Microsoft Word - Kandric- Martin.doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO BASEL II BASEL II Študent: Martin Kandrič Naslov: Grajski trg 007, 2000 Maribor Številka indeksa: Redni študij Program: Univerzitetni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: izr. prof. dr. Mejra Festić Maribor, september, 2008

2 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 2 Predgovor Naslov»Basel II«sem si izbral na podlagi aktualnosti novega kapitalskega sporazuma in povezanosti s slovenskim bančnim sistemom in prostorom. Ta sporazum spreminja gledanje in doumevanje različnih vrst tveganj ter prinaša bolj transparenten pregled nad poslovanjem bank in hitrejši odziv na upravljanja s tveganji. Moj cilj je bil predstaviti Basel II, ki želi izboljšati prožnost merjenja kapitala bank in uveljaviti večjo občutljivost kapitala na tveganje bančnega poslovanja. Ključna sprememba v primerjavi z dogovorom iz leta 1988 (Basel I) je naslednja: obstoječi dogovor ponuja samo eno mero ustreznega kapitala za banke z mednarodnim kapitalom. Nov dogovor pa ponuja bolj prožne postopke, vendar pa se je tudi poostril nadzor domačih kot tujih nadzornih teles. Nov kapitalski sporazum sem podkrepil z izračunom količnika kapitalske ustreznosti določene banke po metodologiji standardiziranega pristopa in določenih predpostavk. Izračun temelji na empiričnih podatkih iz Letnega poročila določene banke za leto V diplomskem delu sem uporabil celovit pristop, saj se ta sporazum nanaša na celotni bančni sistem in bančno poslovanje. Pri raziskovanju sem se opiral na metodo kompilacije, kjer sem povzemal spoznanja, opazovanja in stališča različnih avtorjev. Nekaj težav mi je povzročilo zbiranje in pregledovanje različnih virov podatkov, saj se internetne strani zelo hitro posodabljajo. (Zaradi poenostavitve določenih predpostavk in vrst tveganj sem se najbolj osredotočil na raziskovanje kreditnega tveganja). Glavne ugotovitve so, da je Basel II kompleksno in transparentno naravnan kapitalski sporazum, in da ponuja veliko rešitev za boljše spopadanje z različnimi vrstami tveganj. Po drugi strani pa je vnesel nekaj nelagodja med banke, saj so se morali bančniki spoprijeti z novimi izzivi in znanji, ki jih je prinesel ta sporazum. Bančniki so morali razširiti svoje dojemanje in gledanje do nekaterih oblik tveganj, ki jih še pred uvedbo tega sporazuma niso nikoli merili ali z njimi uspešno upravljali.

3 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 3 Kazalo 1 UVOD... Napaka! Zaznamek ni definiran. 1.1 Opredelitev problema in opis, ki je predmet raziskave Namen, cilj in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja KAPITAL BANKE, BANČNA TVEGANJA IN BANČNA KAPITALSKA REGULATIVA Kapital banke Struktura kapitala banke Funkcije kapitala banke Velikost kapitala banke Bančno tveganje Bančna kapitalska regulativa Baselski komite za nadzor bank BASELSKI STANDARDI Banka za mednarodne poravnave Baselski standardi (Basel I) in koeficient kapitalske ustreznosti Osnovne značilnosti novega kapitalskega sporazuma Primerjava Basel I in Basel II Basel II skozi čas SESTAVINE BASLA II Minimalne kapitalske zahteve Regulativni nadzor Tržna disciplina KREDITNO TVEGANJE Kreditno tveganje- standardiziran pristop Pristop temelječ na internih ratingih Kreditno tveganje - osnovni IRB pristop Kreditno tveganje - napredni IRB pristop Operativno tveganje Operativno tveganje enostavni pristop Operativno tveganje standardiziran pristop Operativno tveganje napredni pristop TRŽNA TVEGANJA AKTIVNOSTI BANKE SLOVENIJE NA BASEL II Aktivnosti v Banki Slovenije v letih 2000 do Aktivnosti v Banki Slovenije v letih 2003 do Vpliv novih kapitalskih standardov na bančni sistem v Sloveniji IZRAČUN KAPITALSKE USTREZNOSTI BANKE PO BASELSKIH KRITERIJIH Pristop k merjenju kreditnih tveganj in značilnosti različnih modelov Modeli za upravljanje kreditnega tveganja Ocena izračuna količnika kapitalske ustreznosti izbrane banke... 42

4 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 4 10 ODPRTA VPRAŠANJA NA TEMO BASLA II SKLEP LITERATURA VIRI Kazalo slik Kazalo grafov Kazalo tabel... 64

5 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 5 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema in opis, ki je predmet raziskave Področje raziskave, ki sem ga natančneje opisal, je nov kapitalski sporazum BASEL II. Za ta naslov diplomske naloge sem se odločil zaradi aktualnosti sporazuma in možnih sprememb glede ustreznosti kapitala bank ter procesa alokacije kapitala v okviru minimalnih kapitalskih zahtev. Gre za napreden, kompleksen in fleksibilen kapitalski sporazum, ki nam ponuja mnogo rešitev. Basel II predstavlja svetovni izziv in tudi Slovenija se je začela soočati s tem izzivom. Pri nas so ga v praksi uvedli ; s tem sporazumom se je spremenil oz. se spreminja poslovanje banke in celotnega bančnega sistema. 1.2 Namen, cilj in osnovne trditve Cilj naloge je predstavitev Basla II, ki želi izboljšati prožnost merjenja kapitala bank in uveljaviti večjo občutljivost kapitala na tveganja bančnega poslovanja. Ključna sprememba v primerjavi z dogovorom iz leta 1988 je naslednja: obstoječi dogovor ponuja samo eno mero ustreznega kapitala za banke z mednarodnim poslovanjem. Nov dogovor pa predvideva bolj prožne postopke, ki jih lahko banke izberejo, vendar pa morajo pri tem upoštevati preverjanje državnih nadzornih teles. Banke lahko izberejo postopke, ki najbolj ustrezajo tako tveganjem, s katerimi se soočajo, kot znanju, ki ga imajo na voljo. Vodilo bank pa je zagotovitev bolj prožne in občutljive zveze med tveganji in potrebnim obsegom kapitala. V diplomskem delu sem izračunal koeficient kapitalske ustreznosti določene banke po metodologiji standardiziranega pristopa, upoštevajoč načela novega kapitalskega sporazuma (Basel II). Nov sporazum je namreč nadomestil sporazum (Basel I) iz leta 1988, ki pa je zelo statično naravnan in ni več primeren sodobnemu načinu poslovanja bank. Basel I je ponujal samo en statičen ponder, Basel II pa ponuja več različnih ponderjev glede na tveganje.

6 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II Predpostavke in omejitve raziskave Pri pisanju diplomske naloge sem se omejil na predstavitev Mednarodne banke za poravnavo (BIS), Basla II in konkretnega izračuna kapitalske ustreznosti banke. Nov kapitalski sporazum sem predstavil na splošno, ker menim, da bi podrobnejša analiza te kompleksne problematike že presegla okvirje diplomske naloge. Diplomsko delo temelji na novejših spoznanjih domače in tuje literature. Veliko informacij sem pridobil iz strokovnih revij, časopisov, spletnih strani Banke Slovenije in Banke za mednarodno poravnavo (BIS). Nekaj osnovnih informacij o tem sporazumu sem pridobil že med študijem in prakso na banki. Zaradi kompleksnosti problema in spreminjanja direktiv je možno, da vsi podatki ne bodo točni. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu sem uporabil celovit pristop, saj se ta sporazum nanaša na celoten bančni sistem in bančno poslovanje. Pristop k raziskovanju je deskriptiven, ki daje prednost opisovanju. Pri tem pristopu sem uporabil metodo kompilacije, s katero sem povzel spoznanja in opažanja drugih domačih in tujih avtorjev. V praktičnem delu pa sem se osredotočil na analitične (empirične) metode, natančneje na izračunih, ki dokazujejo teoretične trditve. Pri metodologiji izračuna kapitalske ustreznosti sem uporabil metodo standardiziranega pristopa. Ta model v pretežni meri uporabljajo v bančnem sistemu v Republiki Sloveniji.

7 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 7 2 KAPITAL BANKE, BANČNA TVEGANJA IN BANČNA KAPITALSKA REGULATIVA 2.1 Kapital banke Pri opredelitvah kapitala banke je prihajalo v zgodovini do razhajanj. Tako je avstrijski markistični ekonomist Hilferding v začetku 20 st. v svojem delu»finančni kapital«opredelil kapital banke kot ves lasten in tuj kapital (Wikipedia 2008), torej kot celotno pasivo premoženjske bilance bank. Ribnikar pa v začetku devetdesetih let pod pojmom bančni kapital označuje le lastniški kapital (Ribnikar 1994, 46). To je tisti kapital, ki ga lastniki banke vložijo kot trajen vložek. Danes pa pod pojmom kapital banke razumemo predvsem lastniški kapital, kateremu pa ob določenih omejitvah prištevamo še podrejeni dolg (Balant 2005, 8). Poslovnim bankam kapital služi predvsem za pokrivanje nepričakovanih izgub. V primeru, da podjetje propade do katerega je imela banka terjatve, bi morala banke odpisati terjatve v breme lastniškega kapitala. Če bi morala odpisati več terjatev kot je njen lastniški kapital, potem bi banka postala nelikvidna oz. nesolventna, kar bi lahko privedlo do propada banke. Zaradi tega obstajajo v državah standardi, ki določajo, koliko mora imeti poslovna banka lastnih sredstev. Zadnjih 20 let večina držav upošteva baselske kapitalske standarde, ki določajo, da naj bi imele poslovna banke lastniškega kapitala najmanj 8% tveganih naložb, to je tudi določeno v našem Zakonu o bančništvu (Ribnikar 1997, 212). Slika 2.1: Struktura premoženjske bilance stanja AKTIVA PASIVA Gotovina Medbančni depoziti Medbančna posojila Depoziti gospodinjstev in podjetij Posojila javnemu sektorju Podrejeni dolg Posojila gospodinjstev Lastniški kapital Posojila podjetjem Lastniški deleži banke v drugih podjetjih Oprema in nepremičnine Vir: Banka Slovenije (2005, 66)

8 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II Struktura kapitala banke Zakonu o bančništvu (v nadaljevanju Zban) (Uradni list RS 131/2006) določa, da je kapital banke enak seštevku temeljnega kapitala, katerega bistveni sestavini sta osnovni kapital in kapitalske rezerve, ter dodatnega kapitala, zmanjšanim za določene odbitne postavke. Temeljni kapital Temeljni kapital ali kapital prve vrste je sestavljen iz osnovnega kapitala in rezerv ter je ključna sestavina kapitala banke. Zaradi svojih lastnosti predstavlja najboljšo zaščito pred pojavom nesolventnosti, saj omogoča absorbcijo nepričakovanih izgub, nastalih pri poslovanju banke. Predstavljati mora vsaj polovico vsega kapitala, s katerim banke pokrivajo kapitalske zahteve za različna tveganja (Sušnik 2001, 20). 1. Pri izračunu temeljnega kapitala banke se upoštevajo naslednje postavke (Uradni list RS 131/2006): Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in kapitalskih rezerv, oblikovani v zvezi s temi delnicami, Rezerve iz dobička, Preneseni čisti poslovni izid, Druge postavke, ki so po svojih lastnostih podobne postavkam iz 1. in 3. točke tega odstavka. 2. Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne postavke upoštevajo naslednje: Lastne delnice, Neopredmetena dolgoročna sredstva, Čista izguba poslovnega leta, Druge sestavine, ki po svojih lastnostih in namenu podobne sestavinam iz 1. do 3. točke tega odstavka. Dodatni kapital (ibid., 2006) 1. Dodatni kapital banke je sestavljen in dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II. 2. Pri izračunu dodatnega kapitala I se upoštevajo naslednje sestavine: Osnovni kapital, vplačan na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in kapitalske rezerve, oblikovane v zvezi s temi delnicami, Podrejene obveznosti,

9 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 9 Druge sestavine, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne sestavinam iz 1. ali 2. točke tega odstavka. Pri izračunu dodatnega kapitala II se upoštevajo podrejene obveznosti in druge in druge sestavine, ki so po svojih lastnostih in namenu primerne za pokrivanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja, razen kapitalske zahteve za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke Funkcije kapitala banke Osnovna funkcija kapitala banke je, da ščiti imetnike bančnih vlog v primeru nesolventnosti banke in s tem zagotavlja zaupanje v banko. Dimovski našteva naslednje štiri temeljne funkcije kapitala v banki (Dimovski 2000, 104): - najpomembnejša funkcija kapitala je, da zagotavlja zaupanje v banko, s tem ko ščiti sredstva in vlagatelje depozitov pred morebitnimi nepredvidenimi manjšimi izgubami omogoča nemoteno nadaljnje poslovanje bank; - služi kot nadzorna omejitev neutemeljene rasti bančnih naložb; - absorbira nepričakovane izgube in tako omogoča nemoteno poslovanje banke tudi v primeru nepredvidljivih negativnih dogodkov; - je vir sredstev za nakup osnovnih sredstev banke Velikost kapitala banke Minimalni kapital banke 1. Kapital banke mora vedno biti vedno najmanj enak seštevku naslednjih kapitalskih zahtev (Uradni list RS 131/2006): Glede vseh poslov, ki jih opravlja banka, razen postavk trgovalne knjige: kapitalske zahteve za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev (v nadaljnjem besedilu: kapitalska zahteva za kreditno tveganje). Glede postavk trgovalne knjige kapitalske zahteve za ta tržna tveganja: - za pozicijsko tveganje, - za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke, - če banka preseže omejitve največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja: za tveganje preseganja teh omejitev, Glede vseh poslov, ki jih opravlja banka, kapitalske zahteve za operativna tveganja - za valutna tveganja in - za tveganja spremembe cen blaga.

10 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II Ne glede na prvi odstavek tega člena, kapital banke ne sme biti nikoli nižji od najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 42. člena tega zakona. Glede na to, kdo določa ustrezno višino bančnega kapitala, ločimo kapital banke na ekonomski in regulatorni kapital. Na banke je potrebno gledati iz dveh različnih vidikov. Prvi je vidik lastnikov, katerim je končni cilj (nikakor pa ne edini), podobno kot cilj večine podjetij, realizacija donosa in povečanje donosnosti kapitala in sredstev. Drugi vidik je vidik bančne kapitalske regulative, ki stremi k cilju večje varnosti banke, na račun nižje donosnosti in tveganja (Glogovšek in Beloglavec 2002, 75). Tvegani oz. ekonomski kapital je ekonomsko merilo kapitala, ki temelji na tveganju in je povezan s kapitalsko ustreznostjo in tveganjem solventnosti. Tvegani kapital lahko opredelimo kot kapital, ki je sposoben absorbirati potencialne izgube, ki jih povzročajo vse vrste bančnega poslovanja (ibid., 79). Vidik regulatornega kapitala je širši kot pri ekonomskem kapitalu, saj upošteva tudi stroške, ki bi jih zaradi propada banke utrpeli drugi deli finančnega sektorja (t.i. tveganje sistemske krize) in realne ekonomije. Posledično je regulatorni kapital vedno večji kot ekonomski. Regulatorni kapital je pravni pogoj za obstoj bank, nikakor pa ne zagotavlja prave zaščite pred tveganji. Regulatorni kapital namreč ne odraža dejanskih tveganj, ki jim je posamezna banka izpostavljena, zato so kapitalske zahteve ob njegovi uporabi precenjene ali podcenjene. V prvem primeru je za zaščito pred tveganji na razpolago več kapitala, kot je bilo potrebno, hkrati pa je obseg poslovanja manjši, kot bi lahko bil. V drugem primeru pa razpoložljivi kapital ne zadošča za kritje potencialne izgube, zaradi česar lahko banka zaide v težave (Sukič 2002, 87). 2.2 Bančno tveganje Teoretično lahko opredelimo tveganje kot razmere, v katerih obstaja negotovost prihodnjih dogodkov, nosilec odločitve pa vendarle razpolaga z nekaterimi informacijami o gospodarskih gibanjih. Lahko govorimo o več elementih, ki tveganje sestavljajo, in sicer nedoseganje načrtovanih ciljev, možnost napačnih odločitev, možnost izgube premoženja, ali kot nevarnost, da zastavljeni cilj ne bo izpolnjen. Če tveganje razumemo kot možnost nedoseganja načrtovanih rezultatov in posledic le-tega, obstaja možnost nastanka negativnih in pozitivnih neskladij. Prvo pogosto označujemo kot priložnost, drugo pa kot nevarnost oz. kot»tveganje v ožjem smislu«. Odločanje o prihodnosti je negotovo, ker v trenutku odločanja nimamo zanesljivih informacij o prihodnjih gibanjih. Tveganje je navzoče v vsaki gospodarski panogi, poslovanje bank pa je zaradi svoje temeljne funkcije in posebnosti izpostavljeno specifičnim vrstam tveganj, za katera je značilno izredno visoka stopnja medsebojne prepletenosti in soodvisnosti (Glogovšek in Beloglavec 2002, 78).

