IZGUBLJENI KRAJI V NOVI LUČI LOST PLACES IN A NEW PERSPECTIVE VERLORENE ORTE IM NEUEN LICHT Muzej premogovništva Slovenije Velenje

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "IZGUBLJENI KRAJI V NOVI LUČI LOST PLACES IN A NEW PERSPECTIVE VERLORENE ORTE IM NEUEN LICHT Muzej premogovništva Slovenije Velenje"

Transkripcija

1 IZGUBLJENI KRAJI V NOVI LUČI LOST PLACES IN A NEW PERSPECTIVE VERLORENE ORTE IM NEUEN LICHT Muzej premogovništva Slovenije Velenje

2 VELENJE, ŠALEŠKA DOLINA, SLOVENIJA Rudarstvo v Šaleški dolini ima več kot 137-letno tradicijo odkopavanja premoga. Premogovnik Velenje, ki deluje na največjem slovenskem nahajališču premoga in na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu, tako že več kot stoletje soustvarja podobo tega območja in tudi širše regije. Prve omembe nahajališč segajo v 18. stoletje, prva vrtanja v leto 1875, prvo jamsko odpiranje pa v leto Daniel pl. Lapp je bil prvi, ki mu je po odkritju glavnega lignitnega sloja leta 1875, ki velja za»rojstno leto«premogovnika, zares uspelo pridobivati omembe vredne količine lignita. Premogovni sloj ima obliko leče, ki se razteza do dolžine 8,3 kilometra in 2,5 kilometra širine. Sloj premoga se nahaja na globinah od 200 do 500 metrov pod površjem in doseže debelino več kot 160 m. Pridobivanje premoga v Šaleški dolini je doživelo največji razmah po 2. svetovni vojni, ko so potrebe po premogu skokovito narasle. Količine odkopanega premoga so naraščale do sredine devetdesetih let 20. stoletja. Mehanizacija in lastna odkopna metoda sta bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja komaj dovolj za pokritje vseh potreb po premogu. Lakota tedanje države po energiji je povzročila, da so sredi osemdesetih let dosegli vrhunec količin odkopanega premoga na leto, to je bilo 5 milijonov ton premoga. Danes je velenjski lignit uporabljen za delovanje TE Šoštanj, kjer pridobijo eno tretjino električne energije, ki jo porabimo v Sloveniji. V 137 letih delovanja je bilo odkopanega več kot 227 milijonov ton premoga. Premogovnik Velenje je delniška družba in je del Holdinga Slovenske elektrarne. V Šaleški dolini so s premogovništvom povezane številne usode in zgodbe njenih prebivalcev, saj so z razvojem rudarstva na tem območju zrasli številni novi domovi in življenje v dolini je dobilo silovit zagon. Mnogim je premog vzel najdražje, saj so ob rasti premogovnika izgubili svoj dom. Prve domačije so na območju Škal izginile že pred 2. svetovno vojno, proces ugrezanja tal in izginjanja plodne zemlje ter domačij pa se je po vojni z modernizacijo premogovnika še siloviteje razmahnil. Prebivalce ugrezajočih naselij so deloma preselili na kmetijska zemljišča zunaj prostora pridobivanja premoga, del, predvsem mlajših domačinov, pa se je preselil v mesto. Takšnih domačij je bilo na območju Gaberk 33, Škal 68, preseljenih Družmirčanov pa kar s 95 domačij. Skupno število preseljenih družin z vseh območij znaša nekaj manj kot 400. Kraji, med katere spadajo Gaberke, Družmirje, Preloge, Škale, Metleče, Pesje in Šoštanj, so bili nekoč najlepši predeli Šaleške doline, a so morali v preteklosti ogromno žrtvovati, da je imela Slovenija dovolj energije. Glavni krivec, da se je podoba te doline spremenila, je bil Premogovnik Velenje, danes pa gre največja zasluga za to, da se je podoba Šaleške doline spet spremenila v urejeno pokrajino, prav tako Premogovniku. V spomin vsem preseljenim družinam, ki so morale zaradi posledic rudarjenja zapustiti svoje domačije in se preseliti, ter vsem krajem, ki jih danes ni več, je Premogovnik Velenje postavil maketo tega območja. S preprečevanjem in z odpravljanjem negativnih vplivov na okolje se je Premogovnik Velenje že pred leti aktivno vključil v program sanacije stanja voda, tal in zraka v Šaleški dolini. Po končanem odkopavanju Premogovnik tako poskrbi za sanacijo in rekultivacijo degradiranih površin. Ob ugrezninskih jezerih v neposredni bližini odkopnih polj je nastal prostor, primeren za športne aktivnosti, oddih in rekreacijo. V zadnjih letih so povezali to, kar je vsaj na prvi videz nezdružljivo. V industrijskem okolju na rekultiviranih površinah ustvarjajo zametke turistične dejavnosti. Šaleška dolina danes obiskovalcem ne kaže podobe rudarske pokrajine, ampak v veliki meri postaja turistično in rekreativno privlačna in zanimiva lokacija. Vir: arhiv Premogovnika Velenje VELENJE, ŠALEK VALLEY, SLOVENIA Mining in the Šalek Valley has more than 137-year old tradition of coal excavating. The Coal Mine Velenje, operating on the Slovenian largest coal deposit and on one of the thickest known layers of coal in the world, has been contributing to the local and regional area image for over a century. First mentions of coal deposits go back into 18 th century, first drillings into 1875, and first opening of a pit into

3 Daniel pl. Lapp was the first man, who was truly able to gain notable quantities of lignite after discovery of the main lignite layer in 1875, a year which is known as a birth-year of the Coal Mine Velenje. The layer of coal has a shape of a lens, being long up to 8.3km and wide up to 2.5km. A coal layer is 200 to 500m deep under the surface and it is over 160m thick. Coal mining in the Šalek Valley had the biggest growth after 2 nd world war when the need for coal rapidly increased. The amounts of excavated coal were rising until the mid 90 s of 20 th century. The machinery and their own mining methods were barely sufficient to cover all needs of coal excavation in the 1980 s. The hunger of our ex-state for energy created the highest peak of the excavated coal per year in 1980 s - 5 million tons of coal. Today, Velenje lignite is used for operating of the Šoštanj Power Plant, which produces one third of electricity used in Slovenia. In 137 years more than 227 million tons of coal has been excavated. The Coal Mine Velenje is a joint-stock company and it is a part of The Slovene Power Plant Holding. Many destinies and stories of inhabitants of the Šalek Valley are connected to coal mining, since new homes have been built and the life has got a fresh impetus because of the development of the mining. Many of people lost their valuable possessions as the growth of the coal mine resulted in the loss of their homes. First houses in Škale disappeared before 2 nd World War; however, the process of the land subsidence and the disappearance of fertile soil and of perished houses were in full spring with the modernization after the war. The inhabitants of the subsiding settlements were partly moved to agricultural lands outside the area of coal mining, and a part of people, mostly younger residents, moved to town. The number of such houses from the area of Gaberke is 33, from Škale 68 and from Družmirje 95. The total number of migrated families from all the areas is a little less than 400. Gaberke, Družmirje, Preloge, Škale, Metleče, Pesje and Šoštanj were once known as the most beautiful places of the Šalek Valley, but they had to be sacrificed for the reason that Slovenia has had enough energy. The main reason why the image of the valley changed was The Coal Mine Velenje, however, it is also the one which is earned to have changed the valley back into its neat form again. In memory to all migrated families who were forced to leave their homes due to mining consequences and in memory to all places which disappeared, The Coal Mine Velenje has built a model of the area. With preventing and eliminating of negative influences on the environment the Coal Mine Velenje has enrolled in the programme of the improvement of water, soil and air in the Šalek Valley. After the finished excavation The Coal Mine takes care of the restoration of the degraded areas. Next to the subsidence lakes and in the immediate vicinity of the excavating fields a place for sports, rest and recreation has been formed. In the last few years they have connected things which are seemingly incompatible. In the industrial environment on the restored areas a tourist activity is being created. The Šalek Valley is not only showing its mining landscape, but it is also becoming a more and more tourist and recreation attractive and interesting location. Source: archive Coal Mine Velenje 3

4 VELENJE, DAS ŠALEK-TAL, SLOWENIEN Die Bergbauindustrie hat im Šalek-Tal eine mehr als 137-jährige Tradition des Kohleabbaus. Und so gestaltet das Kohlebergwerk Velenje, das auf dem größten slowenischen Kohlevorkommen und auf einer der dicksten bekannten Kohleschichten auf der Welt liegt, bereits seit mehr als einem Jahrhundert das Bild dieses Gebietes und der weiteren Region. Bereits im 18. Jahrhundert wurden die Lagerstätten erstmals erwähnt, die ersten Bohrungen gehen zurück ins Jahr 1875 und die Eröffnung der ersten Grube fand 1887 statt. Im Jahr 1875, das zugleich als das Geburtsjahr des Bergwerks gilt, war Daniel pl. Lapp der Erste, dem es nach der Entdeckung der Hauptschicht des Lignits tatsächlich gelungen ist, nennenswerte Mengen an Lignit zu gewinnen. Die Kohleschicht hat die Form einer Linse, die bis zu 8,3km lang und 2,5km breit ist. Die Kohleschicht befindet sich 200 bis 500 Meter unter der Oberfläche und erreicht eine Dicke von mehr als 160 Meter. Einen großen Aufschwung erlebte die Bergbauindustrie im Šalek-Tal nach dem Zweiten Weltkrieg als der Bedarf nach Kohle dramatisch zugenommen hat. Die Mengen der geförderten Kohle stiegen bis in die Mitte der 90er Jahre des 20. Jahrhunderts. Die Mechanisierung und die eigene Abbaumethode reichten in den 80er Jahren des vorigen Jahrhunderts kaum aus um den gesamten Kohlebedarf zu decken. Der Hunger des damaligen Staates nach Energie bewirkte, dass man in der Mitte der 80er Jahre mit einer Jahresmenge von 5 Millionen Tonnen Kohle den Höhepunkt des geförderten Lignits erreichte. Heute wird der geförderte Lignit aus dem Bergwerk Velenje zum Betrieb des Kohlekraftwerks Šoštanj verwendet, wo ein Drittel der in Slowenien verbrauchten elektrischen Energie erzeugt wird. In den 137 Jahren des Bergwerkbetriebs wurden mehr als 227 Millionen Tonnen Kohle abgebaut. Das Bergwerk Velenje ist eine Aktiengesellschaft und eine verbundene Gesellschaft der Holding Slowenischer Kraftwerke. Zahlreiche Schicksale und Geschichten der Šalek-Tal Bewohner sind mit dem Kohlebergbau verbunden. Mit der Entwicklung des Bergwesens wurden auf diesem Gebiet viele neue Häuser gebaut und das Tal blühte so richtig auf. Viele Menschen verloren durch das Bergwerk ihr Allerliebstes, da sie bei der Ausweitung des Bergwerks ihr Zuhause verloren haben. Die ersten Bauernhöfe auf dem Gebiet von dem Ort Škale verschwanden bereits vor dem Zweiten Weltkrieg und mit der Modernisierung des Bergwerks nach dem Krieg nahm der Prozess des Sinken des Bodens und der Verlust des fruchtbaren Bodens und der Bauernhöfe einen schnellen Lauf. Die Bewohner der einsenkenden Ortschaften zogen teilweise auf landwirtschaftliche Flächen auswärts das Gebiet der Abbaustätte und ein Teil der Bevölkerung zog in die Stadt. Auf dem Gebiet von Gaberke gab es 33 solche Bauernhöfe, in Škale waren es 68 und in Družmirje waren es 96. Die Gesamtzahl aus allen Gebieten beträgt fast 400 Familien. 4

