Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU 2016 Kranj, maj 2017

Transkripcija

1 Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU Kranj, maj 2017

2 Kazalo vsebine 1. UVOD POVZETEK GOSPODARSKE DRUŽBE OSNOVNI KAZALNIKI REZULTATI POSLOVANJA Prihodki Odhodki Dodana vrednost / izguba na substanci Čisti dobiček / čista izguba Rezultati poslovanja družb glede na velikost Rezultati poslovanja družb glede na dejavnost Rezultati poslovanja družb po občinah SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV Sredstva Obveznosti do virov Struktura financiranja SAMOSTOJNI PODJETNIKI OSNOVNI KAZALNIKI REZULTATI POSLOVANJA Prihodki Odhodki Dodana vrednost / izguba na substanci Podjetnikov dohodek /negativni poslovni izid Rezultati poslovanja podjetnikov po številu zaposlenih, dejavnostih in po občinah SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV Sredstva Obveznosti do virov Struktura financiranja ZADRUGE REZULTATI POSLOVANJA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV PRILOGE (TABELE S PODATKI)

3 Seznam prilog Tabela 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2012 do Tabela 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov in odhodkov družb Tabela 3: Rezultati poslovanja družb glede na velikost v letu Tabela 4: Razvrstitev družb po področjih dejavnosti v letu Tabela 5: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti v letu Tabela 6: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti v letu Tabela 7: Razvrstitev družb po oddelkih predelovalnih dejavnosti v letu Tabela 8: Poslovni izid družb po oddelkih predelovalnih dejavnosti v letu Tabela 9: Razvrstitev družb po občinah v letu Tabela 10: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po občinah v letu Tabela 11: Poslovni izid družb po občinah v letu Tabela 12: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb Tabela 13: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2012 do Tabela 14: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov v letih od 2012 do Tabela 15: Rezultati poslovanja podjetnikov glede na velikost v letu Tabela 16: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov in odhodkov podjetnikov v letu Tabela 17: Razvrstitev podjetnikov po področjih dejavnosti v letu Tabela 18: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po področjih dejavnosti v letu Tabela 19: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po področjih dejavnosti v letu Tabela 20: Razvrstitev podjetnikov po občinah v letu Tabela 21: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po občinah v letu Tabela 22: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po občinah v letu Tabela 23: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetnikov Tabela 24: Pomembnejši kazalniki poslovanja podjetnikov v letih od 2012 do Tabela 25: Rezultati poslovanja zadrug glede na velikost v letu Tabela 26: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev zadrug Tabela 27: Razvrstitev zadrug po področjih dejavnosti v letu Tabela 28: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti zadrug po področjih dejavnosti v letu Tabela 29: Poslovni izid zadrug po področjih dejavnosti v letu

4 1. UVOD V informaciji sta predstavljena poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju: družbe), samostojnih podjetnikov (v nadaljevanju: podjetniki) in zadrug na Gorenjskem v letu. Podlaga so podatki 1 iz letnih poročil za leto, ki so jih družbe, podjetniki in zadruge v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD- 1) za namen državne statistike predložili Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca Zaradi spremenjenih predpisov (ZGD-1, SRS, Enotni kontni okvir) je AJPES za leto pripravil poenotene obrazce za predložitev podatkov iz bilance stanja in podatkov iz izkaza poslovnega izida za gospodarske družbe, zadruge, podjetnike, društva in nepridobitne organizacije pravne osebe zasebnega prava in jih predpisal z Navodilom o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov. Tako so vsi poslovni subjekti, razen pravnih oseb javnega prava, predložili podatke na enaki shemi bilance stanja in izkaza poslovnega izida, odstopanja so le pri kapitalu in čistem poslovnem izidu. Ob prehodu na SRS so morali poslovni subjekti predstaviti podatke za primerljivo obdobje v skladu z 11. točko Uvoda v SRS. V tej informaciji ni podatkov o bankah, zavarovalnicah, družb za upravljanje, nekaterih drugih finančnih in investicijskih družb, podatkov o družbah, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku, prav tako ni podatkov o podjetnikih, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov. Pri presoji poslovanja družb v letu je treba upoštevati, da letna poročila družb, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko drugačni. 1 Podatki, predloženi v evrih s centi, so v informaciji prikazani v tisoč evrih, deleži pa na eno decimalno mesto. 4

5 V letu : Obseg industrijske proizvodnje se je povečal za 6,6 %, kar je največ v zadnjih treh letih (v letu za 4,5 % in v letu 2014 za 1,6 %), pri čemer so navedeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije začasni. Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se znižale za 1,4 %, kar je največ v zadnjih treh letih (v letu za 0,5 % in v letu 2014 za 1,1 %), medtem ko so se v predhodnih letih povečevale. Gorenjsko gospodarstvo je v dvanajstih mesecih leta izvozilo za tisoč evrov, uvozilo pa za tisoč evrov blaga. Izvoz je bil v primerjavi z letom večji za 4,8 %, uvoz za 1,9 %. Delež gorenjskega izvoza v slovenskem znaša 9,0 %, delež gorenjskega uvoza v slovenskem predstavlja 6,8 %. Pokritost uvoza z izvozom se je izboljšala, v letu je bila 136,2 %, v letu pa 132,7 %. Povprečna temeljna obrestna mera je bila tudi v letu negativna, -0,20 %, v letu pa -0,49 % 2. Cene življenjskih potrebščin so se v letu znižale za 0,1 % 3, v letu pa za 0,5 %. Stopnja registrirane brezposelnosti na Gorenjskem je decembra znašala 7,4 % (v Sloveniji 10,8 %). V primerjavi z decembrom se je stopnja registrirane brezposelnosti na tem območju znižala za 1,3 odstotne točke ( v Sloveniji se je znižala za 1,6 odstotne točke) 4. 2 Vir podatkov: Bilten Banke Slovenije, Januar, Leto 26, številka 1, str. II Podatek o spremembi cen življenjskih potrebščin se nanaša na teh cen v obdobju januar december v primerjavi z obdobjem januar december. 4 Vir: SURS 5

6 2. POVZETEK Gorenjske družbe so rezultate poslovanja, glede na pretekla leta, tudi v tem letu izboljšale. Po pokritju vseh odhodkov in davka od dobička so izkazale neto čisti dobiček, v višini tisoč evrov, kar je največ v zadnjih desetih letih, s tem rezultatom so se uvrstile na četrto mesto v državi. Z zaposlenimi (7 % več kakor leta ) so ustvarile tisoč evrov prihodkov, 4 % več kakor leta. S takim rezultatom se je Gorenjska tako kakor lani uvrstila na 4. mesto v Sloveniji. Družbe so ustvarile tisoč evrov odhodkov, 3 % več kakor leta. Prihodke na domačem trgu so družbe povečale za 2 %, prihodke na tujem trgu pa za 6 %. Po doseženih prihodkih na tujem trgu se Gorenjska uvršča na 5. mesto v Sloveniji. 6

