VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk
|
|
- Zora Pavlič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 216 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 216 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, Povzetek V prispevku je predstavljen prostorski in časovni pregled vodnatosti površinskih voda v letu 216. Pregled je sestavljen iz povzetkov mesečnih spremljanj, analiz in količinskih ocen, ki so večinoma prikazane s primerjavo statističnih vrednosti pretokov rek v letu 216 in dolgoletnem primerjalnem obdobju. Hidrološka dogajanja, količinske ocene pretokov ter značilnosti in posebnosti obravnavanega obdobja so poleg opisov dodatno prikazani s hidrogrami, zemljevidi, grafi, preglednico in fotografijami. Abstract The paper presents the spatial and temporal overview of the coverage of surface waters in 216. It is composed of summaries of monthly monitoring, analysis of quantitative assessments which are mainly depicted through the comparison of statistical values of river discharge in 216 and the long-term comparative period. In addition to written descriptions, hydrological findings, quantity assessments of the discharge and the characteristics and particularities of the treated period are additionally depicted with hydrographs, maps, graphs, charts and photographs. Uvod Leta 216 je bila vodnatost rek na zahodu in jugu nekoliko večja kot v drugih delih države. Največ vode je preteklo po Idrijci v Podroteji, najmanj po Savinji v Velikem Širju (slika 1). Najbolj vodnati meseci so bili februar, marec, maj, junij in november, najmanj pa april, julij, september, oktober in december (slika 2). Reke so najbolj poplavljale januarja, februarja in novembra, ko so se razlivale v treh zaporednih koncih tedna. Manjša razlivanja so bila tudi v drugih mesecih leta. Večinoma so se reke in hudourniki razlivali na območjih pogostih poplav, največ poplavnih dogodkov je bilo na zahodu države. Poplavne razmere v januarju so podrobneje opisane v članku Hidrološko poročilo o visokih vodah med 1. in 12. januarjem 216, ki je objavljen na spletnem naslovu ARSO arso.gov.si/vode/poročila in publikacije. Dnevni pretoki na reprezentativni lokaciji Save v u dobro predstavljajo časovni razpored pretokov v letu 216 (slika 3). Sušno obdobje je bilo najizrazitejše septembra in oktobra. Slika 1: Razmerja med srednjimi pretoki rek leta 216 in povprečnimi srednjimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1: The ratio between the average discharge regime in 216 and the average discharge regime in the longterm comparative period
2 Razmerje pretokov 3, 2,8 2,6 2,4 2,2 1,8 1,6 1,4 1,2,8,6,4, Qnp/sQnp Qsr/sQsr Qvk/sQvk Dolgoletno povprečje 1971 Slika 2: Razmerja med malimi (Qnp), srednjimi (Qsr) in velikimi (Qvk) mesečnimi pretoki leta 216 ter pretoki v obdobju 1971 (sqnp, sqsr, sqvk). Razmerja so izračunana kot povprečja razmerij na izbranih merilnih postajah (glej nabor vodomernih postaj na sliki 1). Figure 2: The ratio between the low (Qnp), medium (Qsr) and high (Qvk) monthly discharge regimes in 216 and the discharge regimes in the 1971 period (sqnp, sqsr, sqvk). The ratio is calculated as the mean value of the ratios at selected measuring stations (see list of water gauging stations on Figure 1). Kronološki pregled hidroloških razmer Januarja je bila mesečna vodnatost rek v celoti gledano povprečna, nekoliko manj vodnat je bil vzhodni del države. Večji del meseca so imele reke male in srednje pretoke, sredi meseca so narasle v večjem delu države. Ob dveh zaporednih visokovodnih konicah, ki so bile višje kot običajno v tem letnem času, so najprej poplavljale Vipava in kraške reke Krka, Ljubljanica in Kolpa s pritoki, pozneje pa predvsem Soča in Dravinja ter druge manjše. V naslednjih dneh so reke upadale in imele ob koncu januarja ponovno večinoma male in srednje pretoke. Po povprečni vodnatosti decembra in januarja je bil zadnji del zime nadpovprečno vodnat. Februarja so imele reke v celoti 2,7-krat večje pretoke kot v primerjalnem dolgoletnem obdobju. Najmanj vodnati sta bili Drava in Mura, najbolj pa Idrijca in druge reke jugozahodu. Reke so imele na začetku februarja male pretoke. Devetega februarja se je vodnatost rek najbolj povečala v zahodni in osrednji Sloveniji. Vipava, Idrijca, Reka in naslednji dan tudi Ljubljanica so poplavljale na območjih pogostih poplav. Namočenost tal Notranjskega in Dolenjskega krasa se je povečala