11 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 11 Ena od možnih klasifikacij je delitev bančnih tveganj na finančno in poslovno tveganje, tveganja povezana s kreditnim poslom in tveganja, ki so iz tega izvedena. Baselski komite za nadzor bank iz Basla pa je uporabil naslednjo osnovno klasifikacijo bančnih tveganj (Basel Comiittee on Banking Supervision, 2006): 1. klasična tveganja bančnega poslovanja likvidnostno tveganje, kreditno tveganje. 2. tržna tveganja bančnega poslovanja obrestno tveganje, tečajno tveganje, investicijsko tveganje, tveganje pri trgovanju z opcijami, tveganje pri trgovanju s tržnim blagom, tehnološko tveganje, operativno tveganje je tveganje, ki v zadnjem obdobju pridobiva na pomenu, z njegovo problematiko pa se ukvarja večina institucij s področja bančne regulative in banke same. Kljub temu, da samo tveganje nima enotne definicije, sodi med najpomembnejša bančna tveganja. Zato bodo operativnemu tveganju kot bistvenemu delu drugih bančnih tveganj, morale banke v prihodnosti nameniti vse več pozornosti in sredstev, prav tako pa tudi obvladovanju tovrstnega tveganja. Način za obvladovanje tovrstnega tveganja, ki ga bo izbrala posamezna banka, pa je odvisen od cele vrste dejavnikov, med katerimi izstopajo zlasti velikost in stopnja tehnološke razvitosti ter sama narava in kompleksnost bančne dejavnosti (Majič, 2002). 2.3 Bančna kapitalska regulativa V splošnem je reguliranje panog potrebno tam, kjer prosti trg neučinkovito alocira vire. Na področju bančništva sta zato dva razloga: zaščita malih deponentov in negativne eksternalije. Zaščita malih deponentov je potrebna zaradi dejstev, ker so depoziti v bankah po svoji naravi nestabilni v primeru strahu pred propadom banke, kar lahko povzroči zelo velik likvidnostni pritisk na banke in celo na njihov propad. Pri negativnih eksternalijah pa gre za vpliv propada ene finančne institucije na druge in tako obstaja sistemsko tveganje za celotni finančni sistem. Cilj bančne regulative je izboljšati varnost v

12 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 12 bančništvu oz. preprečevati sprejemanje tveganj, ki lahko spravijo v nevarnost deponente in stabilnost finančnega sistema. V ta namen bančna regulativa predpisuje določena pravila o najmanjšem znesku kapitala banke za opravljanje bančnih storitev ( Jorion 1997, 42-44) Baselski komite za nadzor bank Komite za nadzor bank (v nadaljevanju Baselski komite), kot združenje bančnih nadzornih oblasti, so leta 1974 ustanovili guvernerji centralnih bank držav članic skupine desetih najrazvitejših držav, imenovanih G Cilj tega komiteja je poudariti nadzor bank in izboljšanja kvalitete mednarodnega nadzora bank. Baselski komite stremi k izmenjavanju informacij, različnih pristopov ter tehnik na mednarodni ravni. Leta 1988 je Baselski komite izdal baselski kapitalski sporazum (Basel Capital Accord) imenovan tudi Basel I, kot rezultat prizadevanj za poenotenje minimalnih kapitalskih zahtev za banke. Osnovni namen kapitalskega sporazuma je bila okrepitev kapitalske osnove bank, povečanje stabilnosti mednarodnega finančnega sistema in izenačiti pogoje za vse udeležence na trgu (BIS, 2006). 1 Med G-10 države spadajo Belgija, Kanada, Nemčija, Italija, Japonska, Luksemburg, Nizozemska, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija in ZDA.

13 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 13 3 BASELSKI STANDARDI 3.1 Banka za mednarodne poravnave 2 Banka za mednarodne poravnave (The Bank for International Settlements, v nadaljevanju BIS) je bila ustanovljena leta 1930 v Baslu in še danes velja za najstarejšo mednarodno finančno institucijo. Istočasno je banka ohranila status glavnega centra za sodelovanje centralnih bank vsega sveta. Osnovni namen ustanovitve banke je bil nadzorovati plačila, ki so bila zahtevana od Nemčije po koncu prve svetovne vojne z versajsko pogodbo in istočasno vzpodbuditi mednarodno sodelovanje različnih centralnih bank. Odločitev za Švico kot nevtralno državo je bila logična posledica pri iskanju neodvisnega teritorija, ki ni pod vplivom posamezne države. Vprašanje poplačil zaradi vojne je kmalu izgubilo svoj pomen in glavni cilj banke danes je vzdrževati koordinirano delovanje posameznih centralnih bank s ciljem ohranjati monetarno in finančno stabilnost. Vse od ustanovitve leta 1930 poteka sodelovanje v BIS preko rednih sestankov guvernerjev in specialistov centralnih bank ter drugih regulatornih institucij v Baslu. V podporo temu sodelovanju je BIS ustanovil svoj raziskovalno razvojni center za področje financ, monetarne politike in makroekonomije na splošno. Glavna področja delovanja BIS po drugi svetovni vojni so bila: Implementacija in ohranjanje sistema Bretton Woods (začetek 1970), Uravnavanje mednarodnih tokov kapitala zaradi naftne krize iz 1974 in neplačljivost mednarodnega dolga v 80. letih, Obe krizi sta izpostavili potrebo po večji primerljivosti in stabilnosti mednarodno aktivnih bank. Posledica takšnih zahtev je BIS predlog»basel Capital Accord«ali Basel I in nadaljevanje v obliki novega kapitalskega sporazuma (The New Capital Accord) ali Basel II. Ob stalni vlogi vzpodbujevalca sodelovanja med centralnimi bankami obsegajo naloge BIS tudi tradicionalno bančništvo. Med temi nalogami je vsekakor najpomembnejša vloga posrednika pri vzpostavljanju konvertibilnosti posameznih valut. Najpomembnejšo vlogo je BIS odigral prav pri vzpostavitvi Evropskega monetarnega sistema kot agent posrednik za različne transakcije v posameznih tujih valutah. Prav tako je BIS posredoval pri vplačilih Mednarodnega denarnega fonda pri reševanju brazilske in mehiške finančne krize konec 80. in v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Glavna naloga pri zagotavljanju stabilnosti globalnega finančnega sistema pripada Odboru za nadzor bančnega poslovanja. V okviru odbora deluje raziskovalno-analitski oddelek, ki skrbi za nevtralnost in pravilnost 2 Povzeto po: Plos 2006.

14 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 14 interpretacije izračunov, povezanih s kapitalskimi zahtevami. Največje odkritje oddelka je prav koeficient kapitalske ustreznosti 8%. Po statističnih izračunih BIS je večina bank v svetu, ki je dosegala kapitalsko ustreznost manj kot 8%, končala v stečaju ali pa je zašla v resne težave s solventnostjo. Osrednjo vlogo igra BIS danes pri vzpostavitvi t.i.»soft Laws«. Mehko ali neobvezno zakonodajo predstavljajo standardi kapitalske ustreznosti. Mehki zakoni zato, ker so osnovno priporočilo centralnim bankam in drugim regulatorjem. Standardi postanejo obveznost (Hard Law) šele ob potrditvi skozi parlamentarno proceduro v obliki nacionalnih zakonov in pripadajočih podzakonskih aktov. Začetki baselskega kapitalskega sporazuma (Basel Capital Accord) segajo v leto 1988 kot rezultat prizadevanj Baselskega komiteja za poenotenje minimalnih kapitalskih zahtev za banke. Okoliščine, ki so spodbudile ta prizadevanja, so bile povezane s hitro rastjo obsega poslovanja bank, počasno rastjo kapitala, z dolžniško krizo in razvojem izven bilančnih aktivnosti. Guvernerje centralnih bank iz skupine G-10 je začelo skrbeti za stabilnost mednarodnega finančnega sistema v trenutku, ko se je kapital nekaterih največjih svetovnih bank zaradi konkurenčnosti boja nevarno nižal. Kapital pa je za banke izrednega pomena, ker deluje kot blažilec nepričakovanih izgub in omogoča vodstvu banke, da preudarno upravlja s tveganji. Osnovni namen vzpostavitve kapitalskega sporazuma je bil torej okrepiti kapitalsko osnovo bank, povečati stabilnost mednarodnega finančnega sistema in izenačiti pogoje poslovanja za vse udeležence na trgu. V prvi fazi je bil kapital namenjen predvsem pokrivanju kreditnega tveganja bank. Kmalu se je pokazala potreba po dopolnitvi sporazuma, zato je leta 1996 nekoliko modificiran kapitalski sporazum uvedel tudi kapitalske zahteve za tržna tveganja. V okvir tržnih tveganj sodijo predvsem tveganja nastanka izgube zaradi spremembe cen finančnih instrumentov namenjenih trgovanju. Prvič je bila na razpolago tudi možnost, da posamezne banke uporabijo lastne metode merjenja tržnih tveganj. Obstoječi kapitalski sporazum iz leta 1988 ter njegove poznejše spremembe in dopolnitve so pripomogle k zgraditvi varnega in stabilnega mednarodnega bančnega sistema ter pospešile doseganje konkurenčne enakosti med mednarodno aktivnimi bankami. Prednost sporazuma je tudi njegova enostavnost in splošna razširjenost. Predlog je uzakonilo več kot 100 držav sveta. 3.2 Baselski standardi (Basel I) in koeficient kapitalske ustreznosti 3 Baselski standardi ali kapitalski sporazum je pri svoji prvi izvedbi Basel I iz leta 1988 izhajal prav iz statistične ugotovitve, da so banke s koeficientom kapitalske ustreznosti manjšim od 8% v resnih težavah. Namen standardov je zagotoviti trdnost finančnih institucij in finančnega sistema. Pravila, ki določajo minimalni zahtevani znesek kapitala, so banke vzpodbudile k izboljšanju upravljanja s tveganji. Prevzem dodatnega tveganja predstavlja namreč zanje strošek dodatnega kapitala. Ker je kapital najredkejši vir financiranja, zahtevajo lastniki zanj ustrezen donos. Zato je smiselno sklepanje, da naj vsaka banka prevzema ravno tolikšen obseg tveganj, da lahko zahtevano donosnost kapitala uresniči. 3 Povzeto po: Plos 2006.

15 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 15 Bančna regulativa predpisuje kot osrednji koncept zaščite pred tveganji t.i. kapitalsko ustreznost, saj Zakon o bančništvu določa (Uradni list RS, št. 72/06):»Banka mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter tveganjem, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev (kapitalska ustreznost)«. Kapitalsko ustreznost lahko merimo na več načinov. Eden izmed uporabljenih kazalcev v preteklosti je razmerje med kapitalom in celotnimi sredstvi v banki oz. razmerje med kapitalom in vlogami v banki. Omenjena kazalca sta enostavna izračuna in ne upoštevata različne strukture in tveganosti sredstev v banki. Različna tveganost bančnih naložb je upoštevana v naslednjem kazalcu, ki meri razmerje med celotnim kapitalom in tehtano aktivo: KU = r (1) ( TA + TA + TA ) k K v t Kjer so: KU K r TA k TA v TA t kapitalska ustreznost kapital za izračun kapitalske ustreznosti ali regulatorni kapital tehtana tvegana aktiva za kreditno tveganje tehtana tvegana aktiva za valutno tveganje tehtana tvegana aktiva za tržno tveganje Tehtano ali tveganju prilagojeno aktivo predstavljajo aktivne postavke ponderirane za posamezno vrsto tveganja. Po Baslu I je tveganju prilagojena aktiva sestavljena iz kreditnemu tveganju prilagojene aktive, izven bilančnih postavk, valutnemu tveganju prilagojene aktive in tržnemu tveganju prilagojene aktive. 3.3 Osnovne značilnosti novega kapitalskega sporazuma Primerjava Basel I in Basel II V letih, odkar je bil sprejet baselski kapitalski sporazum, so se na finančnih trgih pojavili številni novi produkti in storitve, s tem pa tudi nova oz. spremenjena bančna tveganja. Če je kapitalski sporazum iz leta 1988 še primeren za banke, katerih glavnino poslov predstavlja enostavno odobravanje kreditov, pa zagotovo ne ustreza več bolj sofisticiranim bankam s kompleksnejšim poslovanjem. Te banke so iznašle kopico načinov za kapitalsko arbitražo oz. izigravanje predpisov

16 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 16 z namenom zmanjšanja kapitalskih zahtev, po drugi strani pa so razvile številne tehnike, s katerimi učinkovito obvladujejo svoja tveganja (Plos 2006, 17). Prepad med regulativo in tržno prakso, ki se vedno bolj poglablja, naj bi zmanjšali z uveljavitvijo novega baselskega kapitalskega sporazuma (Basel II), ki nadomešča sporazum iz leta Ker je v letih od svojega nastanka postal de facto univerzalni mednarodni standard za ocenjevanje kapitalske ustreznosti bank, je predlog njegove spremembe ogromnega pomena za mednarodni bančnofinančni sistem. Novi baselski standardi prinašajo t.i. tristebrni sistem regulatornega kapitala banke in kapitalske ustreznosti. Prvi steber določa postopke izračunavanja kapitalskih zahtev za posamezne vrste tveganj, spremembo v primerjavi z Baslom I predstavlja tabela 3.1 (Belmont 2004, 48). Tabela 3.1: Primerjava sprememb med Baslom I in Baslom II Basel I Basel II Kapitalske zahteve za kreditno tveganje (statični ponderji za posamezno aktivno postavko), t.i. Kapitalske zahteve za kreditno tveganje (trije možni pristopi)»one size fits all approach«kapitalske zahteve za valutno tveganje, Kapitalske zahteve za valutno tveganje, kapitalske za tržno tveganje Minimalni standard je razmerje med regulatornim kapitalom in tveganju prilagojeno aktivo 8% Zahteva le za banke Vir: Belmont, 2004 kapitalske zahteve za tržno tveganje Kapitalske zahteve za operativno tveganje (trije možni pristopi) Določa ustreznost tudi za finančne institucije, ki so holdinško povezane z bankami (borznoposredniške hiše, zavarovalnice ) Cilj sprememb v zvezi s kapitalskimi zahtevami za kreditno tveganje in operativno tveganje je natančno določiti obseg kapitala, ki je nujen za obseg poslovanja posamezne banke. Basel II pomeni poenotenje modelov merjenja in obvladovanja tveganj z modelom merjenja kapitalske ustreznosti. Kapital je z novimi standardi neposreden izraz porteflja banke. Po Baslu I imajo na primer vsi dani krediti ponder 100% ne glede na boniteto nasprotne strani. Po novih standardih je ponder odvisen od bonitete in bo znašal 20%, 50%, 100% ali 150%. Zahteve za valutno in tržno tveganje bodo ostale enake. Bistvena novost so zahteve za operativno tveganje. Na ta način so snovalci standardov zaokrožili celotno paleto tveganj (Plos 2006, 17).

17 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II Basel II skozi čas 4 Časovni pregled dogajanj pokaže, da so bili prvi koraki pri uvedbi novih standardov narejeni že leta 1999, izdelava standardov je bila zaključena konec leta V nadaljevanju je prikazana časovna dinamika izdelave in uvajanja standardov: Junij 1999 Baselski komite izda prvi posvetovalni dokument, v katerem je predstavljena tristebrna struktura nove kapitalske ureditve. September 1999 Predsedujoči Baselskega komiteja, W. McDonough, objavi, da v Baslu začenjajo z intenzivnim delom, ki naj bi v dveh letih pripeljal do novega kapitalskega sporazuma, kot nadomestila za starega iz leta November 1999 Evropska komisija v svojem prvem posvetovalnem dokumentu objavi namero o spremembah evropskih direktiv, ki urejajo področje kapitalske ustreznosti bank in investicijskih podjetij v državah članicah EU, v skladu s spremembami v Baslu. Januar/Februar 2001 Baselski komite izda svoj drugi posvetovalni dokument o Baslu II (The New Basel Capital Accord ), ki podrobno razčlenjuje vse tri stebre nove kapitalske ureditve. Evropska komisija objavi svoj drugi posvetovalni dokument o reviziji kapitalske ureditve v EU, katerega vsebina je tesno prilagojena Baslu II. Tako Baselski komite kot Evropska komisija načrtujeta uveljavitev novih pravil v letu April 2001 Baselski komite izvede prvi krog kvantitativne študije učinkov novega kapitalskega sporazuma (QIS) ob sodelovanju bank in nadzornikov iz številnih držav sveta. Maj 2001 Drugi krog kvantitativne študije učinkov (QIS 2) se osredotoči na področje operativnega tveganja. Junij 2001 Baselski komite v okviru razprave v zvezi z drugim posvetovalnim dokumentom prejme na tisoče strani kritik, predlogov, pripomb, na podlagi katerih sprejme odločitev glede potrebnih sprememb svojega predloga (Update on the New Basel Capital Accord); Zapletenost vsebin Basla II povzroči zamude pri doseganju prvotnih načrtov; tretji posvetovalni dokument je napovedan za začetek leta 2002, končno besedilo 4 Povzeto po: Rubin 2002.

