Microsoft Word - UNI_ Divković_Zorica_1982_ pdf

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Microsoft Word - UNI_ Divković_Zorica_1982_ pdf"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO FINANČNA ANALIZA PRI OBVLADOVANJU KREDITNEGA TVEGANJA NA PRIMERU MEDNARODNE FINANČNE INŠTITUCIJE FINANCIAL ANALYSIS IN MANAGEMENT OF CREDIT RISK; THE CASE OF INTERNATIONAL FINANCIAL INSTITUTION Kandidatka: Zorica Divković Naslov: Albina Herljevića 11, BIH Številka indeksa: Redni študij Program: Univerzitetni Študijska smer: Mednarodna menjava Mentor: dr. Jan Žan Oplotnik Maribor, avgust 2009

2 Priloga 6 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA IZJAVA O USTREZNOSTI DIPLOMSKEGA DELA Podpisani mentor dr. Jan Žan Oplotnik izjavljam, da je študent Zorica Divković izdelal diplomsko delo z naslovom: Finančna analiza pri obvladovanju kreditnega tveganja na primeru mednarodne finančne inštitucije. v skladu z odobreno temo diplomskega dela, z»pravilnikom o postopku priprave in zagovora diplomskega dela in dela diplomskega seminarja na EPF«in mojimi navodili. Datum in kraj: Podpis mentorja: 2

3 Priloga 9 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE DIPLOMSKEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV Ime in priimek diplomanta-tke:zorica Divković Vpisna številka: Študijski program: Ekonomija Naslov diplomskega dela: Finančna analiza pri obvladovanju kreditnega tveganja na primeru mednarodne finančne inštitucije Mentor: dr. Jan Žan Oplotnik Somentor: Podpisani-a Zorica Divković izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal elektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Diplomsko delo sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/2007) dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru. Tiskana verzija diplomskega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Podpisani izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov diplomskega dela) na spletnih straneh in v publikacijah UM. Datum in kraj: Maribor, Podpis diplomanta-tke: Zorica Divković

4 PREDGOVOR Nahajamo se v času, ko se je ekonomska kriza razpršila po celemu svetu in je že prizadela veliko gospodarstev. Nekontrolirano gibanje vrednostnih papirjev na svetovnem trgu, po vpadanju vrednosti le-teh, je povzročil paniko med prebivalci, podjetji in bankami. Banke so na en način»stisnile«svoje poslovanje in postale zelo previdne glede odobritve kreditov podjetjem. Kritike so doživljale po časopisih, kajti ena stran ne podpira tako visokih kreditov danih t.i. slovenskim tajkunom. Menijo, da bi morali povečati kreditiranje manjših podjetij, ki so tudi prizadeta v tej krizi. Za to diplomsko nalogo sem se odločila predvsem zaradi tega, ker je trenutno zelo aktualna in ker mi je področje kreditnega tveganja zelo zanimivo. Kot absolventka sem se tudi v obravnavani banki začela bolj podrobno spoznavati s tem področjem. V prvem delu naloge se nam je zdelo smiselno poudariti določene dele slovenskega bančnega sistema in bančne zakonodaje. V osrednjem delu smo se lotili bolj podrobnega pogleda na sam pojem kreditnega tveganja in njegove dejavnike. Glede na dejstvo, da je Baselski kapitalski sporazum oz. njegove smernice razširjen po vsem svetu, v Sloveniji oz. Evropi pa so banke tudi dolžne se prilagoditi njegovim določitvam, smo tudi to področje, s poudarkom na delu kreditnega tveganja na grobo opisali. V zadnjem delu smo se lotili finančne analize. Predvsem smo opisali na katere dele v najbolj pomembnih postavkah finančnih izkazov, se je potrebno obrniti, kje so lahko pasti, če ne povežemo vsa dejstva, ne pa samo znesek posamezne postavke. Na samem koncu smo predstavili skrajšan primer finančne analize poslovanja skupine Istrabenz in razložili pomen določenih kazalnikov na podlagi podatkov iz letnega poročila skupine Istrabenz. 2

5 KAZALO VSEBINE 1 UVOD OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE 6 2 BANČNO POSLOVANJE OPREDELITEV BANČNEGA POSLOVANJA ZAKONSKA PODLAGA BANKE SLOVENIJE IN RAZLIČNE OBLIKE TVEGANJA. 9 3 KREDITNO TVEGANJE, BASEL I IN II DEFINICIJA IN DEJAVNIKI KREDITNEGA TVEGANJA DELITEV KREDITNEGA TVEGANJA REGULATORNI IN EKONOMSKI KAPITAL RAZVRSTITEV AKTIVNIH IN ZUNAJBILANČNIH POSTAVK BASELSKI KAPITALSKI SPORAZUM I IN II FINANČNA ANALIZA IN PRIMER POSLOVANJA SKUPINE ISTRABENZ OSNOVNA ZGRADBA FINANČNE ANALIZE FINANČNA ANALIZA POSOJILOJEMALCA ANALIZA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA ANALIZA BILANCE STANJA OPIS POSLOVANJA SKUPINE ISTRABENZ Kratka analiza skupine Istrabenz 43 5 SKLEP POVZETEK SEZNAM LITERATURE IN VIROV 54 8 SEZNAM TABEL IN SLIK 56 9 PRILOGE. 57 3

6 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Finančna kriza v zadnjih desetletjih je zaznamovala mnogo držav po celem svetu. Trenutna kriza, ki je zajela tudi Slovenijo, je prizadela tako podjetja kot bančno panogo, saj so banke eden izmed glavnih temeljev vsakega razvitega finančnega sistema. Banke so pri svojem poslu izpostavljene različnim vrstam tveganj, ki se jim ni mogoče izogniti, temveč z učinkovitim upravljanjem obvladovati. Banke, ki nimajo ustreznega in celovitega sistema upravljanja s tveganji, lahko ogrozijo svoj obstoj pa tudi povzročijo težave celotnemu bančnemu sistemu in celo gospodarstvu na sploh. Vse pa se začne in konča v podjetju. Odvisno od uspešnosti poslovanja podjetja in seveda njegovih kupcih in dobaviteljih kakor, tudi številčnosti le-teh, je v največji meri poleg vpliva države in politike tudi odvisno poplačilo kredita, ki ga podjetje najame pri določeni banki. Zelo pomembno je ocenjevanje izpostavljenosti bilančnih in zunajbilančnih aktiv kreditnemu tveganju in merjenje verjetnosti neizpolnjevanja pogodbenih določb s strani posojilojemalca. Na ta način se zmanjšajo potencialne izgube in izboljša uspešnost poslovanja, na drugi strani pa je tako banka zmožna odplačevati lastne dolgove do varčevalcev. V ta namen banke razvijajo različne modele za ugotavljanje kreditnega tveganja in načina ocenjevanja uspešnosti poslovanja določenega podjetja. Splošna in velikokrat uporabljena definicija kreditnega tveganja opredeljuje kreditno tveganje kot možnost, da posojilojemalec (kupec) ne bo mogel ali ne bo hotel poravnati svojih pogodbenih obveznosti, to je plačila svojih obveznosti ob zapadlosti in v skladu s sklenjeno prodajno pogodbo. Kapitalski sporazum Basel II, čigar namen je okrepiti kapitalsko osnovo bank, povečati stabilnost mednarodnega finančnega sistema in izenačiti pogoje poslovanja za vse udeležence na trgu, je uvedel spremembe pri merjenju kapitalskih zahtev za kreditna tveganja. Kapital znotraj posameznih bank in med bankami naj bi se prerazporedil glede na tveganost njihovega poslovanja. Bonitetna ocena podjetja se prepušča bankam, ki jo nadzirajo nadzorniki. Tako pomen kvalitetne finančne analize ostaja osrednji del sekcij kreditnih tveganj. Finančna analiza poslovanja je dejavnost oz. strokovno opravilo, ki omogoča, da presodimo ekonomski položaj podjetja, to je njegovo učinkovitost, uspešnost, premoženjsko in finančno trdnost. Privede nas do osnove za ukrepanje glede bodočega poslovanja (delovanja). Diplomska naloga v tem smislu je predvsem osredotočena na analiziranje pomembnejših bilančnih postavk, za potrebe finančne analize kot tudi na nekatere izračune glavnih kazalnikov poslovanja podjetja na primeru prakse mednarodne finančne inštitucije. Na koncu je tudi predstavljen en krajši primer poslovanja večje skupine podjetij in analiziranje njenega poslovanja tako v kvalitativnem kot tudi kvantitativnem smislu. 4