in ob naslednjih padavinah nekaj dni pozneje sta Krka in Ljubljanica poplavljali, kraška polja pa so se ojezerila. Padavine so povečale pretoke tudi na vzhodu države, kjer sta se v manjšem obsegu razlivali Dravinja in Sotla. Krka in Ljubljanica sta v manjšem obsegu poplavljali do 21. februarja. V naslednjih dneh so pretoki rek upadali vse do konca meseca. Pretoki rek so bili povečini najmanjši 2. in 3. februarja ter največji 1. februarja. Srednji mesečni pretoki so bili med največjimi februarskimi pretoki v dolgoletnem obdobju. maj jun. avg. sep. Slika 3: Dnevni pretoki v letu 216 ter srednji (zelena linija) in mali (rjava linija) povprečni pretoki v dolgoletnem obdobju 1971 na reki Savi v u. Figure 3: Daily discharge regimes in 216 and the medium (green line) and small (brown line) average discharge regimes in the long-term period 1971 on the Sava River in. 3
3 maj jun. maj jun. avg. sep. Borl + Formin avg. sep maj jun. avg. sep. Veliko Širje Videm maj jun. avg. sep. Suha Podbočje maj jun. avg. sep. maj jun. avg. sep. Solkan Dolenje Moste Radenci Slika 4: Pretoki rek leta 216. Figure 4: River discharge regimes in 216. V prvi dekadi marca so imele reke veliko vodnatost. Na kraških rekah in kraških poljih so bile presežene opozorilne poplavne vrednosti. Po površinah vsakoletnih poplav sta se razlivali Krka in Ljubljanica ter voda na Planinskem polju. Vodnatost rek in ojezerjenih kraških polj se je okvirno po desetem marcu začela postopno zmanjševati. Pretoki rek so nato vse do konca meseca večinoma upadali. Ob koncu meseca so bili pretoki rek mali in ponekod srednji. Marca je bila vodnatost rek v celoti okoli trideset odstotkov večja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. V severnem in vzhodnem delu države so bili pretoki rek nekoliko manjši kot drugje. Najbolj vodnata je bila Ljubljanica, najmanj pa Sava v zgornjem toku. Najmanjši mesečni pretoki so bili povprečni in tudi visokovodne konice so le malo presegale povprečne visokovodne konice iz dolgoletnega primerjalnega obdobja. Aprila je bila vodnatost rek okoli 4 odstotkov manjša kot v dolgoletnem obdobju. Po Soči, Savi in Dravi je pretekla običajna količina vode, vodnatost na drugih rekah je bila podobna najmanjšim aprilskim vodnatostim iz dolgoletnega obdobja. Najmanj vodnate so bile reke v južnem delu države. Reke so imele največjo vodnatost na začetku meseca, nato pa so se pretoki večji del meseca zmanjševali in se povečali zadnje dni aprila. Najmanjši mesečni pretoki so bili v povprečju četrtino manjši kot navadno. Največji pretoki so bili večinoma med najmanjšimi v dolgoletnem obdobju. Maja je bila vodnatost rek v celoti okoli 2 odstotkov večja kot v dolgoletnem obdobju. Pretoki rek so se povečali v začetku in sredi maja. Ob prvem zvečanju se je najbolj povečala vodnatost manjših vodotokov ob Pohorju in Kozjaku, ob drugem pa so padavine na zahodu najprej povečale pretok Vipave, nato pa tudi Ljubljanice in Krke, ki so se razlile na območju pogostih poplav. Opozorilni pretok sta presegli tudi Mirna in Bistrica. V naslednjih dneh je vodnatost rek upadala, pretoki so bili ob koncu maja mali in srednji. 31
4 Slika 5: Vipava pri vodomerni postaji v Mirnu 19. novembra 216 (arhiv ARSO). Figure 5: Vipava River at the water gauging station in Miren, 19 November 216 (Slovenian Environment Agency Archive). Junij je bil okoli 19 odstotkov bolj vodnat kot običajno. V celoti je bila vodnatost rek na zahodu in jugu države večja kot drugje. Visokovodni konici Vipave in Idrijce sta bili med najvišjimi v dolgoletnem junijskem obdobju opazovanj. Pretoki so se najprej povečali 12. junija, ko sta se razlivali Branica in Vipava v zgornjem toku. Pretok Branice je bil med najvišjimi v dolgoletnem obdobju opazovanj. 14. junija sta ob reki Vipavi hudourniška potoka ogrožala naselji Vrtovin in Budanje. Naslednji dan so se na območju vsakoletnih poplav razlivale Vipava, Ljubljanica in Krka. Dan pozneje je opozorilno vrednost presegla Logaščica in nato 17. junija Drava, ki se je na območju vsakoletnih poplav razlivala v spodnjem toku. Nekaj dni pozneje se je na vzhodu države razlila Dravinja. Hudourniška voda je poplavljala v vasi Bukovec nad Zg. Polskavo. 