7 AJPES, Izpostavi Kranj, je do konca marca 2017, podatke iz letnih poročil za statistične namene za leto, predložilo gospodarskih družb, 4 družbe manj kakor za leto. V gorenjski regiji je bilo v letu novoustanovljenih 290 družb, 35 % manj kakor leta. S poslovanjem je prenehalo 295 gospodarskih družb, 16 % manj kakor leta. V letu je bilo na Gorenjskem začetih 60 stečajnih postopkov pri družbah in 14 pri podjetnikih (v letu je bilo vseh začetih postopkov 62). Povprečna mesečna plača na zaposlenega v gorenjskih družbah v letu je bila višja za 12 evrov in je znašala evrov, na državni ravni je bila nekoliko nižja in je znašala evrov. Vsak zaposleni je v povprečju ustvaril evrov neto dodane vrednosti in povečal produktivnost zaposlenih za 3,3 %. Čisti dobiček v višini tisoč evrov (18 % več kakor v letu ) je ugotovilo družb, 69 % vseh. Čisto izgubo v višini tisoč evrov, ker je 34 % manj kakor v letu, je ugotovilo gospodarskih družb, 28 % vseh. Podjetja s čistim dobičkom so zaposlovala dobrih 91 % vseh zaposlenih. 46 % vsega čistega dobička je ustvarilo 33 velikih družb, ostalih šest pa je pridelalo 19 % vse čiste izgube. Velike družbe so poslovno leto zaključile s tisoč evrov neto čistega dobička. Znesek v tisoč EUR POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Letno poročilo za leto Letno poročilo za leto * ** 2014 Število družb od tega: ustanovljenih pred letom poročanja od tega: ustanovljenih v letu poročanja Število zaposlenih Prihodki Odhodki Neto celotni dobiček Čisti dobiček Čista izguba Neto čisti dobiček Opomba: *Podatki za leto iz letnih poročil za leto **Podatki za leto iz letnih poročil za leto 7

8 Največji delež (57 %) ustvarjenega neto čistega dobička so ugotovile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, ki so ga z letom poprej povečale za 15 %. Neto čisto izgubo so ugotovile le družbe s področja izobraževanja in drugih dejavnosti. V okviru predelovalnih dejavnosti so neto čisto izgubo ugotovile le družbe oddelka proizvodnje usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, proizvodnja oblačil in proizvodnje pijač. Vsi ostali oddelki predelovalne dejavnosti so ugotovili neto čisti dobiček. Največ neto čistega dobička so ugotovile družbe iz občine Kranj in Škofja Loka, neto čisto izgubo so ugotovile le družbe iz občine Žiri in Kranjska Gora. Največ neto dodane vrednosti na zaposlenega so ustvarili v občinah Cerklje na Gorenjskem, Škofja Loka, Šenčur in Bohinj. Gorenjske družbe so konec leta izkazovale tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, kar je za 4 % več kakor leto prej. Med obveznostmi do virov sredstev so izkazovale 48,3 % kapitala, 10 % več kakor konec leta. Delež kapitala v virih sredstev je najvišji v zadnjih petih letih. AJPES Izpostavi Kranj je podatke iz letnih poročil za leto predložilo tudi podjetnikov. Med njimi je 40 takih, ki zaposluje od delavcev. Gorenjski podjetniki so ustvarili tisoč evrov prihodkov, le ti so bili 9 % višji kakor v letu, zaposlovali so delavcev, skoraj 9 % več kakor v letu. V podatek o številu zaposlenih nosilci dejavnosti oziroma lastniki niso zajeti. 70 % podjetnikov je brez zaposlenih, kar pomeni da rešujejo le lasten obstoj. Rezultate poslovanja so glede na leto izboljšali, saj so izkazali tisoč evrov podjetnikovega dohodka, kar je 12 % več kakor leto poprej. Na manjše predloženih letnih poročil podjetnikov (za leto je letno poročilo predložilo podjetnikov) je vplivalo povečano podjetnikov, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih dohodkov, ki niso zavezani za predložitev letnega poročila. Teh je bilo v letu, 3.207, v letu pa Podatke iz letnih poročil za leto je predložilo tudi 38 zadrug, ki so z 273 zaposlenimi ugotovile 141 tisoč evrov neto čistega dobička (lani 289 tisoč evrov neto čiste izgube) in ustvarile tisoč evrov neto dodane vrednosti, 6 % več kakor v letu. 8

9 3. GOSPODARSKE DRUŽBE Družbe so po podatkih iz izkaza poslovnega izida za leto : imele zaposlenih 5 ali 7 % več kakor v letu ; ustvarile tisoč evrov prihodkov in tisoč evrov odhodkov; povečale prihodke za 4 % in odhodke za 3 % glede na leto. Izboljšale celotno gospodarnost iz 1,05 na 1,06 v letu. Prihodke na domačem trgu so povečale za 2 %. Prihodke na tujem trgu so povečale za 6 % (in sicer prihodke na trgu EU za 7 % in na trgu izven EU za 3 %). ustvarile tisoč evrov neto dodane vrednosti, 10 % več kakor v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala evrov ali 3 % več kakor v letu ; imele tisoč evrov neto dobička iz poslovanja (EBIT 6 ), 30 % več kakor v letu ; imele tisoč evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA 7 ), 14 % več kakor v letu ; imele tisoč evrov neto celotnega dobička (EBT 8 ), 36 % več kakor v letu ; izkazale tisoč evrov čistega dobička, 18 % več kakor v letu. Čisti dobiček je ugotovilo družb, 69,3 % vseh; izkazale tisoč evrov čiste izgube, 34 % manj kakor v letu. Čisto izgubo je ugotovilo družb, 27,9 % vseh, ki so imele ali 8,8 % vseh zaposlenih; 5 Povprečno zaposlenih iz delovnih ur družb je razmerje med m delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposleni prejeli plačo in nadomestilo plače, in med m možnih delovnih ur za koledarsko (poslovno) leto. 6 EBIT je dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja. 7 EBITDA je denarni tok iz poslovanja, izračunan kakor dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja ter povečan za amortizacijo in odpise vrednosti. 8 EBT je razlika med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki. 9

10 izkazale tisoč evrov neto čistega dobička ali 38 % več kakor leta. Največ neto čistega dobička, 92,1 %, so ustvarile družbe s področij, navedenih v naslednji preglednici. PODROČJA DEJAVNOSTI (zneski v tisoč EUR) leto NETO ČISTI DOBIČEK/IZGUBA leto SKUPAJ, od tega: C Predelovalne dejavnosti G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil H Promet in skladiščenje M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti J Informacijske in komunikacijske dejavnosti D Oskrba z električno energijo, plinom in paro Družbe so izkazale v bilanci stanja za leto : tisoč evrov sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev, 4 % več kakor ob koncu leta ; tisoč evrov dolgoročnih sredstev, 3 % več kakor konec leta ; tisoč evrov kratkoročnih sredstev, 6 % več kakor konec leta tisoč evrov kapitala, 10 % več kakor konec leta. Njegov delež v strukturi obveznosti do virov sredstev se je povečal od 46,1 % na 48,3 %; tisoč evrov dolgoročnih obveznosti, 4 % manj kakor konec leta tisoč evrov kratkoročnih obveznosti, 3 % več kakor konec leta OSNOVNI KAZALNIKI Družbe, ki so predložile letna poročila za leto, so v primerjavi z letom izboljšale vrednost kazalnika celotne gospodarnosti od 1,05 na 1,06. V letu so družbe na 100 evrov skupnih odhodkov izkazale 106 evrov skupnih prihodkov. Tudi kazalnik gospodarnosti poslovanja, izražen z razmerjem med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki so izboljšale od 1,05 v letu na 1,06 v letu. Na 100 evrov poslovnih odhodkov so v letu družbe imele 106 evrov poslovnih prihodkov. Družbe so pomembno izboljšale kazalnik čiste 10

