditni transferji. To pa pomeni spremembe v delovanju klirinških hiš, podjetja pa se osredotočajo na svoje banke, ki podpirajo transferje z minimalnim oviranjem. Zato je lahko nenadna sprememba preklopa s plačilnega instrumenta elektronskih transferjev na predplačilne kartice za nekatere banke preveč, saj ne bi rade še bolj vznemirjale svojih velikih strank in to ravno v obdobju sprememb, ki jih s sabo prinaša SEPA. Tretji dejavnik bi lahko bil sam potrošnik, ki še vedno vztraja, da večja plačila reši z že obstoječimi plačilnimi karticami ali pa se naslanja na tradicionalno uporabo gotovinskih plačil ali plačil s čeki. Čeprav se je uporaba čekov z Evropo zelo zmanjšala, pa gotovina še vedno prevladuje v večini držav. Potrošnikova odpornost se lahko razbije z višjimi stroški za plačila z gotovino in s čeki ali pa morda tudi s spodbudo za uporabo kartice v obliki popustov. Prav tako bi se moralo strankam poudariti ugodnosti predplačilnih kartic, kot sta njihova prikladnost (torej, da so predplačilne kartice enostavne in hitre za uporabo) in njihova namembnost (gre za darilne kartice, ki jih lahko kupijo starši svojim otrokom, da jim omogočijo elektronska plačila, brez, da bi pri tem uporabljali očetovo ali mamino kartico). Četrta ovira za uvedbo predplačilne kartice je sama narava evropskih trgov. Združenim državam Amerike je uspelo predplačilno kartico vpeljati preko specifičnih ciljnih sekcij, kot sta ''unbanked'' in ''underbanked'', Evropa pa ne ponuja enakih storitev. V Evropi prevladujejo avtomatizirane klirinške hiše za kreditna plačila kot recimo plačilna lista. Evropa ponuja tudi prosto bančništvo za svoje osnovne produkte, kot so depozitni računi. Torej verjetnost, da se uvede ''unbanked'' kot nov profitni trg je v evropskem kontekstu precej majhna. Nenazadnje pa kljub dejstvu, da se s projektom SEPA spreminjajo osnovne infrastrukture v Evropi, ni nujno, da so trenutne strukture, ki jih podpirajo banke, prilagojene za predplačila. Kot rezultat vseh navedenih dejavnikov ni bilo niti pričakovati, da bodo banke namenile vseh 700 milijard evrov za priložnost razvoja trga predplačilnih kartic, vendar pa so se banke posvetile drugim področjem, ki prinašajo ugodnosti podjetjem. 28

29 Gotovinsko poslovanje SEPA V središču SEPA je za Evropo valuta evro, ki je bil vzpostavljen kot trgovski instrument leta 1999 in kot polna valuta V osnovi je spremenil naravo Evropske unije, saj je 12 prvotnih držav v evroobmočju postalo usklajenih v smislu trgovine in čezmejnega delovanja. Gre za korak naprej v smeri večje evropske finančne integracije. Evro je sedaj valuta 16 izmed 27 držav članic Evropske unije. Vse ostale bodo evro sprejele, ko bodo izpolnile pogoje, razen dveh držav, Danske in Združenega kraljestva, ki sta se pogodili o izvzetju iz monetarne unije, kar je vključeno v Pogodbo o Evropski uniji iz leta 1992 (Maastrichtska pogodba). Še vedno pa se lahko ti dve državi pridružita, če bi se odločili drugače. Maastrichtska pogodba si je za cilj zastavila enotno valuto in določila pogoje za pridružitev. To so ''maastrichtska merila'' ali ''konvergenčna merila'', s katerimi se želi zagotoviti delovanje monetarne unije. Poleg nekaterih pravnih zahtev, med katerimi je najvidnejša zahteva po neodvisni centralni banki, so maastrichtska merila naslednja: - Stabilnost cen (inflacija ne sme za več kot 1,5 odstotne točke presegati treh držav z najboljšimi rezultati). - Zdrave in trajnostne javne finance (javni primanjkljaj načeloma ne sme presegati 3% BDP, javni dolg pa ne sme presegati 60% BDP oziroma se tej ravni približuje). - Vzdržnost konvergence (dolgoročne obrestne mere ne smejo za več kot 2 odstotni točki presegati treh držav z najboljšimi rezultati glede stabilnosti cen). - Stabilnost menjalnega tečaja (dve leti znotraj ERM II 7 brez resnih napetosti). Kljub temu, da je bil uveden evro, še vedno države evroobmočja z bančne perspektive niso bile usklajene, saj je imela vsaka država svoj način delovanja obračunov in poravnav. Vse so imele avtomatizirane klirinške hiše za obdelavo kreditnih transferjev in plačilnih kartic, od države do države pa se je razlikovalo tudi vodenje denarnih poslov. Večina držav članic Evropske unije je upravljala svoj sistem bruto poravnav v realnem času za nacionalne centralne banke. Vsi ti sistemi so bili nezdružljivi in ločeni. Zato je Evropa, ki združuje 27 držav in štiri pridružene države: Norveška, Islandija, Liechtenstein in Švica, trpela pod 31 različnimi načini plačilnih infrastruktur, ki so ovirali regijsko konkurenčnost. Evropska komisija in EPC, ki predstavljajo banke v Evropi, so se močno trudili izravnati položaj z vzpostavitvijo usklajene infrastrukture v evroobmočju, SEPA. Za sedanje pokrajine za distribucijo gotovine je značilno več nacionalnih infrastruktur, kjer so vse organizirane na nacionalni ravni in na podlagi različnih poslovnih modelov. To pomanjkanje usklajenosti, skupnih pristopov in najboljše prakse povečuje stroške obdelave gotovine in ustvarja mnoge pomanjkljivosti v evroobmočju. V namen zmanjševanja stroškov z gotovino je bila ustanovljena SECA 8. Cilj SECA je oblikovati enotna pravila in najboljše prakse za distribucijo in recikliranje evrske gotovine za medbančno poslovanje s podjetji in občani v evroobmočju. SECA ne vključuje le obstoja evrskih bankovcev in kovancev za izvajanje plačil, zagotavlja tudi pristnost, razpoložljivost in primernost gotovine v obtoku, zato mora biti raven zaščite in kakovosti evrskih bankovcev in kovancev enotna na celotnem 7 ERM II dovoljuje nihanje deviznih tečajev sodelujočih valut držav Evropske unije glede na evro znotraj fiksnih meja nad in pod centralnim tečajem. 8 SECA (Single Euro Cash Area): enotno območje poslovanja z evrsko gotovino.