27. junija močnejši naliv na območju reke Reke ni povzročil razlitja hudourniških voda. Julija je bila vodnatost rek v celoti okoli 4 odstotkov manjša kot običajno. Vodnatost Mure in Drave je bila nekoliko nadpovprečna. Reke so imele večji del meseca večinoma male in srednje pretoke. Ob močnejših krajevnih padavinah se je vodnatost povečala predvsem na manjših vodotokih. Sredi meseca so se pretoki rek predvsem na severu in vzhodu države povečali do velikih pretokov. Ob povečanem dotoku iz sosednje Avstrije sta se v manjšem obsegu razlivali Mura in Drava. Mura je poplavljala znotraj protipoplavnih nasipov, Drava se je razlivala ob strugi na najbolj izpostavljenih mestih. Avgusta je bila vodnatost rek večinoma manjša kot navadno v tem mesecu. Nadpovprečni so bili le pretoki Mure in Drave ter Save v zgornjem in srednjem toku. Pretoki rek so bili večji del avgusta mali in srednji. Pretoki rek so se prehodno zvišali dvakrat, 11. in 23 avgusta. Vodnatost se je ob tem ponekod povečala do velikih pretokov. Ob koncu avgusta so poplavljali hudourniki. Septembra je bila vodnatost rek v celoti več kot pol manjša od dolgoletnega povprečja. Srednja mesečna pretoka Drave in Mure sta bila podobna povprečnim septembrskim pretokom. Predvsem v prvi polovici meseca so imele reke sušne pretoke, ki so bili večinoma manjši, kot je to običajno za ta letni čas. Korita presihajočih rek so bila suha. 17. septembra so se pretoki rek prehodno povečali. Visokovodne konice so bile majhne in pretoki rek so bili že po nekaj dneh ponovno mali. Slika 6: Razmerja med srednjimi pretoki rek decembra 216 in povprečnimi srednjimi decembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Figure 6: Ratio between the medium river discharge regimes in December 216 and the average medium river discharge regimes in December in the long-term comparative period. 32
5 3, Razmerja pretokov Borl+Formin Videm Veliko Širje Rakovec Medno Čatež Suha Podbočje Qnp Radenci Moste Solkan Dolenje Podroteja Cerkvenikov Mlin Razmerja pretokov 4, Borl+Formin Videm Veliko Širje Rakovec Medno Čatež Suha Podbočje Qsr Radenci Moste Solkan Dolenje Podroteja Cerkvenikov Mlin 3, Razmerja pretokov Borl+Formin Videm Veliko Širje Rakovec Medno Qvk Slika 7: Letna povprečja malih (Qnk), srednjih (Qs) in največjih (Qvk) mesečnih pretokov leta 216 na različnih vodomernih postajah (temni stolpci) v primerjavi z malimi, srednjimi in velikimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju (svetli stolpci). Pretoki so podani relativno glede na srednje obdobne vrednosti pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 7: The annual average values of the low (Qnk), medium (Qs) and highest (Qvk) monthly river discharge regimes in 216 at different water gauging stations (dark columns) in comparison to the low, medium and high river discharge regimes in the long-term comparative period (light columns). The values of the river discharge regimes are relative in comparison to the mean period values of the relevant discharge regimes in the long-term period Čatež Suha Podbočje Radenci Moste Solkan Dolenje Podroteja Cerkvenikov Mlin 33
6 Qnp sqnp Reka Postaja m 3 /s dan m 3 /s MURA G. RADGONA 47, ,1 DRAVA BORL+FORMIN 49, DRAVINJA VIDEM, ,1 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 5, ,5 SAVA RADOVLJICA, ,4 SAVA ŠENTJAKOB 5, ,1 SAVA HRASTNIK 25, ,6 SORA SUHA 45, ,8 KRKA PODBOČJE ,4 KOLPA RADENCI 3, ,8 LJUBLJANICA MOSTE 9, ,7 SOČA SOLKAN 6, ,6 VIPAVA DOLENJE 5, ,8 Qs sqs MURA G. RADGONA DRAVA BORL+FORMIN DRAVINJA VIDEM 9,6 11,2 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 37,6 44 SAVA RADOVLJICA 8, 43,1 SAVA ŠENTJAKOB 41,8 85,1 SAVA HRASTNIK 8,8 158 SORA SUHA ,3 KRKA PODBOČJE ,9 KOLPA RADENCI 2,8 5,7 LJUBLJANICA MOSTE 5,6 55,6 SOČA SOLKAN 56,3 89,8 VIPAVA DOLENJE 54, 12,1 Qvk sqvk MURA G. RADGONA DRAVA BORL+FORMIN DRAVINJA VIDEM SAVINJA VELIKO ŠIRJE SAVA RADOVLJICA 78, SAVA ŠENTJAKOB SAVA HRASTNIK SORA SUHA KRKA PODBOČJE KOLPA RADENCI LJUBLJANICA MOSTE SOČA SOLKAN VIPAVA DOLENJE Legenda: Qnp mali (najmanjši) pretoki v letu srednje dnevne vrednosti sqnp srednji (povprečni) mali pretoki v dolgoletnem obdobju Qs srednji pretoki v letu srednje dnevne vrednosti sqs srednji pretoki v dolgoletnem obdobju Qvk veliki (največji) pretoki v letu opazovana konica sqvk srednji (povprečni) veliki pretoki v dolgoletnem obdobju Preglednica 1: Mali, srednji in veliki pretoki v letu 216 in dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1: Low, medium and high river discharge regimes in 216 and in the long-term comparative period Oktober je bil hidrološko suh mesec. Srednji mesečni pretoki rek so bili v povprečju 36 odstotkov manjši v dolgoletnem obdobju. Do 