5 Die Orte Gaberke, Družmirje, Preloge, Škale, Metleče, Pesje und Šoštanj zählten einst zu der schönsten Gegend vom Šalek-Tal, sie mussten jedoch sehr viel auf sich nehmen, damit Slowenien genug elektrische Energie hatte. Obwohl das Bergwerk Velenje die Hauptschuld daran trägt, dass die Gestalt dieses Tals so verändert wurde, ist es zugleich dem Bergwerk zu verdanken, dass das Šalek-Tal heute wieder so schön ist. Zum Andenken an alle Familien, die wegen der Folgen der Förderung ihre Bauernhöfe verlassen und umziehen mussten und an alle Ortschaften, die heute nicht mehr existieren, hat das Bergwerk Velenje ein Schaumodell dieses Gebietes aufgestellt. Das Bergwerk Velenje beschäftigt sich bereits seit Jahren mit der Vermeidung und Behebung der negativen Einflüsse auf die Umwelt und so schloss sich das Bergwerk dem Sanierungsprogramm für Fließgewässer-, Boden- und Luftzustand im Šalek-Tal an. Nach dem Abbau sorgt das Bergwerk also für die Sanierung und Rekultivierung degradierter Flächen. Neben den Seen, die die Folge der Einsenkung nach dem Abbau sind, und in unmittelbarer Nähe der Abbaufelder, entstand ein modernes Rekreationszentrum, also ein idealer Platz für sportliche Aktivitäten und Erholung. In den letzten Jahren gelang es dem Bergwerk das zu verbinden was zumindest auf den ersten Blick unmöglich zu verbinden scheint. In einer industriellen Umgebung auf rekultivierten Flächen schafft man heute Platz für die Entwicklung des Tourismus. Heutzutage stellt sich das Šalek-Tal den Besuchern nicht als eine Bergbaulandschaft vor, sondern als ein moderner und interessanter touristischer Ort, der uns unzählige Freizeitmöglichkeiten bietet. Quelle: archivieren Kohlebergwerk Velenje ZABUKOVICA, SLOVENIJA V osrednjem delu Slovenije se na obrobju Spodnje Savinjske doline pod severnim Posavskim hribovjem nahaja zabukovško-libojski premogovni bazen, iz katerega so rudarji skoraj dve stoletji pridobivali naravno bogastvo rjavi premog. Začetek rudarjenja sega v zadnja desetletja 18. stoletja. V zabukovški kadunji, v krajih Zabukovica in Pongrac, je deloval premogovnik Zabukovica do leta Premog so v letih od 1919 do 1965 vozili po 5 km dolgi ozkotirni železnici v Žalec. Železniška postaja Žalec je bila ob progi Celje Velenje. V libojski kadunji so rudarili na območju sv. Neže in Liboj do leta Kraj Liboje je 6 km oddaljen od železniške postaje Petrovče, na progi Celje Velenje. Premogovnika sta bila po letu 1948 povezana s 3 km dolgo površinsko žičnico, s katero so prevažali libojski rovni premog na separacijo v Zabukovico. Jože Hribar, Etnološko društvo Srečno, Griže 5

6 ZABUKOVICA, SLOVENIA The Coalfield Zabukovica-Liboje lies in the central Slovenia on the edge of The Lower Savinja Valley and under Posavje hills, from which miners were excavating a natural resource-brown coal for nearly two centuries. The beginning of mining goes back to the last decades of 18th century. In the Zabukovica basin and in the towns Zabukovica and Pongrac a coal mine Zabukovica was working until Coal was transported by 5km-long railway to Žalec in the years from 1919 to The train station Žalec was on the Celje-Velenje railway track. In the Liboje basin mining was present in the area of Saint Neža and Liboje until The town Liboje is 6km away from the train station Petrovče on the Celje-Velenje railway track. After 1948 coal mines were connected with 3km long surface cable railway, which was used to transport the Liboje coal to the separation in Zabukovica. Written by: Jože Hribar, the ethnological association Srečno, Griže ZABUKOVICA, SLOWENIEN Im zentralen Teil Sloweniens am Rande des Unteren Savinja-Tals unter dem nördlichen Teil des Posavje Berglands liegt das Zabukovica-Liboje Bergwerk, in dem fast zwei Jahrhunderte lang Braunkohle abgebaut wurde. Mit dem Abbau der Kohle begann man bereits in den letzten Jahrzehnten des 18. Jahrhunderts. In den Orten Zabukovica und Pongrac in der Zabukovica Mulde hatte das Bergwerk Zabukovica bis zum Jahr 1966 seinen Betrieb. In den Jahren von 1919 bis 1965 wurde die Kohle auf einer 5km langen Schmalspurbahn in die naheliegende Kleinstadt Žalec transportiert. Der Žalec Bahnhof lag auf der Strecke zwischen Celje und Velenje. Bis 1972 wurde in der Liboje Mulde Kohle auf dem Gebiet von St. Neža und Liboje abgebaut. Der Ort Liboje liegt 6km von dem Bahnhof Petrovče entfernt, der auf der Strecke zwischen Celje und Velenje liegt. Die beiden Bergwerke wurden nach 1948 mit einer 3km langen oberflächigen Seilbahn verbunden, so dass die Liboje Stollkohle nach Zabukovica zur Kohleseparation transportiert wurde. Verfasst von Jože Hribar, Ethnologischer Verein Srečno, Griže MURSKO SREDIŠĆE, MEĐIMURJE, HRVAŠKA Hrvaška ima dve neaktivni rudarski območji: Istro (Raša) in Međimurje (Mursko Središće). Leta 1921 so kmetje iz kraja Peklenice slučajno ob nabrežju reke Mure naleteli na sloje premoga, ki so ga začeli odkopavati v vse večjem obsegu in razširili območje vse do kraja Mursko Središće. Najprej so za odvoz uporabljali konjsko vprego, kasneje je bil na tem območju postavljen industrijski tir. Za severni del Međimurja, ki takrat ni imel nobene industrije, je bilo velikega pomena odprtje prvega jamskega kopa leta 1925, jame Hrastinka 1. Tej so do leta 1955 sledile še številne druge jame, saj so pri raziskavah na več mestih odkrili premogovne sloje debeline od 0,5 do 1,3 metra. Med obema vojnama sta v Međimurju delovali dve rudni polji. Po drugi svetovni vojni je rudnike prevzela državna uprava in jih spojila v eno podjetje Rudnik Peklenica, kasneje Međimurski premogokopi. V predelu Ciganjščaka je bila leta 1955 odprta nova jama, ki je obratovala le tri leta. Druge jame Međimurskega premogokopa in Rudnik Lopatinec so obratovali do konca leta Zaradi nerentabilnosti je takrat prišlo do zapiranja rudnika in rudarji, ki niso imeli pogojev za upokojitev, so se prekvalificirali. Međimurski premogokopi so od leta 1946 do 1972 proizvedli 4,6 milijona ton premoga oziroma povprečno ton letno, rudnik Lopatinec pa dobra 2 milijona ton oziroma ton letno. V Murskem Središću se v zadnjih letih intenzivno trudijo obuditi rudarsko preteklost kraja in jo ponuditi kot turistično znamko. V načrtu imajo ureditev vhoda v nekdanjo jamo za turistični obisk. Zapisal: Dražen Srpak, Mursko Središće 6

7 MURSKO SREDIŠĆE, MEĐIMURJE, CROATIA Croatia has two inactive mining areas: Istra (Raša) and Međimurje (Mursko Središće). In the year 1921 farmers from the town Paklenice accidentally stumbled upon coal layers on the river bank of the Mura. Coal layers were excavated more and more until the mine reached Mursko Središće. Their first vehicles were horse harnesses and later they switched to industrial rails. For the northern part of Međimurje, which was at that time without industry, the first open pit Hrastinka1 from 1925 was of great significance. It was followed by many other pits until 1955 because of the discovery of 0.5 to 1.3m thick coal layers. Between the two wars there were two mining fields operating in Međimurje. After 2nd World War the coal mines were taken over by the public administration and merged into a single company - The Coal Mine Peklenica, later named to The Coal Mines of Međimurje. In the area of Ciganjščak a new pit was open in 1955, but it was opened only for three years. The other pits of The Coal Mines of Međimurje and The Coal Mine Lopatinec worked until the end of the year Owing to the lack of profitability the mines were closed and the miners who could not go into retirement had to retrain. The Coal Mines of Međimurje produced 4.6 million tons of coal during 1964 and 1972, which makes the average of 157,628 tons per year, and The Coal Mine Lopatinec produced 2 million tons of coal in total respectively tons per year. In the last years Mursko Središće has been trying to revive the mining past and to turn it into a tourist brand. They are planning to arrange the entrance into the ex-pit into a tourist attraction. Written by: Dražen Srpak, Mursko Središće 7