7 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Izbrano temo sem se odločila raziskati, ker sem se kot študentka ukvarjala s spoznavanjem dela kreditnega analitika. Namen diplomskega dela je poudariti temelje kreditnega tveganja in njegovega obvladovanja, opredeliti bančno poslovanje in osnovne smernice Baselskega kapitalskega sporazuma s posebnim poudarkom na kreditnem analiziranju področja poslovanja podjetij in seveda pravilnega ocenjevanja podjetja in zmožnost presojanja prihodnosti za podjetje. Pri tem smo se lotili tako domače kot tuje literature in seveda z interno literaturo finančne inštitucije. Cilji Cilji diplomske naloge so na podlagi teoretičnih spoznanj določiti pomen glavnih bilančnih postavk in opredeliti njihov pomen za kreditnega analitika. Naslednji cilj je utemeljiti glavne postavke na praktičnem primeru poslovanja večje skupine podjetij in pri tem opredeliti ključne dejavnike na podlagi določila mednarodne finančne inštitucije. Osnovne trditve -Kvalitetna finančna analiza je eden izmed pomembnih oblik zmanjševanja kreditnega tveganja v banki. -Kapitalski sporazum Basel II omogoča učinkovitejše upravljanje s kreditnimi tveganji. -Banke, ki bodo želele obstati, bodo morale večjo pozornost posvečati obvladovanju tveganj. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke Temeljna predpostavka je, da bodo kreditne analize izpeljane na podlagi prakse mednarodne finančne inštitucije dale dovoljen obseg podatkov in informacij o poslovanju in finančnem stanju določenega podjetja. Omejitve Zaradi obsežnosti same tematike smo se omejili na najpomembnejše bilančne postavke, finančne kazalnike in krajši praktični primer na podlagi določil mednarodne finančne inštitucije. 5

8 1.4 Uporabljene raziskovalne metode V diplomskem delu analiziramo teoretična in empirična spoznanja s področja kreditnega analiziranja. Pri opisovanju teoretičnih spoznanj s področja kreditnega tveganja in kreditne analize bomo uporabili deskriptivno metodo, v okviru katere bomo z metodo kompilacije, s katero na podlagi povzemanja stališč in spoznanj bomo še podrobneje obravnavali kreditno tveganje. Pri tem smo se poslužili dognanj domače, tuje in interne literature. Uporabili smo tudi določene dele zakonodaje. Teoretična spoznanja bomo tudi empirično prikazali. Komparativna metoda nam bo omogočila primerjavo določenih kazalnikov kot podlaga za finančno analizo in ti podatki so v največji meri povzeti iz internih virov. 6

9 2 Bančno poslovanje 2.1 Opredelitev bančnega poslovanja Najbolj grobo bi lahko bančništvo opredelili kot dejavnost finančnega posredništva. Finančne posrednike še naprej delimo v: depozitne finančne inštitucije in investicijske finančne inštitucije. Ponudniki in povpraševalci po finančnih sredstvih so na razvitih finančnih trgih posamezniki, finančni posredniki, skladi, banke, institucije, gospodarska podjetja, državne inštitucije itd. Ker ni več togih, nespremenljivih finančnih odnosov, ker je uporabnih instrumentov mnogo, je razumljivo nenehno izbiranje med njimi, občasno transformiranje v drugačne oblike ter tudi finančno špekuliranje, ki nima nujno negativnega predznaka (Zbašnik 1994, 21). Depozitne finančne inštitucije zbirajo finančne prihranke varčevalcev na osnovi vlog oziroma depozitov z različnim rokom zapadlosti. Vloge pri depozitnih finančnih inštitucijah se običajno štejejo za likvidne finančne oblike, ki med drugim zagotavljajo nominalno trdno vrednost v prihodnosti. Tako zbrana sredstva varčevalcev prenašajo na deficitarna gospodarstva z odobravanjem kreditov. Med depozitne finančne inštitucije uvrščamo banke, hranilnice, kreditne zadruge in druge. Na finančnih trgih opravljajo banke finančno transformacijo v smislu zadovoljevanja ponudnikov in povpraševalcev. Pojavljajo se v vlogi časovne in kvantitativne transformacije, opravljajo časovno in izravnalno harmonizacijo. Potrebno je na različne roke naložena denarna sredstva plasirati na roke, prilagojene povpraševalcem po finančnih sredstvih (kvalitativna transformacija). Kreditni potencial oziroma naložena sredstva v obliki depozitov, predstavlja koncentrirana sredstva, iz katerih lahko dajejo banke kredite prilagojene potrebam povpraševalcev (kvantitativna transformacija). Glavne značilnosti poslovanja bank so: veliko število dolžniško-upniških razmerij, veliko število istovrstnih opravil, udeležba velikega števila zaposlenih pri istem poslu, potreba po ažurnosti poslovanja ter raznovrstnost poslovnih dogodkov. Poleg bank na finančnih trgih sodelujejo investicijski skladi in razne inštitucije pogodbenega varčevanja ampak je vloga bank pri finančnem posredovanju še vedno najpomembnejša. Vzajemni skladi, pokojninski skladi in druge finančne nebančne inštitucije predstavljajo konkurenco bankam in jih na ta način silijo k posodobitvi in širitvi svoje dejavnosti. Zakon o bančništvu je v veliki meri usklajen tako z evropskimi bančnimi direktivami kot tudi s petindvajsetimi načeli učinkovitega nadzora, ki jih je leta 1997 sprejel Baselski komite za bančni nadzor. 7