18 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 18 novega kapitalskega sporazuma pa za konec istega leta. Predvidena uveljavitev novih kapitalskih pravil je preložena na leto November 2001 Vpliv novih, nekoliko spremenjenih pravil (Potential Modifications to the Committee s Proposals) - za izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, je testiran v okviru nove kvantitativne študije učinkov (QIS 2.5). Junij 2002 Baselski komite začne od bank zbirati podatke o izgubah in možnih indikatorjih operativnega tveganja. Julij 2002 Baselski komite se opredeli glede nekaterih sprememb predloga kapitalskega sporazuma (Basel Committee reaches agreement on New Capital Accord issues), ki naj bi bile vsebovane tudi v končnem besedilu, katerega objava je napovedana za konec leta Potrjen je tudi urnik uveljavitve Basla II in sicer naj bi se nova pravila začela uporabljati v bankah konec leta Tudi Evropska komisija pozdravi napredek dosežen v Baslu (Commission welcomes significant progress on new Basel Capital Accord) in obljubi sodelovanje vseh držav članic EU v tretji kvantitativni študiji učinkov. Oktober 2002 Baselski komite objavi paket dokumentov za izvedbo tretjega kroga Kvantitativne študije učinkov (Quantitative Impact Study 3) kot podlage za oblikovanje tretjega posvetovalnega dokumenta glede Basla II. Drugo četrtletje 2003 Baselski komite izda tretji posvetovalni dokument (Consultative Paper 3). Vsi zainteresirani bodo imeli 90 dni časa za pripombe in komentarje. Evropska komisija izda tretji posvetovalni dokument o evropski direktivi za področje kapitalske ustreznosti. Sredina 2004 Baselski komite izda končno verzijo dokumenta Novi kapitalski sporazum - Basel II. 2003/2006 Obdobje priprave bank, regulatorjev in nadzornikov širom po svetu na dokončno uveljavitev priporočil in zahtev Basla II Volitve v EU in možna širitev EU na 25 držav. Zgodaj 2004 Evropska komisija izda osnutek Direktive o regulatornem kapitalu in kapitalski ustreznosti.

19 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 19 Konec 2005 Banke, ki se bodo odločile za uporabo naprednih pristopov pri merjenju tveganj v okviru Basla II, morajo eno leto, to je do uveljavitve Basla II, vzporedno uporabljati tudi način določanja kapitalskih zahtev, ki ga predpisuje stari kapitalski sporazum. 31. december 2005 Evropska komisija izda končno verzijo Direktive o regulatornem kapitalu in kapitalski ustreznosti. Države članice imajo leto dni časa za prenos vsebine direktive v nacionalno zakonodajo. Konec 2006 Uveljavitev priporočil in zahtev Basla II povsod po svetu. Uveljavitev Direktive o regulatornem kapitalu in kapitalski ustreznosti v državah Evropske Unije.

20 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 20 4 SESTAVINE BASLA II Basel II je razdeljen na 3. stebre (Basel Committee on Banking supervision, 2006): Minimalne kapitalske zahteve, Regulativni nadzor, Tržna disciplina. Vsi trije stebri so medsebojno tesno povezani. Regulativni nadzor (2. steber) tako poskuša zagotoviti, da je proces alokacije kapitala v okviru določanja minimalnih kapitalskih zahtev (1. steber) učinkovit, zanesljiv, pošten in pravilen, medtem ko tržna disciplina (3. steber) predstavlja vzpodbudo za banke in njihova vodstva k transparentnemu poslovanju in skrbnemu obvladovanju tveganj, nadzornike pa k izvajanju nadzora, ki uživa zaupanje s strani javnosti (Banka Slovenije, 2005). Novi kapitalski sporazum ali Basel II prinaša dve kvalitativni spremembi in eno kvantitativno spremembo (koeficient kapitalske ustreznosti). Kvalitativni spremembi sta regulativni nadzor in tržna disciplina. Na ta način so kreatorji novih standardov želeli vpeljati določeno prilagodljivost in nagrajevanje institucij, ki samoiniciativno skrbijo za obvladovanje tveganj nad regulativnim minimumom. Intuitivno lahko trdimo, da bodo dobri upravljalci s tveganji (RM Risk management) v bankah nagrajeni z manjšimi kapitalskimi zahtevami in obratno (Plos 2006, 19). Druga možnost je, da izbira pristopov omogoča sproščen odnos do tveganj, saj ni več natančnih navodil, kot je bilo do sedaj v navadi. V tem delu je pričakovati težave, ker bo regulator prevzel vlogo presojevalca in ne narekovalca-kontrolorja. Govorimo o spremembah filozofije in kulture razmišljanja v bankah. To so poglavja, katerim bodo banke morale nameniti posebno pozornost in niso zanemarljiv problem. Ob implementaciji standardov se bodo banke morale odločiti za pristop izračunavanja zahtev za kreditno in operativno tveganje. Izbran način bo odobraval pristojni regulator. V Sloveniji je to Banka Slovenije. Izbor in potrditev sta odvisna od naslednjih faktorjev (ibid., 19): Velikost institucije, Strukture poslov in portfelja, Sposobnosti dokazati, da banka dejansko ne le meri, temveč tudi obvladuje kreditno in operativno tveganje.

21 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 21 Tabela 4.1: Možnosti pristopov po Baslu II Kreditno tveganje Standardiziran pristop Temelji IRB (Internal Rating Based) pristop Napredni IRB pristop Vir: Basel Commitee, 2005 Operativno tveganje Enostavni pristop Standardiziran pristop Napredni pristop Obstoječi kapitalski predpisi ne ustrezajo več praksi bančnega poslovanja, saj so se v letih, odkar je bil sprejet baselski kapitalski sporazum, na finančnih trgih pojavili številni novi produkti in storitve, s tem pa tudi nova oz. spremenjena bančna tveganja. Če je kapitalski sporazum iz leta 1988 še primeren za banke, katerih glavnino poslov predstavlja enostavno odobravanje kreditov, pa zagotovo ne ustreza več bolj sofisticiranim bankam s kompleksnejšim poslovanjem. Te banke so iznašle kopico načinov za kapitalsko arbitražo oz. izigravanje predpisov z namenom zmanjšanja kapitalskih zahtev, po drugi strani pa so razvile številne tehnike, s katerimi učinkovito obvladujejo svoja tveganja (Banka Slovenije, 2005). Prepad med regulativno in tržno prakso, ki se vedno bolj poglablja, naj bi zmanjšali z uveljavitvijo novega baselskega kapitalskega sporazuma (t.i. Basel II), ki bo nadomestil sporazum iz leta Ker je ta v letih od svojega nastanka postal de facto univerzalni mednarodni standard za ocenjevanje kapitalske ustreznosti bank, je predlog njegove spremembe ogromnega pomena za mednarodni bančnofinančni sistem (ibid., 2005). Glavni cilji novega kapitalskega sporazuma 5 Nova pravila za ugotavljanje kapitalske ustreznosti bank naj bi bolje povezala regulativne kapitalske zahteve z dejanskim ekonomskim kapitalom, ki ga banke potrebujejo glede na obseg in tveganost svojih poslov. Osrednji poudarek novega kapitalskega sporazuma je tako na učinkovitejši obravnavi kreditnega tveganja, kapitalskim zahtevam za kreditno tveganje pa so dodane tudi zahteve za operativno tveganje. V večji meri naj bi bile priznane tehnike za upravljanje s kreditnim tveganjem in druge finančne inovacije (npr. kreditni izvedeni finančni instrumenti). Novost v novi kapitalski ureditvi sta dva kvalitativna stebra, regulativni nadzor in tržna disciplina, ki dopolnjujeta kvantitativno ugotavljanje kapitalskih zahtev v prvem stebru. Pri tem naj bi nov sporazum ohranil poslanstvo starega, to je promoviranje varnosti in stabilnosti finančnega sistema. Še naprej naj bi bil usmerjen v izenačevanje konkurenčnih pogojev za poslovanje bank po vsem svetu (level playing field), obravnavanje bančnih tveganj naj bi bilo po njegovi zaslugi bolj celovito. Raven agregatnega kapitala, naj se ob uveljavitvi novih pravil ne bi zmanjšala pod njegovo obstoječo raven. Čeprav se nov kapitalski sporazum podobno kot vsi dosedanji baselski dokumenti osredotoča na mednarodno aktivne banke, naj bi bila njegova glavna načela uporabna za vse banke, ne glede na raven njihove kompleksnosti oz. sofisticiranosti. 5 Povzeto po: Banka Slovenije 2005.

22 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II Minimalne kapitalske zahteve 6 Bistvo stebra Osrednji steber nove kapitalske ureditve, v katerem je definiran način ugotavljanja minimalnih kapitalskih zahtev, predstavlja revizijo in hkrati nadgradnjo sedanjega sistema za določanje kapitalske ustreznosti. Kapitalske zahteve naj bi bile po zaslugi spremenjene metodologije bolj občutljive na različne stopnje kreditnega tveganja v bankah in bolj prilagojene realnosti na finančnih trgih. Tveganja in izračun le teh Poleg že obstoječih kapitalskih zahtev za kreditno tveganje in tržna tveganja, novi kapitalski sporazum uvaja še izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje. Tudi po novem kapitalskem sporazumu bo minimalni koeficient kapitalske ustreznosti v višini 8%, ki pa je le potrebni, in ne vedno tudi zadostni pogoj za zagotovitev varnega poslovanja banke. Graf 4.1: Porazdelitev kapitalskih ustreznosti bank in primerjava z EU Vir: Banka Slovenije, 2008 Tabela 4.2: Kapitalska ustreznost po skupinah bank in primerjava z EU Vir: Banka Slovenije, Povzeto po: Banka Slovenije 2005 in 2008.

23 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 23 Graf 4.2: Medletne stopnje rasti regulatornega kapitala in kapitalskih zahtev po skupinah bank v odstotkih Vir: Banka Slovenije, 2008 Kapitalska ustreznost bančnega sistema je ob koncu leta 2007 znašala 11,2% in je bila za 0,2 odstotne točke višja kot leta Med letom je njena raven zelo nihala. Gibanju kapitalske ustreznosti sta skozi leto sledila tudi kazalnika kapitalske ustreznosti prvega reda in razmerja med kapitalom in bilančno vsoto, le da je bila kapitalska ustreznost prvega reda kljub dvigu v zadnjem četrtletju ob koncu leta z 8,9% za 0,4 odstotne točke nižja kot ob koncu leta Razmerje med kapitalom in bilančno vsoto je dosegalo ob koncu leta 2007 enako vrednost kot leto poprej, to je 8,4%. Dvig kapitalske ustreznosti v prvem in zadnjem četrtletju 2007 je posledica visoke rasti regulatornega kapitala, ki se je v vsakem od omenjenih četrtletji povečal za 13% glede na prejšnje četrtletje. Hitro zniževanje kapitalske ustreznosti v sredini leta, ko banke niso povečevale kapitala, je predvsem posledica visoke rasti obsega poslovanja in povečevanja deleža posojil v strukturi bilance na račun vrednostnih papirjev. Rast kapitalskih zahtev je ob koncu leta 2007 znašala 30,3%. Kapitalska ustreznost pri večini bank ni sledila hitri rasti posojil nebačnemu sektorju. V letu 2006 so banke z visokimi stopnjami rasti posojil močno povečale tudi kapitalsko ustreznost. V letu 2007 so nasprotno banke z najvišjimi rastmi posojil kapitalsko ustreznost zmanjšale. Pri bankah z rastjo posojil nad 40% je bila kapitalska ustreznost ob koncu leta 2007 glede na leto prej v povprečju nižja za 0,6 odstotne točke, pri bankah z medletno rastjo posojil med 30% in 40% pa za 0,9 odstotne točke. Porazdelitev kapitalskih ustreznosti slovenskih bank se polarizira. Večina bank je v skrajnih razredih porazdelitve, torej med bankami z najnižjo (manj kot 10%) ali najvišjo (več kot 13%) kapitalsko ustreznostjo. Vrh je polarizacija bank dosegla v tretjem četrtletju, ko je imelo kar pet bank kapitalsko ustreznost nižjo od 9%. V zadnjem četrtletju 2007 je povečanje kapitala nekoliko ublažilo pomikanje bank proti najnižjim kapitalskim ustreznostim. Vendar porazdelitev še vedno ohranja

24 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 24 nasprotno obliko kot v EU, z najmanjšim številom bank v srednjem razredu s kapitalsko ustreznostjo med 11% in 13%. Učinki visoke kreditne rasti na zmanjšanje kapitalske ustreznosti bi bili še večji, če ne bi nekatere banke ob koncu leta bistveno izboljšale kapitalske ustreznosti s povečanjem kapitala. V letu 2007 je tako medletna rast regulatornega kapitala za rastjo kapitalskih zahtev zaostajala le pri skupini bank v večinski tuji rasti. Po visoki rasti kapitala izstopajo male banke, s 75% rastjo. Ob koncu leta je bila kapitalska ustreznost bančnega sistema na ravni povprečja EU podobno kot kapitalska ustreznost velikih bank, ki so po velikosti primerljive s srednje velikimi bankami EU. Za povprečjem EU v višini kapitalske ustreznosti so zaostajale majhne banke, vendar so razliko glede na povprečno kapitalsko ustreznost majhnih bank EU v letu 2007 več kot prepolovile. Tako so se približale pričakovanim razmerjem, ko naj bi zaradi manjšega obsega poslovanja, manjše diverzifikacije in večje občutljivosti za spremembe razmer poslovanja dosegale višjo kapitalsko ustreznost kot druge skupine bank. 4.2 Regulativni nadzor Pomen regulativnega nadzora Predstavlja kvalitativen dodatek prvemu, bolj kvantitativnemu stebru za določanje kapitalskih zahtev ter formalizacijo obstoječih nadzornih praks na področju nadzora kapitala in kapitalske ustreznosti bank. Preverjanje izhaja s strani nadzorne institucije, ki ocenjujejo ali banke pravilno ocenjujejo ter upravljajo s tveganji, ki so jim pri svojem poslovanju izpostavljene. Nadzorniki morajo imeti pooblastilo zahtevati višjo kapitalsko ustreznost od zakonsko določene (Banka Slovenije, 2005). Osnovna načela regulativnega nadzora (Overview of the New Basel Capital Accord 2001, 30) : Vsebina stebra II je definirana s štirimi osnovnimi načeli regulativnega nadzora, Banka mora biti sposobna oceniti in vzdrževati kapital, ki ustreza tveganjem, ki jim je izpostavljena, Nadzorniki morajo preveriti interne ocene kapitalske ustreznosti ter ustreznost obsega kapitala glede tveganosti bančnega poslovanja, Banke morajo znesek kapitala prilagajati tako, da vedno poslujejo nad regulatornim kapitalskim minimumom, Nadzorniki morajo ukrepati takoj, ko se pojavi možnost, da kapital banke pade pod raven, ki je ocenjena za ustrezno.

25 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 25 Posebnosti pri regulatornem nadzoru V okviru regulativnega nadzora je veliko pozornosti namenjeno ugotavljanju, ali banke zagotavljajo ustrezno raven kapitala glede na obrestno tveganje, ki izvira iz njihovega izkaza uspeha zaradi raznolikosti med samimi bankami glede procesov spremljanja, merjenja, upravljanja in same narave obrestnega tveganja, ki izvira iz bančnih postavk, je obravnava tega tveganja del stebra II. Ne glede na odgovornost nadzorne institucije v zvezi s presojanjem kapitalske ustreznosti bank je zagotavljanje zadostnosti kapitala v prvi vrsti naloga in odgovornost banke, ki mora biti sposobna dokazati, da so zastavljeni kapitalski cilji banke zasnovani na trdni realni podlagi (Banka Slovenije, 2005). 4.3 Tržna disciplina Pojem in pomen tržne discipline Tržna disciplina je tretji steber novega kapitalskega sporazuma. Predstavlja celovito zaokrožitev prvih dveh stebrov, to je minimalnih kapitalskih zahtev (I. steber) in regulativnega nadzora (II. steber). Tržna disciplina zahteva aktivno vlogo tržnih udeležencev, ki preko svojih poslovnih odločitev nagrajujejo banke, katerih poslovanje je pregledno in kaznujejo»nedisciplinirane«banke. V osnovi bo banka zadovoljevala zahteve tretjega stebra z javnimi razkritji določenih podatkov in informacij o svojem poslovanju. Zaradi tega bodo imele banke že v izhodišču velik interes poslovati z veliko stopnjo varnosti, preglednosti, predvsem pa z zdravo kapitalsko podlago, s pomočjo katere se bodo lahko ubranile izgub, ki bi nastale zaradi izpostavljenosti različnim tveganjem (Basel Committee on Banking Supervision, 2006). Razkritja podatkov naj bi se izvajala na polletni osnovi, če pa bo šlo za zadeve širšega značaja (kot so recimo razkritja v zvezi z upravljanem s tveganjem), pa naj bi se podatki razkrivali enkrat na leto. Velike mednarodne banke naj bi razkrivale podatke o kapitalskih zahtevah na četrtletni osnovi. Pomembno je vedeti, da se razkritja nanašajo na konsolidiran nivo bank v skupini, kar pomeni, da posameznim bankam v skupini ni potrebno izpolnjevati zahtev tretjega stebra. Kljub temu pa imajo lokalni nadzorniki pravico zahtevati določena poročila tudi od bank, ki tvorijo konsolidiran del skupine (Rotovnik 2003, 7-8). Bančni sektor pri zahtevah tretjega stebra najbolj skrbi, da bo primoran razkrivati zaupne podatke in podatke, ki bi ogrozili njihov konkurenčen položaj. Kljub temu pa baselski komite meni, da meja med želenimi razkritji in zaščito zaupnih in konkurenčnih podatkov obstaja, kar pomeni, da se bankam ni treba bati za nevarnost razkrivanja zaupnih podatkov. Poleg številnih kvantitativnih podatkov (rač. izkazi, bonitetne informacije ), bo morala banka razkrivati politiko in cilje upravljanja s tveganjem za vsako področje tveganja (kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje ) (Banka Slovenije, 2005).

