Zbirka medijskih objav

Transkripcija

1 Število objav: 4 Tisk: 4 Spremljane teme: Lions: 2 Jurij Šarman: 0 Leo klub: 2 Branko Dolenc: 0 Zbirka medijskih objav Lions, tedenska zbirka, za obdobje od do

2 Seznam objav v zbirki: Tisk Naslov Prihod beguncev 1 3 Medij; Doseg Mladina; Stran: 27 Površina: 150 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Anže Lebinger Leo klub oseb. Tam naj bi delo civilne zaščite in humanitarnih organizacij usklajevala prostovoljka, pomoč pa je ponudila dobrodelna organizacija mladih Leo klub. Sprejemni centri ob meji bodo vzpostavljeni vsaj še v Brežicah, Podlehniku, Črnomlju, Ilirski Bistrici in občini Grad. Na prihajajoče se pripravljajo... Tisk Naslov Slovenci smo radi "pod vodo" 2 5 Medij; Doseg Demokracija; Stran: 64 Površina: 909 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Gregor Pohleven Lions...A., Gregor Pohleven O tem smo se pogovarjali s Petrom Skubrom, predsednikom Lions kluba Maribor in upokojenim kliničnim psihologom. Zakaj poudarjamo njegov poklic? Samo zato, ker iz prakse pozna slovensko dušo... Lionsi le v demokraciji» Lions klub Maribor obstaja že 22 let, naslednji je bil ustanovljen klub Piramida... Tisk Naslov Matic Mohorko 3 6 Medij; Doseg Panorama; Stran: 7 Površina: 58 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor N. C. Leo klub...za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani (po starem programu). Podpredsednik KS Pragersko - Gaj, član Mladinskega kluba SIK, SD Pragersko 75, TD Breza, Leo kluba Slovenska Bistrica in Društva navijačev FC Barcelona Slovenija. Je tudi zelo velik ljubitelj filmov V prostem času se ukvarja z nogometom, odbojko, badmintonom,... Tisk Naslov Priprave na dobrodelni koncert 4 7 Medij; Doseg Panorama; Stran: 11 Površina: 151 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor B. S. Lions... Lions klub začenja z novim mandatom Število nastopajočih glasbenih gostov na tradicionalnem dobrodelnem lions koncertu, ki bo tokrat 2. oktobra v Oplotnici, se povečuje. Glavni organizator in pobudnik, novi predsednik... 2

3 Mladina Petek Doseg: Stran: 27 Površina: 150 cm 2 1 / 1 Prihod beguncev Smo pripravljeni? Kakšen je načrt vlade? Piše: Anže Lebinger Po zapolnitvi zmogljivosti v azilnem domu v Ljubljani (203) se bo načrt glede na število prišlekov začel izvajati v treh fazah. V drugi fazi bodo začasne nastanitve med drugim uredili v samskem domu na Kotnikovi ulici v Ljubljani in v počitniškem domu notranjega ministrstva na Debelem Rtiču; ko pa bo beguncev več kot 500, se bodo aktivirali še drugi začasni centri in kompleks obrambnega ministrstva v Logatcu. Poleg logističnega dela je pomemben tudi odziv ljudi. Bomo beguncem izrekli strpno in človekoljubno dobrodošlico? Župan Ankarana Gregor Strmčnik pravi, da je topel sprejem najmanj, kar lahko ponudijo lokalne skupnosti. V najmlajši slovenski občini so s civilnimi društvi glede pomoči soglasni: namenjena bo najšibkejšim - družinam z otroki in oslabelim. Administrativni, nastanitveni, oskrbni, zdravstveni in izobraževalni postopki so sicer stvar države, vendar imajo lahko občine pri tem dopolnilno vlogo. V Ankaranu želijo biti zgled. Za najmlajše pripravljajo različne delavnice in lutkovne predstave.»če bomo zmogli mi, bodo tudi v drugih občinah,«pravi župan Strmčnik. Prav tako so pripravljeni pomagati v Slovenj Gradcu. Občina je na spletni strani opozorila na pomanjkljivo evropsko politiko, kar zadeva reševanje humanitarne krize in težave zaradi sočasnega odpravljanja posledic gospodarske krize. Kljub temu v njej menijo, da»države članice ne bi smele biti brezbrižne, kar m moralo veljati tudi za Slovenijo kot humano, socialno in civilizirano državo«, zaradi česar so pripravljeni pri sprejemanju beguncev prevzeti dejavno vlogo. K pomoči beguncem poziva tudi občina Velenje, kjer bodo septembra zbirali najnujnejše življenjske potrebščine, pripravljeni pa so sprejeti tudi deset ljudi. Ponekod so bolj zadržani, recimo v Lendavi, občini, kije lahko»med najbolj izpostavljenimi«. Občina pravi, da sama nima nikakršnih prenočitvenih zmogljivosti, in dodaja, da ima država v tej prekmurski občini v lasti t. i. Murino halo, kjer bi lahko začasno namestili oseb. Tam naj bi delo civilne zaščite in humanitarnih organizacij usklajevala prostovoljka, pomoč pa je ponudila dobrodelna organizacija mladih Leo klub. Sprejemni centri ob meji bodo vzpostavljeni vsaj še v Brežicah, Podlehniku, Črnomlju, Ilirski Bistrici in občini Grad. Na prihajajoče se pripravljajo tudi v Ljubljani. Poleg siceršnjih zmogljivosti razmišljajo še o preureditvi stare šole v Polju. x 3