8 MURSKO SREDIŠĆE, MEĐIMURJE, KROATIEN Kroatien hat zwei inaktive Kohlegebiete: Istrien (Raša) und Međimurje (Mursko Središće). Am Ufer des Flusses Mura stießen Bauer aus dem Ort Peklenice im Jahr 1921 ganz zufällig auf Kohleschichten. Sie haben begonnen die Kohle in zunehmender Masse abzubauen und sie erweiterten das Gebiet bis zu dem Ort Mursko Središće. Zuerst benutzten sie für den Transport Pferdegespann und später wurden auf diesem Gebiet Industriegleise eingerichtet. Für den nördlichen Teil von Međimurje, der damals über keine Industrie verfügte, war die Eröffnung der ersten Grube, genannt Hrastinka 1, im Jahr 1925 von großer Bedeutung. Danach folgten bis 1955 noch viele weitere Gruben, Forschungen zeigten nämlich, dass sich an mehreren Stellen Kohleschichten mit einer Dicke von 0,5 bis 1,3 Meter befinden. Zwischen beiden Weltkriegen waren somit zwei Kohlefelder in Betrieb. Nach dem Zweiten Weltkrieg wurden die Bergwerke von der staatlichen Verwaltung übernommen und es kam zu einer Fusion der beiden Bergwerke - so entstand das Bergwerk Peklenica, später als Kohleabbau Međimurje genannt. Auf dem Gebiet von Ciganjščak wurde im Jahre 1955 eine neue Grube eröffnet, die aber nur drei Jahre in Betrieb war. Die anderen Gruben des Kohleabbaus Međimurje und des Bergwerks Lopatinec waren noch bis 1972 in Betrieb. Wegen mangelnder Rentabilität kam es zum Schließen des Bergwerks und die Bergarbeiter, die noch keine Bedingungen für den Ruhestand erfüllten, wurden umgeschult. In den Kohleabbauen Međimurje wurde zwischen den Jahren 1946 und ,6 Millionen Tonnen Kohle gewonnen, bzw Tonnen jährlich. Im Bergwerk Lopatinec wurden 2 Millionen Tonnen bzw Tonnen jährlich abgebaut. In Mursko Središće bemüht man sich in den letzten Jahren intensiv die Bergbautradition des Ortes zu erwecken und daraus eine touristische Marke zu machen. Geplant ist es eine Renovierung des Eingangs in die ehemalige Grube in Ordnung zu bringen, um sie interessanter für Touristen zu gestallten. Verfasst von: Dražen Srpak, Stellvertretender Bürgermeister von Mursko Središće TUZLA, TUZLANSKI KANTON, BOSNA IN HERCEGOVINA Premogovništvo se je v Bosni in Hercegovini začelo pospešeno razvijati takoj po aneksiji Bosne s strani Avstro-Ogrske v letu Nova administracija in uprava sta tako že v prihodnjem letu in letih, ki so sledila, botrovali odprtju več novih rudnikov, med njimi Tuzla (Kreka, Banovići, Đurđevik in Ugljevik), Srednja Bosna (Kakanj, Breza, Zenica in Bila), Bugojno (Gračanica), Livno Duvno (Tušnica), Gecko (Gacko) in Doboj Banja Luka (Stanari). Ekipe geologov z Dunaja so potrdile, da spada Bosna po zalogah premoga med najbogatejše dežele v Evropi. Izjemnega pomena za razvoj premogovništva je bila tudi gradnja železniških prog (npr. leta 1897 Bosanski Brod Zenica in leta 1882 Zenica Sarajevo). S tem je pričelo naraščati tudi prebivalstvo rudarskih krajev, ki se je od leta 1878 do začetka prve svetovne vojne podvojilo ali celo početverilo. Spodbude je doživel urbanistični razvoj premogovniških mest. Vseeno v tem obdobju premogovništvo še vedno zaznamuje razdrobljenost in relativno primitivna proizvodnja, lastniki rudnikov so povečini zasebni industrialci ter deloma premogovne družbe. Proizvodnja premoga je rastla med obema vojnama, še bolj pa so se po drugi svetovni vojni razmahnili večji rudniki. Bosna je predstavljala 30 % zalog premoga celotne Jugoslavije, in tega so začeli intenzivno izkoriščati. Hitri razmah premogovništva je s seboj nosil tudi velike ekološke posledice: podzemni vplivi rudarjenja (rušenje površin, ugrezanje, ugrezninska jezera, premiki mas idr.), površinski vplivi (prah, odpadne vode, sprememba morfologije terena, preselitev naselij, uničenje rodovitne plasti, idr), hkrati pa so pomembne tudi družbene, naravno-kulturne, krajinske in ekonomske posledice. Premog se v Bosni in Hercegovini izkorišča na različne načine, predvsem glavne težave nastajajo zaradi neugodnih razmer na meji dobičkonosnosti in izgub pri trenutnem sistemu cen. V letu 1990 je bilo skupaj v premogovnikih v Bosni zaposlenih okoli delavcev, letna proizvodnja premoga pa je bila okoli 18 milijonov ton. V vojni med letoma 1992 in 1995 ta proizvodnja upade kar za 85 do 90 % in zdaj predstavlja približno polovico prvotne. Premog pridobivajo na 27 lokacijah, od 8

9 katerih je 11 podzemnih rudnikov. Glavni izziv v prihodnosti je stremljenje k doseganju evropskih standardov, predvsem z vidika varstva okolja. Obrat»Rekultivacija«je lociran na južnem delu»severne Krekine sinklinale«, okrog 5 km oddaljen od Tuzle in 3 km od Lukavca. Razpolaga s površinami okrog 300 ha rekultiviranega zemljišča z več umetnimi jezeri površine 35 ha. Osnovna dejavnost obrata»rekultivacija«je spreminjanje namembnosti degradiranega terena po končanem odkopavanju premoga in peska tako, da površine spreminajo v ekonomsko produktivne, biološko zaščitene in estetsko vklopljene v krajino. O Tuzli je nemogoče govoriti, če ne omenimo tudi soli, na kateri leži mesto in so jo začeli izčrpavati hkrati s premogom, to je leta Od leta 1900 do 2007 je bilo iz podzemlja izčrpane okrog m 3 slane vode, zaradi česar je nastal primanjkljaj okrog m 3 trdne solne mase. V izpraznjen prostor so se vsipali netopni materiali. Zaradi izčrpavanja soli je bilo v Tuzli od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja do sredine leta 2007, ko so rudnik soli zaprli, porušenih več kot stanovanjskih objektov, okrog m² poslovnih in gospodarskih objektov ter okrog m² objektov šolstva, zdravstva, kulture. Poškodovanih ali popolnoma uničenih je bilo desetine kilometrov infrastrukturne mreže (prometnice, vodovod, kanalizacija, telefon). Izginila so cela naselja, ulice z objekti iz Osmanskega cesarstva in obdobja Avstro-Ogrske, najpomembnejši objekti arhitekturne in kulturnozgodovinske dediščine v starem mestnem jedru. V nove dele mesta je bilo preseljenih več kot prebivalcev. Največji posedki terena so znašali 12 metrov. TUZLA, THE TUZLA CANTON, BOSNIA AND HERZEGOVINA Coal mining started developing in Bosnia and Herzegovina just after annexation of Bosnia by Austria- Hungary in The new administration was responsible for many new mines in the next years, including Tuzla (Kreka, Banovići, Đurđevik and Ugljevik), the Middle Bosnia (Kakanj, Breza, Zenica and Bila), Bugojno (Gračanica), Livno Duvno (Tušnica), Gecko (Gacko) and Doboj Banja Luka (Stanari). The geology teams from Vienna confirmed that Bosnia was amongst the richest countries in Europe regarding coal supplies. The building of railroads (e.g.: 1897 Bosanski Brod Zenica and 1882 Zenica Sarajevo) was extremely important for developing of the mining industry. Along with that the inhabitants of the mining towns started to increase from 1878 to the beginning of the First World War the number of people doubled or even quadrupled. The urban city development was encouraged. Anyhow, mining was still fragmented and relatively primitive, the mine owners were mostly private industrials and there were only a few mining companies. The production of coal was growing during both wars, and after the Second World War the bigger mines had an upswing. Bosnia represented 30 % of the coal supply for the entire Yugoslavia and it started to be exploited. The quick growth of the mines had large ecological consequences: the underground impacts of mining (the surface destruction, subsidence, subsidence lakes, mass movement etc.), the surface impacts (dust, wastewaters, morphological changes of the surface, relocation of settlements, destroying of fertile soil etc.), simultaneously with social, natural-cultural, landscape and economical consequences. The coal in Bosnia and Herzegovina is used in different ways, the main problems occurs because of unfavourable conditions on the border of the profitability and the 9

10 loss in the current rate system. In 1990 there were 31,000 mine workers in Bosnia, with the yearly production of around 18 million tons of coal. During the war from 1992 to 1995 the production decreases for % and today it represents approximately one half of the first production. Coal is extracted at 27 locations from which 11 are underground mines. The main challenge in the future will be achieving the European standards, mostly from the view of the environmental protection. The industrial plant»recultivation«is located on the south of The North Kreka s syncline, about 5km away from Tuzla and 3km from Lukavec. It has 300ha of restored grounds with many artificial lakes with 35ha of surfaces. The primary activity of the industrial plant Recultivation is changing the purpose of the degraded area after finished coal and sand mining in a way that makes the areas economically productive, biologically protected and aesthetically included into the landscape. It is impossible to talk about Tuzla without mentioning salt on which the city lies and was first mined in 1878, in the same year as coal. From 1900 to 2007 around 80,000,000 m 3 of salt water was drained from underground, which made the deficit of approximately 12,000,000 m 3 of hard salt mass. Insoluble materials were filled into the emptied space. Due to salt draining from 1960 to 2007, when the mine was closed, over 2,700 residential buildings, 67,000 m 2 of business and economical facilities and around 131,000 m 2 of educational, health and cultural buildings were demolished. Dozens of kilometres of infrastructure (roads, plumbing, sewerage, telephone) were damaged or ruined. The whole towns disappeared, streets with buildings from the Ottoman Empire and from the Austria-Hungary era, the most important architectural objects of the cultural-historic legacy in the old city centre vanished. Over 15,000 people were relocated to new parts of the town. The deepest shifts of the terrain came to 12meters. TUZLA, DAS KANTON TUZLA, BOSNIEN UND HERZEGOWINA Die Bergbauindustrie in Bosnien und Herzegowina begann sich nach der Annexion Bosniens zu Österreich-Ungarn im Jahr 1878 rasch zu entwickeln. Die neue Administration und Verwaltung unterstützten im nächsten Jahr und in den Jahren die folgten die Eröffnung mehrerer Bergwerke, unter ihnen die Bergwerke Tuzla (Kreka, Banovići, Đurđevik und Ugljevik), Srednja Bosna (Kakanj, Breza, Zenica und Bila), Bugojno (Gračanica), Livno -Duvno (Tušnica), Gecko (Gacko) und Doboj - Banja Luka (Stanari). Geologen aus Wien bestätigten, dass Bosnien wegen seiner Kohlereserven zu den reichsten Ländern Europas zählte. Von großer Bedeutung für die Entwicklung der Bergbauindustrie war auch der Ausbau von Eisenbahnlinien (zum Beispiel im Jahr 1897 von Bosanski Brod bis Zenica und im Jahr 1882 von Zenica bis Sarajevo). Somit begann auch die Zahl der Bevölkerung in den Bergbaustädten zu wachsen und die Zahl der Bewohner hat sich von 1878 bis zum Ersten Krieg verdoppelt oder sogar vervierfacht. Auch die Entwicklung der Bergbaustädte wurde angeregt. Trotzdem wurde die Bergbauindustrie in dieser Zeit durch Zersplitterung und eine relativ primitive Produktion geprägt, die Besitzer der Bergwerke waren meistens private Industrielle und teilweise auch Kohleunternehmen. Die Produktion von Kohle stieg zwischen den beiden Kriegen, und nach dem Zweiten Weltkrieg erlebten vor allem größere Bergwerke einen regelrechten Aufschwung. Bosnien verfügte über 30 Prozent aller Kohlereserven Jugoslawiens und so wurden diese intensiv abgebaut. Dieser schnelle Aufschwung der Bergbauindustrie hatte auch viele ökologische Folgen, wie zum Beispiel die Untergrundwirkungen des Abbaus (das Abtragen von Oberflächen, Einsenkungen, eingesenkte Seen, Verschiebung verschiedener Massen u.a.m.), die Oberflächenwirkungen (Staub, Abwässer, die Veränderung der Morphologie des Terrains, die Verlagerung von Dörfern, die Zerstörung von fruchtbaren Schichten u.a.m.), aber zugleich hatte dieser Aufschwung auch bedeutende gesellschaftliche, natürliche, kulturelle, landschaftliche und wirtschaftliche Folgen. In Bosnien und Herzegowina wird Kohle auf verschiedene Weisen abgebaut, das Hauptproblem entsteht jedoch wegen ungünstiger Bedingungen an der Grenze zwischen Profit und Verlusten bei dem momentanen Preissystem. Im Jahr 1990 beschäftigten Bosniens Bergwerke ungefähr Arbeiter und die Jahresproduktion von Kohle lag bei 18 Millionen Tonnen. In der Zeit des Krieges zwischen 1992 und 1995 fiel diese Produktion sogar um 85 bis 90 Prozent und heute gleicht die Produktion ungefähr der Hälfte der ursprünglichen Kohleproduktion. Die Kohle wird an 27 verschiedenen Orten abgebaut, 11 davon sind Untertagebaus. Die Hauptherausforderung in der Zukunft wird das Streben nach der 10