26 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 26 Banke bodo morale vzpostaviti formalno politiko razkritij, ki bo odobrena s strani uprave banke ter izdelane procese za doseganje zahtev te politike. Na primer (Banka Slovenije, 2005): Strategije in procese dela, Strukturo in organizacijo upravljanja s tveganjem, Obseg in vrsto sistema merjenja in poročanja o tveganjih, Politiko varovanja pred tveganji. Tretji steber in dodatna obremenitev bank (Rotovnik 2003,10) Posebno povečanje stroškov iz naslova predlaganih razkritij se ne pričakuje, saj banke v veliki meri že zbirajo zahtevane podatke. Že sedaj je jasno, da razkrivanje informacij ne bo imelo enakega učinka na vseh trgih, saj so različni trgi (oz. njihovi udeleženci) občutljivi na različne vrste podatkov in informacij. V državah s slabše razvitim kapitalskim in širše razvitim finančnim trgom je učinkovitost tretjega stebra nove kapitalske ureditve tako še posebej vprašljiva. Slika 4.1: Struktura stebrov novega kapitalskega sporazuma Vir: Banka Slovenije, 2005

27 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 27 5 KREDITNO TVEGANJE Pristopi za izračun kapitalskih zahtev 7 Z namenom približevanja regulatornega kapitala dejanskim tveganjem, ki jim je banka izpostavljena, Basel II poleg že obstoječega standardiziranega pristopa, v katerem uvaja določene spremembe, merjenje kreditnega tveganja in na njemu temelječ izračun kapitalskih zahtev dopolnjuje z osnovnim in naprednim pristopom temelječim na internih ratingih (osnovni IRB pristop in napredni IRB pristop, glej str ). Bolj sofisticirani pristopi bodo pri bankah z manj tveganim portfeljem in učinkovitimi sistemi za obvladovanje kreditnega tveganja prispevali h kapitalskim olajšavam, kar naj bi bila tudi spodbuda za uporabo in nadaljnji razvoj teh pristopov. Občutljivost kapitalskih zahtev za kreditna tveganja, ki jim je banka izpostavljena, narašča od standardiziranega pristopa preko osnovnega IRB pristopa do naprednega IRB pristopa. 5.1 Kreditno tveganje- standardiziran pristop Glavne značilnosti standardiziranega pristopa Je najenostavnejši izmed treh pristopov za določanje kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, ki pa ni dovolj prilagojen dejanskemu tveganju bank in temelji na obstoječem pristopu tehtanja terjatev z različnimi utežmi glede na njihovo tveganost. V večji meri priznava uporabo tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja. Uvaja vrsto nacionalnih diskrecij, kjer je odločitev prepuščena posameznim nacionalnim nadzornim institucijam (npr. uporaba ratingov izvozne agencije za oceno kreditnega tveganja držav- Moody s, S&P, Fitch IBCA, Capital Inteligence, izbira ene izmed dveh alternativ za tehtanje terjatev do bank, enačenje obravnave terjatev do pravnih oseb javnega sektorja s terjatvami do države, možnost uporabe 150% uteži za tehtanje tudi za določena (slaba) nerangirana podjetja, za katere je sicer predvidena 100% utež, utež 75% je predvidena za bančništvo na drobno-retail ) (George 2002, 3). Izpostavljenost do malih dolžnikov (Retail exposures) (George 2002, 4) V okviru te izpostavljenosti predlog Novega kapitalskega sporazuma predvideva: 40% stopnja tehtanja na stanovanjske hipoteke (namesto običajnih 50%), 75% stopnji kreditnega tveganja na druge terjatve, pri čemer morajo biti izpolnjeni določeni kriteriji (npr. celotna izpostavljenost banke do te osebe ali skupine povezanih oseb mora biti manjša od 1 mio EUR). 7 Povzeto po: Banka Slovenije 2005.

28 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 28 Tabela 5.1: Bonitetni razredi terjatev do bank Vir: George, 2002 Razlika med novim in starim pristopom Standardiziran pristop za izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, kot ga določi novi kapitalski sporazum, ohranja relativno enostavnost pristopa, vendar s spremembami, ki naj bi prispevale k večji natančnosti kapitalskih zahtev (Rubin 2003, 33 in Andersson 2007, 20): Uvaja določanje uteži za tehtanje terjatev na podlagi ratingov zunanjih bonitetnih agencij, katerih uporabo odobri nadzorna institucija na podlagi izpolnjevanja kriterijev, Izpostavljenost se še vedno meri v okviru definiranih uteži kreditnega tveganja (0%, 15%, 20%, 35%, 50%, 75%, 100%) z uvedbo dodatne 150% uteži za najnižje rangirane dolžnike oz. najmanj kvalitetne terjatve bank, Uteži za tehtanje so določene v okviru glavnih kategorij dolžnikov/terjatev; države, banke, podjetja, zunajbilančne postavke. Za Revolving kreditne posle je predvidena 15% utež, saj gre za kratkoročni kredit in manjše vsote denarja, ki pa se postopoma spreminja v dolgoročen posel. Podjetja uporabijo tako vrsto kredita za sprotno plačevanje svojih obveznosti. Za zavarovanje kreditnega posla s hipoteko je predvidena 35% utež, saj je kreditni posel zavarovan s hipoteko na nepremičnino za banke relativno varna naložba. Za poslovanje na drobno je predvidena 75% utež; v to skupino so uvrščeni komitenti, katerih skupna izpostavljenost posameznega komitenta ne presega en milijon evrov. 100% in 150% utež pa je predvidena za korporativne komitente s slabšimi bonitetnimi ocenami. Tabela 5.2: Tehtanje po starem in po novem baselskem sporazumu Vir: Rubin, 2003

29 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II Pristop temelječ na internih ratingih Kreditno tveganje - osnovni IRB pristop Glavne značilnosti IRB pristopa Gre za kompleksnejši pristop k merjenju kreditnega tveganja, ki odpravlja pomanjkljivost standardiziranega pristopa, saj omogoča večjo diferenciacijo tveganja in posledično natančnejši izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje. Primeren je za banke z razvitimi sistemi za merjenje in upravljanje kreditnega tveganja, ki stroške uvajanja IRB pristopa lahko nadomestijo s kapitalskimi olajšavami, ki naj bi bile rezultat uporabe tega pristopa. Banka mora za uporabo IRB pristopa pridobiti soglasje nadzorne institucije na podlagi izpolnjenih kriterijev, s katerimi dokaže svojo usposobljenost za uporabo bolj sofisticiranega pristopa. Temelji na sistemu internih ratingov oz. razvrščanju komitentov, ki mora ustrezati minimalnim kriterijem, ki jih določa Basel II, ter omogočiti diferenciacijo kreditnega tveganja. Banke morajo svojo izpostavljenost uvrstiti v osem skupin izpostavljenosti, kot jih definira Basel II (države, banke, podjetja, majhni dolžniki, majhna in srednja velika podjetja, lastniški instrumenti v bančni knjigi, naložbe v povezane osebe, trgovalna knjiga). V okviru posamezne skupine izpostavljenosti Basel II določa metodo za izračun kapitalskih zahtev na podlagi vhodnih podatkov (komponentne tveganja) (Basel Committee on Banking Supervision, 2006). Tri komponente tveganja, ki predstavljajo vhodne podatke v IRB pristopu, so (Huijser 2002, 6) : PD - verjetnost neplačila (angl. Probability of Default)- ocena verjetnosti, ki temelji na kvantitativnih informacijah (bilance stanja, denarni tok, izkaz uspeha ) in kvalitativnih informacijah (ocena vodstva, lastniška struktura ), da dolžnik ne bo poravnal svoje obveznosti (interni rating), LGD - verjetna izguba v primeru neplačila (angl. Loss Given Default)- izraženo v odstotku od izpostavljenosti (ob upoštevanju zavarovanja, prednostnih pravic) za vsak posamezni interni rating, EAD izpostavljenost ob neplačilu (angl. Exposure at Default)- izraža dejavnik odvisnosti velikosti izgube od zneska izpostavljenosti banke v trenutku neplačila (praviloma enaka nominalnemu znesku, v primeru odrtih kreditnih linij pa je potrebno upoštevati tudi pričakovane prihodnje odlive iz naslova neizkoriščanja dela kreditne linije). Pri tem pristopu banka sama oceni PD, medtem ko LGD in EAD oceni z uporabo standardiziranih pravil, ki jih postavi nadzorna institucija.

30 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II Kreditno tveganje - napredni IRB pristop Glavne značilnosti Naprednega IRB pristopa 8 Gre za najbolj kompleksen pristop, ki odpravlja pomanjkljivosti standardiziranega pristopa, saj omogoča večjo diferenciacijo tveganja in posledično natančnejši izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje. Primeren je za banke z najbolj razvitimi sistemi za merjenje in upravljanje s kreditnimi tveganji. Za napredni IRB pristop je potrebno izračunavati verjetnost izgube ob neplačilu (angl. LGD = Loss Given Default) izraženo v odstotku od izpostavljenosti (ob upoštevanju zavarovanja, prednostnih pravic) za vsak posamezni interni rating in izpostavljenost ob neplačilu (angl. EAD = Exposure at Default) izraža dejavnik odvisnosti velikosti izgube od zneska izpostavljenosti banke v trenutku neplačila (praviloma enaka nominalnemu znesku, v primeru odprtih kreditnih linij pa je potrebno upoštevati tudi pričakovane prihodnje odlive iz naslova neizkoriščenega dela kreditne linije). 8 Povzeto po: Plos 2006.

31 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 31 6 OPERATIVNO TVEGANJE Pojem in pomen operativnega tveganja V novem kapitalskem sporazumu je dan velik poudarek operativnemu tveganju zaradi dejstev (Senior 2002, 11): Ker, sta se v zadnjih letih povečala tehnološki razvoj in razvoj elektronskega poslovanja, Ker se je zgodilo veliko priključitev in združitev podjetij in bank, Ker se delež poslovanja, ki ga za banke izvajajo zunanji dobavitelji konstantno povečuje in končno, Ker se je povečala uporaba različnih finančnih tehnik, ki po eni strani zmanjšuje kreditno tveganje, po drugi strani pa povečujejo operativno tveganje. Vse to je vodilo do spoznanj o pomembnosti dobro premišljenega upravljanja z operativnim tveganjem ter pomembnosti upoštevanja operativnega tveganja v internih kapitalskih ocenah banke. Zaradi tega je Baselski komite leta 1999 sprejel odločitev o oblikovanju minimalne kapitalske zahteve tudi za operativno tveganje. Na podlagi analiz so se odločili tudi o vključitvi operativnega tveganja v prvi steber, medtem, ko se bodo nekatera ostala tveganja, kot so obrestno tveganje za bančne postavke in likvidnostno tveganje obravnavali v okviru drugega in tretjega stebra novega kapitalskega sporazuma (ibid., 11). V prvi steber se po novem vključuje tudi operativno tveganje, saj je bolj merljiv kot ostale vrste tveganj, ki v prvi steber niso vključeni (kot na primer tveganje obrestne mere ipd.) Praksa je pokazala, da je veliko bank propadlo ravno zaradi podcenjevanja operativnega tveganja. Zaradi tega bodo morale banke identificirati različne vrste operativnega tveganja s katerimi se srečujejo ter vzpostaviti sisteme njegovega merjenja, spremljanja in poročanja. Novi kapitalski sporazum predvideva tri metode za merjenje operativnega tveganja in sicer (Janevska in Rotovnik 2002, 1): Enostaven pristop (Basic Indicator Approach). Kapitalska zahteva pri tem pristopu se pridobi s produktom med bruto dohodkom in Alfa faktorjem (le-ta je predlagan v višini 15-20%), Standardiziran pristop. Le-ta zahteva, da banka razdeli svoje poslovanje v osem poslovnih področij ter ugotovi bruto dohodek za vsako izmed njih. Za namen izračuna kapitalske zahteve je potrebno bruto dohodek vsakega poslovnega področja pomnožiti z Beta faktorjem,

32 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 32 Pristop z internimi modeli (Advanced Measurement Approach). Le-ta zahteva uporabo internih sistemov banke za merjenje različnih vrst izgub iz naslova operativnega tveganja. Dogodki, ki lahko pripeljejo do operativnega tveganja (Basel Committee on Banking Supervision, 2006): Notranje goljufije (kraje, namerno poročanje napačnih pozicij trgovanja, notranje trgovanje za dealerjev zasebni račun ), Kriminal od zunaj (ropi, vdor hackerjev v sisteme bank ), Delovni postopki zaposlenih in varovanje delovnih mest (npr. zaposleni ne zaklene svojega računalnika, ko odide, zaupno gradivo ni pod ključem ), Neustrezno poslovanje s komitenti, neustrezni produkti, neustrezne poslovne prakse (pranje denarja, nepooblaščeno prodajanje produktov, kot je recimo depozit z višjo obrestno mero znancu, zloraba zaupnih podatkov določenega komitenta ), Poškodovanje osnovnih sredstev zaradi naravnih ali drugih dogodkov (potresi, poplave, terorizem ), Odpovedi poslovnih aplikacij, prekinitev poslovanja, Napačno izvajanje in upravljanje s poslovnimi procesi (napačni podatki, nepopolna dokumentacija, nepooblaščen dostop do podatkov o računih ali komitentih ). Nekaj primerov uresničenega operativnega tveganja iz preteklosti (Jenevska in Rotovnik 2002, 8) : Lehman Bros borzni posrednik je osumljen, da je oškodoval svoje stranke za 277 mio USD, Allied Irsih Bank zaradi notranje goljufije so izgubili 700 mio USD, USB Earburg izguba 50 mio USD zaradi napačnega trgovanja, Societe Generale borzni posrednik je oškodoval banko za 4,9 milijarde EUR (največja izguba v zgodovini).

33 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 33 Operativno tveganje in kapitalska ustreznost (Senior 2002, 12) Po novem bodo morale banke poleg kapitalskih zahtev za kreditno tveganje in tržna tveganja izpolnjevati tudi kapitalske zahteve za operativno tveganje, Uvedba kapitalskih zahtev za operativno tveganje je ena izmed največjih novosti novega kapitalskega sporazuma, Trenutni predlog glede stopnje kapitalske zahteve za operativno tveganje je od 12 do 15% regulatornega kapitala, saj je prvotni predlog (20%) naletel na glasne kritike s strani bank. Nova pravila za ugotavljanje kapitalske ustreznosti bank naj bi bolje povezala regulativne kapitalske zahteve z dejanskim ekonomskim kapitalom, ki ga banke potrebujejo glede na obseg in tveganost svojih poslov. Osrednji poudarek novega kapitalskega sporazuma je tako na učinkovitejši obravnavi kreditnega tveganja, kapitalskih zahtev za operativno tveganje. V večji meri naj bi bile priznane tehnike za upravljanje s kreditnim tveganjem in druge finančne inovacije (npr. kreditni izvedeni finančni instrumenti). Tudi po novem kapitalskem sporazumu bo minimalni koeficient kapitalske ustreznosti določen v višini 8%, ki pa je minimalen, in ne vedno tudi zadosten pogoj za zagotovitev varnega poslovanja banke (Plos 2006, 21). KU= ( TA + TA + TA + TA ) k K v r t o (2) Kjer so : KU K r TA k TA v TA t TA o kapitalska ustreznost kapital za izračun kapitalske ustreznosti ali regulatorni kapital tehtana tvegana aktiva za kreditno tveganje tehtana tvegana aktiva za valutno tveganje tehtana tvegana aktiva za tržno tveganje tehtana tvegana aktiva za operativno tveganje 6.1 Operativno tveganje enostavni pristop 9 Kapitalske zahteve po enostavnem pristopu se izračunajo kot produkt bruto prihodka (neto prihodki brez stroškov) in koeficient alfa. Trenutno znaša alfa 10 15%. 9 Povzeto po: Plos Alfa in beta sta splošno sprejeti oceni o možnem nastanku izgube. Oceno so sprejele banke, ki so neposredno sodelovale v BIS kvantitativnih študijah. Gre za približek in izraža kvalitativno povprečje, ki so ga določili sodelujoči analitiki tveganj v kvantitativnih študijah.

34 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II Operativno tveganje standardiziran pristop 11 Standardiziran pristop izračunavanja kapitalskih zahtev za operativno tveganje pomeni podobno metodologijo, kot enostavni pristop. Razlika je le v tem, da je celotni bruto prihodek razdeljen na posamezna področja poslovanja banke (komercialno bančništvo, trgovanje za lasten in tuj račun, investicijsko bančništvo, upravljanje s premoženjem, poslovanje s prebivalstvom in samostojni podjetniki, plačila in plačilni promet, storitev hrambe ). Kapitalsko zahtevo predstavlja vsota posameznih zahtev. Posamezna zahteva je produkt bruto prihodka področja in koeficienta beta. Beta je določena za vsako področje posebej in se giblje med 12% in 18%. Tabela 6.1: Faktor beta Poslovna področja Kazalec Beta faktor v % Podjetniško financiranje Bruto dohodek 18 % Posli trgovanja Bruto dohodek 18 % Poslovanje s prebivalstvom Bruto dohodek 12 % Komercialno bančništvo Bruto dohodek 15 % Plačilni instrumenti Bruto dohodek 18 % Agentske storitve Bruto dohodek 15 % Upravljanje s sredstvi Bruto dohodek 12 % Posredovanje pri kupoprodaji vrednostnih papirjev za preb. Vir: Banka Slovenije, 2005 Bruto dohodek 12 % 6.3 Operativno tveganje napredni pristop 12 Napredni pristop temelji na statistično matematičnih izračunih verjetnosti nastanka škodnega dogodka. Minimalni standard, ki je zahtevan, je nabor podatkov o škodnih dogodkih v zadnjih petih letih pred odobritvijo modela s strani regulatorja. Poleg sofisticiranih modelov je potrebno za uporabo pristopa zagotoviti tudi specializirano organizacijsko enoto. Slednje bo po vsej verjetnosti veljajo tudi standardiziran pristop, sicer pa ima nadzorna institucija vso pravico zahtevati višjo kapitalsko ustreznost, kot je minimalno predpisana (8%). 11 Povzeto po: Plos Povzeto po: Plos 2006.