30 30 evroobmočju, kjer ne sme prihajati do pomanjkanja katerihkoli vrednosti (apoenov) evrskih bankovcev ali kovancev. SECA podpira eno glavnih pobud SEPA, in sicer spodbujanje potrošnikov in trgovcev, ki prehajajo iz gotovine na plačilne kartice in druge elektronske plačilne instrumente. Uporaba gotovine mora biti za stranke preprosta in varna. Omogočeno jim mora biti, da brez težav dvigujejo gotovino 24 ur na dan in da jo polagajo skoraj enako preprosto, kot jo dvigujejo. Strankam je treba zagotoviti, da gotovina, ki jo dvignejo pri okencu ali na bankomatu, ni ponarejena. Za večjo varnost poslovanja z gotovino, banke strankam priporočajo, da se seznanijo z zaščitnimi elementi evrskih bankovcev. (Dostopno na: Zaščitni elementi evro gotovine Slika 8: Specimen evro bankovca prednja stran Vir: Na sprednji strani bankovcev so prikazana okna in vrata, ki simbolizirajo evropskega duha odprtosti in sodelovanja. Dvanajst zvezd Evropske unije predstavlja dinamiko in složnost sodobne Evrope. Ostali oblikovni elementi: - Ime valute euro je zapisano v latinski (EURO) in grški pisavi (EYPΩ). - Kratica Evropske centralne banke v petih jezikovnih različicah BCE, ECB, EZB, EKT in EKP predstavlja 11 uradnih jezikov Evropske unije (v letu 2002). - Znak za zaščito avtorskih pravic. - Zastava Evropske unije.

31 31 Podpis: Na bankovcih je bodisi podpis prvega predsednika ECB Willema F. Duisenberga ali njegovega naslednika Jean-Clauda Tricheta, ki ECB vodi od 1. novembra Veljavni so bankovci z enim ali drugim podpisom. Slika 9: Vzorca veljavnih podpisov na evro bankovcih Willem F. Duisenberg Jean-Claude Trichet Vir: Zaščitni elementi: Papir bankovcev je izdelan iz čistega bombaža, zato so bankovci šelesteči in na otip čvrsti in prožni (ne mehki ali voščeni). Zaradi posebnega tiska je tiskarska barva v glavni podobi, črkah in številki vrednosti na sprednji strani bankovca na otip nekoliko hrapava ali rahlo odebeljena. Globoki tisk lahko otipamo z blazinicami prstov ali z nohtom. Slika 10: Zaščitni element evro bankovca nepravilni liki Vir: Nepravilni liki, natisnjeni v zgornjem kotu na obeh straneh bankovca, se natanko prilegajo drug drugemu in skupaj oblikujejo celotno številko vrednosti bankovca. Sestavljena številka postane vidna, če bankovec pogledamo proti svetlobi. Slika 11: Zaščitni element evro bankovca vodni znak Vir:

32 32 Vodni znak nastane s spreminjanjem debeline papirja. Viden postane, če bankovec pogledamo proti svetlobi. Če ga položimo na temno podlago, postanejo svetli deli vodnega znaka temnejši. Ta učinek je najbolje viden pri številki vrednosti bankovca v vodnem znaku. Slika 12: Zaščitni element evro bankovca varnostna nit Vir: Varnostna nit je vdelana v papir bankovca. Proti svetlobi je vidna kot temen trak. Na njej sta z drobnimi črkami in številkami izpisani beseda»euro«in vrednost bankovca. Slika 13: Zaščitni element evro bankovca srebrna folija Vir: Proti svetlobi lahko na srebrni foliji opazimo tudi drobne luknjice oz. perforacije, ki oblikujejo simbol. Vidne so tudi drobne številke, ki kažejo vrednost bankovca. Če bankovec nagibamo naprej in nazaj, se hologramska podoba na srebrni foliji spreminja iz številke vrednosti bankovca v okno ali vrata in obratno. V ozadju se mavrični koncentrični krogi iz drobnih črk premikajo iz sredine proti robovom folije.

33 33 Slika 14: Specimen evro bankovca hrbtna stran Vir: Mostovi na hrbtni strani simbolizirajo stike med evropskimi narodi ter med Evropo in ostalim svetom. Zemljevid Evrope: Na bankovcih je geografska upodobitev Evrope. V njej niso prikazani otoki, ki so manjši od 400 kvadratnih kilometrov, ker z ofsetnim tiskom v velikih količinah ni mogoče natančno natisniti majhnih oblikovnih elementov. Kode držav: Centralno banko, ki je naročila tiskanje bankovca (ne pa nujno državo, v kateri je bil bankovec natisnjen), označuje črka oziroma koda države pred serijsko številko. Bankovec na sliki 14 ima črko ''S'', kar pomeni, da je bil natisnjen za italijansko centralno banko Banca d'italia. Kode vseh držav so: Belgija Z Luksemburg novi bankovci, ki jih je izdala centralna banka Banque du Luxembourg, imajo Nemčija X črko nacionalne banke tiste države, v Irska T kateri so bili natisnjeni Grčija Y Španija V Malta F Francija U Nizozemska P Italija S Avstrija N Ciper G Portugalska M Slovenija H Slovaška E Finska L Če bankovec nagibamo naprej in nazaj, številka vrednosti na hrbtni strani bankovca spreminja barvo iz vijolične v olivno zeleno ali rjavo.

Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / Uradni lis

Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / Uradni lis Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / 24. 5. 2019 Uradni list Republike Slovenije PRILOGA 1 PRAVILA ZA OBLIKOVANJE

Prikaži več

IZVLEČEK TARIFE PLAČIL ZA POSLE S PRAVNIMI OSEBAMI STORITVE CENA I.A. I.A.1. I.A.1.1. TRANSAKCIJSKI RAČUNI PRAVNIH OSEB DOMAČE IN ČEZMEJNE REGULIRANE

IZVLEČEK TARIFE PLAČIL ZA POSLE S PRAVNIMI OSEBAMI STORITVE CENA I.A. I.A.1. I.A.1.1. TRANSAKCIJSKI RAČUNI PRAVNIH OSEB DOMAČE IN ČEZMEJNE REGULIRANE IZVLEČEK TARIFE PLAČIL ZA POSLE S PRAVNIMI OSEBAMI STORITVE CENA I.A. I.A.1. I.A.1.1. TRANSAKCIJSKI RAČUNI PRAVNIH OSEB DOMAČE IN ČEZMEJNE REGULIRANE PLAČILNE TRANSAKCIJE plačila v valuti EUR, SEK in RON

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 4 TRR in osebni racun in ppt

Microsoft PowerPoint - 4 TRR in osebni racun in ppt TBP -Transakcijski račun ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Prosojnice predavanj Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 TRANSAKCIJSKI RAČUN Banke

Prikaži več

PRAVILA IN POSTOPKI ZA ZAMENJAVO BANKE Informacije za stranke Ljubljana, februar

PRAVILA IN POSTOPKI ZA ZAMENJAVO BANKE Informacije za stranke Ljubljana, februar PRAVILA IN POSTOPKI ZA ZAMENJAVO BANKE Informacije za stranke Ljubljana, februar 2013 1 I. Uvodno pojasnilo Članice Združenja bank Slovenije so leta 2007 na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije opredelile

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1249/2012 z dne 19. decembra 2012 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede oblike evidenc, ki jih morajo v

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1249/2012 z dne 19. decembra 2012 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede oblike evidenc, ki jih morajo v L 352/32 Uradni list Evropske unije 21.12.2012 IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1249/2012 z dne 19. decembra 2012 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede oblike evidenc, ki jih morajo v skladu