11 Erfüllung europäischer Standards, vor allem auf dem Gebiet des Umweltschutzes. Der Betrieb Rekultivation liegt im südlichen Teil der Nördlichen Kreka Synklinale, ungefähr 5km von Tuzla und 3km von Lukavac. Der Betrieb verfügt über zirka 300 Hektar von rekultivierten Flächen mit mehreren Stauseen mit der Öberflache von 35 Hektar. Die Haupttätigkeit des Betribes Rekultivation ist die Umwandlung des degradierten Terrains nach dem Abschluß des Abbaus von Kohle und Sand, so dass die Flächen in ökonomisch produktive, biologisch geschützte und aestetische Grundstücke umgewandelt werden. Wenn man über die Stadt Tuzla spricht, darf man das Salz, auf dem die Stadt liegt, nicht vergessen. Als man im 18. Jahrhundert mit dem Kohleabbau begann, fing man zur gleichen Zeit (im Jahr 1878) auch mit dem Salzabbau an. Von 1900 bis 2007 wurden aus dem Untergrund etwa m 3 Salzwasser ausgepumpt, weshalb ein Defizit von ungefähr m 3 harter Salzmasse entstand. Die lehren Räume wurden mit unlösbaren Materialen gefüllt. Wegen des Salzabbaus wurden in Tuzla vom Ende der 60er Jahre des vorigen Jahrhunderts bis zur Hälfte des Jahres 2007, als das Salzbergwerk geschlossen wurde, mehr als Wohnhäuser, etwa m 2 Geschäfts- und Wirtschaftsobjekte und ungefähr m 2 Schul-, Gesundheits- und Kulturgebäude abgerissen. Beschädigt oder vollkommen zerstört wurden Kilometer vom Infrastrukturnetz (wie zum Beispiel Verkehrsadern, Wasserleitungen, Kanalisation und Telefonleitungen). Ganze Siedlungen verschwanden, sowohl wie die Straßen mit Objekten aus der Zeit der Osmanischen Herrschaft und Österreich-Ungarn und die wichtigsten Objekte des Architektur- und Kulturerbes im alten Stadtzentrum. Mehr als Einwohner mussten umziehen. Die größten Senkungen des Terrains betrugen 12 Meter. PLJEVLJA, ČRNA GORA Je rudarsko mesto, ki se nahaja v Pljevaljski kotlini v severnem, planinskem predelu Črne Gore. Kotlina je presekana z rekami Čehotina, Vezičnica in Breznica. V mestu in njegovi okolici je mogoče spremljati sledi življenja Ilirov (Ilirske tumule), Rimljanov (rimsko mesto Municipium S), srednjeveškega obdobja, (ostanki mesta Koznik). Danes ima mesto Pljevlja okoli prebivalcev, občina ima okoli prebivalcev. Največja kulturnozgodovinska in arhitektonska spomenika mesta sta samostan sv. Trojice iz leta 1537, v katerem so ohranjene knjige na pergamentu in papirju iz 13. in 14. Stoletja, ter Husein pašina đamija, zgrajena leta Đamija spada med najlepše objekte orientalske arhitekture v Črni Gori, z višino minareta 42 m. Najpomembnejše gospodarske dejavnosti v občini Pljevlja so: odkopavanje premoga in pridobivanje električne energije, odkopavanje laporja (dokazane zaloge 250 milijonov ton), svinčeve in cinkove rude. 11

12 PREMOG IN ELEKTRIČNA ENERGIJA V Pljevaljski kotlini je najpomembnejše nahajališče premoga v Črni Gori. Nahaja se na področju 9,8 km 2, na levi in desni strani reke Čehotine ter tudi v več manjših kraških kotlinah. Zaloge so, skupaj s področjem Maoče, ocenjene na 270 milijonov ton. Povprečna kurilna vrednost premoga je KJ/kg. Začetek raziskovalnih del sega v leta , ko je bilo izvrtanih več kot 600 raziskovalnih vrtin, skupne dolžine m. Podjetje za raziskovanje in pridobivanje premoga Pljevlja, današnji Rudnik uglja Pljevlja, je bilo ustanovljeno Tega leta je bilo pridobljenih ton premoga. Največji kupec premoga je bila Termoelektrarna Voloća, moči 2,5 MW (v obratovanju je bila v letih ). Prelomnico v proizvodnji premoga je vsekakor pomenila odločitev za izgradnjo novega termoenergetskega bloka moči 210 MW (v letu 1972 je bil začetek del pri projektiranju objekta). Leta 1982 je bila Termoelektrarna Pljevlja priključena na elektroomrežje Črne Gore. Raven proizvodnje električne energije je mio kwh pri urah obratovanja na projektirani moči. V odvisnosti od potreb je proizvodnja premoga postopoma naraščala in v letu 1983 znašala že ton. Zaloge premoga v Pljevaljski kotlini so bile leta 1984 ocenjene na 266 milijonov ton, od tega 64 % (170 milijonov ton) v ležišču Maoče in 22 % (58,9 milijonov ton) v ležišču Potrlica Durutovići, preostalih 14 % pa še na šestih manjših ležiščih (Kalušići, Borovica Ljuće, Šumane I, Šumane II, Rabitlje in Grevo). Leta 1987 je bilo v Rudniku Pljevlja zaposlenih 2006 delavcev, v termoelektrarni je bilo 464 delavcev. Termoelektrarna Pljevlja zdaj in že nekaj let oskrbuje Črno Goro s približno 50 % potrebne električne energije. PRIHODNOST PRIDOBIVANJA PREMOGA IN ELEKTRIČNE ENERGIJE V Črni Gori in še posebej v Pljevlji že nekaj let potekajo aktivnosti za sprejetje odločitve o izgradnji novega termoenergetskega objekta, ki bo nadomestil sedanjo, ekološko in tehnološko, zastarelo termoelektrarno. Raziskave so usmerjene v lokacijo in velikost novega objekta (Maoče, kjer je večina zalog premoga ali Pljevlja postavitev nadomestnega objekta na že obstoječi lokaciji) ter optimizacijo načina odlaganja oziroma izkoriščanja pepela in sadre. Vir: Istorija Pljevalja, urednik prof. dr. Slavenko Terzić, 2009 Povzel: dr. Franc Žerdin 12

13 PLJEVLJA, MONTENEGRO The mining town is located in the Pljevlja basin in the north mountain part of Montenegro. The basin is crossed by the rivers Čehotina, Vezičnica and Breznica. In the city and its surroundings we can follow the life of the Illyrian nation (Illyrian tumulus), the Romans (the Roman city Municipium S), and the medieval ages (the remains of the Koznik town). Today the town Pljevlja has approximately 22,000 citizens, the municipality around 33,000. The most important cultural-historic and architectural monuments are the monastery of Holy Trinity from 1537, which preserved books on parchment and paper from 13th and 14th century, and the Husein Paša s mosque, built in The mosque is considered to be one of the most beautiful objects of the oriental architecture in Montenegro. Its minaret is 42meters high. The most important economical activities in the community Pljevlja are: coal mining and producing of electricity, excavating of marl (proven supplies of 250 million tons), lead and zinc ore. COAL AND ELECTRICAL ENERGY The most important coal field of Montenegro lies in the Pljevlja basin. It is on 9.8 km 2 on both sides of the river Čehotina and in several minor karst basins. The supplies are, including the Maoče area, estimated on around 270 million tons. The average heating value of coal is 13,000 KJ/kg. The beginning of the research works began in when more than 600 exploratory bores in joined length of 23,000m were dug. The enterprise for research works and coal mining Pljevlja, today known as The Coal Mine Pljevlja, was established on October 4 th ,200 tons of coal was extracted that year. The largest consumer of coal was the thermal power plant Voloća, with 2.5 MW power (operating between 1950 and 1965). The decision to build a new thermo energetic unit with 210 MW power (the beginning of the works on the planning of the object started in 1972) was definitely a milestone in the coal production. In 1982 the thermal power plant Pljevlja was attached into the electric network of Montenegro. The level of produced electricity is 1,150 million kwh at 6,000 hours of operating on the projected power. Regarding the needs the production of coal gradually increased and in 1983 it came to 2,179,000 tons. In 1984 the coal supplies in the Pljevlja basin were estimated at 266 million tons, from which 64 % (170 million tons) lie in Maoće and 2 % (58.9 million tons) lie in Potrlica Durutovići. The remaining 14 % lie in smaller coal fields (Kalušići, Borovica Ljuće, Šumane I, Šumane II, Rabitlje and Grevo). In 1987 there were 2,006 workers employed in the Coal Mine Pljevlja and 464 workers in the power plant. The Thermal Power Plant Pljevlja has been supplying 50 % of required electricity in Montenegro for several years. THE FUTURE OF COAL MINING AND GAINING OF ELECTRIC ENERGY Actions to accept the decision about building a new thermo energetic object to replace the current ecologically and technologically obsolete power plant have been in motion in the last few years in Montenegro, especially in Pljevlja. The research is oriented towards the location and the size of the new object (Maoče with the majority of coal supply or Pljevlja with the building of a new object on the already existing location) as well as on the optimization of waste disposal respectively on the use of ash and gypsum. Source: Istorija Pljevlja, editor Prof. D. Slavenko Terzić, 2009 Summarized by: D. Franc Žerdin PLJEVLJA, MONTENEGRO Plevlja ist eine Bergbaustadt in dem Plevlja-Becken im nördlichen, gebirgigen Teil von Montenegro. Durch das Becken fließen die Flüsse Čehotina, Vezičnica und Breznica. In der Stadt und ihrer Umgebung hinterließen Illyrer (Illyrische Tumule) und Römer (die römische Stadt Municipium S) ihre Spuren, außerdem kann man die Reste der mittelalterlichen Stadt Koznik betrachten. Heute hat Pljevlja ungefähr Einwohner, und die Gemeinde Bewohner. Die größten kulturellen, historischen und architektonischen Andenken der Stadt sind das Kloster der Hl. Dreieinigkeit aus dem Jahr 1537, wo verschiedene Bücher auf Pergament und Papier aus dem 13. und 14. Jahrhundert erhalten sind, und die 13