2. oktobra je bila vodnatost rek večinoma mala, nato je v naslednjih dneh dvakrat sledilo povišano stanje voda, pri katerem pa so bile visokovodne konice večinoma manjše kot navadno, le visokovodna konica na Kolpi je bila 21. oktobra podobna običajnim oktobrskim visokovodnim konicam. Novembra je bila vodnatost rek velika. Srednji mesečni pretoki rek so bili v povprečju okoli 6 odstotkov večji kot v dolgoletnem obdobju. Reke so poplavljale v treh zaporednih koncih tedna. V soboto 5. novembra zvečer in v noči na nedeljo 6. novembra so najprej močno narastle reke na območjih Idrijsko- -Cerkljanskega in Škofjeloškega hribovja, na Bovškem in Bohinjskem. Visokovodni konici Trebuše in Idrijce sta imeli 3 5-letno povratno dobo. Močno sta narastli Vipava in Kolpa. V nedeljo so se razlivale Soča, Ljubljanica in pozneje Krka. Soča je imela v Kršovcu 2 3, v Solkanu pa 1 2-letno povratno dobo. Vodostaj Bohinjskega jezera se je povišal za 2,2 metra. Med 11. in 14. novembrom so se ob mešanici snega in dežja reke v jugovzhodni in vzhodni Sloveniji razlivale na običajnih poplavnih območjih. V petek zvečer 11. novembra se je na Dolenjskem najprej razlila Mirna. Ponoči so sledila razlivanja drugih rek v južnem, osrednjem in vzhodnem delu države. V soboto zjutraj so v manjši meri poplavljale Ljubljanica, Dravinja, Rogatnica, Mestinjščica in Krka, nato so čez dan opozorilne pretoke presegle še Pesnica, Polskava, Temenica in zvečer Sotla. V nedeljo sta se še vedno razlivali Ljubljanica in Krka. Tretji zaporedni konec tedna so reke poplavljale na običajnih poplavnih območjih na več mestih po državi. Najbolj izpostavljeno je bilo porečje Vipave. V drugem delu noči na soboto, 19. novembra, so se najprej razlile Vipava in nekatere reke na območju Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. V soboto so ponekod poplavile reke na Goriškem, zlasti v Goriških Brdih in Posočju. Soča v Solkanu je imela največji pretok okoli 176 m 3 /s in Vipava v Mirnu 351 m 3 /s. Ponekod so se razlivale tudi nekatere manjše reke na Gorenjskem. V noči na nedeljo in v nedeljo so se razlivale Vipava, Ljubljanica, Krka, Kolpa in Sava v Zasavju, ki je v nedeljo zjutraj na Jesenicah na Dolenjskem dosegla pretok 269 m 3 /s. Krka je imela v nedeljo popoldan največji pretok 25 m 3 /s. V manjšem obsegu so se razlivale tudi nekatere manjše reke na Dolenjskem in v Suhi krajini. Ljubljanica in Krka sta se na običajnih mestih razlivali tudi v ponedeljek, 21. novembra. Po vodnatem novembru so pretoki rek v decembru upadali. V hidrološko suhem decembru je v povprečju po koritih rek preteklo le nekaj več kot tretjino običajne količine voda. Nekoliko bolj vodnati kot druge reke sta bili Mura in Drava. Najmanjši pretoki so bili decembra v povprečju polovico manjši, največji pa petkrat manjši kot običajno. 34
7 Primerjava karakterističnih pretokov v letu 215 s pretoki v obdobju 1971 Največji pretoki so bili leta 216 v povprečju manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Večji kot običajno so bili na Dravi, Soči, Idrijci in Krki. Največ letnih visokovodnih konic je bilo zabeleženih novembra. Februarja so imele najvišje pretoke Krka, Ljubljanica in Reka, julija pa Drava in Mura (slika 7 in preglednica 1). Srednji mesečni pretoki rek so bili v celoti pet odstotkov višji kot v dolgoletnem obdobju. Največ vode je preteklo po Idrijci v Podroteji, najmanj po Savinji v Velikem Širju. Idrijca je bila 52 odstotkov bolj vodnata, Savinja pa 15 odstotkov manj vodnata kot običajno (slika 7 in preglednica 1). Reke so imele večinoma najmanjše pretoke julija. Mura, Sora in Vipava so bile najbolj sušne decembra (slika 7 in preglednica 1). Najmanjši pretoki na obravnavanih merilnih mestih v letu 216 so bili v povprečju 32 odstotkov višji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Sklepne misli Leto 216 je bilo v celoti povprečno vodnato. Reke in hudourniki so poplavljali na večinoma pogostih poplavnih območjih. Nekoliko neobičajno visoki so bili porasti rek januarja in februarja ter zimsko sušno obdobje vodnatosti decembra. To spet kaže na možno raznolikost razporejenosti vodnatosti čez leto in možnost poplav v vsakem letnem času. Viri in literatura 1. Hidrološki arhiv Agencije RS za okolje. 2. Mesečni bilteni ARSO, Naše okolje. Agenciji/knjižnica/mesečni bilten. 3. Strojan, I., 216. Hidrološko suho in toplo leto 215. Ujma, 3, Strojan, I., 215. Izjemna vodnatost rek 214, Ujma, 29, Strojan, I., 214. Hidrološko mokro leto 213, Ujma, 28,