Prikaži več

SPP-veljavnost za PRAVNE OSEBE-final

SPP-veljavnost za PRAVNE OSEBE-final SPLOŠNI POGOJI VODENJA TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV IN OPRAVLJANJA PLAČILNIH STORITEV ZA PRAVNE OSEBE 1. Splošni del 1.1. Uvodne določbe Izdajatelj teh splošnih pogojev je Deželna banka Slovenije d. d., Kolodvorska

Prikaži več

Obrazec za gradiva za sejo SBS

Obrazec za gradiva za sejo SBS KAZALO 1. Uvod... 3 2. Analiza nadomestil... 3 3. Izračun stroškov košaric plačilnih storitev... 4 Dodatek 1: Metodologija... i Dodatek 2: Tabele nadomestil za plačilne storitve na dan 31. 12. 2007, 31.

Prikaži več

Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/ /03/2018 ESMA SL

Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/ /03/2018 ESMA SL Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/2014 28/03/2018 ESMA70-151-435 SL Kazalo 1 Področje uporabe... 2 2 Namen... 4 3 Obveznosti v zvezi s skladnostjo in poročanjem...

Prikaži več

(Microsoft Word - VS_ Fazli\350_ Sanela_1982_ doc)

(Microsoft Word - VS_ Fazli\350_ Sanela_1982_ doc) UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO VZPOSTAVITEV ENOTNEGA OBMOČJA PLAČIL V EVRIH V SLOVENIJI SINGLE EURO PAYMENTS AREA IN SLOVENIA Kandidatka: Sanela Fazlič Naslov:

Prikaži več

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov Gospodarski subjekti Definicija: V skladu z 2. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/574

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

EY Slovenija Davčne novice – 10. julij 2019

EY Slovenija Davčne novice – 10. julij 2019 10. julij 2019 EY Slovenija Davčne novice Davčne novice julij V julijski številki Davčnih novic vam pošiljamo pregled zadnjih predlogov za spremembo davčne zakonodaje in predstavljamo predlog uvedbe davka

Prikaži več

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk SI57 OK 1. KAPITAL Period SI57 Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastniški kapital pred odbitnimi postavkami (Temeljni kapital brez hibridnih instrumentov in državnih ukrepov pomoči,

Prikaži več

Microsoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc

Microsoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc INFORMACIJE NOVEMBER 2014 Spoštovani! Pošiljamo Vam informacije za november. Vlada pripravlja kup dokaj neugodnih ukrepov za podjetnike (povišan davek na bančne storitve, povišan davek na zavarovalniške

Prikaži več

INFORMACIJE MAREC 2017

INFORMACIJE MAREC 2017 INFORMACIJE MAREC 2017 NOVICE Zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju STATISTIČNI PODATKI Spoštovani! V februarju 2017 ni bilo veliko novosti na področju davkov, financ in računovodstva, na nekaj sprememb

Prikaži več

SPLOŠNI POGOJI ZA VODENJE TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA IN OPRAVLJANJE PLAČILNIH STORITEV ZA POTROŠNIKE 1 SPLOŠNO Izdajatelj teh Splošnih pogojev je: Primors

SPLOŠNI POGOJI ZA VODENJE TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA IN OPRAVLJANJE PLAČILNIH STORITEV ZA POTROŠNIKE 1 SPLOŠNO Izdajatelj teh Splošnih pogojev je: Primors SPLOŠNI POGOJI ZA VODENJE TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA IN OPRAVLJANJE PLAČILNIH STORITEV ZA POTROŠNIKE 1 SPLOŠNO Izdajatelj teh Splošnih pogojev je: Primorska hranilnica Vipava d.d., Glavni trg 15, 5271 Vipava,

Prikaži več

Navodila Trgovina iCenter

Navodila Trgovina iCenter Knjiženje izdanih računov iz modula Fakturiranje glede na način plačila V navodilih, ki sledijo obravnavamo tematiko priprave temeljnice izdanih računov, ki smo jih fakturirali v modulu Fakturiranje. Glede

Prikaži več

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo 20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja

Prikaži več

Evropska centralna banka (ECB)

Evropska centralna banka (ECB) EVROPSKA CENTRALNA BANKA (ECB) Evropska centralna banka je osrednja institucija v ekonomski in monetarni uniji in je od 1. januarja 1999 pristojna za vodenje evropske monetarne politike v evroobmočju.