35 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 35 7 TRŽNA TVEGANJA Tržno tveganje se pojavi takrat, ko banke aktivno trgujejo z osnovnimi in izvedenimi finančnimi instrumenti. Ni pa prisotno takrat, ko namerava banka držati finančno premoženje kot dolgoročno naložbo ali za zavarovanje pozicij v bančni knjigi (npr. pozicije v kreditih ali dolgoročnih investicijah) (Birsa 2004, 5). Tržno tveganje predstavlja tveganje izgube v vrednosti določene trgovalne pozicije zaradi neugodne spremembe tržnih obrestnih mer, valutnih tečajev in drugih cen (delnic, blaga ), do katere lahko pride v minimalnem obdobju, v katerem je določeno pozicijo oz. finančni instrument možno na trgu prodati. Posamezne vrste finančnih instrumentov (lastniški, dolžniški, izvedeni instrumenti ) se med seboj razlikujejo tako po trajanju obdobja, v katerem jih je možno prodati, kot po občutljivosti na neugodne spremembe 13. Zato se izpostavljenost tržnemu tveganju spremlja in meri glede na vrste finančnih instrumentov oz. vrste poslov trgovanja, pri katerih se tržno tveganje pojavlja (Bessis 1998, 106). V splošnem lahko tržna tveganja razdelimo v pet skupin (Skubic 1999, 7): Obrestno tveganje: spremembe obrestnih mer lahko povzročijo potencialno izgubo zaradi spremembe tržnih cen določenih instrumentov (npr. obveznic), Valutno tveganje: gre za potencialno izgubo vrednosti finančnih instrumentov zaradi spremembe valutnih tečajev in izhaja iz dveh vrst valutnega tveganja: transakcijskega in translacijskega. Prva vrsta valutnega tveganja pomeni vpliv nihanja tečajev na denarni tok (v domači valuti), ki izvira iz obstoječih pogodbenih obveznosti. Tveganje izhaja iz možnosti spremembe tečaja v obdobju od trenutka določitve višine obveznosti v tuji valuti (nastanka obveznosti) do dejanske poravnave te obveznosti. Translakcijsko tveganje pa izhaja iz računovodske izpostavljenosti, ko se vrednosti aktive in pasive denominirane v tuji valuti ob koncu računovodskega leta preračunajo v domačo valuto. Tveganje spremembe tržnih cen delnic, Tveganje spremembe tržnih cen blaga, Bazično tveganje: tveganje, da se cena izvedenega finančnega instrumenta giblje drugače kot cena premoženja, na katere se nanaša. 13 Velja opozoriti predvsem na razliko med vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranih trgih in izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje preko okenc oz. na OTC trgih. Obdobje držanja finančnega instrumenta je v bistveno krajše oz. jih je mogoče prodati v vsakem trenutku; Kar pa ni mogoče v primeru izvedenih instrumentov, saj gre za dogovore med dvema strankama in se jih običajno drži do zapadlosti.

36 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 36 8 AKTIVNOSTI BANKE SLOVENIJE NA BASEL II 8.1 Aktivnosti v Banki Slovenije v letih 2000 do 2002 Tudi v Sloveniji so pričeli s pripravami na uveljavitev novega kapitalskega sporazuma, ki ga v Baslu pripravljajo že nekaj let. Potrebno se je zavedati, kakšne spremembe bo nova kapitalska ureditev prinesla za slovenske banke in Banko Slovenije kot njihovega pristojnega nadzornika oz. regulatorja. Poleg poznavanja dela Baselskega komiteja je za Slovenijo bilo pomembno tudi spremljanje vzporednega procesa, ki je potekal na ravni Evropske unije. Evropska komisija je namreč pripravila evropsko direktivo o regulatornem kapitalu, v kateri je vsebina novega baselskega kapitalskega sporazuma prilagojena ciljem in specifikam evropskega bančnega enotnega trga, in ki je zavezujoča za vse banke iz držav članic EU (Banka Slovenije, 2005). Ena prvih nalog v okviru projekta uveljavitve novih kapitalskih pravil v slovenskem bančnem prostoru je bilo seznanjanje bank z novostmi. Pomembno je, da banke poznajo razloge in cilje oblikovanja novega kapitalskega sporazuma ter da se prek spoznavanja konkretnih vsebin Basla II zavedo kompleksnosti in daljnosežnosti njegovih posledic. Prvi korak na tem področju je bil v Sloveniji storjen z uvrstitvijo tem, povezanih z Baslom II, v program raznih bančnih seminarjih oz. posvetov (ibid., 2005). Predvidene spremembe mednarodnih standardov kapitalske ustreznosti bank so bile tako prvič predstavljene na 6. strokovnem posvetovanju o bančništvu, ki je potekalo oktobra 2000 v Portorožu. O novostih, ki jih prinaša Basel II, so v svojih referatih razmišljali tudi predstavniki nekaterih bank. Referat z naslovom»posledice uveljavitve novega baselskega sporazuma za slovenske banke«, predstavljen na 7. strokovnem posvetovanju o bančništvu oktobra 2001, je bil namenjen analizi posledic uveljavitve novega kapitalskega sporazuma za slovenske banke. Uveljavitev novega kapitalskega sporazuma in njene posledice za slovenski bančni sistem so bile obravnavane tudi na eni izmed delavnic v okviru slovenskih bančnih dnevov v Mariboru, organiziranih novembra Sporočilo delavnice je bilo, naj se začno slovenske banke čim prej pripravljati na spremembe, ki se obetajo ob uveljavitvi nove kapitalske ureditve (Borak 2002, 5). V začetku leta 2002 je Banka Slovenije skupaj z Združenjem bank Slovenije (ZBS) pripravila kratko anketo, ki naj bi pokazala, v kolikšni meri so slovenske banke že seznanjene s prihajajočimi spremembami regulative in nadzora kapitalske ustreznosti ter kako pristopiti k projektu implementacije novega kapitalskega sporazuma oziroma priprave bank nanj. Rezultati ankete so pokazali povprečno seznanjenost slovenskih bank z novostmi, praktično vse banke pa so menile, da se je potrebno na spremembe začeti pripravljati takoj. Ker je anketa pokazala tudi potrebo, da se z novostmi seznanijo tudi najvišje ravni odločanja v bankah, je bila marca 2002 v organizaciji ZBS in BS pripravljena kratka vsebinska predstavitev

37 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 37 novega kapitalskega sporazuma za člane uprav in druge vodstvene zaposlene iz bank (Banka Slovenije, 2005). Večje zavedanje strokovne javnosti o pomembnosti priprav na nov kapitalski sporazum je botrovalo odločitvi, da se Basel II izbere za rdečo nit 8. strokovnega posvetovanja o bančništvu, ki je potekalo oktobra 2002 v Portorožu. Na njem so predstavniki domačih in tujih bank, bonitetnih hiš, Banke Slovenije (referata: Standardizirani pristop k merjenju kreditnega tveganja ter Operativno tveganje ) in tujih regulatorjev oz. nadzornikov predstavili različne poglede na Basel II prek predstavitve vseh glavnih področij, ki jih le-ta zadeva (Borak 2002, 6). 8.2 Aktivnosti v Banki Slovenije v letih 2003 do 2006 Ideja o kvantitativni študiji učinkov novega kapitalskega sporazuma (QIS ali Quantitative Impact Study) izhaja iz Basla. V treh krogih kvantitativne študije, ki je potekala od leta 2001 naprej, je Baselski komite v sodelovanju z nadzorniki in bankami iz številnih držav sveta ugotavljal vpliv novih pravil v okviru prvega - kvantitativnega stebra nove kapitalske ureditve na kapitalsko ustreznost bank. Kvantitativno študijo, imenovano SiQIS, smo se v nekoliko poenostavljeni obliki odločili izvesti tudi v Sloveniji. Namen SiQIS, ki se je formalno začela meseca oktobra 2003, je (Banka Slovenije, 2005) : Ovrednotiti učinek sprememb v standardiziranem pristopu za določanje kapitalskih zahtev za kreditno tveganje ter učinek na novo definiranih kapitalskih zahtev za operativno tveganje na količnik kapitalske ustreznosti slovenskih bank, Identificirati odprta vprašanja ter podatkovne in druge zahteve, na osnovi česar bodo banke lažje pristopile k iskanju potrebnih rešitev zanje, Preveriti učinek uporabe metodologije za določanje ratingov podjetij, izdelane s strani odbora za Basel II pri ZBS, kot podlaga za sistemsko odločitev o smotrnosti oblikovanja neodvisnih zunanjih ratingov slovenskih podjetij z vidika kapitalske ustreznosti bank, Za Banko Slovenije kot pristojnega regulatorja slovenskih bank so rezultati SiQIS hkrati pomemben mehanizem pri sprejemanju nacionalnih diskrecijskih odločitev, ki omogočajo prikrojitev sicer univerzalnih standardov oz. direktive specifičnim razmeram v vsaki posamezni državi. Kot rezultat aktivnosti preteklih dveh let in hkrati okrepljenega zavedanja s strani bank o pomembnosti Basla II je bil februarja 2003 ustanovljen odbor za Basel II pri Združenju bank Slovenije. V odboru, v katerega so vključeni predstavniki 15 bank, SID in ZBS, aktivno sodelujejo tudi predstavniki Banke Slovenije vse od njegove ustanovitve. Delo odbora je potekalo v okviru dveh delovnih skupin, skupine za ratinge in skupine za operativno tveganje, za eno svojih prvih nalog pa si je odbor zadal izvedbo kvantitativne študije učinkov skupaj z Banko Slovenije. Nekatere

38 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 38 naloge, potrebne za izvedbo SiQIS, so bile tako opravljene že v okviru obeh delovnih skupin (Združenje bank Slovenije, 2005): Delovna skupina za ratinge je izdelala metodologijo za določanje ratingov slovenskih podjetij, primerljivih z ratingi priznanih bonitetnih agencij. Ratingi so določeni na osnovi točkovanja vrednosti petih kazalnikov, ki so najbolj reprezentativni za bonitetno oceno podjetij. Izdelana metodologija podjetja razvršča v devet bonitetnih razredov, na osnovi česar se lahko tehtajo terjatve bank do teh podjetij in izračunavajo kapitalske zahteve za kreditno tveganje. Delovna skupina za operativno tveganje je izdelala okvirna pravila za sortiranje poslovnih aktivnosti bank glede na baselski seznam osmih standardnih poslovnih področij. Natančno je bila razdelana tudi definicija bruto prihodka, ki je skupaj z razvrščenimi poslovnimi aktivnostmi predstavljala podlago za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje. Ena pomembnejših nalog in hkrati prvi korak pri uvajanju novih kapitalskih pravil v prakso poslovanja bank in delovanja bančnih nadzornikov je bilo širjenje znanja o Baslu II oz. razširitev zavesti širše zainteresirane javnosti o posledicah, priložnostih in nevarnostih, ki jih prinaša Basel II. V letu 2003 so tako začeli s sistematični aktivnostmi, namen katerih je bilo zgraditi podlago za aktiven dialog z bankami v naslednjih fazah implementacije Basla II pri nas. Kapitalske zahteve za operativno tveganje so ena izmed največjih novosti nove kapitalske ureditve, tudi upravljanju z operativnim tveganjem v bankah v zadnjem času namenjajo večjo pozornost. Da bi sprožili aktivnosti naših bank na tem področju in dosegli ustrezno stopnjo zavedanja s strani uprav, so v Banki Slovenije poleti leta 2003 začeli z individualnimi predavanji o tematiki operativnega tveganja po posameznih bankah, ki so bile prvenstveno namenjene nosilcem odločanja v bankah. Basel II postaja rdeča nit strokovnih posvetovanj o bančništvu tudi pri nas. Na njih so s svojimi prispevki sodelovali tudi predavatelji iz BS, s čimer so poskušali osvetliti vlogo nacionalnih regulatorjev oz. nadzornikov v procesu implementacije Basla II (Banka Slovenije, 2005). 8.3 Vpliv novih kapitalskih standardov na bančni sistem v Sloveniji V okviru uvajalnega obdobja 2003/2006 je Banka Slovenije v začetku leta 2004 zaključila kvantitativno študijo vpliva novih baselskih standardov na kapitalsko ustreznost bank v Sloveniji (SQiS). Študija je bila namenjena izključno preverjanju vpliva novih načinov izračunavanja kapitalskih zahtev in ne preverjanju dejanskega stanja obvladovanja tveganj, kot jih predvidevajo novi standardi po t.i. drugem stebru. Glavna ugotovitev študije je bila, da bi banke v primeru uveljavitve standardiziranega pristopa za izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje po realističnemu scenariju zmanjšale kapitalske zahteve za 0,53%, po optimističnem za slabih 14% (Ogrinc, 2004).

39 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 39 9 IZRAČUN KAPITALSKE USTREZNOSTI BANKE PO BASELSKIH KRITERIJIH 9.1 Pristop k merjenju kreditnih tveganj in značilnosti različnih modelov Tveganje kreditnega portfelja je odvisno od verjetnosti izgub pri posameznih komitentih in od korelacij med njimi. Med komitenti navadno obstajajo določene korelacije, saj v primeru gospodarske recesije več komitentov hkrati ne more poravnati svojih obveznosti (Peršuh 2006, 39). Učinek diverzifikacije kreditnega porfelja je lažje meriti na nivoju portfelja, kot pa izhajati iz posameznih poslov. Glavni razlog je v tem, da opazovani portfelj že vsebuje učinke diverzifikacije. Za statistično opazovani portfelj lahko izgube teoretično variirajo od nič do celotnega števila posameznih izpostavljenosti. V dejanskem portfelju bo zelo malo število neplačil zaradi učinkov diverzifikacije. Tako podatki o neplačilih v kreditnem portfelju z dovolj dolgim opazovanim obdobjem ponujajo preprost način za določitev pričakovanih izgub in variabilnost izgub, ki že vključujeta učinke diverzifikacije (Bessis 2002, 301). Pristop k merjenju tveganj kreditnega portfelja je predstavljen v dveh korakih. V prvem se predpostavlja, da velja za vse komitente ista spremenljivka, tj. verjetnost neplačila, brez upoštevanja korelacije verjetnosti izgub. Ta tehnika se lahko uporabi v vseh primerih, kjer obstajajo podatki o neplačilih za celoten portfelj, interni podatki o neplačilih ali podatki o neplačilih, ki jih objavljajo agencije za ugotavljanje bonitete. V veliko primerih so na voljo le zunanji podatki o neplačilih. Takšni podatki se ne morejo uporabiti direktno za merjenje tveganj specifičnega kreditnega portfelja posamezne banke, saj se interni modeli razvrščanja komitentov v bonitetne skupine razlikujejo od tistih, kot jih uporabljajo agencije. (Peršuh 2006, 39). Bančni portfelj je tako potrebno razdeliti, oz. oblikovati v več manjših portfeljev komitentov, ki pripadajo istemu bonitetnemu razredu ali panogi. Zunanji podatki za t. i. manjše portfelje obstajajo in se jih lahko uporabi. Za merjenje tveganj celotnega portfelja je potrebno tveganja neplačil posameznih manjših portfeljev agregirati v skupno tveganje portfelja. Postopek agregiranja na nivoju celotnega portfelja zahteva, da se uporabijo korelacije tveganj neplačila med bonitetnimi skupinami ali panogami. Ta pristop se lahko uporabi za katerikoli banko (Bessis 2002, 304).