14 Husein Pascha s Moschee, gebaut im Jahr Die Moschee zählt zu einem der schönsten Objekte der orientalischen Architektur in Montenegro und hat ein 42m hohes Minarett. Die wichtigsten Wirtschaftstätigkeiten in der Gemeinde Pljevlja sind: Kohleabbau und die Erzeugung elektrischer Energie, der Abbau von Mergel (nachgewiesene Reserven von 250 Tonnen), Blei und Zinkerz. KOHLE UND ELEKTRISCHE ENERGIE Die wichtigste Lagerstätte von Kohle in Montenegro ist in dem Pljevlja-Becken. Sie befindet sich auf einem 9,8 km2 großen Gebiet auf der linken und rechten Seite des Flusses Čehotina und in mehreren kleineren Karstbecken. Der Vorrat zusammen mit dem aus dem Gebiet Maoče wird auf 270 Millionen Tonnen eingeschätzt. Der durchschnittliche Brennwert von Kohle liegt bei KJ/Kg. Mit den Forschungsarbeiten begann man bereits in den Jahren 1952 bis 1954, wenn mehr als 600 Forschungsbohrungen mit einer Gesamtlänge von m gebohrt wurden. Am 4. Oktober 1952 wurde das Unternehmen für die Forschung und Förderung der Pljevlja-Kohle, das heutige Bergwerk Rudnik uglja Pljevlja, gegründet. In dem Jahr gewann man Tonnen Kohle. Der größte Käufer der Kohle war das Wärmekraftwerk Voloća mit einer Kraft von 2,5 MW, die von 1950 bis 1965 in Betrieb war. Ein Wendepunkt beim Kohleabbau war mit Sicherheit die Entscheidung für den Bau des neuen thermoenergetischen Blocks mit einer Kraft von 210 MW (1972 hat man mit der Projektierung des Objekts begonnen). Im Jahr 1982 wurde das Wärmekraftwerk Pljevlja an das Stromnetz von Montenegro angeschlossen. Das Niveau der Produktion von elektrischer Energie ist Millionen KWH bei Stunden Betriebszeit auf der projektierten Kraft. Je nachdem wie hoch der Bedarf an Kohle war, stieg die Produktion der Kohle stufenweise und im Jahr 1983 betrug sie schon Tonnen. Im Jahr 1984 schätzte man die Reserven der Kohle in dem Pljevlja-Becken auf 255 Millionen Tonnen, davon waren 64 Prozent (170 Millionen Tonnen) in der Lagerstätte Maoče, 22 Prozent (58,9 Millionen Tonnen) in der Lagerstätte Potrlica - Durutovići, und die verbliebenen 14 Prozent in sechs kleineren Lagerstätten (Kalušići, Borovica - Ljuće, Šumane I, Šumane II, Rabitlje und Grevo). Im Jahr 1987 beschäftigte das Bergwerk Pljevlja 2006 Arbeiter und das Wärmekraftwerk 464. Seit einigen Jahren versorgt das Wärmekraftwerk Pljevlja den Staat Montenegro mit ungefähr 50 Prozent der erforderlichen elektrischen Energie. DIE ZUKUNFT DES ABBAUS VON KOHLE UND DER ERZEUGUNG VON ELEKTRISCHER ENERGIE Seit einigen Jahren setzt man sich in Montenegro (und besonders in Pljevlja) aktiv für den Bau eines neuen Wärmekraftwerkobjektes, das das jetzige, ökologisch und technologisch überholte Kraftwerk, ersetzen soll. Die Forschungen sind auf den Standort, die Größe des neuen Objekts (Maoče - wo die meisten Kohlereserven gelagert sind oder Pljevlja der Bau eines Ersatzobjektes an dem bereits vorhandenen Standort) und auf die Optimierung der Lagerung bzw. der Verwendung von Asche und Gips orientiert. Quelle: Istorija Pljevalja, Redakteur prof.dr. Slavenko Terzić, 2009 Zusammengefasst von: dr. Franc Žerdin HORNO, LUŽIŠKI REVIR RJAVEGA PREMOGA, NEMČIJA Lužiški revir rjavega premoga je premogovniški revir na območju med dvema nemškima zveznima deželama: jugovzhodnim delom Brandenburga in severovzhodom Saške. Obsega trenutno aktivna območja odkopavanja rjavega premoga Nochten, Reichwalde, Welzow-jug, Jänschwalde in Cottbus-sever. S premogom, pridobljenim na teh dnevnih kopih, se oskrbujejo termoelektrarne Jänschwalde, Schwarze Pumpe in Boxberg kakor tudi toplarni Berlin-Klingenberg in Chemnitz. Pridobivanje rjavega premoga je že več kot 100 let najpomembnejša gospodarska panoga na sicer industrijsko revnem območju. Skupno znašajo zaloge premoga na območju Lužiškega revirja 12,1 milojarde ton. Letni odkop premoga v Lužiškem revirju je leta 2009 znašal 55,7 milijona ton (v celotni Nemčiji pa 169,9 milijona ton). 14

15 Zaradi neznanskih potreb po površinah dnevnih kopov (doslej 847 km 2 ) je premogovništvo terjalo ogromne površine. Prav tako so bila naselja, ki so ležala na odkopnih poljih, nepovratno uničena. Od leta 1924 se je moralo skupaj 136 lužiških krajev v celoti ali delno umakniti premogovnikom in tako je več kot ljudi izgubilo svoj dom. Obremenjevanje naselij in preseljevanje prebivalcev je bilo s strani odgovornih po pravilu utemeljevano z ekonomskimi in s tehničnimi prisilami in je vodilo v konflikte interesov v družbi. Izginuli kraji Lužiškega območja zdaj ležijo pod umetnimi jezeri in delno rekultiviranimi odlagališči. Samo spominska obeležja, kamni ali table tu in tam opozarjajo na njihov nekdanji obstoj. Ogromne luknje, ki so nastale po odkopu premoga, se zapolnjujejo z vodo in do leta 2018 bo v Lužici nastala največja umetna vodna pokrajina v Evropi. Od oktobra 2006 predstavlja»arhiv izginulih vasi«v Hornu mnogoplasten in kompleksen pregled teme»preselitve v Lužici«. HORNO (ROGOW) Prebivalci vasi Horno (Rogow), okrog 15 kilometrov severno od Forsta, so bili že leta 1977 obsojeni na»prebagranje«in preselitev, saj so takratni načrti NDR predvidevali na tem mestu odprtje dnevnih kopov. Šele politični preobrat v letu 1989 je omogočil ustanovitev civilne iniciative, ki je preko svojih voljenih predstavnikov poskusila preprečiti te načrte. V diskusijah okrog Horna se je kmalu pokazalo, da ne gre zgolj za eksistenčno vprašanje vasi. V bistvu je šlo za vprašanje, kakšno vlogo naj bi imel rjavi premog v prihodnji energetski politiki Zvezne dežele Brandenburg. Za simpatizerje Horna je ta vas kmalu postala simbol doslednega nasprotovanja prevladujočim političnim in ekonomskim interesom. Nasprotniki Horna pa so občini očitali, da se postavlja proti političnim zahtevam in s tem postavlja na kocko delovna mesta v že tako gospodarsko šibki Lužici. Boj Horna proti»prebagranju«in preselitvi je trajal celih 14 let. Končal se je z neprostovoljno preselitvijo 70 odstotkov prebivalcev na obrobje mesta Forst (Lužice). Zapisala: Dörte Stein, Archiv verschwundene Orte, Forst HORNO, LUSATIA DISTRICT OF BROWN COAL, GERMANY The Lusatia district of brown coal is a district in the area between two German federal countries: the southeast part of Brandenburg and the northeast part of Saxony. It covers currently active mine fields 15