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx) DEPOZITI IN VARČEVANJA ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 Razvrstitev bančnih poslov Z vidika funkcionalnosti:

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) 1. Trgovanje s finančnimi instrumenti 1.1 Opravljanje investicijskih storitev in

Prikaži več

Sklep_april_2019

Sklep_april_2019 S K L E P O OBRESTNIH MERAH Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.3.2019 Velja od: 1.4.2019 1. VLOGE FIZIČNIH OSEB 1.1. VLOGE NA VPOGLED

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

MAJ 2019 Addiko Bank d.d. CENIK STORITEV ZA PODROČJE POSLOVANJA Z OBČANI Vrsta storitve nadomestilo v % nadomestilo v EUR frekvenca / enota CENIK STOR

MAJ 2019 Addiko Bank d.d. CENIK STORITEV ZA PODROČJE POSLOVANJA Z OBČANI Vrsta storitve nadomestilo v % nadomestilo v EUR frekvenca / enota CENIK STOR Addiko Bank d.d. CENIK STORITEV ZA PODROČJE POSLOVANJA Z OBČANI Vrsta storitve nadomestilo v % nadomestilo v EUR frekvenca / enota CENIK STORITEV ZA PODROČJE POSLOVANJA Z OBČANI EVRSKO POSLOVANJE TRANSAKCIJSKI

Prikaži več

NAVODILA ZA POSLOVANJE Z MONETO TELEFONSKA PRODAJA

NAVODILA ZA POSLOVANJE Z MONETO TELEFONSKA PRODAJA NAVODILA ZA POSLOVANJE Z MONETO V TELEFONSKI PRODAJI Ljubljana, julij 2013 KAZALO KAZALO... 2 1 UVOD... 3 2 PRIPRAVA PODATKOV ZA SISTEM MONETA... 3 2.1 PRODAJNA MESTA... 3 2.2 SLIKI GLAVE IN NOGE RAČUNA

Prikaži več

DELAVSKA HRANILNICA d

DELAVSKA HRANILNICA d S K L E P O VIŠINI OBRESTNIH MER ZA POSAMEZNE VRSTE VLOG, DEPOZITOV IN KREDITOV Sprejela:Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.12.2017 Velja od:

Prikaži več

BILTEN JUNIJ 2019

BILTEN JUNIJ 2019 BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje

Prikaži več

Na podlagi akta o ustanovitvi družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., uprava družbe sprejema Pravila vodenja poddepoja družbe NLB Skladi, d

Na podlagi akta o ustanovitvi družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., uprava družbe sprejema Pravila vodenja poddepoja družbe NLB Skladi, d Na podlagi akta o ustanovitvi družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., uprava družbe sprejema Pravila vodenja poddepoja družbe NLB Skladi, d.o.o. 3. različica, 28. 5. 2019 Kazalo 1. Uvodne določbe...

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane

Prikaži več

OBRAZEC DR-02 Prijava za vpis fizične osebe v davčni register Priloga 1 1. Davčna številka (pri prvi prijavi izpolni FURS) 2. Osebno ime Ime Priimek 3

OBRAZEC DR-02 Prijava za vpis fizične osebe v davčni register Priloga 1 1. Davčna številka (pri prvi prijavi izpolni FURS) 2. Osebno ime Ime Priimek 3 OBRAZEC DR-02 Prijava za vpis fizične osebe v davčni register Priloga 1 1. Davčna številka (pri prvi prijavi izpolni FURS) 2. Osebno ime Ime Priimek 3. Datum rojstva Kraj rojstva 4. Spol (M-moški, Ţ-ţenski)

Prikaži več

1 SPLOŠNI POGOJI VODENJA TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV IN OPRAVLJANJA PLAČILNIH STORITEV ZA PRAVNE OSEBE, PODJETNIKE IN ZASEBNIKE I. Opredelitev pojmov Posam

1 SPLOŠNI POGOJI VODENJA TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV IN OPRAVLJANJA PLAČILNIH STORITEV ZA PRAVNE OSEBE, PODJETNIKE IN ZASEBNIKE I. Opredelitev pojmov Posam 1 SPLOŠNI POGOJI VODENJA TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV IN OPRAVLJANJA PLAČILNIH STORITEV ZA PRAVNE OSEBE, PODJETNIKE IN ZASEBNIKE I. Opredelitev pojmov Posamezni pojmi, uporabljeni v teh Splošnih pogojih vodenja

Prikaži več

Smernice in priporočila Smernice in priporočila o področju uporabe uredbe CRA 17. junij i 2013 ESMA/2013/720. Datum: 17. junij 2013 ESMA/2013/720 Kazalo I. Področje uporabe 4 II. Namen 4 III. Skladnost

Prikaži več

Ime predpisa:

Ime predpisa: Ime predpisa: Zakon o spremembah Zakona o varstvu okolja Št. zadeve: 007-188/2015 Datum objave: 9. 6. 2015 Rok za sprejem mnenj in pripomb: 23. 6. 2015 Ime odgovorne osebe in e-naslov: Dušan Pichler, gp.mop@gov.si

Prikaži več

Številka: /2019 Datum: Vzpostavitev Registra transakcijskih računov v AJPES Pojasnila k vsebini posameznih podatkov v RTR Pripravil