11 dobičkovnosti skupnih prihodkov, ki meri doseženi neto čisti dobiček na skupne prihodke. V letu so na 100 evrov skupnih prihodkov ustvarile 4,9 evra neto čistega dobička, v letu pa 4,0 evra neto čistega dobička. Kazalnik dobičkovnosti poslovnih prihodkov, ki meri doseženi neto dobiček iz poslovanja na poslovne prihodke, je v letu znašal 0,059 in bil najvišji, najugodnejši v zadnjih petih letih. Tudi razmerje med denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) in poslovnimi prihodki je bilo najugodnejše v letu, 0,112. Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička ali neto čiste izgube v skupnih prihodkih od leta 2006 do leta prikazuje naslednji grafični prikaz: V letu so družbe poleg kazalnikov gospodarnosti izboljšale tudi kazalnike donosnosti. Ugodnejši je bil kazalnik čiste donosnosti kapitala, izračunan iz razmerja med neto čistim dobičkom in povprečnim kapitalom; družbe so v letu na 100 evrov kapitala ustvarile 11,1 evrov neto čistega dobička in imele najvišjo vrednost tega kazalnika v zadnjih petih letih. V letu so družbe izboljšale tudi kazalnik donosnosti sredstev, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnimi sredstvi; družbe so v letu na 100 evrov sredstev ustvarile 30,6 evra neto dodane vrednosti, kar je največ v zadnjih petih letih. 11

12 Družbe so v letu izkazale največji delež kapitala v strukturi obveznosti do virov sredstev v zadnjih petih letih, 48,3 %. Tudi razmerje med finančnimi dolgoročnimi in kratkoročnimi obveznostmi se v primerjavi z EBITDA 9 z leti znižuje; v letu je znašalo 2,1 in je bilo najugodnejše v zadnjih petih letih. V letu so se izboljšali tudi kazalniki produktivnosti, izračunani iz razmerja med celotnimi prihodki, neto dodano vrednostjo in čistim poslovnim izidom na zaposlenega. Kazalniki merijo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo in kakor prvino poslovnega procesa upoštevajo le zaposlenih. Celotni prihodki na zaposlenega in čisti poslovni izid na zaposlenega so bili največji v zadnjih petih letih. Tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, evrov, je bila v letu največja v zadnjih petih letih. V primerjavi z neto dodano vrednostjo na zaposlenega v družbah, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto, se je povečala za 4 %. V letu se je povečala tudi povprečna mesečna plača na zaposlenega, ki je znašala evrov. V primerjavi s povprečno mesečno plačo na zaposlenega v družbah, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto, je bila nominalno večja za 12 evrov, ob 0,1 odstotnem zmanjšanju cen življenjskih potrebščin pa realno višja za 0,7 10 %. Primerjava rezultatov poslovanja družb v letih od 2012 do 11 je razvidna iz priloge Tabela 1, primerjava kazalnikov pa iz Tabele REZULTATI POSLOVANJA Družbe so v letu ustvarile tisoč evrov prihodkov in ugotovile tisoč evrov odhodkov. Leto so zaključile z neto celotnim dobičkom 12, tisoč evrov, ki je bil 36 % višji od neto celotnega dobička leta. 9 EBITDA je denarni tok iz poslovanja, izračunan kakor dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja ter povečan za amortizacijo in odpise vrednosti. 10 Če ugotavljamo povprečno mesečno plačo na zaposlenega v letu iz podatkov letnih poročil za leto (podatki za prejšnje leto), je ta znašala evrov in bila realno višja za 0,9 %. 11 Rezultati in kazalniki poslovanja so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. 12 Neto celotni dobiček je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. 12

13 Neto pozitiven rezultat so družbe ustvarile iz poslovanja, tisoč evrov, in iz drugega delovanja, tisoč evrov. Prvega so v primerjavi z letom povečale za 30 %, drugega pa zmanjšale za tretjino. Neto negativen rezultat iz finančnega delovanja so družbe v primerjavi z letom zmanjšale za 31 %, izkazale so ga v znesku tisoč evrov. Družbe so ustvarile tisoč evrov čistega dobička in tisoč evrov čiste izgube. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom povečal za 18 %, čista izguba pa je manjša za 34 %. Družbe so poslovanje sklenile z neto čistim dobičkom 13 v znesku tisoč evrov in ga v primerjavi z letom povečale za 38 %. POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v prihodkih * Prihodki ,0% 100,0% Odhodki ,5% 95,8% Neto celotni dobiček ,5% 4,2% Čisti dobiček ,8% 5,1% Čista izguba ,8% 1,4% Neto čisti dobiček ,9% 3,7% Opomba: *Podatki za leto iz letnih poročil za leto Primerjava rezultatov poslovanja družb po letih od 2012 do 14 je razvidna iz priloge Tabela Prihodki Družbe so v letu ustvarile tisoč evrov prihodkov, 4 % več kakor v letu, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin zmanjšale za 0,1 %. Večino celotnih prihodkov, 99,0 %, so pomenili poslovni prihodki, 0,8 % finančni prihodki in le 0,2 % drugi prihodki. 13 Neto čisti dobiček je pozitivna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo oziroma neto celotni dobiček, zmanjšan za obračunane davke in povečan za neto odložene davke. Negativni odloženih davkov povečuje čisti dobiček oziroma zmanjšuje čisto izgubo. 14 Rezultati in kazalniki poslovanja so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. 13

14 Struktura posameznih vrst prihodkov v letu je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Družbe so v letu izkazale tisoč evrov poslovnih prihodkov, 5 % več kakor v letu. Dobro polovico vseh poslovnih prihodkov, tisoč evrov (50,8 %) so družbe ustvarile s prodajo na domačem trgu, s prodajo na trgu EU tisoč evrov (36,7 %) in s prodajo na trgu izven EU tisoč evrov (10,4 %). V primerjavi z letom so družbe na vseh treh omenjenih trgih povečale poslovne prihodke, najbolj na trgu EU, za 7 %, na trgu izven EU, za 3 %, in na domačem trgu za 2 %. Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu je ustvarilo družb. Od tega je 29 velikih družb ustvarilo 59,0 %, 64 srednjih družb pa 22,4 % vseh prihodkov na tujem trgu. Največji delež, 74,1 %, tovrstnih prihodkov je ustvarilo 453 družb s področja predelovalnih dejavnosti. Družb, ki so s prodajo na tujem trgu dosegle več prihodkov kakor s prodajo na domačem trgu, je bilo 533 (od tega 428 mikro družb) in so ustvarile 88,9 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. Finančni prihodki so znašali tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom nižji za 7 %. Med finančnimi prihodki je bilo 45,6 % prihodkov iz deležev, 16,9 % prihodkov iz danih posojil in 37,5 % prihodkov iz poslovnih terjatev. 14

15 Drugi prihodki so znašali tisoč evrov, 12 % manj kakor v letu. Ta vrsta prihodkov obsega zlasti prejete subvencije, dotacije, odškodnine in kazni kakor tudi vse ostale prihodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov družb je razviden iz priloge Tabela Odhodki Družbe so v letu izkazale tisoč evrov odhodkov, 3 % več kakor v letu. V primerjavi z letom so se odhodki povečali manj kakor prihodki, kar je vplivalo na vrednost kazalnika celotne gospodarnosti. Večino celotnih odhodkov, 98,6 %, so pomenili poslovni odhodki, 1,2 % finančni odhodki in le 0,2 % drugi odhodki. V primerjavi z letom se je za 0,3 odstotne točke povečal delež poslovnih odhodkov in prav toliko zmanjšal delež finančnih odhodkov. Struktura posameznih vrst odhodkov v letu je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 15