10 Vsaka pravna oseba za opravljanje bančne dejavnosti mora predvsem pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Ta pa na podlagi presoje kapitalske ustreznosti pravne osebe, strokovnosti managementa, potreb po novi banki in perspektiv ter ocene možnosti obstanka v hudi konkurenci podeli licenco. Če pravna oseba, ki zaprosi za dovoljenje, ne zadovoljuje postavljenih pogojev, Banka Slovenije ne izda dovoljenja za poslovanje. Centralna banka izvaja neprestani nadzor nad poslovanjem poslovnih bank z namenom zagotoviti varnost in likvidnost celotnega plačilnega sistema. Pomen posamezne poslovne banke za državni plačilni in denarni sistem ter obveza države, da v primeru bančne likvidacije poravna davčne izgube sta glavna razloga izvajanja nadzora. Prebivalstvo in podjetja veliki del svojih transakcij opravljajo preko poslovnih bank in je tudi veliki del njihovega premoženja naložen pri bankah. Če poslovna banka krši določitve Banke Slovenije, lahko ji Banka Slovenije odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, izda odločbo o izredni upravi ali pa o začetku prisilne likvidacije. Učinkovito poslovanje bank in preprečevanje težnji po monopolu se lahko zagotovi z nadzorom. Čeprav so stroški, ki jih povzroči stečaj kakšne banke visoki, cilj nadzora ni preprečitev propada slabih bank (Dimovski, Gregorič 2000, 15). V 11. Členu zakona o Banki Slovenije so opredeljene njene glavne naloge: oblikovanje in uresničevanje denarne politike, oblikovanje in uresničevanje denarnega nadzora, odgovornost za splošno likvidnost bančnega sistema, sodelovanje pri transakcijah na deviznih in finančnih trgih, sprejemanje v depozit sredstva bank in hranilnic, odpiranje računov bankam in hranilnicam, urejanje plačilnih sistemov. 39. člen ZBan določa, da se za banke uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za delniške družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno. V strukturi bančnega sektorja imajo banke prevladujoč položaj. Ob koncu poslovnega leta 2008 so imele banke 99,3% tržni delež, merjen z bilančno vsoto, preostali del trga pa so imele hranilnice. Na dan je v Sloveniji delovalo 18 bank (od tega osem hčerinskih), tri hranilnice in tri podružnice tujih bank (avstrijskih in francoske banke). V primerjavi z letom 2007 se je število kreditnih institucij zmanjšalo za tri (Banka Slovenije 2008, 40). Tabela 1: Lastniška struktura bančnega sektorja (v %) Lastniška struktura po lastniškem kapitalu po bilančni vsoti Tuje osebe (> 50%) 26,8 27,6 27,8 30,3 Tuje osebe (< 50%) 11,0 10,6 13,8 10,8 Država v ožjem smislu 15,1 17,7 18,6 19,2 Ostale domače osebe 47,2 44,1 39,7 39,7 Vir: Banka Slovenije 8

11 Državno lastništvo, merjeno po lastniškem kapitalu, se je glede na leto prej povečalo za 2,6 odstotne točke na 17,7% zaradi povečanja državnega lastništva v SID banki, ki je edina banka v Sloveniji v večinski neposredni državni lasti. Slika 1: Tržni deleži bank V Sloveniji Tržni deleži prvih 10 bank v Sloveniji na dan (v %) 4,8 4,4 Nova LB d.d. Ljubljana Nova KB d.d. Maribor 5,3 5,1 30,2 Abanka Vipa d.d. Ljubljana Unicredit Banka d.d. Ljubljana 5,5 6,1 SKB banka d.d. Ljubljana Banka Koper d.d. Koper Banka Celje d.d. Celje 8 9,6 Hypo Alpe-Adria-bank d.d. Ljubljana SID banka d.d. Ljubljana Vir: Banka Slovenije 2.2 Zakonska podlaga Banke Slovenije in različne oblike tveganja V 109. Členu Zakona o bančništvu je kreditno tveganje opredeljeno kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke (Zakon o bančništvu, 2006). Podzakonski akti, ki so podlaga za ugotavljanje, merjenje in obvladovanje kreditnega tveganja so: Sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic, Sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic, Sklep o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic, Sklep o oblikovanju posebnih rezervacij bank in hranilnic. Poslabšanje kvalitete kreditov je pogosto znak težav v bankah. Naloga bančne zakonodaje je ustvariti takšno okolje, ki vodi in spodbuja banke k varnemu in stabilnemu poslovanju. Banke morajo določiti načrt ukrepov obvladovanja tveganj in sicer: notranje postopke za ugotavljanje in merjenje tveganj, ukrepe za obvladovanje tveganj in notranje postopke za izvajanje teh ukrepov, 9

12 notranje postopke za spremljanje izvajanj ukrepov za obvladovanje tveganj. Banka Slovenije je na osnovi ZBan izdala vrsto podzakonskih aktov, ki podrobneje urejajo posamezne vrste tveganj in hkrati tudi pomenijo uveljavljanje evropskih bančnih direktiv. ZBan razvršča tveganja na: likvidnostna tveganja, kreditna tveganja, obrestna, valutna in druga tržna tveganja, tveganja zaradi izpostavljenosti do posamezne osebe, tveganja, povezana z naložbami v kapitalske deleže in nepremičnine, tveganja neizpolnitve nasprotne stranke povezana z državo izvora nasprotne stranke. Opredelitve tveganj so dokaj podobne tako tudi Saunders opredeljuje nekatera tveganja bolj podrobno: Deželno tveganje je tveganje nastanka izgube v primeru mednarodnega kreditiranja, ki je povezano z ekonomskim, socialnim političnim okoljem dolžnikove države. Predvsem so to primeri, ko je dolžnik zmožen in pripravljen poravnati svoje obveznosti, vendar jih zaradi različnih državnih ukrepov ne more (npr. prepoved plačevanja v določeni valuti, nekonvertibilnost valute). Tveganje spremembe obrestne mere, ki nastane z nepričakovanimi gibanji tržnih obrestnih mer. Ker se tržne obrestne mere lahko spremenijo, in posledično se tudi pogodbene obrestne mere tudi spremenijo glede na trenutno veljavne tržne obrestne mere. Tako je tveganje spremembe obrestnih mer, tveganje izgube neto obrestnih prihodkov kot posledica spremembe obrestne mere. Vzrok pa je neujemanje strukture naložb in obveznosti (Saunders 2000, 74). Če banka financira dolgoročne naložbe pretežno s kratkoročnimi viri sredstev, je izpostavljena tveganju refinanciranja. Seveda pa se lahko tudi zgodi, da so odhodki za obresti na depozite višji od prihodkov od obresti za kredite. To bi bilo mogoče, če bi bile obrestne mere fiksne za vse posle in to vodi banko do tveganja reinvestiranja. Tveganje spremembe deviznega tečaja je tveganje izgube, ki jo banka lahko utrpi zaradi spreminjanja tečaja valut, ki jih v različnih oblikah izkazuje v aktivnih in pasivnih postavkah svoje bilance stanja. Ko pride do spremembe deviznega tečaja, se spremeni tudi vrednost obveznosti oziroma naložb v domačem denarju. Glede na dejstvo, da so nacionalna gospodarstva vedno bolj odprta in da je obseg mednarodne trgovine vedno večji, je tveganje spremembe deviznega tečaja postal sestavni del mednarodnega in domačega poslovnega življenja (Stjepanović 2001, 12). Likvidnostno tveganje je tveganje, da banka v določenem trenutku ne more poravnati vseh svojih dospelih plačilnih obveznosti. Upravljanje z likvidnostjo je bistvena sestavina skrbnega in varnega poslovanja banke. Temu tveganju je izpostavljena banka ob vsaki zahtevi svojih strank po denarnih sredstvih (npr. dvig denarnih vlog, koriščenje odobrenih kreditov), kar povzroča odlive denarnih sredstev iz banke. Ko banka drži previsoke likvidne rezerve, izgublja del dohodka, saj bi lahko presežena denarna sredstva spremenila v donosno naložbo. V primeru pomanjkanja denarnih sredstev pa mora banka, da bi ostala likvidna, poiskati 10