Številka: /2019 Datum: Vzpostavitev Registra transakcijskih računov v AJPES Pojasnila k vsebini posameznih podatkov v RTR Pripravil Številka: 4051-19/2019 Datum: 16. 4. 2019 Vzpostavitev Registra transakcijskih računov v AJPES Pojasnila k vsebini posameznih podatkov v RTR Pripravila: Projektna skupina za vzpostavitev RTR v AJPES; Strokovna

Prikaži več

DELOVNI LIST 2 – TRG

DELOVNI LIST 2 – TRG 3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o zagotavljanju nemotenega delovanja elektron

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o zagotavljanju nemotenega delovanja elektron EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 25.4.2019 C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 25.4.2019 o zagotavljanju nemotenega delovanja elektronske evidence kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov

Prikaži več

Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1

Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1 Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1 Razdelek 1: Pristop poročanja za podatke iz leta 2016 Družba Shire je 3. junija 2016 prevzela družbo

Prikaži več

Številka: /2013

Številka: /2013 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE Župančičeva ulica 3, p.p. 644a, 1001 Ljubljana T: 01 369 6600 F: 01 369 6609 E: gp.mf@gov.si www.mf.gov.si Številka: IPP 007-802/2015/ Ljubljana, 18. 4. 2016

Prikaži več

STATISTIKA BLAGOVNE MENJAVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE KRATKA NAVODILA ZA POROČEVALSKE ENOTE 2018 Dodatne informacije: Tel.: Faks:

STATISTIKA BLAGOVNE MENJAVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE KRATKA NAVODILA ZA POROČEVALSKE ENOTE 2018 Dodatne informacije: Tel.: Faks: STATISTIKA BLAGOVNE MENJAVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE KRATKA NAVODILA ZA POROČEVALSKE ENOTE 2018 Dodatne informacije: Tel.: Faks: +386 5 297 68 14 (Oddelek za Intrastat) +386 5 297 67 68 (Oddelek

Prikaži več

Tarifa_PO_

Tarifa_PO_ TARIFA ZA PRAVNE OSEBE Velja od 1.8.2019 KAZALO 1. KREDITNO POSLOVANJE... 2 1.1 PROVIZIJA OB ODOBRITVI KREDITA (PLAČILO OB ODOBRITVI)... 2 1.2 OSTALI STROŠKI... 2 2. GARANCIJE IN POROŠTVA... 3 3. DRUGE

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

S K L E P TARIFA NADOMESTIL, PROVIZIJ IN STROŠKOV DELAVSKE HRANILNICE d.d. LJUBLJANA Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Ja

S K L E P TARIFA NADOMESTIL, PROVIZIJ IN STROŠKOV DELAVSKE HRANILNICE d.d. LJUBLJANA Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Ja S K L E P TARIFA NADOMESTIL, PROVIZIJ IN STROŠKOV DELAVSKE HRANILNICE d.d. LJUBLJANA Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 25.4.2018 Velja

Prikaži več

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?

Prikaži več

1a - Splošni pogoji TRR - veljavnost od

1a - Splošni pogoji TRR - veljavnost od Addiko Bank d.d. SPLOŠNI POGOJI ZA VODENJE TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA IN OPRAVLJANJE PLAČILNIH STORITEV SPLOŠNO S temi splošnimi pogoji so opredeljene pravice in obveznosti banke in uporabnika v zvezi z odprtjem

Prikaži več

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi

Prikaži več

Oznaka Naziv Nadomestilo / Tarifa DDV (da/ne) % EUR II. POSLI Z MALIMI PODJETJI, SAMOSTOJNIMI PODJETNIKI IN OSEBAMI SVOBODNIH POKLICEV (BC) II.A. TRAN

Oznaka Naziv Nadomestilo / Tarifa DDV (da/ne) % EUR II. POSLI Z MALIMI PODJETJI, SAMOSTOJNIMI PODJETNIKI IN OSEBAMI SVOBODNIH POKLICEV (BC) II.A. TRAN Oznaka Naziv Nadomestilo / Tarifa DDV (da/ne) % EUR II. POSLI Z MALIMI PODJETJI, SAMOSTOJNIMI PODJETNIKI IN OSEBAMI SVOBODNIH POKLICEV (BC) II.A. TRANSAKCIJSKI RAČUNI DOMAČIH PRAVNIH OSEB, SAMOSTOJNIH

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Novosti Državnega centra za storitve zaupanja SI-TRUST Mag. Aleš Pelan, Ministrstvo za javno upravo 11.12.2018 ... 2000 2001 2015 2018 Overitelj na MJU Državni center za storitve zaupanja Novosti v letu

Prikaži več

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi 30.11.2010 Uradni list Evropske unije C 323/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) MNENJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation NSP/2018/008 10. seja Nacionalnega Sveta za Plačila; Banka Slovenija Ljubljana, 5. 4. 2018 Pospeševanje rasti brezgotovinske družbe v Sloveniji Teze in opazovanja (za diskusijo) Predstavita: Simon Steinman