40 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II Modeli za upravljanje kreditnega tveganja V praski so se najprej začeli razvijati modeli za kreditno tveganje pri izpostavljenosti do srednjih in velikih podjetij, kjer je bila večina bank najbolj izpostavljena. Vsem metodam oz. modelom pa je skupno načelo, da je potrebno naložbe razpršiti. Za oblikovanje optimalnega kreditnega portfelja je potrebno poznati (Peršuh 2006, 39): Pričakovane donose posameznih naložb, Standardne odklone za posamezne naložbe, Korelacije med njimi. Cilj vseh modelov za upravljanje kreditnega tveganja je, da ob nekem zahtevanem donosu kreditnega portfelja, skušajo doseči čim nižjo vrednost variance kreditnega portfelja in s tem tudi njenega korena, ki je standardni odklon in predstavlja variabilnost oz. tveganje. Pri merjenju in upravljanju s kreditnim tveganjem je teoretična izhodišča težko v celoti prilagoditi oz. upoštevati pri dejanskem portfelju, zato so banke in določena svetovalna podjetja razvila različne modele z določenim predpostavkami, ki postopke poenostavijo (ibid., 40). Modeli temeljijo na merjenju kreditnega tveganja celotnega portfelja, kjer banke v večini primerov tega ne delijo na podskupine portfeljev. Vhodni podatki modelov so navadno podatki o velikosti izpostavljenosti, dospelosti, kreditni razvrstitvi komitentov in sistematičnem tveganju. Pri napovedovanju neplačil se uporabljajo kvantitativne tehnike za napovedovanje dogodkov, kot je nastanek neplačila. Te metode se v večini primerov uporabljajo v zavarovalništvu (ibid., 40). Ob uporabi različnih modelov za merjenje in upravljanje s kreditnim tveganjem je potrebno upoštevati, da so modeli le projekcija dejanskih procesov in stanj. Pri odločitvi za uporabo določenih modelov se je potrebno zavedati tveganj z njihovo uporabo, katera je potrebno ustrezno oceniti. Ta tveganja so predvsem v tem, da (ibid., 40): So dejanski dogodki odvisni od različnih dejavnikov in so lahko različni od napovedanih, kljub ustreznosti modelov in uporabljenih parametrov; to tveganje je moč zmanjšati z določitvijo stopnje zaupanja podatkov, Parametri, ki se uporabljajo v modelih, ki izhajajo iz preteklih podatkov in so zato lahko neustrezni za prihodnost,

41 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 41 Velikost navedenega tveganja je mogoče oceniti z analizo občutljivosti 14 na spremembe vključenih parametrov, Modeli niso odraz dejanskih procesov, zato različni modeli dajejo različne rezultate. Modele, ki jih za merjenje in upravljanje s kreditnimi tveganji uporabljajo banke, delimo na (Gordy 1998, 17-20): Agregatne poskušajo oceniti celotno tveganje poslovanja direktno iz koeficienta kapitalske ustreznosti ali pa iz preteklih podatkov o variabilnosti denarnih tokov, ki so povezani s posameznimi aktivnostmi. Tako se ocenjuje vsota kreditnih, tržnih in operativnih tveganj, Strukturne strukturni pristop omogoča, da lahko banke ocenjujejo celotno poslovno tveganje, s tem da ločeno ocenjujejo kreditna tržna, operativna in druga poslovna tveganja za ocenjevanje kreditnega tveganja banke uporabljajo več pristopov za različne vrste poslov. Graf 9.1: Primerjava različnih pristopov 15 za merjenje tveganj Vir: Financial Stability Institute, Vir za poglobljen študij: Bocker in Hillebrand Interaction of market and credit risk: an analysis of inter-risk correlation and risk aggregation. Deutsche Bundesbank. 15 Modra črta- IRB pristop, Rdeča črta- Standardiziran pristop, Roza črta- Basel I, ki obravnava vsa podjetja na enak način in zahteva 8% regulatornega kapitala. Standardiziran pristop pušča največ prostora za izboljšave, ker omogoča bolj prilagojeno oblikovanje regulatornega kapitala skladno z dejanskim tveganjem. Tveganju občutljivejši pristop je IRB pristop in iz grafa je razvidno, da bolj tvegani subjekti zahtevajo oblikovanje več odstotnih točk ekonomskega kapitala kot manj tvegani.

42 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 42 Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Obvladovanje kreditnega tveganje pomeni za banko kontinuirano spremljavo in analiziranje posameznega poslovnega partnerja, nadzor nad odobrenimi naložbami, spremljavo ustreznosti zavarovanj naložb, merjenje in analiziranje premikov portfelja glede na njegovo sestavo (dejavnost, sektor, velikost ) in kakovostjo (Letno poročilo NKBM 2006, 224). Banka razvršča posamezne dolžnike v bonitetne skupine A do E na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti in upoštevanju vrste zavarovanj terjatev. Razvrščanje poteka na osnovi interno sprejete Metodologije razvrščanja komitentov v bonitetne skupine, ki temelji na Mednarodnih standardih računovodskega poročanja in Sklepu Banke Slovenije o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. Cilj je oceniti pričakovane izgube na osnovi objektivnih in subjektivnih kriterijev (ibid., 224). Posebno pozornost banke posvečajo posamičnim slabitvam terjatev do pomembnejših dolžnikov (s primernimi zavarovanji) z ugotavljanjem potencialnih izgub. S tem lahko banka natančneje opredeli svoja kreditnega tveganja. Če pa banka ugotovi, da posamična oslabitev ni potrebna zaradi nekaterih skupnih značilnosti terjatev, slabi dolžnikove le-te s skupinskim odstotkom. 9.3 Ocena izračuna količnika kapitalske ustreznosti izbrane banke Zaradi kompleksnosti novega kapitalskega sporazuma sem se v diplomskem delu osredotočil na kreditno tveganje, saj je kreditno tveganje najbolj oprijemljivo in merljivo izmed vseh predhodno opisanih tveganj. V svoji oceni izračuna kapitalske ustreznosti izbrane banke Nova Kreditna banka Maribor d.d. (v nadaljevanju: NKBM) za leto 2006 sem največ pozornosti namenil kreditnemu tveganju bilančnih in zunajbilančnih postavk. Pri oceni izračuna sem se opredelil oziroma upošteval naslednje predpostavke: Upoštevana je veljavnost kapitalskega sporazuma (Basel II), čeprav gre za podatke iz leta 2006, Ocenil in opredelil sem uteži tveganj posameznih kreditnih postavk po standardiziranem pristopu (Glej str ), Upoštevana je ocena uteži v višini 75% za večino postavk, saj sem ocenil, da pretežni del terjatev banke izhaja iz področja poslovanja banke na drobno (Retail), Poenostavitev zunajbilačnih postavk,

43 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 43 Poenostavitev pri opredelitvi tržnega tveganja na osnovi razmerij iz magistrskega dela (Plos 2006, str. 16), Poenostavitev izračuna regulatornega kapitala pri oceni izračuna količnika kapitalske ustreznosti. V nadaljevanju prikazujem naslednje preglednice: Ocena izračuna kapitalskih zahtev in količnika kapitalske ustreznosti na dan Po izračunu vseh vrst tveganj in regulatornega kapitala, sem na podlagi formule 16 in sheme (Glej str. 47) izračunal količnik kapitalske ustreznosti NKBM za leto Kapital banke NKBM d.d. na dan , Glede na podatke iz Letnega poročila NKBM 2006 na str. 208 do 214 in Zban. sem izračunal višino regulatornega kapitala. Temeljnemu kapitalu sem odštel odbitne postavke kot so lastne delnice, neopredmetena osnovna sredstva v višini SIT. Temeljnemu kapitalu sem prištel dodatni kapital v višini SIT. Skupaj temelji in dodatni kapital znašata SIT. Da dobimo pravo vrednost regulatornega kapitala, moramo še odšteti lastne deleže v vrednosti SIT. Končna vrednost regulatornega kapitala je SIT. Izračun tveganju prilagojene bilančne aktive na dan Glede na podatke iz Letnega poročila NKBM 2006 na str. 249 sem izračunal razliko med bruto vrednostjo in neto vrednostjo posameznih kreditnih postavk, ki je osnova za dodelitev ustrezne uteži. Razlika med bruto in neto vrednostjo je namenjena obveznim rezervacijam oziroma slabitvam, s katerimi banke pokrivajo morebitne pričakovane izgube. Kreditne neto postavke sem pomnožil z ustrezno utežjo glede na pričakovano tveganje po standardiziranem pristopu (Glej razlago na str. 30). Nato sem neto vrednosti posameznih kreditnih postavk pomnožil s predvideno utežjo in dobil tehtano aktivo, ki je sestavni del izračuna kapitalske ustreznosti. Tehtana aktiva bilančnih postavk predstavlja osnovo za kreditno tveganje, kateremu je banka izpostavljena. Izračun tveganju prilagojene zunajbilančne aktive na dan Gre za enak proces kot pri izračunu bilančnih postavk, vendar sem neto vrednosti pomnožil z utežmi, ki so predvidene za zunajbilančne postavke. V svojem izračunu sem za neto vrednost izdanih garancij predpostavil 50% utež, ki se uporabi za 16 (Kapital za izračun / Tveganju prilagojena aktiva+ valutnim+ tržnim tveganjem prilagojene postavke (z eno decimalko)) x 100 %.

44 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 44 postavke s srednjim tveganjem. Za zunajbilančno postavko»drugo«sem upošteval 100% utež, ki se uporablja za postavke z visokim tveganjem. Izračun tržnim tveganjem prilagojene postavke na dan Poenostavitev pri opredelitvi tržnega tveganja na osnovi razmerij iz magistrskega dela (Plos 2006, 16): Banka ima v svojem portfelju določeno količino finančnih instrumentov, s katerimi želi doseči pozitivne denarne učinke iz naslova vrednosti (cene) tega instrumenta. V najbolj splošni obliki so to vrednostni papirji, delnice in obveznice, s katerimi želijo ustvariti dobiček zaradi nihanja cen. Finančne instrumente kupujejo v pričakovanju porasta cen in prodajajo zaradi pričakovanega padca cene. Enako velja za pozicije v tuji valuti in v izvedenih finančnih instrumentih (ibid., 78).

45 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 45 OCENA IZRAČUNA KAPITALSKIH ZAHTEV IN KOLIČNIKA KAPITALSKE USTREZNOSTI NKBM d.d. na dan v tisočih SIT I. TVEGANJU PRILAGOJENA BILANČNA AKTIVA II. TVEGANJU PRILAGOJENA ZUNAJBILANČNA AKTIVA III. TVEGANJU PRILAGOJENA POSTAVKE ZA IZVEDENE FINANČNE INSTRUMENTE IV. SKUPAJ TVEGANJU PRILAGOJENA AKTIVA (zap. I.+II.+III.) Kapitalska zahteva za kreditno tveganje (8% oziroma %od skupaj tveganju prilagojene aktive) V. VALUTNIM TVEGANJEM PRILAGOJENE POSTAVKE (Skupna neto pozicija) Kapitalska zahteva za valutno tveganje (8% oziroma %od skupne neto pozicije VI. TRŽNIM TVEGANJEM PRILAGOJENE POSTAVKE Skupna kapitalska zahteva za tržna tveganja x 12,5 1. Kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje kap. zahteva za posebno tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih kap. zahteva za splošno tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih kap. zahteva za tveganje pri lastniških finančnih instrumentih Kapitalska zahteva za tveganje neizpolnitve nasprotne stranke Kapitalska zahteva za tveganje spremembe cene blaga 4. Kapitalsak zahteva za tveganje preseganja velikih izpostavljenosti na podlagi trgovanja 5. Kapitalska tveganja za opcijsko tveganje Skupna kapitalska zahteva za tržna tveganja ( ) VII. Kapitalska zahteva za prekoračena stanja v kapitalu nefinančnih organizacij VIII. KAPITAL ZA IZRAČUN KOLIČNIKA KAPITALSKE USTREZNOSTI (Kapital banke - kapitalska zahteva iz VII.) IX. KOLIČNIK KAPITALSKE USTREZNOSTI BANKE (Kapital za izračun/ Tveganju prilagojena aktiva+ valutnim+ tržnim tveganjem prilagojene postavke (z eno decimalko)) x 100 % 10,86 Vir: Letno poročilo NKBM, 2006

46 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 46 KAPITAL BANKE NKBM d.d. Na dan v tisočih SIT 1. OSNOVNI KAPITAL IN KAPITALSKE REZERVE REZERVE IZ DOBIČKA PRENESENI ČISTI DOBIČEK IZ PREJŠNJIH LET 0 4. DOBIČEK TEKOČEGA POSLOVNEGA LETA REZERVACIJE ZA SPLOŠNA BAČNA TVEGANJA DRUGE POSTAVKE ZMANJŠANJE TEMELJI KAPITAL ( ) KUMULATIVNE PREDNOSTNE DELNICE 10. KUMULATIVNE PREDNOSTNE DELNICE S FIKSNIM DONOSOM 11. HIBRIDNI INSTRUMENTI 12. PODREJENI DOLG DRUGE POSTAVKE DODATNI KAPITAL ( ) DODATNI KAPITAL ZA VKLJUČITEV V KAPITAL SKUPAJ TEMELJNI IN DODATNI KAPITAL (8+17) ZMANJŠANJE 1) ) 3) 20. KAPITAL BANKE Vir: Letno Poročilo NKBM, 2006

47 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 47 IZRAČUN TVEGANJU PRILAGOJENE BILANČNE AKTIVE Na dan v tisočih SIT Postavke aktive Nominalna vrednost Neto vrednost (zmanjšana za rezervacije) Stopnja tveganja (%) Tehtana aktiva =(3*4)/ Terjatve do RS Terjatve do nefinančnih družb Terjatve do drugih finančnih organizacij Terjatve do tujih oseb Terjatve do neprofitnih izvajalcev gospodinjstvev Terjatve do gospodinjstev Skupaj bilančna aktiva Vir: Letno Poročilo NKBM, 2006

48 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 48 IZRAČUN TVEGANJU PRILAGOJENE ZUNAJBILANČNE AKTIVE Na dan v tisočih SIT Vrsta zunajbilančne aktive Nominalna vrednost Neto vrednost (zmanjšana za rezervacije) Stopnja tveganja (%) Tehtana aktiva =(3*4)/ Izdane garancije Drugo Skupaj zunajbilančna aktiva Vir: Letno Poročilo NKBM, 2006 VALUTNIM TVEGANJEM PRILAGOJENE POSTAVKE Na dan Kapitalska zahteva za valutno tveganje 8 % od skupaj neto pozicije je ( v tisočih SIT)

49 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 49 IZRAČUN TRŽNIM TVEGANJEM PRILAGOJENE POSTAVKE Na dan Skupna kapitalska zahteva za tržno tveganje Na dan stopnja inflacije (4,5%) med letoma 2005 in na dan Kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje Kapitalska zahteva za posebno tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih Kapitalska zahteva za splošno tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih kap. zahteva za tveganje pri lastniških finančnih instrumentih Kapitalska zahteva za tveganje neizpolnitve nasprotne stranke Kapitalska zahteva za tveganje spremembe cene blaga 0 4. Kapitalska zahteva za tveganje preseganja velikih izpostavljenosti na podlagi trgovanja 0 5. Kapitalska tveganja za opcijsko tveganje 0 Skupna kapitalska zahteva za tržna tveganja ( ) Vir: Letno Poročilo NKBM 2006 Iz prikazanih preglednic in ocene izračuna pod zgoraj navedenimi predpostavkami izhaja količnik kapitalske ustreznosti NKBM v višini 10,86%. Navedena ocena izračuna je primerljiva s podatki, ki jih je zbrala in uredila Banka Slovenije za leto 2006 za male oziroma velike banke v razponu od 10,9% do 11% kapitalske ustreznosti. Podatek za bančni sektor EU za obravnavano leto znaša 11,1% (Glej str. 24). 17 Zaradi poenostavitve izračuna sem posamezne postavke pomnožil z dvoletno inflacijo.