16 Družbe so v letu ugotovile tisoč evrov poslovnih odhodkov, 3 % več kakor v letu. Med poslovnimi odhodki so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev. V letu so družbe obračunale tisoč evrov teh stroškov, kar je za 3 % več kakor v letu. Med temi stroški je bil delež stroškov porabljenega materiala 37,1 %, delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala 32,4 % in delež stroškov storitev 30,5 %. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala je bila višja za 5 %, stroški storitev in stroški porabljenega materiala pa za 1 %. Med poslovnimi odhodki so se stroški dela povečali za 7 %, in so znašali tisoč evrov. Med stroški dela je bilo 73,1 % stroškov plač, 12,9 % stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj in 14,0 % drugih stroškov dela. Plače obračunavajo družbe v bruto znesku, vključno z nadomestili plač, ki jih zaposlenci prejemajo za čas, ko ne delajo, in bremenijo delodajalca. Družbe so v letu za plače namenile tisoč evrov, 7 % več kakor v letu. V letu je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega v družbah evrov, 12 evrov višja kakor leta. V letu so najvišjo povprečno mesečno plačo na zaposlenega imele družbe s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro, evrov, in s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti evrov. Stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj so znašali tisoč evrov, drugi stroški dela pa tisoč evrov. V primerjavi z letom so bili prvi večji za 7 %, drugi pa za 8 %. Odpisi vrednosti so se povečali za 1 % in so znašali tisoč evrov. Med odpisi vrednosti je bil največji delež amortizacije, 81,1 %, preostali del pa predstavljajo prevrednotovalni poslovni odhodki. Glede na predhodno leto se je amortizacija povečala za 7 %, prevrednotovalni poslovni odhodki so bili nižji za 19 %. Finančni odhodki so znašali tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom manjši za 16 %. Največji del finančnih odhodkov, 58,3 %, so pomenili finančni odhodki iz finančnih obveznosti. Sledili so finančni odhodki iz poslovnih obveznosti, 30,5 %, preostalih 11,2 % pa so pomenili finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb. Le ti so bili v primerjavi 16

17 z letom večji za 1 %, medtem ko so se finančni odhodki iz finančnih in poslovnih obveznosti zmanjšali za 18 %. Družbe so v letu obračunale tisoč evrov drugih odhodkov, 9 % več kakor v letu. Ta vrsta odhodkov obsega denarne kazni in odškodnine, donacije in subvencije, dotacije in podobne odhodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov družb je razviden iz priloge Tabela Dodana vrednost / izguba na substanci Dodana vrednost 15 je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Dodano vrednost v znesku tisoč evrov, za 10 % več kakor v letu, je ugotovilo družb ali 83,5 % vseh. Izgubo na substanci v znesku tisoč evrov, za 72 % več kakor v letu, je izkazalo 755 družb, 13,5 % vseh. Družbe so v letu ustvarile tisoč evrov neto dodane vrednosti 16, 10 % več kakor v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala evrov, 3 % več kakor v letu Čisti dobiček / čista izguba Čisti dobiček v znesku tisoč evrov je v letu izkazalo družb, to je 69,3 % vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom povečal za 18 %. Njegov delež v prihodkih vseh družb se je povečal, od 5,1 % v letu na 5,8 % v letu. V 111 družbah, od katerih je vsaka ustvarila več kakor 500 tisoč evrov čistega dobička, so skupaj ugotovili 70,5 % čistega dobička družb, pri katerih ugotovljeni čisti dobiček ni presegel 5 tisoč evrov, je ustvarilo 0,8 % čistega dobička vseh družb. Čisto izgubo v znesku tisoč evrov je v letu izkazalo družb, to je 27,9 % vseh družb. V primerjavi z 15 Dodana vrednost je kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke. 16 Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci. 17

18 letom je bila čista izguba manjša za 34 %. Njen delež v prihodkih vseh družb se je zmanjšal, od 1,1 % v letu na 0,8 % v letu. Družbe s čisto izgubo so imele zaposlenih, kar je 8,8 % vseh zaposlenih. Največji delež čiste izgube so imele družbe s področja predelovalne dejavnosti, 34,5 % in s področja trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, 11,7 %. Večje zneske čiste izgube (nad 500 tisoč evrov) je v letu ugotovilo le 7 družb. Skupaj so imele tisoč evrov čiste izgube, kar je 38,9 % celotne čiste izgube. Neto čisti dobiček je v letu znašal tisoč evrov in je za 38 % večji kakor v letu Rezultati poslovanja družb glede na velikost ZGD-1 v 55. členu določa, da se družbe razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike z uporabo meril (povprečno delavcev v poslovnem letu, čisti prihodki od prodaje in vrednost aktive) na bilančni presečni dan letne bilance stanja. Najmanj dve merili morata biti izpolnjeni, da se družba razvrsti v posamezni velikostni razred. Družbe se v skladu z merili iz 55. člena tega zakona tudi prerazvrstijo na mikro, majhne, srednje in velike družbe, če na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan letne bilance stanja obakrat presežejo ali nehajo presegati merila tega člena. Pragovi meril so bili za leto spremenjeni z Novelo ZGD-1I (1) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno delavcev v poslovnem letu ne presega 10, čisti prihodki od prodaje ne presegajo evrov, in vrednost aktive ne presega evrov. (2) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno delavcev v poslovnem letu ne presega 50, čisti prihodki od prodaje ne presegajo evrov, in vrednost aktive ne presega evrov. (3) Srednja družba je družba, ki ni mikro in ne majhna družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno delavcev v poslovnem letu ne presega 250, čisti prihodki od prodaje ne presegajo evrov, in vrednost aktive ne presega evrov. (4) Velika družba je družba, ki ni ne mikro ne majhna družba in ne srednja družba. V vsakem primeru se za velike družbe štejejo subjekti javnega interesa (družbe, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali kreditna institucija, kakor jo opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo, ali zavarovalnica, kakor jo opredeljuje zakon, ki ureja zavarovalništvo), borza vrednostnih papirjev in družbe, ki morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo. 18

19 Deleži Večina družb, kar ali 93,6 % vseh, je sodila med mikro družbe. Imele so 28,3 % vseh zaposlenih in s 25,2 % vseh sredstev ustvarile 21,0 % vseh čistih prihodkov od prodaje mikro družb ni imelo nobenega zaposlenega. V letu je bilo 239 majhnih družb, ki so imele 15,8 % vseh zaposlenih, dosegle 16,1 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imele 16,8 % vseh sredstev. 78 srednjih družb je imelo 21,6 % vseh zaposlenih, doseglo 21,2 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imelo 16,9 % vseh sredstev družb. 39 velikih družb je imelo 34,3 % vseh zaposlenih, doseglo 41,8 % vseh čistih prihodkov od prodaje in 59,0 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu ter imelo 41,1 % vseh sredstev družb. Pomembnejši podatki družb glede na velikost v letu so razvidni iz naslednjega grafičnega prikaza: 60,0% 40,0% 20,0% 0,0% -20,0% -40,0% -60,0% Število zaposlenih Čisti prihodki od prodaje Čisti dobiček Čista izguba Mikro Majhne Srednje Velike Na izboljšanje rezultatov poslovanja družb so v letu odločilno vplivale velike družbe. Velike družbe so v letu ustvarile dobro polovico celotnega neto čistega dobička. V primerjavi z letom so neto čisti dobiček povečale za 15,4 %. Neto čisti dobiček so povečale družbe vseh velikostnih razredov, najbolj majhne družbe, za 153 %, mikro družbe za 54,3 % in srednje družbe za 44,8 %. 19