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 217 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 217 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku
Prikaži več(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)
Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile
Prikaži večVisoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja
Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 1 POROČILO O POPLAVAH Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 POVZETEK V petek, 1. februarja zjutraj je bila vodnatost rek po državi
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril
SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večVeč varovanja, manj varnosti?
Optimizacija razporedov/izmen s pomočjo strojnega učenja Mag. Valerij Grašič, Iskratel valerij.grasic@iskratel.si FIŠ, Novo mesto, 4.4.2019 Portfolio produktov Iskratel SI3000 Portfolio produktov Public
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi
ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b,, tanja.cegnar@gov.si Povzetek Leto
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večMicrosoft Word - Met postajaLig.docx
Naše okolje, december 215 METEOROLOŠKA POSTAJA LIG Meteorological station Lig Mateja Nadbath VLigu je meteorološka postaja. Postaja je padavinska. Lig je razložen kraj na slemenu Kanalskega Kolovrata,
Prikaži večMicrosoft Word - padavine_16-19sep10.doc
ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005 Climate in Slovenia in 2005 Tanja Cegnar* UDK (497.4) 2005 Povzetek Povprečna temperatura v letu 2005, z
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA Climate in Slovenia in Tanja Cegnar* UDK 551.582(497.4) Povzetek Povprečna temperatura v letu, z izjemo Ljubljane, ni odstopala od dolgoletnega povprečja navzgor ali navzdol
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večOPIS IN PREDSTAVITEV PROJEKTA Uradni naziv projekta: ŠPORTNO-DOBRODELNI PROJEKT OKROG SLOVENIJE 2019 za male viteze Krajša oblika zapisa naziva: OKROG
OPIS IN PREDSTAVITEV PROJEKTA Uradni naziv projekta: ŠPORTNO-DOBRODELNI PROJEKT OKROG SLOVENIJE 2019 za male viteze Krajša oblika zapisa naziva: OKROG SLOVENIJE 2019 Web stran projekta: FB stran projekta:
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži več(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc)
Naše okolje, februar 215 METEOROLOŠKA POSTAJA KOČEVJE Meteorological station Kočevje Mateja Nadbath M eteorološka postaja Kočevje je v istoimenski občini Poleg omenjene, ki je podnebna ali klimatološka,
Prikaži večMicrosoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc
KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar
Prikaži večObilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja
Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 219 1 Splošna vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom se je 31. januarja iznad južne Grenlandije proti Irski poglobila izrazita višinska dolina hladnega
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži večizo_KHG_ZS_avgust2013_pf004 [Združljivostni nacin]
Zavod Republike Slovenije za šolstvo Razvoj predmetnih področij Program izobraževanj za gimnazijske učitelje splošnih predmetov Celje, avgust 2013 Preučevanje hidrogeografskih značilnosti na primeru visokih
Prikaži večMočan veter in obilne padavine nov. 2013
Obilne padavine in močan veter od 5. do 7. novembra 216 Splošna vremenska slika V petek, 4. novembra, je iznad Britanskega otočja začela vdirati višinska dolina s hladnim zrakom proti Pirenejskemu polotoku
Prikaži večNeurja 11. junija
Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja
Prikaži večMicrosoft Word - 6. Čistilne naprave.doc
Delovna naloga 6: Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč 116 KAZALO VSEBINE 1 Uvod... 119 1.1 Standardi uporabe prečiščene odpadne za potrebe namakanja kmetijskih
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večMERITVE VISOKOVODNIH PRETOKOV SLOVENSKIH REK Z ULTRAZVOČNIMI MERILNIKI High discharge measurements of Slovene rivers using acoustic profilers Roman Tr
MERITVE VISOKOVODNIH PRETOKOV SLOVENSKIH REK Z ULTRAZVOČNIMI MERILNIKI High discharge measurements of Slovene rivers using acoustic profilers Roman Trček*, Barbara Cankar** UDK 556.16(497.4) 2005 Povzetek