13 potrebna denarna sredstva z zadolževanjem na denarnem trgu ali s prodajo svojih naložb pod njihovo nominalno ceno (Dimovski, Gregorič 2000, 148). Tržno tveganj je tveganje zaradi neugodnih sprememb tržnih cen finančnih instrumentov, s katerimi banka posluje na trgu. Banka ima zato določene limite za spot in terminsko trgovanje posameznega deviznega trgovca, limit največje dopustne potencialne izgube za portfelj lastniških vrednostnih papirjev. Zunajbilančno tveganje je tveganje izgub iz naslova danih garancij, akreditivov, trgovanja z izvedenimi finančnimi inštrumenti itd. Navedeni instrumenti predstavljajo potencialne obveznosti banke. Ob unovčevanju garancije pa postane zunajbilančna obveznost terjatev, ki jo ima banka do svojega komitenta, za katerega je poravnala znesek garancije. Tveganje nesolventnosti pa nastopi kot posledica obrestnega, tržnega, kreditnega, tehnološkega, zunajbilančnega, valutnega, deželnega in likvidnostnega tveganja. Da je banka nesolventna govorimo takrat, ko kapital banke ne zadostuje, da bi pokril izgube iz naslova enega ali več tveganj (Šubelj 2000, 14). Operativno tveganje je tveganje neposredne ali posredne izgube, ki je posledica neustreznih ali slabih postopkov, napak bančnih uslužbencev in sistemov ali pa je posledica zunanjih dejavnikov (Slak 2005, 48). Ker so iz te definicije izhajale nejasnosti glede opredelitve neposredne in posredne izgube. Ta nejasnost je bila povod za spreminjanje nove definicije operativnega tveganja, iz katere je bil umaknjen termin»neposredna ali posredna«in se za opredeljevanje operativnega tveganja uporabljajo novejše različice kot tveganje izgub kot posledice neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi sli delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov (Slak 2005, 95). 11

14 3 KREDITNO TVEGANJE, BASEL I IN II 3.1 Definicija in dejavniki kreditnega tveganja Splošna in velikokrat uporabljena definicija kreditnega tveganja opredeljuje kreditno tveganje kot možnost, da posojilojemalec (kupec) ne bo mogel ali ne bo hotel poravnati svojih pogodbenih obveznosti, to je plačila svojih obveznosti ob zapadlosti in v skladu s sklenjeno prodajno pogodbo (Brealey in Myers 2000, 809). Tveganje je torej verjetnost, da bo uresničitev naše poslovne odločitve drugačna od pričakovane, za nas najbolj verjetne. Vsako podjetje ima določene priložnosti in nevarnosti, oboje pa se lahko uresniči z določeno verjetnostjo, zato je naloga analitika, da pri analiziranju poslovanja upošteva vse zaznane vrste tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno. Tveganje se pojavlja med gotovim in negotovim dogodkom. Stopnjo tveganja pa lahko določimo z verjetnostjo dogodka. Kreditno tveganj je največje tveganje v finančnem sistemu. Je neizogiben del večine poslovnih transakcij in ga je potrebno upoštevati tudi pri izvajanju planskih aktivnosti banke. Ena od značilnosti kreditnega tveganja je tudi, da je v veliki meri odvisno od specifične situacije in je nestandardizirano. V primeru kreditnega dogodka, ki ga predstavlja neplačilo obveznosti iz naslova kredita, lahko banka izgubi del ali celotno glavnico in ne zasluži nič ali le del obresti (Jorion 2003, 412). Pri vsakem tveganju prevzame banka potencialno tveganje, da ji kreditojemalec ne bo vrnil kredita v določenem roku ali pa da ji ga sploh ne bo vrnil. Iz tega razloga tudi poznamo izraz riziko izpada terjatev. Banka torej mora računati na možnost izpada pri vračanju kreditov in pri plačilu aktivnih obresti. Da bi banka znižala kreditno tveganje, mora omejiti slaba posojila tako, da pred odobritvijo analizira boniteto potencialnega kreditojemalca, pozorno spremlja vračanje kredita in razpršuje svoj kreditni portfelj in tudi zavaruje kredit. Podlaga za merjenje kreditnega tveganja je preučevanje osnovnih dejavnikov kot so: okolje, ki ga delimo na domače in mednarodno, panogo, ki zajema motnje v običajnih komercialnih postopkih, nove tehnologije, konkurenco, razmere na nabavnem in prodajnem trgu, nesolventnost kupcev, plačilno nedisciplino, spremembo predpisov in drugo, podjetje, morebitna kratkoročna in dolgoročna plačilna nesposobnost, slabo vodenje podjetja, slabe notranje kontrole in nadzor, slaba finančna politika, slaba organizacijska struktura, slabo upravljanje s obratnim kapitalom, napačne strateške usmeritve, težave z novimi projekti in proizvodi, slabi odnosi med poslovodstvom in zaposlenimi. 12

15 3.2 Delitev kreditnega tveganja Kreditno tveganje se še bolj povečuje, če je bančni portfelj koncentriran na določenega kreditojemalca (splošno kreditno tveganje), na določeno področje (deželno tveganje) in na določeno panogo (poslovno tveganje). Koncentracija kreditnega portfelja ima številne pomanjkljivosti in praktično nobene prednosti, saj povečuje občutljivost na neugodne spremembe, kjer so krediti koncentrirani, in tudi na poslabšanje kvalitete zavarovanj. Večja koncentracija kreditnega tveganja znotraj bančnega portfelja pomeni večji kreditni riziko, v primeru da ima banka večji delež kreditov, dodeljenih posameznemu podjetju, posameznemu posojilojemalcu, posamezni panogi oz. sektorju, geografski regiji ali gospodarstvom, ki so zelo povezana. Koncentracijo predstavljajo tudi krediti glede na zapadlost (Festić 2005, 7). Tako na osnovi vpliva diverzifikacije naložb na kreditno tveganje lahko razdelimo na (Saunders 2000, 108): specifično kreditno tveganje podjetja je tveganje, povezano z neizpolnitvijo dolžniških obveznosti s strani določenega podjetja (kreditojemalca) zaradi tveganosti njegovih projektov. To kreditno tveganje je specifično za posamezno podjetje in se mu banka z diverzifikacijo naložb lahko izogne. sistemsko kreditno tveganje predstavlja tveganje neizpolnitve obveznosti s strani določenega podjetja (kreditojemalca) zaradi splošnih gospodarskih razmer v okolju oziroma makro pogojev, ki prizadenejo vse kreditojemalce. Tega tveganja banka z diverzifikacijo naložb ne more odpraviti. Splošno kreditno tveganje oziroma izpostavljenost banke do posameznega komitenta je vsota vseh kreditov, naložb v vrednostne papirje in kapitalske deleže, drugih terjatev, garancij in jamstev do posameznega komitenta. Velika kreditna izpostavljenost do posameznega komitenta je tista, ki presega 10% kapitala banke. Najvišja dovoljena izpostavljenost banke do posameznega komitenta pa ne sme presegati 25% kapitala banke. Deželno tveganje kot del kreditnega tveganja pomeni za banko riziko, da kreditojemalec zaradi zunanjetrgovinskih omejitev ne bo mogel poravnati svoje obveznosti, lahko pa pomeni tudi tveganje izgube vrednostnih naložb zaradi političnih pretresov ali kakšnih ekonomskih zlomov. Poslovno tveganje je posebno kreditno tveganje, ko skupina kreditojemalcev ni sposobna poplačati obveznosti zaradi negativnega vpliva svetovnega, regionalnega ali nacionalnega ekonomskega razvoja na določeno dejavnost (Slak 2005,51,52). Kreditno tveganje pa lahko razdelimo tudi na naslednje tri segmente (Festić 2005, 7): merjenje kreditnega tveganja, ki zajema pojme exposure (izpostavljenost izgubi zaradi nepredvidenih dogodkov), default (verjetnost, da posojilojemalec ne bo vrnil posojila), recovery rate (delež dolga, za katerega se pričakuje, da ga bo posojilojemalec vrnil kljub prisotnosti defaulta), default rates volatility (spreminjanje deleža nepovrnjenih posojil). ekonomski kapital je kapital, ki ga banke nujno potrebujejo za ohranjanje solventnosti v primeru večjih izgub. Ekonomski kapital meri diverzifikacijo in koncentracijo kapitala: 13