20 Deleži čistega dobička in ćiste izgube v % Rezultati poslovanja glede na velikost družb v pomembnejših področjih dejavnosti so razvidni iz naslednjega grafičnega prikaza: 60 % 40 % 20 % 0 % -20 % -40 % -60 % mikro majhne srednje velike mikro majhne srednje velike C Predelovalne dejavnosti F Gradbeništvo K Finančne in zavarovalniške dejavnosti M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti D Oskrba z električno energijo, plinom in paro G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil L Poslovanje z nepremičninami Ostale dejavnosti Velike družbe so ustvarile 40,8 % neto dodane vrednosti, sledijo srednje družbe z 21,9 % in mikro družbe z 21,6 % ustvarjene neto dodane vrednosti. Mikro družbe so najbolj povečale zaposlenih, 10 % (1.063 zaposlenih). Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila pri mikro družbah evra, pri majhnih družbah evrov, pri srednjih družbah evrov in pri velikih družbah evrov. Podrobnejši pregled pomembnejših podatkov družb glede na velikost je razviden iz priloge Tabela Rezultati poslovanja družb glede na dejavnost Družbe se razvrščajo po dejavnostih v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/

21 Struktura pomembnejših podatkov o poslovanju družb v letu po področjih dejavnosti je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Najpomembnejše področje po številu zaposlenih in po vrednosti sredstev v letu je bilo področje predelovalnih dejavnosti. 891 družb tega področja je imelo 47,9 % vseh zaposlenih, ki so s 44,8 % vseh sredstev ustvarili 48,2 % vseh prihodkov. Največ družb, to je 1.201, je sodilo v področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Družbe tega področja so imele 15,0 % vseh zaposlenih in s 14,2 % vseh sredstev ustvarile 23,1 % vseh prihodkov. Po številu družb je drugo najpomembnejše področje strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, ki zajema družb, 5,1 % vseh zaposlenih in 3,6 % vseh prihodkov. Po številu zaposlenih je tretje najpomembnejše področje promet in skladiščenje, ki zajema 279 družb, 8,6 % vseh zaposlenih in 10,4 % vseh prihodkov. Na četrtem mestu po številu zaposlenih je področje gradbeništva; 5,6 % vseh zaposlenih, je z 5,8 % vseh sredstev ustvarilo 3,6 % vseh prihodkov. V letu sta le dve področji dejavnosti (izobraževanje in druge dejavnosti) izkazali neto čisto izgubo, v letu pa tri področja. V letu je največjo neto čisto izgubo ugotovilo 21

22 Neto čisti dobiček/izguba v tisoč EUR področje poslovanja z nepremičninami ( tisoč evrov), v letu so družbe te dejavnosti ugotovile neto čisti dobiček višini tisoč evrov. Na neto čisti dobiček so najbolj vplivale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, saj so ga ustvarile tisoč evrov in so ga v primerjavi z letom povečale za 14,8 %. Največ, 24,9 %, so k neto čistemu dobičku tega področja dejavnosti prispevale družbe iz oddelka proizvodnja kovin, ki so neto čisti dobiček v primerjavi z letom povečale za 20,4 %. Sledijo družbe iz oddelka proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas z 20,7 % neto čistega dobička v celotni predelovalni dejavnosti, kar je 19,6 % več kakor v letu. Na drugem mestu po neto čistem dobičku so bile družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil z tisoč evri in so ga v primerjavi z letom povečale za 26,9 % Neto čisti dobiček oziroma neto čista izguba po pomembnejših področjih dejavnosti sta za leti in razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb po področjih dejavnosti je razviden iz prilog Tabela 4, Tabela 5, Tabela 6, Tabela 7 in Tabela 8. 22

23 Deleži Rezultati poslovanja družb po občinah Gorenjska statistična regija zajema 18 občin. Po številu družb (32,4 %), po številu zaposlenih (32,5 %) in po ustvarjenih skupnih prihodkih (29,9 %) je najmočnejša občina Kranj. Po številu družb je na drugem mestu občina Radovljica, v kateri je v 657 (11,8 %) družbah, 8,8 % vseh zaposlenih na Gorenjskem ustvarilo 8,0 % vseh prihodkov. Na tretjem mestu po številu zaposlenih je občina Škofja Loka, v kateri je bilo 11,6 % vseh gorenjskih družb. Družbe občine Škofja Loka so v primerjavi z občino Radovljica zaposlovale več delavcev (13,4 %) in ustvarile več skupnih prihodkov (14,3 %). Struktura pomembnejših podatkov o poslovanju družb v letu po občinah je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 35,0 % 30,0 % 25,0 % 20,0 % 15,0 % 10,0 % 5,0 % 0,0 % Število družb Število zaposlenih Prihodki skupaj V vseh občinah so družbe ugotovile neto dodano vrednost. Največ neto dodane vrednosti na zaposlenega so ustvarili v občinah Cerklje na Gorenjskem ( evrov), Škofja Loka ( evrov) in Šenčur ( evrov). 23

24 Neto čisti dobiček/izguba v tisoč EUR Največ neto čistega dobička so ugotovile družbe iz občine Kranj, 11,2 % več kakor v letu in Škofja Loka, 10,5 % več kakor v letu. Neto čisto izgubo so ugotovile le družbe iz občine Žiri in Kranjska Gora. Neto čisti dobiček po občinah je za leti in razviden iz naslednjega grafičnega prikaza: Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb po občinah je razviden iz priloge Tabela 9, Tabela 10 in Tabela SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV Družbe so na dan izkazale tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 4 % več kakor na dan

25 Sredstva Družbe so na dan izkazale 56,4 % dolgoročnih sredstev, 42,8 % kratkoročnih sredstev in 0,9 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Zmanjšale so delež dolgoročnih in povečale delež kratkoročnih sredstev. Dolgoročna sredstva so znašala tisoč evrov, 3 % več kakor na dan Med dolgoročnimi sredstvi je bilo največ opredmetenih osnovnih sredstev, 71,6 %, dolgoročnih finančnih naložb, 13,5 %, in naložbenih nepremičnin, 6,8 %. Opredmetena osnovna sredstva kakor najpomembnejša skupina dolgoročnih sredstev so znašala tisoč evrov, 3 % več kakor ob koncu leta. Dolgoročne finančne naložbe so znašale tisoč evrov, 7 % več kakor konec leta. Njihov delež v strukturi sredstev je znašal, 7,6 %. Druga pomembnejša skupina sredstev so kratkoročna sredstva, ki so ob koncu leta znašala tisoč evrov, 6 % več kakor na dan Med kratkoročnimi sredstvi je bilo največ kratkoročnih poslovnih terjatev, 44,1 %, zalog, 27,9 %, in denarnih sredstev, 14,8 % Obveznosti do virov Med obveznostmi do virov sredstev je bilo na dan ,3 % kapitala, 18,7 % dolgoročnih obveznosti, 29,0 % kratkoročnih obveznosti in 4,0 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev. Ob koncu leta so imele družbe tisoč evrov kapitala, 10 % več kakor ob koncu leta. Zaradi povečanja kapitala kakor najkvalitetnejšega vira financiranja sredstev, se je povečal njegov delež v strukturi virov sredstev od 46,1 % na 48,3 %. Dolgoročne obveznosti družb so na dan znašale tisoč evrov, 4 % manj kakor konec leta. Med dolgoročnimi obveznostmi je bilo 90,5 % finančnih in 8,9 % 25