4 Demokracija Doseg: Stran: 64 Površina: 909 cm 2 1 / 2 Slovenci smo radi»pod vodo«tekst in foto: L. A., Gregor Pohleven Kdo v resnici potrebuje pomoč? Tisti, ki je najglasnejši, ali tisti, ki ga ne bomo slišali? Gozdarji vedo, kako je to v naravi, v gozdu. Vedo, kdaj in kako pomagati bolnemu drevesu. A kako je s tem v množici ljudi, potrebnih pomoči, in tam, kjer jih veliko kriči»pomagajte«? O tem smo se pogovarjali s Petrom Skubrom, predsednikom Lions kluba Maribor in upokojenim kliničnim psihologom. Zakaj poudarjamo njegov poklic? Samo zato, ker iz prakse pozna slovensko dušo... Lionsi le v demokraciji»lions klub Maribor obstaja že 22 let, naslednji je bil ustanovljen klub Piramida in danes imamo še ženskega - Zarja,«na kratko povzame zgodovino naš sogovorec. In ta zgodovina je, kot vidimo, še zelo mlada. Zakaj se torej lionizem pri nas ni pojavil pred letom 1990, čeprav je v svetu navzoč že skoraj sto let? Peter Skuber:»Ljudi v okviru kluba zagotovo druži tudi demokracija, zato vemo, zakaj v nekdanjem sistemu lionizma na našem območju ni bilo. Je pa res, da se demokracije pri nas šele učimo...«morda smo res šele na poti spoznavanja, kaj demokracija v resnici prinaša ljudem, tudi dobrodelnost mimo posvečenih, edinih in z zakoni zaščitenih organizacij na primer. Na to se spomnite vsakokrat, ko boste prisiljeni kupiti dodatno poštno znamko. V naši domovini imamo že 55 Lions klubov. Če se članstvo poveča, se ustanovi nov klub:»omejitev je potrebna, saj delamo v skupini. Imamo demokratičen način vodenja, vsi med seboj smo na istem nivoju, vsako leto se menja le predsednik kluba.«kaj je lionizem Predsednik Lions kluba Maribor Peter Skuber:»Osnovni namen je dobrodelnost, pomoč, prostovoljstvo in delo za mir - svetovna Lions zveza ima svojega predstavnika tudi v Združenih narodih. Lahko rečem, da je lionizem zagotovo nekaj več kot samo dobrodelna organizacija.«svoj sedež imajo v kavarni Astorija, na legendarnem mariborskem Ezleku, v Petanovi sobi (po literatu Žarku Petanu; njegovi starši so bili lastniki Astorije, op. a.):»tako kot smo mi v centru mesta, tako je po svetu. Mesta, kjer so Lions klubi, so na to tudi ponosna. Lahko rečem, da dajemo in moramo dati duha mestu, v katerem imamo sedež. In na tem mestu se predvsem družimo.«v klubu so aktivni skozi vse leto in priredijo vsaj dva dobrodelna koncerta, ki sta hkrati promocija kluba, predvsem pa prineseta prihodek, s katerim lahko kasneje pomagajo.»osnovni cilj našega dela je prostovoljno delo kot pomoč človeku v stiski. Klub se ponavadi omejuje na svojo okolico, kjer je. Tam mora imeti odprte oči za krajane, soobčane. Predvsem mora vedeti, kako živijo, in imeti posluh za tiste, ki so v stiski.«kdo je pomoči potreben? Mno ge dobrodelne organizacije se srečujejo prav z vprašanjem, kako vedeti, ali je pomoč prišla na pravi naslov. To ni vedno preprosto, kot pravi Peter Skuber:»Prvič, tisti, ki je pomoči res potreben, navadno ni glasen. Ob tem pa se dogaja tudi obratno, da tisti, ki je zelo glasen, včasih manipulira. Tudi sam včasih opazim, čeprav gre za manjše zneske, da nekdo 'dela silo'. Vendar pregledamo vsak primer posebej. Teh vlog ne rešujemo za mizo, za vsak primer gremo na teren in pogledamo situacijo. Tam se osebno spoznamo s prosilcem in se prepričamo o tem, kako živi. Nov razkorak med 'ponudnikom' in 'povpraševalcem' lahko nastane tudi v tem, da je eno, kako on misli, da bi lahko pomagali, in drugo, kako lahko pomagamo mi. Le sodelovanje obeh strani pomeni, da smo na koncu vsi zadovoljni. Tudi mi, ki smo lahko pomagali res pravemu človeku v stiski.«sogovorec pravi, da se v teh zgodbah potrudijo vsi. Ali ni preprosto le dati, kadar nekdo prosi za pomoč? Peter Skuber v vlogi kliničnega psihologa se s takšno posplošitvijo nikakor ne strinja:»o dajanju pomoči so narejene mnoge strokovne raziskave. Takšna pomoč je lahko tudi dvorezen meč - lahko pomaga, a hkrati tudi škoduje!«pomagaj si sam in... v čem je torej problem? Odgovor našega sogovorca je zelo prepričljiv:»ljudje se lahko pomoči tudi privadijo, se prisesajo nanjo in pri tem opustijo lastno iniciativo. Prav zato je vsa naša pomoč usmerjena tako, da denar, pomoč, ki jo damo, v človeku prebudi sile, kako si bo v prihodnje sam prislužil to stvar, ta denar in kako si bo sam pomagal iz zagate.«ob tem posebej opozori še na to, da»dajanje pomoči kar povprek nima pravega cilja«. In do tega je še posebej kritičen:»v človeku je treba prebujati njegove potlačene sposobnosti, da je tudi on sposoben, da je tudi on vreden in da tudi on zmore! Tega zelo manjka, zlasti pri Slovencih.«Lahko gre pri tem za osebno noto, podkrepljeno z večletno delovno prakso, a prav vsak bo razumel naslednjo anekdoto:»sam sem pred leti v naši vasi poiskal dve osebi in ju 4