Prikaži večMicrosoft Word - Fen 16. februarja 2012.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 20. 2. 2012 Močan karavanški fen 16. februarja 2012 Uvod Po prehodu vremenske fronte 15. februarja zvečer je naslednje jutro ponekod na Gorenjskem zapihal močan
Prikaži večKazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S
Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,
Prikaži večKLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 2007 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September
KLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 7 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September 7 Gregor Vertačnik* UDK 551.577.37(497.4) 7 Povzetek Septembra
Prikaži večPriloga Deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se vodna pravica iz vodnogospodarskega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo elektri
Priloga Deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se vodna pravica iz vodnogospodarskega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo elektri ne energije v hidroelektrarnah do 10 MW Št. Površinska
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 71 / / Stran Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPRE
Uradni list Republike Slovenije Št. 71 / 13. 12. 2017 / Stran 10477 Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPREMIČNINE SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST OKVIRNA VELIKOST
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži več(Microsoft Word - Kolofon Letno poro\350ilo.doc)
AGENCIJA RS ZA OKOLJE V LETU 2010 AGENCIJA RS ZA OKOLJE Ljubljana, 2011 Agencija za okolje v letu 2010 Izdajatelj: Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje, Vojkova ulica 1 b, Ljubljana http://www.arso.si
Prikaži večNADALJEVALNI BILTEN DRŽAVNEGA PRVENSTEV ZA DEKLETA U13 1. SKL SEZONA komisar tekmovanj Gorazd TRONTELJ telefon: GSM:
NADALJEVALNI BILTEN DRŽAVNEGA PRVENSTEV ZA DEKLETA U13 1. SKL SEZONA 2018 2019 komisar tekmovanj Gorazd TRONTELJ telefon: 01 520 10 15 GSM: 031 878 805 e-mail: gorazd.trontelj@kzs.si 1. DEKLETA U13 1.
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži več(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE
Prikaži večMočan veter od 2. do 4. januarja
Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega
Prikaži več(Microsoft Word - Hidravli\350no poro\350ilo \310rna na Koro\232kem maj 2014.doc)
Program dela IzVRS za leto 2014 I/2 Priprava in zagotovitev strokovnih podlag za izvajanje poplavne direktive (2007/60/ES) I/2/11 Izdelava strokovnih podlag za izvajanje poplavne direktive Izdelava kart
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži večPRESTOR-1_Analiza obremenitev
Analiza obremenitev in vplivov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. GeoZS, Oddelek za hidrogeologijo Ljubljana, 6. oktober 2009 Kdo je najbolj odgovoren
Prikaži večAli se podnebje v Celju spreminja?
MLADI ZA CELJE ALI SE PODNEBJE V CELJU SPREMINJA? Raziskovalna naloga Avtorji: Jan Cigoj, 9.b Jure Košir, 9.b Matej Hrlec, 9.b Mentor: Sandi Šarman, prof. Šola: Osnovna šola Hudinja Šolsko leto 2007/2008
Prikaži večMicrosoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-PtujZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-PtujZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V MESTNI OBČINI PTUJ V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Poročilo o meritvah
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži večOrientacija2011_1
Štrekljevec Semi Gorje-Po e-treben e Cerkno Loka pri Mengšu Mengeš Dovže Mislinjske doline Hrušica Jesenice Retje Loški potok Sora Medvode Sti na Ivan na Gorica Kolovrat Zagorje ob Savi Zagorica Trebnje
Prikaži večIzvir Krupe
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 73 Ime lokacije Izvir Krupe Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica Zemljepisna lega REKA P1 opomba: naravni spomenik zahteva primerno obnašanje vseh obiskovalcev,
Prikaži večMicrosoft Word _KOÅ€ARKA_OÅ€_mlajÅ¡i
Košarka za učence in učenke, letnik 2005 in mlajši Datum in kraj tekmovanja Šolska tekmovanja: od oktobra 2017 do maja 2018. Občinska tekmovanja: od decembra 2017 do februarja 2018. Področna tekmovanja:
Prikaži večI. mladinci I. dečki I. članice II. zahod II. sever II. center I. zahod I. vzhod super liga I. mla I. d I. čla II. z II. s II. c I. za I. vz supe DRŽA
II. sever II. center I. zahod I. vzhod I. mla I. d I. čla II. z II. s II. c I. za I. vz supe DRŽAVE LIGE, RVEVA I V LEU 2019 datum dan državno prvenstvo kategorija kraj kraj tekmovnja 1 1.jan 2 2.jan 3