Prikaži več

Povracila-stroskov-julij-2011

Povracila-stroskov-julij-2011 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN DRUGI PREJEMKI Povračila stroškov in druge prejemke v dejavnosti trgovine urejajo: Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Tarifna priloga h Kolektivni

Prikaži več

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI

Prikaži več

bob p. p Ljubljana Tel.: (cena klica na minuto je 1 z DDV) Posebni pogoji uporabe storitve moj bob

bob p. p Ljubljana Tel.: (cena klica na minuto je 1 z DDV)   Posebni pogoji uporabe storitve moj bob bob p. p. 415 1001 Ljubljana Tel.: 090 068 068 (cena klica na minuto je 1 z DDV) www.bob.si Posebni pogoji uporabe storitve moj bob Kazalo Uvod 5 Opredelitve 5 Registracija in uporaba Storitve moj bob

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za

Prikaži več

TRGOVSKI PORTAL SPLETNA APLIKACIJA NAMENJENA TRGOVCEM NAVODILA ZA REGISTRACIJO IN PRIJAVO Ljubljana, Verzija 1.1,

TRGOVSKI PORTAL SPLETNA APLIKACIJA NAMENJENA TRGOVCEM NAVODILA ZA REGISTRACIJO IN PRIJAVO Ljubljana, Verzija 1.1, TRGOVSKI PORTAL SPLETNA APLIKACIJA NAMENJENA TRGOVCEM NAVODILA ZA REGISTRACIJO IN PRIJAVO Ljubljana, 14. 03. 2019 KAZALO 1 Namen...3 2 Registracija...4 3 Vnos gesla in aktivacija računa...6 4 Prijava...7

Prikaži več

C(2016)3544/F1 - SL

C(2016)3544/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.6.2016 C(2016) 3544 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 13.6.2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov

Prikaži več

Splošni pogoji za opravljanje plačilnih storitev za potrošnike

Splošni pogoji za opravljanje plačilnih storitev za potrošnike Splošni pogoji za opravljanje plačilnih storitev za potrošnike 1. Splošno in opredelitev pojmov Izdajatelj splošnih pogojev je: Nova Kreditna banka Maribor, Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor, Slovenija,

Prikaži več

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx) Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija Posredno financiranje NAZIV PRODUKTA: Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija NAČIN FINANCIRANJA posredno financiranje preko

Prikaži več

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES 19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več

Microsoft Word - Pogodba-SI-TSA-v7.doc

Microsoft Word - Pogodba-SI-TSA-v7.doc SI-TSA Overitelj na Ministrstvu za javno upravo Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana, Slovenija http://www.si-tsa.si si-tsa@gov.si Overitelj na Ministrstvu za javno upravo Tržaška cesta 21 1000 Ljubljana Davčna

Prikaži več

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris 23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

SMERNICE O PRITOŽBENIH POSTOPKIH GLEDE DOMNEVNIH KRŠITEV DIREKTIVE (EU) 2015/2366 EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede dom

SMERNICE O PRITOŽBENIH POSTOPKIH GLEDE DOMNEVNIH KRŠITEV DIREKTIVE (EU) 2015/2366 EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede dom EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede domnevnih kršitev revidirane direktive o plačilnih storitvah 1. Obveznosti glede skladnosti in poročanja Vloga teh smernic 1. Dokument vsebuje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

COM(2007)634/F1 - SL

COM(2007)634/F1 - SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 23.10.2007 COM(2007) 634 konč. Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1425/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vreč in

Prikaži več

Uradni list RS - 102/2015, Uredbeni del

Uradni list RS - 102/2015, Uredbeni del PRILOGA 6 NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD OBRESTI ZA LETO (razen od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter v drugih državah članicah EU) OZNAKA STATUSA

Prikaži več

Splošni pogoji poslovanja na spletni strani stinovtujino.com Podatki o podjetju Naslov: BIZNIS ZAME, Tina Grilc s.p., Savinjska cesta 9b, 1420 Trbovlj

Splošni pogoji poslovanja na spletni strani stinovtujino.com Podatki o podjetju Naslov: BIZNIS ZAME, Tina Grilc s.p., Savinjska cesta 9b, 1420 Trbovlj Splošni pogoji poslovanja na spletni strani stinovtujino.com Podatki o podjetju Naslov: BIZNIS ZAME, Tina Grilc s.p., Savinjska cesta 9b, 1420 Trbovlje Davčna številka: 31642730 Matična številka: 7084633000

Prikaži več

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2018/ z dne  24. aprila o spremembi  Smernice  ECB/  2013/  23  o statistiki  državnih 15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o vzpostavitvi začasnega neposrednega stati