16 credit default in loss distribution (porazdelitev izgub znotraj portfelja), scenario analysis (analiza v različnih scenarijih). aplikacijo oz. obvladovanje tveganj: postavljanje limitov in portfolio management. Po Šubelju pri kreditnem tveganju nastopajo ponavadi tri vrste tveganj (Šubelj 2000, 9): tveganje neplačila, ki se meri kot verjetnost, da v določenem časovnem obdobju ne pride do plačila oziroma poravnave obveznosti s strani kreditojemalca, tveganje izpostavljenosti, ki izvira iz nepoznavanja bodoče izpostavljenosti v primeru neplačila. Največje tveganje predstavljajo okvirni krediti in limiti na transakcijskih računih, ker banka pri teh oblikah kreditov ne more vnaprej vedeti, v kakšnem obsegu jih bodo komitenti koristili, tveganje poplačila, ki se pojavi v primeru neporavnanih obveznosti s strani komitenta in predstavlja izgubo, ki bi jo banka utrpela, če ne bi prišlo do poplačila. Višina poplačila je odvisna od specifičnega položaja komitenta, njegove finančne situacije ter zavarovanj, ki jih je banka pridobila od njega. Iz kreditnega tveganja izhaja pojem potencialna izguba, ki je lahko pričakovana, nepričakovana ali izredna. Pričakovana izguba se izračuna na podlagi statističnih modelov in je sestavljena iz neplačila, neodplačanega dela kreditne izpostave ob neplačilu. Verjetnost neplačila pa je statistična verjetnost, da komitent ne bo odplačal kredita. Je tudi funkcija bonitetne ocene komitenta, ročnosti kredita, pričakovane frekvence neplačil in ekonomskega cikla. Izpostava ob neplačilu je dolg komitenta do banke ob neplačilu in je funkcija vrste pogodbe, limitov oz. nečrpanih zneskov ter ročnosti in načina vračila kredita. Neodplačani del kredita je del dolga, ki ga bo banka verjetno izgubila, ko pride do neplačila in je funkcija vrste ter vrednosti zavarovanja, zastavljenih sredstev in časa, pretečenega od odobritve kredita. Nepričakovana izguba je razlika med celotno potencialno izgubo, ki se jo pokriva s kapitalom. Izredna izguba pa izhaja iz izjemnih dogodkov (Šubelj 2000, 10). Nivo ekonomskega kapitala je odvisen od največjih izgub v časovni vrsti in ga določimo glede na želeno prevzeto tveganje in pričakovano bonitetno oceno. Banka ne more imeti dobre bonitetne ocene, če ostane velik del največje izgube nepokrit z ekonomskim kapitalom. 3.3 Regulatorni in ekonomski kapital Glede vedno večje konkurence tudi v bančnem poslovanju, so tudi banke prisiljene, da prevzemajo vedno večja tveganja. Iz tega razloga je tudi nadzorovanje kapitala ena izmed najpomembnejših sestavin učinkovitega upravljanja bank. Zato je tudi osnovni namen kapitala, da absorbira nepričakovane izgube in prepreči stečaj. Lahko povemo, da kapital predstavlja edino pravo zavarovanje pred izgubami. Eden izmed načinov določanja kapitala je uporaba regulatornega kapitala. Ponavadi se ta primer uporablja, ko ni na voljo drugih ustreznih metod za njegovo določanje. Banke so tudi dolžne računati potrebni zakonsko predpisani kapital. Uporaba regulatornega kapitala povzroča pomembne napake, ker dejanska tveganja niso enaka tveganjem, ki jih predvidevajo 14

17 predpisi v svojih pravilih za izračun kapitala. Napake se odrazijo v vseh postopkih in odločitvah v banki kot npr. ugotavljanje tveganju prilagojene donosnosti posameznih področij, določanje obrestnih mer in drugo (Bessis 2002, 240). Ekonomski kapital je statistična mera potrebnih sredstev za pokrivanje nepričakovanih izgub v določenem časovnem obdobju, z določeno stopnjo verjetnosti, z namenom čim natančneje približati potrebno višino kapitala dejanskim tveganjem poslov banke. Je bolj natančen pokazatelj dejanske tveganosti kot regulatorni kapital. Nastal je v zvezi z metodologijo tvegane vrednosti in so zanj značilne naslednje lastnosti (Smithson 2003, 8): kapital je namenjen za zavarovanje pred izgubami, ki so večje od povprečnih oz. pričakovanih. Za odklone od povprečnih izgub, ki predstavljajo nepričakovane izgube, je potreben kapital. izgube, ki presegajo določeno stopnjo zaupanja, so izjemne. Že po sami definiciji kapitala, jih le-ta ne more pokriti in v primeru njihovega nastanka pride do neplačila banke. stopnja zaupanja predstavlja verjetnost, da bodo izgube večje od določenega nivoja izgub (vsote rezervacij in kapitala) in tudi predstavlja verjetnost neplačila banke. merjenje nepričakovanih izgub na nivoju celotne banke se razlikuje od merjenja na nivoju posameznih enot ali področij poslovanja. Tvegana vrednost predstavlja mero za merjenje prevzetega tveganja in ima več koristi in sicer je bolj primerna mera kot tiste, določene v okviru predpisov, meri tveganje na nivoju portfelja, upošteva učinke razpršenosti in koncentracije in je uporabna za obvladovanje portfelja, saj se spremembe v njem neposredno odrazijo v spremenjeni tvegani vrednosti. V 62. členu Zakona o bančništvu je kapitalska ustreznost opredeljena tako, da banka mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja ter tudi tveganja, katerim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev. Pri tem se ta kapitalska ustreznost nanaša na minimalno zahtevano višino kapitala banke, ki je potrebna glede na tveganost njenega poslovanja. V tem smislu ZBan v 64. členu opredeljuje temeljni kapital kot izračun, v katerem se upoštevajo naslednje postavke: 1. vplačani osnovni kapital in vplačani presežek kapitala, razen na podlagi prednostnih, kumulativnih delnic, 2. rezerve banke, 3. preneseni dobiček prejšnjih let, 4. dobiček tekočega poslovnega leta, vendar največ do višine 50% tega dobička po odbitku davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček, če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor, 5. rezervacije za splošna bančna tveganja, 6. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake zgoraj našteti in 5. postavki. Kot odbitne postavke se upoštevajo: 1. lastne delnice, 2. neopredmetena dolgoročna sredstva, 3. prenesena izguba tekočega leta in prenesena izguba, 15