26 poslovnih obveznosti, preostali del pa so pomenile odložene obveznosti za davek. Med dolgoročnimi obveznostmi so se dolgoročne poslovne obveznosti povečale za 6 %, dolgoročne finančne obveznosti pa zmanjšale za 5 %. Ob koncu leta so kratkoročne obveznosti družb znašale tisoč evrov, 3 % več kakor ob koncu leta. Med kratkoročnimi obveznostmi je bilo 72,8 % poslovnih in 27,2 % finančnih obveznosti. Kratkoročne poslovne obveznosti so se povečale za 9 %, medtem ko so se kratkoročne finančne obveznosti zmanjšale za 11 % Struktura financiranja Družbe so konec leta s kapitalom financirale 85,8 % dolgoročnih sredstev, konec leta pa 80,7 %. Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog 19 je konec leta znašal 1,018, konec leta pa 1,000. Tako so bila v letu dolgoročna sredstva, vključno z zalogami, v celoti financirana z dolgoročnimi viri sredstev. Ugodnejši je bil tudi pospešeni koeficient 20, ki kaže, ali bi družbe lahko pokrile svoje trenutne kratkoročne obveznosti, če ne bi mogle uporabiti (prodati) zalog za pokrivanje teh obveznosti (priporočena vrednost kazalnika je okrog 1). Družbe, ki so predložile letna poročila za leto, so konec leta na 100 evrov kratkoročnih obveznosti imele 104,0 evrov kratkoročnih sredstev brez zalog, konec leta pa 100,1 evra. Podrobnejši kazalniki poslovanja družb so razvidni iz priloge Tabela Izračunan iz razmerja med kapitalom, rezervacijami, dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami in dolgoročnimi obveznostmi v primerjavi z dolgoročnimi sredstvi in zalogami. 20 Izračunan iz razmerja med kratkoročnimi sredstvi brez zalog in kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami v primerjavi s kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami. 26

27 Deleži Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu leta je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 100 % 90 % 80 % KRATKOROČNA SREDSTVA BREZ ZALOG; 31,7% KRATKOROČNE OBVEZNOSTI; 30,5 % 70 % 60 % 50 % ZALOGE; 11,9 % DOLGOROČNE OBVEZNOSTI, REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE; 21,2 % 40 % 30 % 20 % DOLGOROČNA SREDSTVA; 56,4 % KAPITAL; 48,3 % 10 % 0 % SREDSTVA VIRI Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb je razviden iz priloge Tabela

28 4. SAMOSTOJNI PODJETNIKI Podatke iz letnih poročil za leto je AJPES predložilo podjetnikov, kar je za 397 ali 6 % manj od števila podjetnikov, ki so predložili podatke iz letnih poročil za leto. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu na Gorenjskem na novo ustanovljenih podjetnikov, za 3 % več kakor v letu, prenehalo pa je podjetnikov, kar je za 3 % manj kakor v predhodnem letu. V letu je bilo uvedenih 14 stečajnih postopkov podjetnikov, 27 % več kakor v letu, začet ni bil noben postopek prisilne poravnave podjetnika in začet je bil en postopek poenostavljene prisilne poravnave. Na manjše predloženih letnih poročil so vplivali podjetniki, obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki niso zavezani k predložitvi letnega poročila. Teh je bilo v letu 3.207, v letu pa Podjetniki so izkazali tisoč evrov neto podjetnikovega dohodka ali za 7 % več kakor v letu. Pri tem so podjetniki s pozitivnim poslovnim izidom podjetnikov dohodek v znesku tisoč evrov povečali za tisoč evrov ali za 12 %, podjetniki z negativnim poslovnim izidom v znesku tisoč evrov pa so ga povečali za tisoč evrov ali za 75 %. Podjetnikov dohodek v letu je bil za tisoč evrov manjši od podjetnikovega dohodka, ki so ga podjetniki izkazali v letnih poročilih za leto. Znesek v tisoč EUR POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Letno poročilo za leto Letno poročilo za leto Opomba: * Podatki za leto iz letnih poročil za leto ** Podatki za leto iz letnih poročil za leto * ** 2014 Število majhnih samostojnih podjetnikov Število zaposlenih Prihodki Odhodki Podjetnikov dohodek Negativni poslovni izid Neto podjetnikov dohodek

29 Negativni poslovni izid v letu je bil za tisoč evrov ali za 39 % večji od tovrstnega podatka podjetnikov, izkazanega v letnih poročilih za leto. Podjetniki, ki so poslovali v letu, so imeli za 295 ali 9 % več zaposlenih kakor v predhodnem letu, vendar je bilo zaposlenih za 64 ali slaba 2 % manjše od števila zaposlenih pri podjetnikih, ki so predložili letna poročila za leto. Podjetniki so po podatkih iz poslovnega izida in po podatkih iz bilance stanja za leto : imeli zaposlenih 21, kar je za 295 ali 9 % več kakor v letu. Zaposleni pri podjetnikih so pomenili 8,8 % zaposlenih v družbah; izkazali tisoč evrov prihodkov in so pomenili 7,7 % prihodkov družb; povečali prihodke za 9 % (družbe 4 %) in odhodke za 9 % (družbe 3 %), celotna gospodarnost 1,09 je ostala na isti ravni kakor v letu ; prihodke na domačem trgu povečali za 9 %; prihodke na tujem trgu povečali za 14 % (prihodke na trgu EU povečali za 19 % in zmanjšali na trgu izven EU za 9 %). K povečanju prihodkov na tujem trgu so največ prispevali podjetniki iz dejavnosti prometa in skladiščenja, iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil ter podjetniki iz predelovalne; dejavnosti; ustvarili tisoč evrov neto dodane vrednosti, 8 % več kakor v letu. Neto dodana vrednost podjetnikov je pomenila 7,1 % neto dodane vrednosti družb. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila evrov, 1,5 % manj kakor v letu (v družbah evrov), neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti skupaj z njegovimi zaposlenimi pa je znašala evrov, 5 % več kakor v letu ; 21 Podjetniki kakor lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v zaposlenih. Povprečno zaposlenih iz delovnih ur podjetnika je razmerje med m delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposleni prejeli plačo in nadomestilo plače, in med m možnih delovnih ur za koledarsko (poslovno) leto. 29

30 izkazali tisoč evrov podjetnikovega dohodka, 12 % več kakor v letu. Podjetnikov dohodek je ugotovilo 86,2 % vseh podjetnikov; izkazali negativni poslovni izid v znesku tisoč evrov, 75 % več kakor v letu. Negativni poslovni izid je ugotovilo 13,6 % vseh podjetnikov, ki so imeli 303 ali 8,3 % vseh zaposlenih; kakor celota ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku tisoč evrov, 7 % več kakor v letu ; imeli tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 6 % več kakor na dan ; imeli tisoč evrov podjetnikovega kapitala, 3 % (5.192 tisoč evrov) več kakor konec leta. Njegov delež v obveznostih do virov sredstev se je zmanjšal iz 59,8 % na 58,2 % (pri družbah se je zvečal iz 46,1 % na 48,3 %); imeli tisoč evrov dolgoročnih obveznosti, 8 % (3.240 tisoč evrov) več kakor konec leta. Na povečanje dolgoročnih obveznosti so vplivale predvsem dolgoročne finančne obveznosti; imeli tisoč evrov kratkoročnih obveznosti, 10 % (7.750 tisoč evrov) več kakor konec leta. Povečali so se vse kratkoročne obveznosti OSNOVNI KAZALNIKI Podjetniki so v primerjavi z letom povečali tako prihodke kakor tudi odhodke za 9 %, zato je kazalnik celotne gospodarnosti 22 ostal na isti ravni kakor v letu. Podjetniki so na 100 evrov odhodkov izkazali 109 evrov prihodkov. 22 Po Pravilih skrbnega računovodenja 8 () RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE je kazalnik celotne gospodarnosti izračunan iz razmerja med prihodki in odhodki. 30