Prikaži večMesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. februar februar II F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija pora
15 1. februar - 28. februar F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija porabe, proizvodnje in izmenjave električne energije v mesecu februarju 2009 je razvidna iz priložene
Prikaži večNASELJENOST V SLOVENIJI
Skupina: LTL Šola: Šolski center Novo mesto Srednja zdravstvena in kemijska šola Regija: Jugovzhodna Kategorija: A Cilji in analize podatkov Kot prebivalke jugovzhodne statistične regije smo se odločile,
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja1.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 1 Naloge 1. del: Opisna statistika
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži večMicrosoft Word - odnos-do-evra-december-2006.doc
Odnos državljanov in državljank do uvedbe evra v Sloveniji (III.) Pripravila: Ninamedia d.o.o. Naročnik: Ljubljana, december 2006 1. POVZETEK - Decembrska raziskava je večinoma potrdila ugotovitve iz dveh
Prikaži večMicrosoft Word - NUV_VOD_pop.št1
REPUBLIKA SLOVENIJA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Gregorčičeva 20-25, SI-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave
Prikaži večUJMA_2007.indd
SNEŽNA SEZONA 5/ Snow season of 5/ Gregor Vertačnik* UDK 551.57.(97.) 5/ Povzetek Snežna sezona 5/ je bila v večjem delu Slovenije med najbolj sneženimi v zadnjih letih. V večjem delu države je močno izstopala
Prikaži večDiapozitiv 1
Skrbimo za vode država in lokalne skupnosti (NUV 2009 2015) Irena Rejec Brancelj Vsebina 1. Pomen in vsebina NUV 2. Stanje voda 3. Pomembne zadeve upravljanja voda 4. Cilji 5. Ukrepi 6. Sodelovanje z javnostmi
Prikaži večFOTOVOLTAIKA
PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična
Prikaži večAnaliza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona
Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večMicrosoft Word - neurja_22okt2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 24.. 14 Neurja v noči z 21. na 22. oktober 14 Splošna vremenska slika V dneh med 9. in 21. oktobrom 14 smo v Sloveniji beležili eno najtoplejših obdobij za sredino
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 3. aprila 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.43 (1.35) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - poletna-sola_klima.ppt
Analiza podatkov za potrebe proučevanja podnebja Predavanje na Poletni meteorološki šoli za ljubitelje spremljanja in opazovanja vremena Gregor Vertačnik Ljubljana, 12. junij 2010 1 Kazalo Metapodatki
Prikaži večNACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O
NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za
Prikaži večPRIPRAVILA: Nevenka Šalamon
PRIPRAVILA: JANUAR PON 7.jan 14.jan Nastop Velenje 21.jan 28.jan TOR 1.jan 8.jan Skupna tombola 15.jan 22.jan 29.jan SRE 2.jan 9.jan 16.jan 23.jan 30.jan Sv. maša ČET 3.jan Nastop RD Polzela 10.jan 17.jan
Prikaži večMergedFile
Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana PROGRAM SODELOVANJA INTERREG V-A SLOVENIJA HRVAŠKA 2014-2020 PROJEKT: FRISCO 1 ČEZMEJNO USKLAJENO SI-HR ZMANJŠEVANJE POPLAVNE OGROŽENOSTI - NEGRADBENI UKREPI NASLOV
Prikaži večDRUGG – Digitalni repoziturij UL FGG
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži večMicrosoft Word - IRDO doc
ANALIZA MEDIJSKEGA POJAVLJANJA IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti 1. 3. 21 28. 2. 211 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2 Maribor, Slovenija, tel.: +386 ()2 / 25-4-1, fax: +386
Prikaži večVzdrževanje vodne infrastrukture in vodotokov – pomen, realnost in perspektive
VZDRŽEVANJE VODNE INFRASTRUKTURE IN VODOTOKOV POMEN, REALNOST IN PERSPEKTIVE dr. Lidija Globevnik Društvo vodarjev Slovenije 1 UVOD Ob naravnih nesrečah se vedno dotaknemo problema»vzdrževanja vodotokov«in»vzdrževanja
Prikaži večMESEC DATUM DAN 2.A 2.B 2.C 2.D 2.E 2.F 2.G september 1 sobota september 2 nedelja september 3 ponedeljek september 4 torek september 5 sreda septembe
september 1 sobota september 2 nedelja september 3 ponedeljek september 4 torek september 5 sreda september 6 četrtek september 7 petek september 8 sobota september 9 nedelja september 10 ponedeljek september
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večŠtevilka:
Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana PROGRAM SODELOVANJA INTERREG V-A SLOVENIJA HRVAŠKA 2014-2020 PROJEKT: FRISCO 1 ČEZMEJNO USKLAJENO SI-HR ZMANJŠEVANJE POPLAVNE OGROŽENOSTI - NEGRADBENI UKREPI NASLOV