50 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II ODPRTA VPRAŠANJA NA TEMO BASLA II V nadaljevanju povzemam nekaj pogledov različnih avtorjev in bančnikov iz dnevnih časopisov in strokovnih revij kot so Bančni vestnik, Kapital, Finance, Delo in Večer na temo Basla II v povezavi ter v luči finančne procikličnosti. Banke so začele prilagajati cene storitev, posojilne pogoje in tveganja, ki ga dejansko stranke prinašajo, v skladu z njihovimi bonitetnimi razredi. To pomeni, da bodo slabše stranke imele slabše pogoje pri poslovanju z bankami kot dobre stranke. V NLB in NKBM potrjujejo, da bodo novi standardi vplivali na bremenitev kapitala predvsem pri slabših strankah, kar pomeni višje stroške za slabše komitente. V bankah, ki so že del mednarodnih finančnih skupin, pa pravijo, da zaenkrat ne pričakujejo pomembnih sprememb tržnih pogojev oziroma zaostritve pogojev kreditiranja pri poslovanju s komitenti. Dodajajo pa, da že nekaj časa upoštevajo kakovost tveganja po pogojih, ki so blizu Basla II. Banke v Sloveniji še uporabljajo standardiziran pristop za izračun kapitalske ustreznosti, pri katerem pa se upoštevajo le bonitetne ocene priznanih zunanjih bonitetnih institucij. Kasneje pa imajo banke namen preiti oziroma že prehajajo na tako imenovane napredne pristope, ki se računajo za vsak posel posebej. Večina bank, ki so v slovenski lasti, pričakuje manjše znižanje kapitalske ustreznosti, vendar pa bodo morale ocenjeno razliko kapitala nameniti za pokrivanje operativnega tveganja. Po ocenah viceguvernerja Banke Slovenije, naj bi se tistim bankam, ki se v pomembnem deležu ukvarjajo s posli na drobno in imajo razpršeno tveganje zahteva po kapitalu nekoliko znižala in bodo imele manjše potrebe po kapitalu. Tiste banke, ki pa se ukvarjajo bolj s korporativnim delom gospodarstva in so izpostavljene večjim tveganjem, pa bodo imele večje potrebe po kapitalu. Evropska direktiva (CAD3), ki jo uvaja Basel II naj bi izboljšala varnost, stabilnost finančnega sistema in konkurenčnost. Zagotovila naj bi usklajenost višine lastnega kapitala s tveganji, tako da je upoštevala vsa tveganja, ki so jim banke izpostavljene ter priznala interne metode bank za oceno tveganj. Direktiva tudi uvaja večjo vlogo tako bančnemu nadzoru kot tržišču. Ključno spremembo bi naj prineslo upoštevanje dveh novih kriterijev, ki vplivajo na stopnjo tveganja pri poslovanju bank to sta poleg kreditnega še tržno tveganje ter kot novost operativno tveganje. Postopki pridobitve kredita bodo zaradi te direktive nekoliko daljši. Uvedba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) je za banke v Sloveniji v določenih postavkah pomenila, da bi lahko oblikovale manj rezervacij oziroma slabitev za odobrene kredite, kot so jih morale v strogo reguliranem sistemu bančnega nadzora pred uvedbo teh standardov. Jeseni 2007 je Banka Slovenije uvedla poseben varnostni filter pri sproščanju slabitev, tako da banke po uvedbi MSRP ne bi v celoti ali vsaj v večjem delu sprostile slabitev, ki predstavljajo zaščito pred specifičnim tveganjem posameznega komitenta. Zato nekateri bankirji menijo, da so banke v Sloveniji v neenakopravnem položaju z bankami v EU, verjetno pa to najbolj moti tiste direktorje bank, ki se»borijo«s prenizko kapitalsko

51 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 51 ustreznostjo. Kako varnostni filter vpliva na poslovne rezultate banke, pojasnjuje Andrej Plos, izvršilni direktor uprave NKBM: «Uporaba varnostnega filtra povečuje odbitne postavke v kapitalu, na osnovi katerega se izračuna kapitalska ustreznost bank in hranilnic. Večja kot je razlika med oslabitvami po MSRP v primerjavi z določili sklepa o uporabi varnostnega filtra, nižja je kapitalska ustreznost«. O tem, kako je lanska visoka kreditna dinamika vplivala na upravljanje s tveganji v bankah, ob hkratnem poslabšanju pogojev na svetovnih kapitalskih trgih, Andrej Plos meni, da po njemu znanih podatkih slovenske banke v svoji aktivi nimajo neposrednih ali posrednih naložb, ki se nanašajo na drugorazredne hipotekarne kredite. Vpliv krize je tako le posreden in se kaže v zaostrovanju pogojev za najem medbančnih sindiciranih posojil. V primerjavi z obdobjem pred nastankom krize so viri dražji, posojila pa krajših ročnosti (praviloma do 3 let in ne več do 5).»Kot doslej, bo NKBM tudi v prihodnje zagotavljala zakonske in interne določene likvidnostne limite z vzdrževanjem konzervativne zakladniške politike. Ta je v preteklem obdobju omogočala nemoteno izvajanje obveznosti banke do strank in obenem daje dovolj zaupanja investitorjem za najem novih posojil s strani NKBM,«je povedal Andrej Plos. Sam količnik kapitalske ustreznosti pa je enostavna mera kapitaliziranosti banke, ki omogoča primerjavo med bankami, medtem ko kapitalska zahteva pove višino zahtevanega kapitala, ki je potrebna za pokrivanje tveganj, in ne omogoča neposredne primerjave o kapitaliziranosti banke. Banka mora imeti vsak trenutek tako količino kapitala, da lahko z njo pokrije tveganja, katerim je izpostavljena. Glede na osnovno regulatorno zahtevo po kapitalu, ki jo banka mora izpolnjevati, je količnik kapitalske ustreznosti najmanj 8%. To pomeni, da mora banka imeti rezerviranih osem enot kapitala na sto enot tveganju prilagojene aktive. Tveganju prilagojena aktiva poenostavljeno pomeni, da so posamezne postavke za potrebe izračuna kapitalskih zahtev tehtane glede na tveganost postavk. Kapital banke pa je v splošnem namenjen za pokrivanje nepričakovanih izgub. Za pričakovane izgube lahko banka vnaprej oblikuje slabitve, v višini ocenjene pričakovane izgube (verjetnosti neplačila za posamezno naložbo). Če banka oblikuje slabitve v višini pričakovane izgube, potem je višina kapitala, ki ga banka mora imeti rezerviranega, enaka višini nepričakovane izgube. Verjetnost, da bo banka v določenem obdobju ( v enem letu) presegla vsoto pričakovane in nepričakovane izgube, je enaka intervalu zaupanja; vrednost (prag), ki ustreza tej stopnji zaupanja, pa se imenuje tvegana vrednost. Na podlagi takega modela lahko sklepamo, da banka z verjetnostjo v določenem obdobju (npr. v enem letu) ne bo postala nesolventna. Če bi banka postala nesolventna, bi to pomenilo, da je realizirala neko potencialno izgubo, ki je ob danih razmerah ni ocenila. Tako je temelji cilj Basla II, da banke za vse skupine tveganj, ki so jim dejansko izpostavljene pri poslovanju v praksi, zagotovijo ustrezen kapital. Basel II tako uvaja podrobno metodologijo ugotavljanja, merjenja, spremljanja in upravljanja tveganj, s ciljem doseči večjo stabilnost bančnega sektorja EU. Na delovanje bančnega sektorja pa vpliva tudi finančna procikličnost, ki jo lahko opišemo kot potencialno nevarnost, da banke s svojim delovanjem, na katerega vplivajo tudi regulatorne kapitalske zahteve, okrepijo ciklično gibanje realne

52 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 52 ekonomije. O povezavi med ekonomskimi cikli in tveganjem obstajata dve povsem nasprotujoči si razlagi. Po eni tveganje narašča v obdobju recesij in finančnih pretresov ter pada znotraj obdobij razcveta in finančne tržne stabilnosti. Nasprotno stališče pa je, da se tveganje povečuje v razcvetu in da visoka stopnja nezmožnosti vračila kredita odraža le materializacijo tveganj, ki so nastala v recesiji. Dejstvo, da je v zadnjih dveh desetletjih veliko držav doživelo bančno krizo po obdobju močne gospodarske rasti, ki jo je spremljala velika kreditna ekspanzija, govori v prid drugi razlagi. Na tej razlagi temelji tudi pojasnjevanje procikličnosti pravil za določanje kapitalske ustreznosti (Rubin 2003, 1). Banke v času recesije pospešeno oblikujejo slabitve za slabe terjatve ali pa so lete celo prisiljene odpisati, kar preko zmanjšanih dobičkov zmanjšuje njihovo kapitalsko ustreznost. Večja ocenjena tveganost naložb po drugi strani povečuje kapitalske zahteve. Če kapital bank in slabitve, akumulirane v času gospodarskega razcveta, ne zadošča za pokritje materializiranih tveganj v recesiji, morajo banke zaradi izpolnitve kapitalskih zahtev povečati svojo kapitalsko bazo (dokapitalizacija) ali zmanjšati obseg svojih tveganih naložb. Ker je dostop do svežega kapitala v recesiji otežen, banke ponavadi reagirajo na povečanje kapitalske zahteve s krčenjem kreditne aktivnosti. To lahko privede do zmanjšanega obsega investicij in posledično negativnega vpliva na gospodarsko aktivnost (ibid., 1-2). Začela so se pojavljati vprašanja povezana s procikličnosti nove kapitalske ureditve. Kapitalske zahteve, bolj občutljive na tveganje, naj bi kot logično, a nezaželjeno stransko posledico prinašale okrepljeno ciklično obnašanje bank. Večja finančna procikličnost naj ne bi bila samo posledica zmanjšanega bančnega kapitala zaradi izgub iz naslova slabih terjatev, temveč predvsem rezultat povečanja kapitalskih zahtev zaradi prehoda kreditov v bolj tvegane bonitetne razrede. Basel II, katerega cilj je spodbuditi natančnejše merjenje tveganj in boljše upravljanje z njimi, naj bi tako sam po sebi predstavljal izvor novega oziroma večjega sistemskega tveganja bank (ibid., 3). V sistemu pred implementacijo Basla II so kapitalske zahteve ostajale bolj ali manj nespremenjene tudi v recesiji, ko se je nivo kapitala zmanjšal zaradi večjih odpisov ali oblikovanja rezervacij. Odslej pa bodo v recesiji narasle tudi kapitalske zahteve, saj temeljijo na zunanjih ali internih ratingih, ki odražajo tekoče finančno stanje kreditojemalcev. V času ekspanzije naj bi količniki kapitalske ustreznosti še naraščali, v času recesije pa padali, kar naj bi še povečalo globino ekonomskega cikla. Izračuni kažejo, da bi lahko višina kapitalskih zahtev pri bankah med recesijo in gospodarskim razcvetom nihala v povprečju kar za 20 do 30% (ibid., 3). Pri preučevanju vpliva procikličnega delovanja z makroekonomskega vidika opredelimo tri pomembne determinante (Mrak 2003, 36-41): 1. Naraščajoča občutljivost za tveganje je vidna v vplivu na kapitalske zahteve bank, da več izposojajo v dobi ekspanzije zaradi boljše bonitetne ocene države in manj v dobi recesije, ko se bonitetna ocena države močno poslabša in stroški financiranja za banko narastejo. Posledično je vrh

53 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 53 ekspanzije najvišji, ker ni problema s kreditiranjem, dno krize pa je najnižje, ker si nihče ne želi izposoditi. Rezultat tovrstnega procesa so resni likvidnostni problemi in pomanjkanje razpoložljivih kreditov v času recesije. 2. Uporaba zunanjih rating agencij je determinanta izračunavanja kapitalskih zahtev po standardiziranem pristopu, ko so le te določene z bonitetno oceno posojilojemalca. Na ta način se bonitetne ocene določajo za večino razvijajočih se držav. Bonitetno oceno države slabijo tudi slabe možnosti za vstop na trg določene države, saj se zaradi slabšega dostopa zniža bonitetna ocena državi in povečajo stroški posojanja, kar še dodatno zniža možnosti za vstop na trg. 3. Pri IRB pristopu je veliko vplivov na notranje tehnike upravljanja s tveganji. Procikličnost naraste tudi s črednim obnašanjem bank, ki se pojavi zaradi negotovosti v banki. V bančnem sektorju večina bank meni, da ostale imajo neke informacije, ki jih same nimajo, zato je najbolje, da jim v obnašanju sledijo. Hkrati je to ravnanje tudi odgovor na nevarnost, da bi delovale na svoj način in tako napačno. Preko vpliva na prociklično posojanje se začnejo gospodarski tokovi v ekonomiji hitreje gibati, vrednost sredstev naraste in stopnja tveganja navidezno upade. Procikličnost se izraža tudi v spremembah uteži za tveganje, ki težijo k večji natančnosti verjetnosti neplačila. V obdobju rasti gospodarstva povprečna verjetnost neplačila pade in naklonjenost posojanju naraste in obratno v obdobju upadanja rasti gospodarstva. Vendar baselski komite zagovarja, da so koristni od bolj občutljivega pristopa na tveganje pri določanju kapitalskih zahtev večje, kot so stroški (Griffith-Jones and Spratt 2001, 12). Večina bank, ki posojajo razvijajočim se gospodarstvom, uporablja za izračunavanje kapitalskih zahtev IRB pristop. Zaradi pomanjkanja preteklih podatkov kot tudi zaradi ozkega horizonta se pri tem pristopu bonitetna ocena države prejemnice denarnih sredstev spreminja skozi kreditni cikel. Velja, da so kapitalske zahteve pri določenem portfelju ob uporabi IRB pristopa bolj spremenljive kot pri standardiziranem pristopu (Ward 2002, 23). Povprečna izračunana verjetnost neplačila (probability of default), ki je osnova za izračun regulatornih kapitalskih zahtev po IRB pristopu oziroma pristopu, temelječ na internih ratingih, naj bi se v ekspanziji zmanjšala, kar naj bi zaradi manjših kapitalskih zahtev prispevalo k večjemu obsegu aktivnosti kreditiranja bank. Podobno naj bi ob uporabi standardiziranega pristopa k večjemu kreditiranju prispevalo ugodnejše tehtanje terjatev bank, povezano z zvišanjem povprečnega ratinga naložb banke, ki je značilno za gospodarski razcvet. Nasprotno seveda velja za čas krize takrat naj bi bilo bančno kreditiranje zaradi večje povprečne verjetnosti neplačila oz. nižjega povprečnega ratinga še bolj obremenjeno s kapitalskimi zahtevami, poleg tega naj bi se tako še v večji meri posluževale zmanjšanja obsega kreditiranja. Glavni ciklični element kapitalske regulative predstavljajo prav prehodi (migration) ratingov iz boljših v slabše bonitetne razrede (Rubin 2003, 3).

54 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 54 Interni ratingi imajo lahko veliko pomanjkljivosti v smislu procikličnosti. Določajo se namreč najpogosteje za obdobje enega leta, čeprav lahko pride tudi do podaljšanja obdobja njihove veljavnosti na več let ali do zapadlosti terjatve do nekega dolžnika. Ponavadi izhajajo iz ocene tveganosti dolžnika v določenem časovnem trenutku (point-in-time), kar pomeni, da upoštevajo predvsem trenutni položaj dolžnika, manj pa pričakovane prihodnje spremembe njegova finančnega in poslovnega položaja. Načelo previdnosti ter varnega in skrbnega poslovanje banke odvrača od popravljanja ratingov navzgor, tudi če pričakujejo izboljšave v položaju dolžnika. Nasprotno banka spremeni oceno tveganosti, če pride do poslabšanja dolžnikovega položaja v času recesije, s čimer so interni ratingi podvrženi procikličnosti. Dodatna procikličnost lahko izhaja še iz uporabe tehnik oz. instrumentov zavarovanja, katerih vrednost je prav tako delno pogojena s spreminjanem splošnih gospodarskih pogojev (Lowe 2002, 11). Za razliko od IRB pristopa pa je Standardiziran pristop bolj stabilen in odporen od internih pristopov, saj je vpliv cikla v njih deloma izločen. Pri postavljanju ratingov po tem pristopu s strani rating agencij namreč le-te ponavadi izhajajo iz najslabšega scenarija, torej najslabšega možnega položaja dolžnika, do katerega bi lahko prišlo v času krize (Rubin 2003, 3). Kot odgovor na kritike, povezane s procikličnostjo predlaganih kapitalskih pravil, baselski komite pojasnjuje, da naj bi okrepljeno zavedanje tveganj s strani bank in natančnejše ocene tveganj omogočile, da bi se banke lažje, hitreje in učinkoviteje odzivale na tveganja pri svojem poslovanju. Glavni cilj pri razvoju kapitalskih pravil je zagotoviti dinamičen, v prihodnost usmerjen pristop pri oceni tveganj (ibid., 4). Tudi večje nihanje količnikov kapitalske ustreznosti, do katerega naj bi prišlo zaradi uporabe novih pristopov pri merjenju kreditnega tveganja v bankah 18, samo po sebi ni problematično, če se banke zavedajo njegovih vzrokov in če ga znajo vgraditi v svoje kapitalske strategije in cilje. Pomemben instrument pri tem predstavljajo t.i. stres testi ali testi izjemnih situacij, ki od banke zahtevajo, da svoja tveganja ocenijo ob skrajno pesimističnih predpostavkah. Testiranje izjemnih situacij naj bi bilo po novem obvezno za vse banke, ki se bodo odločile izračunavati svoje regulatorne kapitalske zahteve z uporabo IRB pristopa. Rezultat takšnih testov naj bi bila kapitalska rezerva (capital buffer) (ibid., 5). Po teoriji, ki jo navaja Hein iz Nemške Bundes banke, naj bi bila kapitalska rezerva presežek kapitala, ki ga banke držijo nad predpisanim minimalnim količnikom kapitalske ustreznosti za ublažitev pretiranega procikličnega nihanja količnikov kapitalske ustreznosti. Teorija o kapitalski rezervi govori, da banke z nizko kapitalsko rezervo težijo k višji oziroma primernejši ravni kapitalske rezerve, medtem ko pa banke z visoko ravnjo kapitalske rezerve vzdržujejo kapitalsko rezervo na enaki ravni (Hein 2004, 4). 18 Nihanje količnikov kapitalske ustreznosti naj bi po zaslugi Basla ublažili predvsem bolj položna krivulja za kreditiranje podjetij in večje upoštevanje negotovosti prek celega ekonomskega cikla pri določanju ratingov posameznih dolžnikov.

55 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 55 V raziskavi, ki so jo opravili na nemški Bundes banki, so preverili kako se je gibala kapitalska rezerva nemških bank skozi poslovne cikle med leti 1993 in Raziskali so trditve, ali bi naj banke z manjšim kapitalom v recesiji bolj zniževale tveganju prilagojeno aktivo kot banke z višjim kapitalom. Zaključki raziskave pravijo, da se kapitalska rezerva bank giblje anticiklično med poslovnim ciklom, in da je večja fluktuacija kapitalskih rezerv pri hranilnicah kot pri zadružnih bankah. Glavni razlog gibanja kapitalskih rezerv pri hranilnicah je fluktuacija oziroma gibanje tveganju prilagojene aktive. Banke z manj kapitala ne znižujejo svoje tveganju prilagojene aktive v času recesije bolj kot banke z višjim kapitalom in zaradi tega tudi ne kreditirajo manj (Stolz and Wedow 2005, 4).