16 Nochten, Reichwalde, Welzow-south, Jänschwalde and Cottbus-north. With coal, produced at these open pits, the thermal power plants Jänschwalde, Schwarze Pumpe and Boxberg are being supplied, as well as the heating plants Berlin-Klingenberg and Chemnitz. Brown coal mining has been the most important economic sector in the otherwise poor industrial region for more than 100 years. The supplies of coal in the Lusatia district come to 12.1 billion tons. The yearly coal excavation in the Lusatia district in 2009 was 55.7 million tons (in the entire Germany it was million tons). Due to enormous needs of opencast mining areas (until now 847 km 2 ) mining has required huge surfaces. Towns situated on opencast mining areas were irreversibly destroyed. Since Lusatia towns had to partially or entirely move from the coal mine areas, and more than 25,000 people lost their home. The burdening of towns and the relocation of people were justified by the management with economical and technical constraints which led to the conflict of interests in the society. Today all the vanished towns of the Lusatia area lie under the artificial lakes and partially restored landfills. Only memorial landmarks, stones or boards here and there, are warning of their former existence. Giant holes arisen after coal digging are filled with water and by the year 2018 the biggest artificial water landscape in Europe will have been there. Since October 2006 The Archive of Vanished Villages in Horno has been representing a complex overview of the theme The Migration in Lusatia. HORNO (ROGOW) The inhabitants of Horno (Rogow) village, around 15km north of Forst, were doomed to dredging demolition and relocation in 1977, when the German Democratic Republic (GDR) plans had predicted open pits on that place. Not before the political break in 1989 the civil initiative was established which tried to stop such plans through its elected members. Debates regarding Horno showed that it was not just existential issue of the villages. Basically it was a question of what role brown coal will play in future energetic politics of the federal state Brandenburg. For those in favour of Horno the village soon became a symbol of a consistent opposition to the dominant political and economic interests. Opponents of Horno blamed the municipality to stand against structural-political demands and along with that to risk employment possibilities in the already economically weak Lusatia. Horno s fight against dredging demolition and relocation lasted 14 years. It ended with involuntary relocation of 70 % of people to the periphery of the town Forst (Lusatia). Written by: Dörte Stein, Archives verschwundene Orte, Forst HORNO, LAUSITZER BRAUNKOHLEREVIER, DEUTSCHLAND Das Lausitzer Braunkohlerevier ist ein Bergbaurevier im Südosten Brandenburgs und Nordosten Sachsens. Es beinhaltet die derzeit aktiven Braunkohleabbaugebiete Nochten, Reichwalde, Welzow-Süd, Jänschwalde und Cottbus-Nord. Mit der dort im Tagebau geförderten Braunkohle werden die Kraftwerke Jänschwalde, Schwarze Pumpe und Boxberg, sowie die Heizkraftwerke Berlin-Klingenberg und Chemnitz versorgt. Die Gewinnung von Braunkohle ist seit über 100 Jahren der bedeutendste Wirtschaftsfaktor in der ansonsten industriewirtschaftlich armen Lausitz. Insgesamt belaufen sich die Lagerstättenvorräte im Lausitzer Revier auf 12,1 Mrd. Tonnen. Die Jahresförderung im Lausitzer Revier lag 2009 bei 55,7 Millionen Tonnen. Die Förderung in Deutschland betrug im 2009 insgesamt 169,9 Millionen Tonnen. Durch den immensen Flächenbedarf (bisher 847 Km²) der Tagebaue nimmt der Bergbau große Landschaftsflächen in Anspruch. Ebenso werden auch zwangsläufig Ortschaften, die im Tagebaufeld liegen, unwiederbringlich zerstört. Insgesamt 136 Lausitzer Orte mussten seit 1924 dem Braunkohlenbergbau ganz oder teilweise weichen, über Menschen verloren so ihre Heimat. Die Inanspruchnahme von Ortschaften und Umsiedlung der Bewohner wird von den Verantwortlichen in der Regel mit ökonomischen und technischen Zwängen begründet und führt zu gesellschaftlichen Interessenskonflikten. Heute liegen die verschwundenen Orte der Lausitz unter künstlichen Seen und zum Teil rekultivierten Kippenflächen. Durch Flutung der Tagebaurestlöcher soll bis zum Jahr 2018 die größte künstliche Wasserlandschaft Europas entstehen - das Lausitzer Seenland. 16

17 Lediglich Gedenksteine oder Tafeln verweisen ab und zu auf die vormalige Existenz der verschwundenen Orte. Riesenlöcher, die nach dem Ausbau der Kohle entstanden, werden mit Wasser ausgefüllt und bis zum Jahre 2018 wird in Lausitz die größte Kunstwasserlandschaft entstehen. Seit Oktober 2006 präsentiert»das Archiv verschwundener Orte«in Horno das vielschichtige und in seinen Auswirkungen komplexe Thema»Umsiedlung in der Lausitz«. HORNO (ROGOW) Bereits 1977 wurden die Bewohner von Horno (etwa 15km nördlich von Forst) mit Plänen einer in der DDR für die Betroffenen praktisch alternativlosen - Abbaggerung ihres Ortes und Umsiedlung konfrontiert. Erst der politische Umbruch 1989 ermöglicht die Gründung einer Bürgerinitiative und mit Hilfegesuche an politische Entscheidungsträger kämpfte man um den Erhalt des Ortes. Als dies scheiterte, schlug die Gemeinde den juristischen Klageweg ein. In der Auseinandersetzung um Horno zeigte sich bald, dass es nicht allein um die Existenzfrage eines Dorfes ging. Im Kern ging es um die Frage, welche Rolle die Braunkohle in der künftigen Energiepolitik des Landes Brandenburg spielen sollte. Für die Sympathisanten Hornos wurde das Dorf schnell zum Symbol konsequenten Widerstands gegen übermächtig scheinende politische und ökonomische Interessen. Gegner Hornos warfen der Gemeinde vor, sich gegen strukturpolitische Erfordernisse zu stellen und damit Arbeitsplätze in der ohnehin wirtschaftlich schwachen Lausitz aufs Spiel zu setzen. Der Kampf von Horno gegen Abbaggerung und Umsiedlung dauerte 14 Jahre. Er endete mit einer unfreiwilligen Umsiedlung von 70% der Horno Einwohner an den neuen Standort in Forst (Lausitz). Zusammengefasst von: Dörte Stein, Archives verschwundene Orte, Forst GROßGRIMMA občina išče novo domovino, NEMČIJA Že v začetku devetdesetih let so v kraju Großgrimma razmišljali od predčasni, prostovoljni in zaprti preselitvi. Že več kot štiri desetletja velja občina za zaščiteno rudarsko območje, kjer izkopavajo premog. Prebivalci vedo, da je le vprašanje časa, kdaj bodo prišli bagerji. In kdor tukaj živi, tehta: dnevni kop je vedno povezan s posegi v življenjske načrte ljudi in pokrajine. Da pa so ti posegi tako za posameznika kot tudi za skupnost oblikovani socialno-znosno in da tako odpirajo celo popolnoma nove možnosti, pa predpostavljajo razumevanje vseh udeleženih, medsebojno spoštovanje in brezpogojno voljo k soustvarjanju. Skupna preselitev pomeni popolno novost, saj je potrebno pri tem upoštevati interese več kot 800 prebivalcev. Novost je leta 1994 predstavljala tudi komunalna pogodba kot osnova za vse materialne in finančne odškodnine. Leta 1995 so pričeli z gradnjo novega stanovanjskega naselja na južnem pobočju šest kilometrov oddaljenega kraja Hohenmölsen. 17

18 Že leta 1998 so prebivalci Großgrimme, ki so se morali preseliti, skupaj s prebivalci Hohenmölsna, predstavniki deželne vlade in premogovnega podjetja proslavili zaključek skupne preselitve.»großgrimmarji«živijo sedaj v privlačnem stanovanjskem naselju, ki so ga sooblikovali. Skupaj z njimi pa so se preselili tudi robniki in kamniti tlak iz Großgrimme, poleg tega se novo naselje lahko pohvali tudi z infrastrukturo, ki jo predstavljajo vrtci, meščanske hiše, športna igrišča in pokopališče z žalno dvorano. Informacije: Marec 1992: 850 prebivalcev občine Großgrimma sklene skupno, predčasno preselitev v bližnje mesto Hohenmölsen. December 1993: Zaključek idejnega projekta in natečaja za realizacijo. Junij 1995: Pričetek gradnje na južnem pobočju Hohenmölsna. November 1998: Zaključek preselitve. GROßGRIMMA the community is looking for a new fatherland, GERMANY Already in the beginning of 90 s the people in the town Großgrimma were thinking about the premature, voluntary and closed migration. For more than four decades the community has been valid for the protected coalmining area where coal has been excavating. The inhabitants know that it is a question of time when dredgers come. And whoever lives here weighs: surface mining is always connected with the interventions into life plans of people and the landscape. However, those interventions should be socially tolerable either for an individual as for the community, and they should open even completely new possibilities and that is why they presume understanding of all participants, a mutual respect and an unconditional will for creating. The joint migration means a complete novelty as interests of more than 800 inhabitants should be taken into account. The novelty was in 1994 also a communal contract as a basis for all material and financial compensations. In 1995 they began with the building of a new residential settlement on the south slope of the six kilometre remote town Hohenmölsen. Already in 1998 there was the first celebration of the finished joint migration of the inhabitants of Großgrimma, who had to migrate, and of the inhabitants of Hohenmölsen together with the representatives of the state government and the coalmine enterprise. Großgrimma people live nowadays in an attractive residential settlement that has been created by them. Together with them also some edging stones and stone pavements from Großgrimma have been migrated. Further more the new settlement can be boasted of the infrastructure that presents kindergartens, civil houses, sports grounds and a cemetery with a mourning hall. 18

19 Information: March 1992: 850 inhabitants of the Großgrimma community decide to migrate before time into the nearest town Hohenmölsen. December 1993: The end of the planned project and of the competition for the realisation. July 1995: The beginning of the building on the south slope of Hohenmölsen. November 1998: The end of migration. GROßGRIMMA - eine Gemeinde sucht sich eine neue Heimat, DEUTSCHLAND Anfang der 1990er Jahre wird in Großgrimma bereits über eine vorzeitige, freiwillige und geschlossenen Umsiedlung diskutiert. Die Gemeinde gilt bereits seit über vier Jahrzehnten als Bergbauschutz- und somit Kohleabbaugebiet. Die Einwohner wissen, die Bagger kommen irgendwann. Und wer hier lebt, wägt ab: ein Tagebau ist immer mit Eingriffen in die Lebensplanung von Menschen und Landschaften verbunden. Dass diese Eingriffe für den Einzelnen wie für die Gemeinschaft sozialverträglich gestaltbar sind und sogar völlig neue Chancen bergen, setzt Verständnis aller Beteiligten füreinander voraus, gegenseitigen Respekt und den unbedingten Willen zum Mitgestalten. Eine gemeinsame Umsiedlung. Das ist Neuland, gilt es doch die Interessen von mehr als 800 Bewohnern im Blick zu haben. Neuland dann auch der 1994 abgeschlossene Kommunalvertrag als Basis für alle materiellen und finanziellen Entschädigungen folgt der erste Spatenstich für das neue Wohngebiet am Südhang im sechs Kilometer entfernten Hohenmölsen. Bereits 1998 feiern die von Umsiedlung betroffenen Einwohner von Großgrimma, mit den Einwohnern von Hohenmölsen, Vertretern der Landespolitik und des Bergbauunternehmens den Abschluss der gemeinsamen Umsiedlung. Die Großgrimmaer leben jetzt in einem attraktiven Wohngebiet, das sie selbst mitgestaltet haben. Mitgezogen sind die Begrenzungssteine und das Kopfsteinpflaster von Großgrimma, gelungen die Infrastruktur aus Kindergarten, Bürgerhaus, Sportstätten und Friedhof mit Trauerhalle. Infokasten März 1992: 850 Einwohner der Gemeinde Großgrimma beschließen die gemeinsame, vorzeitige Umsiedlung nach Hohenmölsen Dezember 1993: Abschluss des städtebaulichen Ideen- und Realisierungswettbewerbes Juni 1995: Erster Spatenstich am Südhang in Hohenmölsen November 1998: Abschluss der Umsiedlung 19