5 Demokracija Doseg: Stran: 64 Površina: 909 cm 2 2 / 2 obdaroval ob decembrskih praznikih. Tako je bilo dve leti zapored, nato sem videl, da sta si oba sovaščana zelo opomogla. Ta podarjeni denar v obeh vzbudil zaupanje, da tudi sama nekaj zmoreta, predvsem da si lahko sama uredita življenje. Danes vidim, da so 'hudi časi' že daleč za njima in živita človeka polno in dostojno življenje. Naša pomoč je vedno obrnjena na dve strani. Prvič, treba se je potruditi in na drugi strani nas nato pričaka zadovoljstvo, da smo lahko pomagali. «Ali sedaj vidite, v čem vse je smisel dajanja? Kaj pa prejemanja? SamO Čakali bi Žal v današnjih časih sogovorec opaža, da mnenja o smislu dajanja in prejemanja v naši domovini ne delijo vsi z njim. Prav nasprotno:»preveč jih namreč čaka, da bo kdo kaj storil namesto njih. In to je pot brez izhoda! Človek vendar mora biti samoiniciativen!«razlago stanja duha slovenskega naroda Peter Skuber vidi tudi v razmišljanju vodilnega slovenskega psihologa:»v takšne situacije nas sili tudi narodni karakter, za katerega je prof. dr. Trstenjak rekel, da je predvsem depresiven. Kaj to pomeni? Da vidimo sebe pod vodo, da se zadržujemo pod vodno gladino. In ob tem smo še agresivni, pretirano agresivni. In ta karakter veliko pripomore k situaciji čakanja, zahtev in po drugi strani nenehne kritike.«mladi in prostovoljstvo Peter Skuber pravi, da je prav zato treba začeti z delom pri mladih:»morda je naš klub poseben prav pri tem, da smo pred približno dvanajstimi leti začeli Peter Skuber, Lions klub Maribor Peter Skuber je bil rojen na Ptujski Gori, kamor se vedno vrača. Pri opravljanju svojega poklica se je veliko selil po Sloveniji. Na Univerzi v Ljubljani je diplomiral kot psiholog, njegova prva služba je bila v Zdravstvenem domu Maribor. Med službovanjem je opravil specializacijo iz klinične psihologije in nato še drugo iz psihoterapije. Ta čas kot upokojenec živi v okolici Maribora, vendar je zelo dejaven v Lions klubu Maribor, kjer je tudi predsednik. s projektom usposabljanja mladih za prostovoljno delo po šolah. Menimo, da je to za našo družbo zelo perspektivno.«in šole se na ponujeno sodelovanje zelo rade odzivajo, za takšno delo se na obeh straneh izberejo stalni sodelavci. Aktivnosti prostovoljstva je več:»ta čas so aktualni obiski mladih pri starostnikih, ki so v domovih. Tam jim pomagajo pri vsakdanjem življenju, če so npr. v vozičkih, jih pospremijo na zrak ali krajši izlet po okolici. To so zelo lepa srečanja generacij. Sem spada tudi pomoč starejših šolarjev mlajšim, tistim, ki so šele prestopili šolski prag. Prostovoljce k takšni obliki spodbujamo tudi s priznanji (ne z denarjem!), običajno se to zgodi ob šolskih proslavah.«ob tem se Skuber ozre še na izkušnje lionistov iz ZDA, ki pravijo, da se na takšno delo mladih prostovoljcev mora najprej odzvati lokalna skupnost, predvsem pa lokalni mediji, da bodo mladi v tem videli tudi smisel in odzivnost svojega dela:»mlade ljudi moramo učiti predvsem, da gledajo s svojimi očmi, da ne vidijo samo sebe in svoje kariere, temveč družbo, ki jih obdaja in del katere so. Prav vsi smo del družbe ne glede na individualne sposobnosti.«19 5