18 4. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake zgoraj naštetim postavkam. Pri izračunu dodatnega kapitala se upoštevajo naslednje postavke: 1. osnovni kapital in presežek kapitala, vplačan na podlagi prednostnih kumulativnih delnic, 2. podrejeni dolžniški instrumenti, 3. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake zgoraj naštetim postavkam. Podrejeni dolžniški vrednostni papirji so vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, iz katerih ima imetnik v primeru stečaja oz. likvidacije izdajatelja, pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov izdajatelja, oz. ki so glede dospelosti in drugih lastnosti primerni za pokrivanje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena banka. Minimalni kapital banke mora biti vedno najmanj enak vsoti kapitalskih zahtev, izračunanih na podlagi količnika minimalne kapitalske ustreznosti in kapitalskih zahtev za prekoračenja stanja udeležbe v kapitalu nefinančnih organizacij. Kapital banke pa v vsakem primeru ne sme biti manjši od minimalnega zneska osnovnega kapitala (ZBan 1999, 68. člen). 69. člen ZBan opredeljuje količnik kapitalske ustreznosti kot razmerje med kapitalom in tveganju prilagojene aktive povečane za drugim tveganjem prilagojene postavke. Količnik kapitalske ustreznosti mora vedno znašati najmanj 8% (količnik minimalne kapitalske ustreznosti). Banka Slovenije lahko posamezni banki z odločbo določi količnik minimalne kapitalske ustreznosti, ki je višji od 8%, vendar ne višji od 12%. Kapitalske zahteve za prekoračenje stanja udeležbe v kapitalu nefinančnih organizacij so izračunane kot vsota vrednosti naložb banke, ki presegajo naslednje omejitve: -vrednost naložb banke iz naslova udeležbe v kapitalu nefinančnih organizacij skupno ne sme presegati 60% višine kapitala banke., -vrednost naložb banke iz naslova udeležbe v kapitalu posamezne nefinančne organizacije ne sme presegati 15% višine kapitala banke. Če naložbe banke presegajo obe zgoraj našteti postavki, se pri izračunu kapitalskih zahtev upošteva samo tista od obeh vrednosti, ki je višja. 3.4 Razvrstitev aktivnih in zunajbilančnih postavk Aktivne bilančne postavke se vključujejo v celotno tehtano aktivo tako, da se razvrstijo v skupine, zmanjšajo za oblikovane posebne dolgoročne rezervacije za te postavke in pomnožijo z ustreznimi utežmi, ki znašajo: 16

19 Tabela 2: Aktivne bilančne postavke in njihove uteži 0% bankovci, kovanci in plemenite kovine terjatve do Banke Slovenije in terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji Banke Slovenije terjatve do Republike Slovenije in terjatve zavarovane z njenimi papirji ali drugimi jamstvi Republike Slovenije s preostalo dospelostjo do enega leta terjatve pokrite z bančnimi vlogami 10% tekoči računi v tujem denarju v tujini čeki prvovrstnih tujih in domačih bank vezane vloge v tujem denarju na odpoklic kratkoročne terjatve v tujem denarju na odpoklic do bank v okviru bančne skupine 20% terjatve do Republike Slovenije ali terjatve zavarovane z njenimi vrednostnimi papirji ali drugimi jamstvi Republike Slovenije s preostalo dospelostjo preko enega leta terjatve do mednarodnih finančnih institucij terjatve do domačih bank in terjatve zavarovane z jamstvi teh bank terjatve do prvovrstnih tujih bank in terjatve zavarovane z jamstvi teh bank 50% ustrezno zavarovane terjatve z zastavo premoženja dolžnika v državi 100% terjatve brez pokritja z bančnimi vlogami oz. brez zavarovanja z ustrezno zastavo premoženja terjatve do javnega sektorja naložbe v osnovna sredstva in zaloge materiala naložbe v vrednostne papirje drugih bank in hranilnic, ki se ne odštevajo od jamstvenega kapitala vsa ostala bilančna aktiva Vir: Banka Slovenije Zunajbilančne postavke pa se razvrstijo v skupine, zmanjšajo za oblikovane posebne dolgoročne rezervacije za te postavke in pomnožijo z ustreznim konverzijskim faktorjem. Šele nato se obremenijo z utežmi: 17

20 Tabela 3: Zunajbilančne aktivne postavke in njihove uteži 0% garancije, pokrite z garancijami in drugimi jamstvi Republike Slovenije akreditivi, garancije, in druga jamstva, pokrita z bančnimi vlogami neizkoriščeni, brezpogojno preklicni okvirni krediti do enega leta preklicni akreditivi 20% kratkoročni, nepreklicni dokumentarniakreditivi potrjeni dokumentarni akreditivi 50% storitvene garancije neizkoriščeni, brezpogojno preklicni okvirni krediti preko enega leta 100% vsa ostala zunajbilančna aktiva Vir: Banka Slovenije Tveganju prilagojena aktiva je seštevek knjigovodskih stanj vseh aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, zmanjšanih za oblikovane posebne rezervacije za te postavke in tehtane po stopnji kreditnih tveganj, ki jih določi Banka Slovenije. Banka mora oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do nje same in kvaliteto zavarovanja terjatev banke po vrsti in obsegu pred odobritvijo vsakega kredita oziroma pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke. Poleg tega pa mora banka ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje dolžnika in kvaliteto zavarovanja terjatev banke. Terjatve se razvrstijo v skupine od A do E na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti, ki se presoja na podlagi (Sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic 2002, III): - ocene finančnega položaja posameznega dolžnika, - zmožnosti dolžnika zagotavljati zadosten denarni pritok za redno izpolnjevanje obveznosti do banke v prihodnosti, - vrste in obsega zavarovanja terjatev do posameznega dolžnika, - izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do banke v preteklih obdobjih. Bonitetna skupina A: - terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije, terjatve do Evropskih skupnosti, vlad in centralnih bank držav EEA in z njimi primerljivih držav OECD, - terjatve do dolžnikov, za katere se ne pričakuje težav s poplačilom obveznosti in ki plačujejo svoje obveznosti ob dospelosti oz. izjemoma z zamudo 15 dni, - terjatve zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem Bonitetna skupina B: - terjatve do dolžnikov, za katere se ocenjuje, da bodo denarni tokovi še zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti, toda njihovo finančno stanje je trenutno šibko, ne kaže pa, da bi se v bodoče bistveno poslabšalo, 18

21 - terjatve do dolžnikov, ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo do 30 dni, občasno tudi z zamudo od 31 do 90 dni Bonitetna skupina C: - terjatve do dolžnikov, za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti - terjatve do dolžnikov, ki so izrazito podkapitalizirani - terjatve do dolžnikov, ki nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb - terjatve do dolžnikov, od katerih banka ne prejema tekočih zadovoljivih informacij ali ustrezne dokumentacije v zvezi s terjatvami, jamstvi in viri za odplačilo terjatev - terjatve do dolžnikov, ki večkrat zamujajo s plačilom obveznosti od 31 do 90 dni, občasno pa tudi z zamudo od 91 do 180 dni Bonitetna skupina D: - terjatve do dolžnikov, za katere obstaja velika verjetnost izgube - terjatve do dolžnikov, ki so nelikvidni in nesolventni - terjatve do dolžnikov, za katere je bil pri pristojnem sodišču vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave ali stečaja - terjatve do dolžnikov, ki so v sanaciji oz. postopku prisilne poravnave - terjatve do dolžnikov, ki so v stečaju - terjatve do dolžnikov, ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo od 91 do 180 dni, občasno pa tudi od 181 do 365 dni, vendar se utemeljeno pričakuje delno pokritje terjatev Bonitetna skupina E: - terjatve do dolžnikov, za katere se ocenjuje, da ne bodo poplačane - terjatve do dolžnikov s sporno pravno podlago. Z restrukturiranjem terjatev so mišljene aktivnosti, ki jih opravi banka v razmerju do dolžnikov, do katerih ima banka terjatve, ki so razvrščene v skupino C, D ali E. Temeljno načelo je takojšnje izkazovanje izgub in potencialnih izgub ter izkazovanje prihodkov šele ob njihovi dejanski realizaciji. Tabela 4: Potencialne izgube in posebne rezervacije Bonitetna skupina Možni odstotki za izračun izgub za terjatve Možni povprečni % za Posebne rezervacije izračun terjatev A 0% vrednosti terjatev 0% vrednosti terjatev Vsaj 1% višine terjatev B 5-15% vrednosti terjatev 10% vrednosti terjatev V višini ugotovljene potencialne izgube C 15-40% vrednosti terjatev 25% vrednosti terjatev V višini ugotovljene potencialne izgube D 40-99% vrednosti terjatev 50% vrednosti terjatev V višini ugotovljene potencialne izgube E 100% vrednosti terjatev 100% vrednosti terjatev 100% vrednosti terjatev Vir: Sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic (2002) in Sklep o oblikovanju posebnih rezervacij bank in hranilnic (2002). 19