20 Izdajatelj: Revivas društvo za oživitev in promocijo vasi Škale, zanj Verica Pogačar, s partnerjema, Premogovnik Velenje, zanj dr. Milan Medved in Muzej Velenje, zanj Damijan Kljajič Fotografije: Mihailo Gačević, Jože Hribar, Aleš Janžovnik, Sebastian Kempe, Nuraga Softić, Anja Knipfer, Hartmut Rauhut, Dražen Srpak, Emil Šterbenk, Tomaž Šumah; arhivi sodelujočih mest Oblikovanje: Ivo Hans Avberšek, Mateja Klinc Naklada: 500 izvodov, leto izdaje 2012 Tisk: Studio HTZ

Microsoft Word - P083-A doc

Microsoft Word - P083-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P083A22212* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 11. februar 2009 /

Prikaži več

Microsoft Word - P092-A doc

Microsoft Word - P092-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P092A22212* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Četrtek, 27. avgust 2009

Prikaži več

POLA3

POLA3 Državni izpitni center *P141A22213* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 9. junij 2014 POKLICNA MATURA RIC 2014 2 P141-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsaka pravilna rešitev je

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

Microsoft Word - P091-A doc

Microsoft Word - P091-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P091A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Petek, 5. junij 2009

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A _mod.docx

Microsoft Word - P113-A _mod.docx Državni izpitni center *P113A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 7. februar 2012 POKLICNA MATURA RIC 2012 2 P113-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno

Prikaži več

Microsoft Word - P122-A r_mod.doc

Microsoft Word - P122-A r_mod.doc 2 P122-A222-2-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Točke zapisujte v ocenjevalne obrazce. Naloga 1: Wieso, weshalb, warum? 1. der Fallhöhe

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 9. junij 2010

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A doc

Microsoft Word - P113-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P113A22212* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Torek, 7. februar 2012 /

Prikaži več

Microsoft Word - P05C-A doc

Microsoft Word - P05C-A doc [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P063A22212* ZIMSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 2 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek Sobota, 17. februar 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno dodatno

Prikaži več

Microsoft Word - P111-A doc

Microsoft Word - P111-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P111A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 8. junij 2011

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M08225123* JESENSKI IZPITNI ROK Osnovna raven NEMŠČINA Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Vodeni spis (100 120 besed) B) Daljši pisni sestavek (220

Prikaži več

Microsoft Word - P132-A

Microsoft Word - P132-A Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P132A22212* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160 besed) Dovoljeno

Prikaži več

HB_Vinska-karta_2019_web

HB_Vinska-karta_2019_web Vinska karta WINE LIST WEINKARTE CARTA DEI VINI Zgodovinski viri pričajo, da je bilo območje, na katerem se razteza Slovenija, zasajeno z vinsko trto že pred več kot 3000 leti. Za Vas smo skrbno izbrali

Prikaži več

Microsoft Word - Delovni list.doc

Microsoft Word - Delovni list.doc SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama

Prikaži več

POLA3

POLA3 Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA

Prikaži več

ZALOŽBA VEDI Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice sl

ZALOŽBA VEDI Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice sl Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice slovenska in dvojezična delovna gradiva ob učbenikih v nemščini. Gradiva

Prikaži več

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja

Prikaži več

TEK ČLANI IN VETERANI GZ ŠD 16 REZULTATI Kategorija: Člani A Spol: M Vaja z motorno brizgalno Štafeta na 400m z ovirami za člane in članice Vaja razvr

TEK ČLANI IN VETERANI GZ ŠD 16 REZULTATI Kategorija: Člani A Spol: M Vaja z motorno brizgalno Štafeta na 400m z ovirami za člane in članice Vaja razvr Kategorija: Člani A Spol: M 1 LOKOVICA 69 9 312 38,20 0 38,20 57,22 0 57,22 0,00 0 0,00 500 404,58 2 VELENJE 68 9 212 49,80 0 49,80 57,70 0 57,70 0,00 0 0,00 500 392,50 3 PAŠKA VAS 1 70 9 274 53,30 5 58,30

Prikaži več

1

1 1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Predstavitev SC5_ Luka Živić.ppt

Microsoft PowerPoint - Predstavitev SC5_ Luka Živić.ppt Obzorje 2020 5. družbeni izziv Podnebni ukrepi, okolje, učinkovitost virov in surovine Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Luka Živić luka.zivic@gov.si 01 478 47 56 Delovni program za leti 2014

Prikaži več

SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S

SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, 10.10.2016 Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT Slovenija, javna agencija Pregled predstavitve Koncept

Prikaži več

Workhealth II

Workhealth II SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European

Prikaži več

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode] Blaženje podnebnih sprememb: strošek ali razvojna priložnost? mag. Mojca Vendramin Okoljska Kuznetsova krivulja Pritiski na okolje na prebiv. Dohodek na prebivalca Neposredni vpliv različnih cen CO 2

Prikaži več

WP 2 -

WP 2 - SKUPNO TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE SISTEMA JAVNE OSKRBE S PITNO VODO NA ČEZ MEJNEM OBMOČJU MURSKE DOLINE / GEMEINSCHAFTLICHES NACHHALTIGES MANAGEMENT VON TRINKWASSERVERSORGUNGSSYSTEMEN IM GRENZÜBERSCHREITENDEN

Prikaži več

Elektro predloga za Powerpoint

Elektro predloga za Powerpoint AKTIVNOSTI NA PODROČJU E-MOBILNOSTI Ljubljana, 15. februar 2017 Uršula Krisper Obstoječe stanje Oskrba 120 polnilnic Lastniki in upravljalci Brezplačno polnjenje Identifikacija z RFID ali GSM ali Urbana

Prikaži več

Microsoft Word - P043-A mod.doc

Microsoft Word - P043-A mod.doc Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Prostorsko načrtovanje obalnega prostora Primer Strunjan Slavko Mezek Koper 25.11.2015 Projekt SHAPE Shaping an Holistic Approach to Protect the Adriatic Environment between coast and sea Program IPA Adriatic,

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) ,   Drsalni klub Jesenice in Zv Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si

Prikaži več

Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Smernice - Srce Slovenije 1

Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Smernice - Srce Slovenije 1 Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Smernice - Srce Slovenije 1 Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Avtorji: CENTER ZA RAZVOJ LITIJA (Saša

Prikaži več

Ljubljana, Hotel Union, Slovenia Saturday, 7 th December 2013 Slovenian Society of Cardiology is organizing Central European summit on Interventional

Ljubljana, Hotel Union, Slovenia Saturday, 7 th December 2013 Slovenian Society of Cardiology is organizing Central European summit on Interventional Ljubljana, Hotel Union, Slovenia Saturday, 7 th December 2013 Slovenian Society of Cardiology is organizing Central European summit on Interventional Cardiology Organisers: Slovenian Society of Cardiology,

Prikaži več

1

1 2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta

Prikaži več

PRVA STRAN_5 copy

PRVA STRAN_5 copy Ko bojevniška rdeča poda žogo preudarni modrini, eksplodirata v nepremagljivo moč tajfuna. Za domače moštvo navijamo v en glas, z igralci zadržujemo dih, ne popuščamo do zadnjega žvižga, do nove zmage!

Prikaži več

stevilka 3_09.pmd

stevilka 3_09.pmd KOVNIH SIMPOZIJEV V OBDOBJU APRIL JUNIJ 2009 Anka Lisec V SLOVENIJI 2. 3. april 2009 Posvet o izobraževanju na področjih zemljiškega menedžmenta in ekonomike prostora (2. 4.) in okrogla miza»izobraževalni

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 8. 6. 2018 / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČILO šolsko leto Sodeluje pri učenju. Pozorno posluša.

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation LIFE onkraj OBZORJA Ljubljana, 4. april 2019 Predstavitev projektov LIFE ReBirth in H2020 Cinderela Ana Mladenovič, Alenka Mauko Pranjić Zavod za gradbeništvo Slovenije LIFE14 CAP/SI/000012 Predstavitev

Prikaži več

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko

Prikaži več

Microsoft Word Cimperman Blaž, Metronik, Upravljanje z energijo in odpadki v kompleksnem industrijskem obratu

Microsoft Word Cimperman Blaž, Metronik, Upravljanje z energijo in odpadki v kompleksnem industrijskem obratu Upravljanje z energijo in odpadki v kompleksnem industrijskem obratu Blaž Cimperman, Saša Sokolić Metronik, d. o. o., Stegne 9a, 1000 Ljubljana blaz.cimperman@metronik.si, sasa.sokolic@metronik.si Energy

Prikaži več

FOTOVOLTAIKA

FOTOVOLTAIKA PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji

Prikaži več

Gradbeništvo kot Industrija 4.0

Gradbeništvo kot Industrija 4.0 Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo

Prikaži več

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A CHILD WITH EPILEPSY Študentka: SUZANA ZABUKOVNIK Mentorica:

Prikaži več

2_Novosti na področju zakonodaje

2_Novosti na področju zakonodaje Agencija za civilno letalstvo Slovenija Civil Aviation Agency Slovenia Novosti s področja regulative Matej Dolinar 2. konferenca na temo začetne in stalne plovnosti 11. Maj 2018 Vsebina Viri Spremembe

Prikaži več

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)

Prikaži več

Microsoft Word - BILTEN-SAMOTEŽNE 17.docx

Microsoft Word - BILTEN-SAMOTEŽNE 17.docx Spored tekmovanja Programm 10:30 Trening vožnja 10:30 Trainingslauf 12:00 1. vožnja 12:00 1. Rennlauf 14:00 2. vožnja 14:00 2. Rennlauf 15:00 Razglasitev rezultatov 15:00 Siegerehrung Sankaško društvo

Prikaži več

Uradni list RS - 15(50)/1997, Mednarodne pogodbe

Uradni list RS - 15(50)/1997, Mednarodne pogodbe URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1461 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE MEDNARODNE POGODBE Številka 15 (Uradni list RS, št. 50) 18. avgust 1997 ISSN 1318-0932 Leto VII 53. Na podlagi druge alinee prvega