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o vzpostavitvi začasnega neposrednega stati EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 21.11.2018 C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 21.11.2018 o vzpostavitvi začasnega neposrednega statističnega ukrepa za izkazovanje izbranih vsebin popisa

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

S K L E P TARIFA NADOMESTIL, PROVIZIJ IN STROŠKOV DELAVSKE HRANILNICE d.d. LJUBLJANA Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, član uprave Jasna Me

S K L E P TARIFA NADOMESTIL, PROVIZIJ IN STROŠKOV DELAVSKE HRANILNICE d.d. LJUBLJANA Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, član uprave Jasna Me S K L E P TARIFA NADOMESTIL, PROVIZIJ IN STROŠKOV DELAVSKE HRANILNICE d.d. LJUBLJANA Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, član uprave Jasna Mesić, članica uprave Velja od: 16.10.2017 KAZALO NAVODILA

Prikaži več

KM_C

KM_C VABILO K ODDAJI ZAVEZUJOČIH PONUDB ZA NAKUP STANOVANJA NA ZELENICI 8 V CELJU - NEPREMIČNINE CELJE ID 1077-19-33 1 Predmet prodaje Predmet prodaje v tem vabilu k oddaji zavezujočih ponudb za nakup stanovanja

Prikaži več

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = = CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) =1.1+1.2+1.3+1.6 =1.4+1.5+1.6 1.1 TEMELJNI KAPITAL =1.1.1+ 1.1.2+1.1.4+1.1.5 Znesek

Prikaži več

Uradni list RS, št

Uradni list RS, št Uradni list RS, št. 9-361/1998 1. člen S tem odlokom ustanovi Republika Slovenija fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ustanoviteljske pravice uresničuje Državni zbor Republike

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva,

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, GZS, 4. junij 2019 Peter Tomše, Direktorat za okolje, Sektor za odpadke peter.tomse@gov.si RAZLOGI ZA SPREMEMBE

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 9.8.2017 C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 9.8.2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1306/2013

Prikaži več

C(2019)1789/F1 - SL

C(2019)1789/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.3.2019 C(2019) 1789 final ANNEX 5 PRILOGA k Delegirani uredbi Komisije o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uvajanjem in operativno uporabo

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

KM_C

KM_C POVABILO K ODDAJI ZAVEZUJOČIH PONUDB ZA NAKUP STANOVANJA TRNOVELJSKA CESTA 14 V CELJU - NEPREMIČNINE CELJE ID 1073-2466-13 IN GARAŽNEGA MESTA ID 1073-2466-63 1 Predmet prodaje Predmet prodaje v tem povabilu

Prikaži več

Microsoft Word - P-2_prijava

Microsoft Word - P-2_prijava PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 49K040717 Javno naročilo Nakup novih diskovnih kapacitet Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v postopkih, kjer

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

PRILOGA VPRAŠALNIK K ZAHTEVI ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE: 1. člana uprave družbe za upravljanje v dvotirnem sistemu upravljanja 2. iz

PRILOGA VPRAŠALNIK K ZAHTEVI ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE: 1. člana uprave družbe za upravljanje v dvotirnem sistemu upravljanja 2. iz PRILOGA VPRAŠALNIK K ZAHTEVI ZA IZJO DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE: 1. člana uprave družbe za upravljanje v dvotirnem sistemu upravljanja 2. izvršnega direktorja družbe za upravljanje v enotirnem

Prikaži več

Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Re

Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Re Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni strokovni izpit za opravljanje

Prikaži več

Microsoft Word - pravilnik-place-2014.doc

Microsoft Word - pravilnik-place-2014.doc Na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 UPB 3, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10), Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12 in 105/12), Zakona o

Prikaži več

Naročnik:

Naročnik: RAZPISNA DOKUMENTACIJA Pleskarska dela v letu 2015 junij 2015 Številka: 439-59/2015 Datum: 11.6.2015 Predmet javnega naročila:»pleskarska dela«vsebina RAZPISNE DOKUMENTACIJE 1. Povabilo k oddaji ponudbe

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt Trženje bančnih storitev ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) prosojnice predavanj Jožica Rihter, univ.dipl.ekon E.naslov: jorko.rihter@gmail.com november 2018 1 Načelo tržnosti Oziroma

Prikaži več

LOGO

LOGO DAVČNE IDENTIFIKACIJSKE ŠTEVILKE (TIN) Davčna številka po vsebini: 1. AT Avstrija https://www.bmf.gv.at/steuern/_start.htm ni na voljo 2. BE Belgija http://www.ibz.rrn.fgov.be/fr/registre-national/ https://www.checkdoc.be/checkdoc/homepage.do

Prikaži več

Številka:

Številka: apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Šmartinska cesta 55, p.p. 631, 1001 Ljubljana T: 01 478 38 00 F: 01 478 39 00 E: gfu.fu@gov.si www.fu.gov.si Obračuni

Prikaži več