31 Delež podjetnikovega dohodka, negativnega poslovnega izida in delež neto podjetnikovega dohodka v prihodkih od leta 2007 do prikazuje naslednji grafični prikaz: Iz primerjave rezultatov poslovanja med leti je razvidno, da so v letu podjetniki imeli enako vrednost kazalnika čiste donosnosti sredstev kakor v letu. Izračunan je iz razmerja med neto podjetnikovim dohodkom in sredstvi; na 100 evrov sredstev so v letu ustvarili 12,3 evra neto podjetnikovega dohodka. V zadnjih petih letih je od uporabljenih kazalnikov produktivnosti v letu imel najvišjo vrednost kazalnik neto dodane vrednosti na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene. Neto podjetnikov dohodek na zaposlenega, prihodki na zaposlenega in neto dodana vrednost na zaposlenega so se v letu znižali. Kazalniki produktivnosti merijo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo in kakor prvino poslovnega procesa upoštevajo zaposlenih. Primerjava rezultatov in kazalnikov poslovanja podjetnikov v letih od 2012 do 23 je razvidna iz prilog Tabela 14 in Tabela Rezultati in kazalniki poslovanja so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta. 31

32 4.2. REZULTATI POSLOVANJA Podjetniki so v letu ustvarili tisoč evrov prihodkov in tisoč evrov odhodkov. Leto so zaključili z neto podjetnikovim dohodkom 24, tisoč evrov, ki je bil za 7 % večji kakor v letu. Cene življenjskih potrebščin pa so se v letu znižale za 0,1 % 25. Neto podjetnikov dohodek so ustvarili iz poslovanja, tisoč evrov, in iz drugega delovanja, tisoč evrov. Prvega so povečali za 7 %, drugega pa zmanjšali za 19 % glede na preteklo leto. Neto negativen rezultat so imeli iz finančnega delovanja, tisoč evrov, za 1 % več kakor v preteklem letu. Podjetniki so izkazali tisoč evrov podjetnikovega dohodka in tisoč evrov negativnega poslovnega izida. Podjetnikov dohodek se je v primerjavi z letom povečal za 12 %, negativni poslovni izid pa za 75 %. Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov so prikazane v naslednji preglednici: POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v prihodkih Prihodki ,0% 100,0% Odhodki ,8% 91,6% Podjetnikov dohodek ,3% 9,0% Negativni poslovni izid ,1% 0,7% Neto podjetnikov dohodek ,2% 8,4% 24 Neto podjetnikov dohodek je razlika med prihodki in odhodki oziroma podjetnikov dohodek, zmanjšan za negativni poslovni izid. 25 Podatek o spremembi cen življenjskih potrebščin se nanaša na teh cen v obdobju januar december v primerjavi z obdobjem januar december. 32

33 Pomembnejše postavke poslovnega izida poslovanja podjetnikov v letih od 2012 do 26 je prikazana v prilogi Tabela Prihodki Podjetniki so v letu ustvarili tisoč evrov prihodkov, 9 % več kakor v letu. V strukturi prihodkov leta so večino prihodkov, 99,6 %, pomenili poslovni prihodki in 0,4 % drugi prihodki. Struktura posameznih vrst prihodkov v letu je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Podjetniki so v letu izkazali tisoč evrov poslovnih prihodkov, 9 % več kakor v letu. Ustvarili so jih predvsem s čistimi prihodki od prodaje na domačem trgu, 92 %, na trgu EU, 6,1 %, in na trgu izven EU, 0,9 %. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU so se zmanjšali za 9 %. Najbolj so se povečali čisti prihodki od prodaje na trgu EU, za 19 %. Tako podjetniki kakor družbe so bolj povečali prihodke na tujem kakor na domačem trgu, še 26 Rezultati in kazalniki poslovanja so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta. 33

34 vedno pa družbe na tujem trgu ustvarijo večji delež poslovnih prihodkov (47,1 %) kakor podjetniki (7,0 %). Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu je ustvarilo 719 podjetnikov. Od tega je 714 mikro podjetnikov ustvarilo 99,2 % in 5 majhnih podjetnikov 0,8 % vseh prihodkov na tujem trgu. Največji delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu, 26,9 %, so ustvarili podjetniki v predelovalni dejavnosti. Največji delež čistih prihodkov od prodaje so ustvarili podjetniki iz občine Kranj in občine Škofja Loka. Finančni prihodki so znašali 159 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom manjši za 15 %. Na njihovo zmanjšanje so vplivali finančni prihodki iz poslovnih terjatev. Drugih prihodkov je bilo tisoč evrov, 9 % manj kakor v letu. V tej skupini prihodkov se izkazujejo tudi prejete subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, prejete odškodnine in kazni ter drugi prihodki. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov podjetnikov je razviden iz priloge Tabela Odhodki Podjetniki so v letu ugotovili tisoč evrov odhodkov, 9 % več kakor v letu. Večino celotnih odhodkov, 99,3 % so pomenili poslovni odhodki, 0,5 % finančni odhodki in 0,2 % drugi odhodki. 34

35 Struktura posameznih vrst odhodkov v letu je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Večji del poslovnih odhodkov, 67,2 % so pomenili stroški blaga, materiala in storitev. Podjetniki so v letu ugotovili tisoč evrov tovrstnih stroškov, 9 % več kakor v letu. Med temi stroški je bil največji delež stroškov porabljenega materiala, 44,0 %, sledi delež stroškov storitev, 31,2 %, in delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala, 24,8 %. Stroški dela so pri podjetnikih pomenili 14,3 % vseh poslovnih odhodkov. Znašali so tisoč evrov, 10 % več kakor v letu. Vključevali so stroške plač, 70,8 %, stroške pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj, 12,0 %, ter druge stroške dela, 17,2 %. Stroški plač podjetnikov so v letu znašali tisoč evrov, v primerjavi z letom poprej so se povečali za 10 %. V letu je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega pri podjetnikih 985 evrov, realno večja za 1,4 % glede na leto. V primerjavi s povprečno mesečno plačo zaposlenih v družbah je bila nižja, saj so zaposleni v družbah v letu povprečno mesečno prejeli evrov plače. 35

36 Podjetniki so v letu obračunali tisoč evrov stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj ter tisoč evrov drugih stroškov dela. Prvi so se povečali za 9 %, drugi pa za 8 %. Odpisi vrednosti so v poslovnih odhodkih pomenili 5,6 %. Znašali so tisoč evrov in bili večji za 6 %. Med odpisi vrednosti je bil največji delež amortizacije, 93,1 %, preostali del pa so pomenili prevrednotovalni poslovni odhodki. Drugi poslovni odhodki so pomenili 12,8 % poslovnih odhodkov, zajemajo pa tudi prispevke za socialno varnost podjetnika. Podjetniki so v letu obračunali tisoč evrov drugih poslovnih odhodkov, 10 % več kakor v letu. Finančni odhodki podjetnikov so pomenili 0,5 % vseh odhodkov. Znašali so tisoč evrov, 0,4 % manj kakor v letu, in so se pretežno nanašali na finančne odhodke iz finančnih obveznosti. Drugi odhodki so pomenili le 0,2 % vseh odhodkov podjetnikov, znašali so 817 tisoč evrov, 9 % več kakor v letu. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov podjetnikov je razviden iz priloge Tabela Dodana vrednost / izguba na substanci Dodano vrednost 27 v znesku tisoč evrov, za 9 % več kakor v letu, je ugotovilo podjetnikov, to je 90,5 % vseh. Izgubo na substanci 28 v znesku tisoč evrov, za 128 % več kakor v letu, je izkazalo 580 podjetnikov, 9,4 % vseh. Podjetniki so v letu ustvarili tisoč evrov neto dodane vrednosti 29, 8 % več kakor v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu znašala evrov, 27 Dodana vrednost je kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke. 28 O izgubi na substanci govorimo, če je na opisan način izračunana dodana vrednost negativna. 29 Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci. 36