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

N A S L O V I Teksti, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla

N A S L O V I Teksti, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla N A S L O V I Teksti, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla,

Prikaži več

EKONOMSKA GIMNAZIJA KRANJ ZASAVJE POROČILO IZ GEOGRAFSKE STROKOVNE EKSKURZIJE

EKONOMSKA GIMNAZIJA KRANJ ZASAVJE POROČILO IZ GEOGRAFSKE STROKOVNE EKSKURZIJE EKONOMSKA GIMNAZIJA KRANJ ZASAVJE POROČILO IZ GEOGRAFSKE STROKOVNE EKSKURZIJE SPLOŠNO O ZASAVJU ZASAVJE uvršamo v del širše pokrajinske enote POSAVSKO HRIBOVJE. Zasavje se kot pokrajina razprostira od

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini

Prikaži več

1. NAGRADA / 1 st PRIZE Opis / Description:»V OBLAKIH«/»IN THE CLOUDS«Inženirski objekt / Engineering Structure: VIADUKT ČRNI KAL / ČRNI KAL VIADUCT A

1. NAGRADA / 1 st PRIZE Opis / Description:»V OBLAKIH«/»IN THE CLOUDS«Inženirski objekt / Engineering Structure: VIADUKT ČRNI KAL / ČRNI KAL VIADUCT A 1. NAGRADA / 1 st PRIZE Opis / Description:»V OBLAKIH«/»IN THE CLOUDS«Inženirski objekt / Engineering Structure: VIADUKT ČRNI KAL / ČRNI KAL VIADUCT Avtor fotografije / Photographer: Marko KOROŠEC 2. NAGRADA

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 INCLUSIVE EDUCATION IN SLOVENIA Natalija Vovk-Ornik, Koper, 7th Oktober 2014 Educational system to publish_10_2015_si The Republic of Slovenia Area: 20,273 km² Population: 2,023,358 Capital: Ljubljana

Prikaži več

Statistični letopis Republike Slovenije 2013 Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia ENERGETIKA ENERGY Energetika Energy 19 METODOLO

Statistični letopis Republike Slovenije 2013 Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia ENERGETIKA ENERGY Energetika Energy 19 METODOLO . ENERGETIKA ENERGY METODOLOŠKA POJASNILA Viri in metode zbiranja podatkov Vir podatkov za statistična raziskovanja, katerih rezultati so prikazani v tem poglavju, so bili naslednji statistični vprašalniki:

Prikaži več

Pr_Zil_ __v2k2_16-stranski.indd

Pr_Zil_ __v2k2_16-stranski.indd Pr Zilә Im Gailtal Info-List Info-list Volilne skupnosti Straja vas in Bistrica na Zili Info-Blatt der Wahlgemeinschaften Hohenthurn und Feistritz/Gail Lutkovna skupina / Puppentheatergruppe Pikcә pr Zilә

Prikaži več

Razvoj energetsko samooskrbnega kraja Dole pri Litiji, Slovenija

Razvoj energetsko samooskrbnega kraja Dole pri Litiji, Slovenija Bruselj, 28. november 2018 This project has received funding from the European Union s Horizon 2020 research and innovation programme under Grant Agreement N 691661 Razvoj energetsko samooskrbnega kraja

Prikaži več

Vsebinska struktura predmetnih izpitnih katalogov za splošno maturo

Vsebinska struktura predmetnih izpitnih katalogov za splošno maturo Ljubljana 2017 NEMŠČINA Predmetni izpitni katalog za splošno maturo Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 2019, dokler ni določen novi. Veljavnost kataloga za leto, v

Prikaži več

Javni in zasebni interes na področju storitev za starejše

Javni in zasebni interes na področju storitev za starejše Projekt CoolHeating Ljutomer, 30.5.2017 Rok Sunko rok@skupina-fabrika.com This project has received funding from the European Union s Horizon 2020 research and innovation programme under grant agreement

Prikaži več

Microsoft Word - SevnoIII.doc

Microsoft Word - SevnoIII.doc Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev »ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43

Prikaži več

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc 20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe

Prikaži več

-

- Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE V PODJETJU XY Mentorica: red. prof. ddr. Marija Ovsenik Kandidatka: Katja Pogorevc Kranj, maj 2016 ZAHVALA Zahvaljujem

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

Petrol

Petrol PETROLOV Program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih 2 Zakonski okvir Sredstva iz Petrolovega programa se podeljujejo v skladu s pravili za podeljevanje Državne pomoči (javni pozivi)

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Sestanek zastopniki_splet.ppt

Microsoft PowerPoint - Sestanek zastopniki_splet.ppt SREČANJE MED PATENTNIMI ZASTOPNIKI IN ZASTOPNIKI ZA MODELE IN ZNAMKE TER URADOM RS ZA INTELEKTUALNO LASTNINO Ljubljana, 21. oktober 2013 Dnevni red Uvodna beseda Vesna Stanković Juričić, v. d. direktorja

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.

Prikaži več

Predstavitev EIT RawMaterials – evropske skupnosti inovacij in znanja na področju surovin

Predstavitev EIT RawMaterials – evropske skupnosti inovacij in znanja na področju surovin Predstavitev projekta CINDERELA (Obzorje 2020) Kim Mezga, Ana Mladenovič & Alenka Mauko Pranjić Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) Laboratorij za kamen, agregat in reciklirane materiale Izobraževalna

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2013 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf JANUAR/JÄNNER 2014 Sprejem g. škofa pred župniščem / Bischofsempfang beim Pfarrhof

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2013 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf JANUAR/JÄNNER 2014 Sprejem g. škofa pred župniščem / Bischofsempfang beim Pfarrhof LETNO POROŒILO 2013 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Sprejem g. škofa pred župniščem / Bischofsempfang beim Pfarrhof Drage faranke, dragi farani! Preteklo leto je bilo zaznamovano z odstopom papeža Benedikta

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30

Prikaži več

Zugestellt durch Post.at / Dostava: Post.at Boroveljski list Volilna skupnost informira Ferlacher Zeitung Informationen der Wahlgemeinschaft JAHRGANG

Zugestellt durch Post.at / Dostava: Post.at Boroveljski list Volilna skupnost informira Ferlacher Zeitung Informationen der Wahlgemeinschaft JAHRGANG Zugestellt durch Post.at / Dostava: Post.at Boroveljski list Volilna skupnost informira Ferlacher Zeitung Informationen der Wahlgemeinschaft JAHRGANG / LETNIK XVII, Verlagspostamt 9170 Ferlach, Poštni

Prikaži več

Microsoft Word - si-6 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije IKT v gospodinjstvih 1 cetrt 05.doc

Microsoft Word - si-6 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije IKT v gospodinjstvih 1 cetrt 05.doc 9. JANUAR 2006 9 JANUARY 2006 št./no 6 29 INFORMACIJSKA DRUŽBA INFORMATION SOCIETY št./no 1 UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) V GOSPODINJSTVIH IN PO POSAMEZNIKIH, SLOVENIJA, 1. ČETRTLETJE

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation O slovenski nacionalni energetski politiki Zapuščamo čas energetskega udobja Slovenski nacionalni energetski svet - SNK WEC Franc Žlahtič Ljubljana, 13. junij 2017 O nacionalnih energetikah (politikah)

Prikaži več

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1 OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z

Prikaži več

(Microsoft Word - diploma miha karni\350ar.doc)

(Microsoft Word - diploma miha karni\350ar.doc) Smer Organizacija in management delovnih procesov KADROVSKA FUNKCIJA V UPRAVNI ENOTI KRANJ Mentor: doc. dr. Mojca Bernik Kandidat: Miha Karničar Kranj, avgust 2012 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc.dr.

Prikaži več

Microsoft Word - SKLEP 13-10_Pravilnik o opredelitvi zimskih pristanisc in zimskih zavetij v savskem bazenu_SLO.doc

Microsoft Word - SKLEP 13-10_Pravilnik o opredelitvi zimskih pristanisc in zimskih zavetij v savskem bazenu_SLO.doc Zavedajoč se pomembnosti reke Save za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj regije, V želji po razvoju plovbe po reki Savi, Ob upoštevanju Evropskega sporazuma o Glavnih notranjih mednarodno pomembnih

Prikaži več

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2015 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Januar/Jänner 2016 Drage faranke, dragi farani! Veselje mladih src je nalezljivo Ju

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2015 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Januar/Jänner 2016 Drage faranke, dragi farani! Veselje mladih src je nalezljivo Ju LETNO POROŒILO 2015 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Januar/Jänner 2016 Drage faranke, dragi farani! Veselje mladih src je nalezljivo Jugendliche als Sternsinger unterwegs Ko se ozremo na preteklo leto,

Prikaži več

Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime

Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priimek ter naslov naročnika oziroma firma in sedež naročnika

Prikaži več

Uradni list RS - 10(36)/1996, Mednarodne pogodbe

Uradni list RS - 10(36)/1996, Mednarodne pogodbe URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 165 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE MEDNARODNE POGODBE Številka 10 (Uradni list RS, št. 36) 12. julija 1996 ISSN 1318-0932 Leto VI 37. Na podlagi druge alinee prvega

Prikaži več

Naslov

Naslov Programi Evropskega teritorialnega sodelovanja 2014-2020 INTERREG V URAD ZA EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE IN FINANČNE MEHANIZME SEKTOR ZA UPRAVLJANJE ČEZMEJNIH PROGRAMOV Dimitrij Pur 1 2007-2013 2014-2020

Prikaži več

Microsoft Word - škofjeloški grad 4.docx

Microsoft Word - škofjeloški grad 4.docx OSNOVNA ŠOLA POLJANE Poljane 100, 4223 Poljane MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ POLJANSKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA ŠKOFJELOŠKI GRAD ZGODOVINA Avtorici: Meta Perko Balon, 9.b Manica Demšar, 7.b Mentorica:

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko v letih 2011-2012 (Uradni list RS, št. 49/2010) Splošne opombe: Obrazec izpolnjujte

Prikaži več

(Na\350rt razvojnih programov)

(Na\350rt razvojnih programov) Rebalans proračuna občine Log-Dragomer za leto 2016 - II NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 4000 OBČINSKA UPRAVA 5.668.446 4.337.623 3.093.547 4.226.294 2.457.821 2.367.536 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 94.564

Prikaži več

Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino

Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino blagajni. Cene blaga in storitev se stalno višajo.

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VRANSKO URE IN OVE Franc Sušnik Piran, oktober 2012 Lokacija Občina Vransko Prebivalcev 2.614 Površina 53,3 km 2 Zelo aktivni pri osveščanju varovanja okolja, Osnovna šola Vransko vključena v sistem Eko

Prikaži več