22 3.5 Baselski kapitalski sporazum I in II Baselski Komite kot združenje bančnih nadzornih oblasti so leta 1974 ustanovili guvernerji centralnih bank najrazvitejših držav članic skupine G-10. V Komiteju so predstavniki nadzornih inštitucij iz Belgije, Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Luksemburga, Nizozemske, Švedske, Švice, Velike Britanije in ZDA. Baselska priporočila (minimalni standardi) objavljeni s strani Komiteja niso zavezujoči in so namenjeni predvsem državam članicam Mednarodne banke za poravnavo (BIS). Države se torej same odločajo ali jih bodo sprejele v svojo zakonodajo. Ti standardi so mednarodno že zelo uveljavljeni in jih uporabljajo po celem svetu. Glavna načela so uporabna za vse banke, ne glede na raven njihove kompleksnosti oz. sofisticiranosti. Glede na dejstvo, da so oblikovani kot minimalni standardi, države, ki jih sprejemajo imajo pravico postaviti tudi višje zahteve (Bank for International Settlements 2003, 2). Hitra rast obsega poslovanja bank, počasna rast kapitala, dolžniška kriza in razvoj različnih zunajbilančnih aktivnosti so vplivali na prizadevanje Komiteja za poenotenje minimalnih kapitalskih zahtev za banke. Za te potrebe je tudi nastal Baselski kapitalski sporazum leta 1988 (Basel Capital Accord ali Basel I). Kapital nekaterih največjih bank je postal zaradi konkurenčnega boja zelo nizek s čem je tudi bila vprašljiva stabilnost mednarodnega finančnega sistema (The New Basel Capital Accord 2001, 11). Osnovni namen tega sporazuma je bil okrepiti kapitalsko osnovo bank, povečati stabilnost mednarodnega finančnega sistema in izenačiti pogoje poslovanja za vse udeležence na trgu. Komite ja uvedel minimalno višino kapitala za kritje možnih izgub, ki je bilo izraženo kot zahteva po minimalnem 8% kapitalskem razmerju. Prvotno je kapital bil namenjen pokrivanju kreditnih tveganj bank. Hitro se je pokazala potreba po dopolnitvi sporazuma z vključitvijo tržnih tveganj. Leta 1996 je Komite vključil tržna tveganja v sporazum in dopustil možnost uporabe lastne metode merjenja tržnih tveganj za banke. Obstoječi kapitalski sporazum je imel določene pomanjkljivosti, med katerimi najpomembnejše so bile naslednje (A New Capital Adequacy Framework1999, 8-9): - kapitalski sporazum daje največji poudarek kreditnim tveganjem, majhna pozornost pa je usmerjena drugim oblikam tveganj, ki vedno bolj pridobivajo na pomenu, - sedanji sistem tehtanja tvegane aktive bank pri računanju kreditnih tveganj je slab približek dejanskemu ekonomskemu tveganju, ker ne omogoča zadostne diferenciacije med različnimi dolžniki bank, - obstajajo možnosti kapitalske arbitraže kapitalskih zahtev bank in izkoriščanje razlik med ekonomskim tveganjem in tveganjem merjenim na podlagi kapitalskih zahtev. Arbitraža se lahko izpelje na različne načine, npr. s pomočjo sekuritizacije in vpliva na slabšo kvaliteto aktive, - pri nekaterih vrst transakcij ne zagotavlja primerne spodbude za zmanjševanje kreditnega tveganja, kot npr. obstoj le minimalne kapitalske olajšave za zavarovanja in na ta način predlog na en način odvrača banke od uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja. 20

23 Zaradi velikih sprememb na finančnih trgih od uveljavitve Basel I, kapitalska ustreznost na podlagi stare metodologije ni bila več dober pokazatelj resnične tveganosti bank in njihove kapitalske moči. Komite je junija 2009 izdal prvi predlog nove kapitalske sheme (New Basel Capital Accord ali Basel II) za merjenje kapitalske ustreznosti bank. Po treh izdanih posvetovalnih dokumentih je junija 2004 izšel končni dokument pod imenom International Convergence of Capital Measurement and Capital Standards. Glavna kritika starega sporazuma je torej največ letela na premalo upoštevanje predvsem nekreditnega tveganja, ki postajajo vse bolj pomembna (predvsem operativno tveganje zaradi vse večje ekonomsko-informacijske podprtosti poslovnih procesov v bankah) kot tudi osredotočanje zgolj na kvantitativno merjenje kapitalske ustreznosti, kvalitativni vidik pa zanemarja. Zato novi kapitalski sporazum več pozornosti namenja operativnemu tveganju, ki do takrat ni bilo obravnavano posebej. Novi sporazum tudi pušča bankam možnost izbire med različnimi pristopi za merjenje zahtev za operativno tveganje in na ta način banka lahko izbere tisti pristop, ki najbolj ustreza njeni velikosti, razvitosti in ostalim značilnim sestavinam njenega poslovanja (Bank for International Settlements 2003, 2). Novi sporazum skuša čim bolj izenačiti zakonsko določeni (regulatorni) kapital in ekonomski kapital oziroma dejansko tveganje, ki mu je finančni posrednik izpostavljen. Nov sporazum je torej sestavljen iz treh povezanih stebrov. Osrednji del še vedno ostaja ugotavljanje minimalnih kapitalskih zahtev in predstavlja prvi steber, ki zaradi dopolnjene metodologije bi bil bolj občutljiv za različne stopnje tveganja in se bolj prilagajl realnosti na finančnih trgih (International Convergence of Capital Measurement and Capital Standards 2004, 12, 60) : Bančni kapitalski koeficient (minimum 8%)= RWA=Kx12,5xEAD RWA (Risk Weighted Assets)-tveganju prilagojena aktiva K (Capital Requirements)-kapitalska zahteva EAD (Exposure at Default)-izpostavljenost ob neplačilu Temeljnemu kvantitativnemu stebru sta v novi shemi dodana dva kvalitativna stebra in sicer regulativni nazor in tržna disciplina. Namen drugega stebra, ki ga predstavlja regulativni nadzor je preverjanje s strani nadzornikov, ali banka korektno ocenjuje tveganja, ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju. Nadzorniki bodo lahko zahtevali tudi višjo kapitalsko ustreznost od zakonsko določene. Tretji steber novega sporazuma pa predstavlja tržna disciplina, ki je dodan zaradi večje transparentnosti poslovanja bank v obliki večjega razkritja in objave podatkov in informacij. Banke bodo lahko kreditna tveganja merila po standardiziranem ali internem pristopu (osnovni in napredni). S pomočjo internih bonitetnih ocen lahko banke ocenijo možne izgube, ki so podlaga za določitev najnižjega obsega potrebnega kapitala. Tako se pričakuje, da bo lestvica tveganj še bolj razčlenjena kot pri standardiziranem pristopu in na ta način stopnja tveganja bolje ocenjena. Standardiziran pristop je najenostavnejši izmed vseh pristopov, ki jih bodo banke lahko uporabljale za določitev kapitalskih zahtev za kreditno tveganje v okviru novih kapitalskih 21