6 Panorama Doseg: Stran: 7 Površina: 58 cm 2 1 / 1 Kdo je kdo? MATIC MOHORKO Rojen , zaključuje univerzitetni študij vodarstva in komunalnega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani (po starem programu). Podpredsednik KS Pragersko - Gaj, član Mladinskega kluba SIK, SD Pragersko 75, TD Breza, Leo kluba Slovenska Bistrica in Društva navijačev FC Barcelona Slovenija. Je tudi zelo velik ljubitelj filmov V prostem času se ukvarja z nogometom, odbojko, badmintonom, tenisom, pisanjem člankov in objavami na spletnih medijih.»zelo redko zamudim tekme FC Barcelone,«še sporoča glavni organizator pragerskega piskra. (nč) 6

7 Panorama Doseg: Stran: 11 Površina: 151 cm 2 1 / 1 Lions klub začenja z novim mandatom Priprave na dobrodelni koncert Število nastopajočih glasbenih gostov na tradicionalnem dobrodelnem lions koncertu, ki bo tokrat 2. oktobra v Oplotnici, se povečuje. Glavni organizator in pobudnik, novi predsednik Darko Dukarič, bo na današnjem rednem mesečnem srečanju povzel dosedanje priprave na izvedbo letošnjega osrednjega dogodka bistriškega dobrodelnega društva.»dejanja govore glasneje kot besede«je pregovor iz Flandrije, ki ga je Dukarič izbral za letošnji moto Lions kluba Slovenska Bistrica. Prav zato ne želi pretirano nastopati v javnosti in se raje posveča dejanjem, ki bodo navrgla dobrodelno pomoč. Medtem je eden od članov kluba, Tomaž Smolar, proslavil 50. rojstni dan, zato so ga kolegi obiskali na njegovem domu _JN_--i_fl E_i-)-_lrF *b!_?^ _^'^ ir ji H Darko Dukarič _^ t' %. in Tomaž Smolar (desno) & na Zgornji Polskavi in mu čestitali ob jubileju. I. i o n i s t i č n o leto se pod Dukaričevim vodstvom začenja v doslej najštevilčnejši zasedbi, saj je bistriški klub z 41 člani in članicami med največjimi v Distriktu 129 Slovenija. Predsednik do na današnjem srečanju predstavil program dobrodelnih aktivnosti do junija leta (Foto: Brigita Kruder) (bs) 7