56 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II SKLEP Metode ocenjevanja kvalitete kapitalske strukture so se nedavno dramatično spremenile. Spremembe so posledica sprememb okolja, v katerem banke delujejo. Ena od najpomembnejših sprememb okolja je prav gotovo novi kapitalski sporazum. Kljub začetnim zadržkom vseh bank so vodilno vlogo pri uveljavitvi novih standardov prevzele največje mednarodno aktivne banke, ki so po mnenju nekaterih kritikov (Killian 2005, 54) prepoznale v novih metodologijah konkurenčno prednost nad majhnimi, in sicer iz dveh razlogov: Zaradi koncentracije znanja v veliki mednarodni aktivni banki in Stroškovne učinkovitosti zaradi ekonomije obsega. Ne glede na kritike pa bodo novi standardi za vse banke vpeljali nov način razmišljanja o prihodnosti. Izbira strategij uprav in lastnikov bo možna v dveh smereh (Plos 2006, 92): Ali postati del prevzemov in združevanj, Ali temeljito razmisliti o kapitalski strukturi in v zvezi s tem vpeljati vse potrebne ukrepe. Skozi diplomsko delo sem ugotovil, da je ta sporazum zelo fleksibilno in transparentno naravnan mehanizem, vendar deluje na prvi pogled nekoliko nepregledno in komplicirano. Največ svojega truda sem usmeril na pregledni opis celotnega sporazuma in predvsem kreditnega tveganja, ki mi je bil najbolj razumljiv in merljiv. Zaradi nenehnega spreminjanja gospodarskih razmer v svetu stari sporazum (Basel I) ni več primeren za poslovanje bank in celotnega bančnega sistema. Basel II pušča več možnih rešitev pri odločanju v zvezi s tveganji, vendar pa so banke podvržene nenehnemu nadzoru domačih kot tujih regulatorjev. Basel II zagotavlja bolj varno in transparentno delovanje bančnega sistema kot pred uvedbo tega sporazuma. Zaradi vse bolj nepredvidljivih dogodkih v svetovnem gospodarstvu, prihaja do vse večjega pomena tržnega in operativnega tveganja, ki pa sta bila v preteklosti zanemarjena oziroma še ne definirana. V Banki Slovenije in poslovnih bankah so se temeljito in dolgo pripravljali na novi sporazum, ki pa je v praksi zaživel šele Prva delna objava podatkov pa je bila , kjer so banke prvič razkrile določene podatke (Glej prilogo) po novih kriterijih. Zaradi širine tega sporazuma je bilo privajanje na nove direktive postopno in dolgotrajno. Največja slabost za poslovne banke pa so veliki informacijski, tehnološki, kadrovski in organizacijski stroški,ki so se pojavili pri implementaciji Basla II ali pa še bodo v prihodnje.

57 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 57 Svoj izračun sem opravil s pomočjo standardiziranega pristopa, kjer se uporabijo posamezne uteži glede na predvideno tveganje različnih postavk. Ta pristop je trenutno aktualen v slovenskem bančnem sistemu, vendar se nekatere banke že aktivno pripravljajo na implementacijo bolj naprednega pristopa kot je IRB pristop, ki meri tveganje še bolj natančno za vsako posamezno terjatev. Glede na svoj izračun, ki je izdelan pod določenimi predpostavkami na osnovi podatkov iz letnega poročila za leto 2006, lahko komentiram, da je NKBM stabilna finančna institucija, s primerno kapitalsko ustreznostjo (10,86%) glede na velikost banke po oceni Banke Slovenije, naj bi se kapitalska ustreznost velikih bank gibala ok. 11%. Banka želi okrepiti svoj položaj tako v domačem kot v tujem okolju. Zaradi tega je nujno sprotno in transparentno obvladovanje tveganj in čimprejšnji prenos vrednotenja tveganj iz standardiziranega na IRB pristop. V prihodnosti naj bi potreba po kapitalu po mnenju nekaterih nekoliko upadla, saj večina bank posluje s komitenti, ki ne presegajo skupne obremenitve več kot en milijon evrov, kar pomeni da spadajo ti posli v postavko poslovanje na drobno (Retail), in zato to postavko je predvidena 75% utež tveganja po standardiziranem pristopu. Po drugi strani pa bodo lahko banke ponudile nekatere produkte po nižji ceni, vendar bodo po oceni nekaterih strokovnjakov, razliko kapitala namenile za pokrivanje operativnega tveganja. Če upoštevamo razmišljanja in izsledke analiz povezane s procikličnostjo kapitalske ustreznosti, lahko ugotovimo, da je IRB pristop veliko bolj občutljiv na gospodarska nihanja in bi naj še okrepil ciklično gibanje gospodarstva, medtem ko pa standardiziran pristop že v osnovi predvidi najslabši možen scenarij pri rangiranju strank v bonitetne razrede in s tem blaži oziroma izloči učinke procikličnosti. Po drugi strani pa baselski komite pojasnjuje, da naj bi zavedanje in natančnejša ocena tveganj s strani bank pripomogla k boljšemu in hitrejšemu odzivu na tveganje pri njihovem poslovanju. Po pregledu celotne naloge lahko ugotovimo, da je odprtih vprašanj na to temo še kar nekaj in da bo možno šele čez nekaj časa podati bolj konkretne ocene vpliva novega kapitalskega sporazuma na slovenski bančni prostor.

58 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 58 Summary Basel II represents a new agreement about the capital of banks. Our main goal is to present the new agreement between the banks. It is supposed to take place at January 1st However, because of the complexity of the agreement and unprepareness of the banks, some delays are beeing expected. Basel II tries to improove the flexibility of the capital of the banks measurement and to / higher sensitivity of the risks of banking bussiness. The main difference between Basel II and the agreement from 1988 is following : the exisiting agreement is offering only one right type of capital for international bussiness.the agreement from 1996 also set the market risks and assumes the possibility that individual banks can use their own methods of measuring the market risk. In the same time, the new agreement represents more flexible procedures that the banks can use. However, they are at the same time obligated to let the goverment sopervisory authorities supervising them. The Banks can choose the procedures that are the best fit for the risks that the bank is facing and the knowledge they have for their control. Basel II is divided into 3 Tiers: Minimum capital requirements, Regulative supervision, Market discipline. All three Tiers are bound closely together. The regulative supervision (2nd Tier ) is trying to ensure that the process of alocating the capital in the limits of setting the minimum requirements of the capital is effective, reliable, fair, and correct. At the same time, the market discipline (3rd Tier) is representing the incentivity for the banks and their leaders, for doing transparent bussiness and careful obvladovanju of the risks, and the supervisors to a process of supervision that enjoys a huge amount of trust among the public. Besides all this, the new system is supposed to keep the mission of the old one, which is to promote security and stability of the financial market. It is still supposed to be directed into equalizing the concurence conditions, in banks doing bussiness all over the World (level playing field). Handling the banking risks would be in this case more complex. The level of agregates capital is not supposed to lover its level under the existing level. Alltough the new capital's treaty is like all the other Basel documents focused on the international activity of the banks, his main objective is useful for all types of banks, no matter how complex and sofisticated they are. Key words: Basel II, Risk management, Operational risk, Market risk, Credit risk, Economic capital, Capital requirement, Capital allocation.

59 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 59 Povzetek Basel II predstavlja nov dogovor o kapitalu bank. Naš glavni cilj je predstaviti nov sporazum med bankami, ki je začel veljati s 1. januarjem 2007, vendar zaradi kompleksnosti dogovora in nepripravljenosti bank, je prišlo do zamud pri implementaciji. Basel II želi izboljšati prožnost merjenja kapitala bank in uveljaviti večjo občutljivost kapitala na tveganja bančnega poslovanja. Ključna sprememba v primerjavi z dogovorom iz leta 1988 je naslednja: obstoječi dogovor ponuja eno samo mero ustreznega kapitala za banke z mednarodnim poslovanjem. Dogovor iz leta 1996 je vpeljal tudi tržna tveganja in predvideva možnost, da posamezne banke uporabljajo lastne metode merjenja tržnega tveganja. Novi dogovor pa predvideva bolj prožne postopke, ki jih lahko banke izberejo, vendar pa morajo pri tem odobravati preverjanje državnih nadzornih teles. Banke lahko izberejo postopke, ki najbolj ustrezajo tako tveganjem, s katerim se soočajo, kot znanju, ki ga imajo za njihovo obvladovanje. Basel II je razdeljen na 3. stebre: Minimalne kapitalske zahteve, Regulativni nadzor, Tržna disciplina. Vsi trije stebri so medsebojno tesno povezani. Regulativni nadzor (2. steber) tako poskuša zagotoviti, da je proces alokacije kapitala v okviru določanja minimalnih kapitalskih zahtev (1. steber) učinkovit, zanesljiv, pošten in pravilen, medtem ko tržna disciplina (3. steber) predstavlja vzpodbudo za banke in njihova vodstva k transparentnemu poslovanju in skrbnemu obvladovanju tveganj, nadzornike pa k izvajanju nadzora, ki uživa zaupanje s strani javnosti. Pri tem naj bi nov sporazum ohranil poslanstvo starega, to je promoviranje varnosti in stabilnosti finančnega sistema. Še naprej naj bi bil usmerjen v izenačevanje konkurenčnih pogojev za poslovanje bank po vsem svetu (level playing field), obravnavanje bančnih tveganj naj bi bilo po njegovi zaslugi bolj celovito. Raven agregatnega kapitala naj se ob uveljavitvi novih pravil ne bi zmanjšala pod njegovo obstoječo raven. Čeprav se nov kapitalski sporazum podobno kot vsi dosedanji baselski dokumenti osredotoča na mednarodno aktivne banke, naj bi bila njegova glavna načela uporabna za vse banke, ne glede na raven njihove kompleksnosti oz. sofisticiranosti. Ključni pojmi: Basel II, Management tveganj, Operativno tveganje, Tržno tveganje, Kreditno tveganje, Ekonomski kapital, Kapitalske zahteve, Alokacija kapitala.

60 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II LITERATURA 1. Andersson, Hakan in Lindell, Adreas Risk capital stress testing framework and the new capital adequacy rules. Mathemathical Statistics. Stockholm: Stockholm University. 2. Balant, Albina Mednarodni bančni standardi- Basel II. Diplomsko delo. Maribor: EPF. 3. Belmont, David P., Value Added Risk Management in Financial Institutions. Singapore: John Wiley & Sons, Bessis, Joel Risk Management in Banking. Chichester (etc.): John Wiley & Sons. 5. Bessis, Joel Risk Management in Banking. New York: John Wiley & Sons. 6. Birsa, Urška Tržna tveganja in kapitalska ustreznost bank. Diplomsko delo. Ljubljana: EF. 7. Borak, Neven Zbornik: Basel 2, Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije. 8. Dimovski, vlado, in Gregorčič, Aleksandra Temelji bančništva. Ljubljana: EF. 9. Ferluga, Irena Kako bankirji oblikujejo rezervacije. Večer: Glogovšek, Jože, in Beloglavec, Sabina Basel II, velikost in tržna usmerjenost banke. Zbornik 8, strokovno posvetovanje o bančništvu, Basel II. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije. 11. Gordy, Michael B A Comparative Anatomy of Credit Risk Models. Board of governosrs of the Federal Reserve System. Dostopno na: ( ). 12. Griffith-Jones, Stephany, Spratt, Stephen The onward march of Basel II: Can the interest of developing conutries be protected?. London: Institute of Development Studies. 13. Heid, Frank, Porath, Daniel, and Stolz. Stephanie Does capital regulation matter for bank behaviour? Evidence for German savings banks. Deutsche Bundesbank. Dostopno na: ( ).

61 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II Janevska, Lidija, in Rotovnik, Tomaž Poročilo z udeležbe na seminarju v Vilniusu, Litva. New Basel Capital Accord and Problem Bank Resolution. Predavatelji:Jason George, Ad Huijser, Claudia Nelson, Stephen Senior, Lars Hansen, Mike Stephenson, Thomas Leddy, Dušan Stojanovič. Ljubljana: Banka Slovenije. 15. Jenko, Miha Bančni sistem bo manj ranljiv. Delo 2: Jorion, Philippe Value at Risk- The new Banchmark for Controling Market Risk. Chicago: Irwin- Profesional Publishing. 17. Killian, Thomas W Designing an optimal Capital Structure. US Banker. 18. Lajh, Otmar Basel II in posledice. Kapital 441: Lowe Philip Credit risk measurement and procyclicality. BIS Working Papers. Bank for International Settlements. Dostopno na: ( ). 20. Majič, Mojca Operativno tveganje. Ljubljana. Banka Slovenije. Dostopno na: anje&ie=utf-8&oe=utf-8 ( ). 21. Markovič, Tanja Seminar on internal ratings-based approaches & credit risk modeling, Basel. Poročilo iz seminarja. Financial Stability Institute. 22. Mrak, Maruša Implementation of the new Basel capital accord in emerging market economies problems and alternatives. Warwick: University of Warwick. 23. Ogrinc, Petra Ključne ugotovitve slovenske kvantitativne študije učinkov novih kapitalskih zahtev. Ljubljana: Banka Slovenije ( ). 24. Peršuh, Gorazd. Kreditni portfelj in njegova ocena po Baslu II Specialistično delo. Maribor: EPF. 25. Plos, Andrej Cenitev bančnih produktov s poudarkov na ceni kapitala. Magistrsko delo. Maribor: EPF. 26. Ribnikar, Ivan Kreditna in druga bančna tveganja. Ljubljana: Bančni vestnik. 27. Ribnikar, Ivan Denarni sistem in denarna teorija, 1. del. Ljubljana: EF.

62 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II Rotovnik, Tomaž Javna razkritja v okviru tretjega stebra novega kapitalskega sporazuma in moralni hazard. Ljubljana: Banka Slovenije. 29. Rubin, Saša Na poti do Basla II, Banka Slovenije. Dostopno na: ( ). 30. Rubin, Saša Basel II in procikličnost. Ljubljana: Banka Slovenije. Dostopno na: ( ). 31. Rubin, Saša Standardizirani pristop k merjenju kreditnega tveganja. Ljubljana: Banka Slovenije. 32. Skubic, Tatjana Merjenje tržnih tveganj pri izvedenih finančnih instrumentih. Magistrsko delo. Ljubljana: EF. 33. Stolz, Stephanie, and Wedow, Michael Banks regulatory capital buffer and the business cycle: evidence for German savings and cooperative banks. Deutsche Bundesbank. Dostopno na: ( ). 34. Sukič, Sonja Pomen rizičnega (ekonomskega) kapitala z vidika upravljanja tveganja v bankah. Maribor: Naše gospodarstvo 8, Sušnik, Saša Prihodnost baselskih kapitalskih standardov 1. del. Ljubljana: Bančni vestnik, Torkar, Grega Količnik kapitalske ustreznosti v razmerju do kapitalske zahteve. Ljubljana: Bančni vestnik 1-2, Ward, Jonathan. The new Basel accord and developing countries problems and alternatives. Working paper no. 04. Cambridge: Cambridge University. 38. Weiss, Monika Basel II je tu: zaostritev posojilnih pogojev za slabše stranke. Finance 248/2744: 4-5.

63 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II VIRI 1. Bank for International Settlements. About Basel Committee. Dostopno na: ( ). 2. Basel Committee on Banking Supervision Overwiev of the New Basel Capital Accord. Dostopno na: ( ). 3. Basel Committee on Banking Supervison International Convergence of Capital Measurement and Capital Standards. Bank for International Settlements. Dostopno na: ( ). 4. BIS - Banka za mednarodne poravnave dostopno na: ( ). 5. BS - Banka Slovenije, dostopno na: ( ). 6. BS - Banka Slovenije ( ). 7. BS - Banka Slovenije Poročilo o finančni stabilnosti za leto Ljubljana. Dostopno na: ( ). 8. BS - Banka Slovenije Poročilo o finančni stabilnosti Ljubljana. Dostopno na: ( ). 9. Letno poročilo skupine Nove KBM in letno poročilo Nove KBM d.d. za leto Junij 2007, Maribor. Dostopno: NLB Nova Ljubljanska banka Razkritja NLB Skupine za leto Dostopno na: ( ). 11. Uradni list RS Zakon o bančništvu 131/2006. Dostopno na: ( ). 12. Uradni list RS Zakon o bančništvu 72/06 ( ). 13. Wikipedia Rudolf Hilferding (online). ( ). Dostopno na: ZBS Združenje bank Slovenije Dostopno na: ( ).

64 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 64 Kazalo slik Slika 2.1: Struktura premoženjske bilance stanja... 7 Slika 4.1: Struktura stebrov novega kapitalskega sporazuma Kazalo grafov Graf 4.1: Porazdelitev kapitalskih ustreznosti bank in primerjava z EU Graf 4.2: Medletne stopnje rasti regulatornega kapitala in kapitalskih zahtev po skupinah bank v odstotkih Graf 9.1: Primerjava različnih pristopov za merjenje tveganj Kazalo tabel Tabela 3.1: Primerjava sprememb med Baslom I in Baslom II Tabela 4.1: Možnosti pristopov po Baslu II Tabela 4.2: Kapitalska ustreznost po skupinah bank in primerjava z EU Tabela 5.1: Bonitetni razredi terjatev do bank Tabela 5.2: Tehtanje po starem in po novem baselskem sporazumu Tabela 6.1: Faktor beta... 34

65 Martin Kandrič: Diplomsko delo: Basel II 1 Priloga 1: Razkritja v skladu s Sklepom o razkritjih s strani bank in hranilnic