37 v letu pa evrov. V letu je bila v primerjavi z letom manjša za slab odstotek. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila pri podjetnikih nižja kakor pri družbah, kjer je znašala evrov. Neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene je v letu znašala evrov, v primerjavi z letom je bila večja za 5 % Podjetnikov dohodek /negativni poslovni izid Podjetnikov dohodek 30 v znesku tisoč evrov je v letu izkazalo podjetnikov, to je 86,2 % vseh podjetnikov. V primerjavi z letom se je podjetnikov dohodek povečal za 12 %. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov je v letu znašal 9,3 %, v letu pa 9,0 %. Negativni poslovni izid 31 v znesku tisoč evrov je v letu izkazalo 844 podjetnikov, to je 13,6 % vseh. V primerjavi z letom je bil negativni poslovni izid večji za kar 75 %. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov je v letu znašal 1,1 %, v letu pa 0,7 %. Podjetniki z negativnim poslovnim izidom so imeli 303 ali 8,3 % vseh zaposlenih pri podjetnikih. 8 podjetnikov v letu ni ugotovilo niti podjetnikovega dohodka niti negativnega poslovnega izida, kar pomeni, da so poslovali s pozitivno ničlo. Podjetniki so kakor celota v letu ugotovili neto podjetnikov dohodek 32 v znesku tisoč evrov, kar je za 7 % več kakor v letu. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov znaša 8,2 %. 30 Podjetnikov dohodek je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. 31 Negativni poslovni izid je negativna razlika med prihodki in odhodki. 32 Neto podjetnikov dohodek je podjetnikov dohodek, zmanjšan za negativni poslovni izid. 37

38 Rezultati poslovanja podjetnikov po številu zaposlenih, dejavnostih in po občinah Večina, 99,9 % ali podjetnikov, je po merilih ZGD-1 33 sodila med mikro podjetnike. Mikro podjetniki so v letu z 96,6 % vseh zaposlenih ustvarili 96,2 % čistih prihodkov od prodaje in imeli 93,8 % sredstev vseh podjetnikov. Podrobnejši pregled pomembnejših podatkov glede na velikost je razviden iz priloge Tabela 15. Vsi podjetniki so razvrščeni po skupinah glede na zaposlenih. Največ podjetnikov, ali 88,8 %, je razvrščenih v skupino, ki ima od 0 do 1 zaposlenega; ustvarili so 52,2 % vseh čistih prihodkov od prodaje in 69,9 % neto podjetnikovega dohodka oziroma 70,2 % vseh podjetnikov ni imelo nobenega zaposlenega 34, ustvarili pa so 29,9 % vseh čistih prihodkov od prodaje in 48,6 % neto podjetnikovega dohodka. Po številu zaposlenih je bila največja skupina podjetnikov, ki so imeli od 2 do 9 zaposlenih, po čistih prihodkih od prodaje, neto podjetnikovem dohodku in sredstvih pa skupina podjetnikov, ki so imeli od 0 do 1 zaposlenega. 33 (1) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno delavcev v poslovnem letu ne presega 10, čisti prihodki od prodaje ne presegajo evrov, in vrednost aktive ne presega evrov. (2) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno delavcev v poslovnem letu ne presega 50, čisti prihodki od prodaje ne presegajo evrov, in vrednost aktive ne presega evrov. (3) Srednja družba je družba, ki ni mikro in ne majhna družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno delavcev v poslovnem letu ne presega 250, čisti prihodki od prodaje ne presegajo evrov, in vrednost aktive ne presega evrov. (4) Velika družba je družba, ki ni ne mikro ne majhna družba in ne srednja družba. 34 Podjetniki kakor lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v zaposlenih. 38

39 Pomembnejši podatki podjetnikov po posameznih skupinah so razvidni iz naslednje preglednice: SKUPINE (zneski v tisoč EUR) PODJETNIKI ZAPOSLENI ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NETO PODJETNIKOV DOHODEK VREDNOST SREDSTEV NA DAN delež delež delež delež delež 1. od 0 do 1 zaposleni ,8% ,2% ,2% ,9% ,8% 2. od 2 do 9 zaposlenih ,6% ,7% ,7% ,3% ,2% 3. od 10 do 49 zaposlenih 40 0,6% ,1% ,1% ,7% ,0% SKUPAJ ,0% ,0% ,0% ,0% ,0% * Število zaposlenih, ki ga podjetniki izkazujejo na 2 decimalni mesti, je v tej tabeli zaokroženo na celo. Podjetniki se razvrščajo po dejavnostih v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti. Po številu zaposlenih, prihodkih in sredstvih so bila v letu najpomembnejša področja: gradbeništvo, predelovalne dejavnosti ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil. Najpomembnejši področji po številu zaposlenih sta bili področji gradbeništva in predelovalne dejavnosti, kjer je bil delež zaposlenih enak, in sicer 22,0 % podjetnikov s področja gradbeništva je ustvarilo 18,4 % vseh prihodkov, 876 podjetnikov s področja predelovalne dejavnosti pa je ustvarilo 20,5 % vseh prihodkov. 881 podjetnikov s področje trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil pa je imelo 15,3 % vseh zaposlenih, ki so ustvarili 22,3 % vseh prihodkov. Neto dodano vrednost so imela vsa področja dejavnosti, povečala so jo vsa področja, razen dveh: področje oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja in področje dejavnosti javne uprave in obrambe, obvezne socialne varnosti. Neto podjetnikov dohodek so imela vsa področja dejavnosti, največ podjetniki s področja predelovalnih dejavnosti, 20,0 %, sledijo podjetniki s področja gradbeništva, 16,3 % ter področje trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, 13,0 %. Neto podjetnikov dohodek se je povečal na vseh področjih razen v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, saniranje okolja, v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, v dejavnosti gradbeništva ter v dejavnosti javne uprave in obrambe, obvezne socialne varnosti. 39

40 Deleži Struktura pomembnejših podatkov podjetnikov v letu po področjih dejavnosti je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 40,0% 35,0% 30,0% 25,0% 20,0% 15,0% 10,0% 5,0% 0,0% F Gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil H Promet in skladiščenje M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Ostale dejavnosti Število podjetnikov Število zaposlenih Prihodki skupaj Neto podjetnikov dohodek Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja podjetnikov po področjih dejavnosti je razviden iz prilog Tabela 17, Tabela 18 in Tabela 19. Podjetniki se razvrščajo v 18 občin. Neto dodano vrednost in neto podjetnikov dohodek so imele vse občine. Največ neto dodane vrednosti in neto podjetnikovega dohodka so ugotovili podjetniki iz občine Kranj in občine Škofja Loka, ki so tudi najbolj pripomogli k povečanju celotnega neto podjetnikovega dohodka. 40