Prikaži večU 11 Qualifikationsturnier
Razpored tekem kategorija U 11 NK Radomlje/Slovenija Sobota, 13. april 2019 Ura Ekipa Ekipa Rezultat Igrišče NK DREN VRHNIKA : NK OLIMPIJA BELI Igrišče 1 ND BILJE : NK ŠAMPION Igrišče 2 9:00 NK BARTOG
Prikaži večMODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gr
MODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gregor Gregorič**, Tomaž Vrhovec*** UDK 551.50(497.4)
Prikaži večJunij2018
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali
Prikaži več7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o
7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor
Prikaži večMicrosoft Word - vrocina-neurja_1-9jul15.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,14. 7. Vročina in neurja od 1. do 9. julija Splošna vremenska slika Ob koncu junija se je nad jugozahodno Evropo razprostiral obsežen višinski greben s toplim
Prikaži večUntitled
GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE oktober 2017 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.313 (2.59) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO KLAVDIJA ŠILC Občinski prostorski načrt in poplavna območja v občini Ribnica Magistrsk
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO KLAVDIJA ŠILC Občinski prostorski načrt in poplavna območja v občini Ribnica Magistrsko delo Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA
Prikaži večBIO tehnologija S-ALFA Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO akti
Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO aktivna. To pomeni da S- ALFA vpiše dodatke v zdravila, ki omogočajo uporabo proti
Prikaži več5
5 OBČINA KANAL OB SOČI OBČINSKI SVET PREDLOG Na podlagi 1 člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradno objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) in 20. člena Poslovnika
Prikaži večKovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju p
Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju ponese deroča voda, se lahko zaščitite, dokler se voda ne umiri. JUNIJ 2015
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večReducing disparities Strengthening relations
mag. Irena AŽMAN Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Geodetska uprava Republike Slovenije Zakaj voda upošteva topografijo, administrativnih mej pa ne? (Why do the waters take into account the topography
Prikaži večMicrosoft Word - spletne_aktivnosti_2004_6.doc
CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani http://www.ris.org, email: info@ris.org RIS 2004/2005 spletne aktivnosti (#59) telefonska anketa Povzetek:
Prikaži večBILTEN ZEVS avgust 2018 Fotografija na naslovnici: Velika planina ponoči. Foto: Matic Cankar
BILTEN ZEVS avgust 2018 Fotografija na naslovnici: Velika planina ponoči. Foto: Matic Cankar Kazalo Uvodnik... 3 Vremenski pregled meseca avgusta... 4 Vremenska statistika meseca avgusta 2018... 38 Zemljevid
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 53 / / Stran 6021 Tabela 1: Lastniški deleži v lasti Republike Slovenije, SDH, KAD, PDP in DUTB na dan
Uradni list Republike Slovenije Št. 53 / 17. 7. 2015 / Stran 6021 Tabela 1: Lastniški deleži v lasti Republike Slovenije, SDH, KAD, PDP in DUTB na dan 28. februarja 2015 ter knjigovodske vrednosti na dan
Prikaži večMicrosoft Word _2018-koncne uvrstitve ekip.docx
42 ČLANI - DOL 54 ČLANICE - DOL 1. ACH Volley Ljubljana 1. Nova KBM Branik 2. Calcit Volley 2. Calcit Volley 3. Salonit Anhovo 3. Formula Formis 4. Panvita Pomgrad 4. Aliansa Šempeter 5. Maribor 5. 6.
Prikaži večReško jezero pri Kočevski Reki
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 105 Ime lokacije Reško jezero pri Kočevski Reki Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica JEZERO P1 opomba: umetno jezero na ponikalnici Reka (Reškem potoku).
Prikaži večMesečno poročilo TEŠ
Št. poročila: EKO 392 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, marec 29 Št. poročila: EKO 392 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA
Prikaži večReševalna postaja Tip intervencije Datum Kraj intervencije RP aktiviral Vodja Intervencije 1 GORNJA RADGONA 2 BLED 3 KRŠKO 4 NOVA GORICA 5 KRANJ 6 NOV
Reševalna postaja Tip intervencije Datum Kraj intervencije RP aktiviral Vodja Intervencije 1 GORNJA RADGONA 2 BLED 3 KRŠKO 4 NOVA GORICA 5 KRANJ 6 NOVO MESTO 7 CELJE 8 KRANJ 9 NOVA GORICA 10 KRANJ 11 BLED
Prikaži več