24 sporazumov. Pristop je skoraj enak tistemu iz Basla I, le da je bolj občutljiv na tveganja. Banke bodo uporabljale več različnih uteži tveganja pri izračunu tehtane aktive in za ugotavljanje tveganosti terjatev pa bodo uporabljale zunanje ratinge oziroma bonitetne ocene specializiranih agencij. Pristop, ki temelji na internih bonitetnih sistemih je ena največjih novosti. Ti sistemi so zelo kompleksni in zato njihova uporaba zahteva specifična vsebinska, tehnološka in druga znanja. Zelo pomembno je tudi, da banke izpolnjujejo tudi številne pogoje oz. minimalne standarde, ki bodo zagotovili stabilne sisteme internih bonitetnih ocen. Interni bonitetni sistem naj bi predvsem uporabljale bolj sofisticirane banke, ki imajo visoko stopnjo diferenciacije kreditnega tveganja. Te banke bodo imele možnost uporabljati svoje lastne ocene tveganj in na njihovi podlagi bodo tudi lahko določale kapitalske zahteve za posamezne kategorije izpostavljenosti. Elementi internih sistemov se lahko med bankami razlikujejo zaradi različne kreditne kulture in izkušenj iz preteklosti posameznih bank. Pomembno je tudi upoštevati dejstvo, da interni sistemi v bankah vsebujejo različno kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih faktorjev tveganja, tehtanih z različnimi utežmi glede na njihovo pomembnost. Baselski komite je julija 2009 izdal predloge za izboljšanje Basla II na področju listinjenja., še posebej za trgovanje z dodatnim listinjenjem. Od bank se pričakuje, da izpolnijo revidirane zahteve najkasneje do 31. decembra Te izboljšave so namenjene krepitvi in se odzivajo na izkušnje iz finančne krize. V nadaljevanju so naštete spremembe v I stebru (Bank for International Settlements 2009, 1): - bankam, ki uporabljajo notranje bonitetne ocene, ki temeljijo na IRB pristopu k listinjenju, bo zahtevana uporaba višje uteži tveganja za dodatno listinjenje, - uteži tveganja za dodatno listinjenje v standardiziranem pristopu se bodo tudi morale spremeniti za enakovrstne izpostavljenosti, - bankam ne bo dovoljena uporaba bonitetnih ocen za izpostavljenosti, ki so predmet njihovih lastnih garancij, tako da banke ne morejo priznati bonitetne ocene, ne glede na to ali gre za standardizirani ali IRB pristop, - od bank se bo zahtevalo izpolnjevanje posebnih operativnih kriterijev in meril, da bi se uporabljale uteži tveganja določene v okviru Basel II listinjenja. Ta merila so namenjena za zagotavljanje, da banke izpolnjujejo svoje dolžnosti in da se ne zanašajo samo na bonitete rating agencije. Neizpolnjevanje teh meril za dano izpostavljenost pri listinjenju, bi imelo za posledico njihov odbitek. - kreditni pretvorbeni faktor (CCF) za vsa upravičena likvidnostna posojila v standardiziranem pristopu listinjenja bodo enotna in v višini 50%, ne glede na zapadlost likvidnostnega posojila. Trenutno upravičena likvidnostna posojila z zapadlostjo pod enim letom imajo CCF v višini 20%, - revidiran tekst pojasnjuje kako se likvidnostna posojila lahko obravnavajo kot višja izpostavljenost pri listinjenju, - ugodne kapitalske obravnave zagotovljene tržne motnje likvidnostnega posojila so odpravljene. 22

25 4 FINANČNA ANALIZA IN PRIMER POSLOVANJA SKUPINE ISTRABENZ 4.1 Osnovna zgradba finančne analize Beseda analiza izhaja iz grške besede analysis in pomeni razstavljanje neke celote na sestavne dele z namenom, da pridemo do vzrokov, ki so povzročili nastanek pojava. Kreditna analiza meri kreditno tveganje morebitnega kreditojemalca in je sestavljena iz finančne in nefinančne analize ter analize okolja, v katerem kreditojemalec posluje. Za kvalitetno kreditno analizo je seveda potrebno analizirati kvalitativne in kvantitativne dejavnike poslovanja kreditojemalca. Mi se bomo osredotočili samo na finančno analizo poslovanja morebitnega kreditojemalca kar ne pomeni da vsi drugi kvalitativni dejavniki niso tudi zelo pomembni. Najvažnejši podatki za finančno analizo pa so izkaz poslovnega izida in bilanca stanja. Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje stanje sredstev in stanje obveznosti do virov sredstev. Zneski so razvrščeni v dva stolpca, kjer prvi stolpec prikazuje uresničene podatke v obravnavanem obdobju (običajno ob koncu poslovnega leta), drugi stolpec pa uresničene podatke v enakem prejšnjem obračunskem obdobju. Bilanca stanja izraža predvsem informacijo o finančnem stanju podjetja. Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem obdobju le-ta pa vpliva na velikost kapitala v bilanci stanja. Ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza poslovnega izida in je lahko sestavljen v nemški ali angleški različici. Pove predvsem to kako uspešno je podjetje poslovalo v določenem obdobju. Razlikujemo vodoravno in navpično analizo temeljnih računovodskih izkazov podjetja ter analizo s kazalniki. Z vodoravno analizo banka ugotavlja spremembe posameznih postavk računovodskih izkazov, pri čemer so postavke iz predhodnega obdobja temelj za ocenjevanje postavk iz obravnavanega obdobja. Spremembe posameznih postavk lahko računamo v absolutnih denarnih zneskih ali pa relativno z izračunom odstotnih sprememb ali indeksov. S takšno analizo pridobi banka podatke informacije o velikosti, smeri in relativni pomembnosti sprememb posameznih postavk (Hočevar, Igličar 1996, 235). Z navpično analizo se postavke iz računovodskih izkazih prikazujejo kot relativni deleži glede na izbrano celoto. Vse postavke v izkazu poslovnega izida lahko izrazimo v odstotkih glede na celotne prihodke, medtem ko v bilanci stanja lahko izračunamo delež posameznih postavk glede na celotno bilančno vsoto podjetja. Deleži oziroma relativna števila omogočajo izločitev velikosti podjetja kar omogoči primerjavo različno velikih podjetij v isti panogi (Hočevar, Igličar 1996, ). Z analizo računovodskih kazalnikov dobi banka informacije o stanju i gibanju določenih kategorij v računovodskih izkazih podjetja za več preteklih obdobij. Omogočajo primerjavo s panogo in drugimi podjetji. 23

26 Omenimo še enkrat, da je zelo pomembno, da banka pri analizi upošteva nefinančne podatke, kot so npr. ustanovitelji podjetja, management podjetja, obdobje poslovanja, pravna oblika podjetja, dejavnost in velikost podjetja, povezanost z drugimi gospodarskimi subjekti, strateške usmeritve, dobavitelji, kupci ipd. Pomemben je tudi že ustanovljen odnos s podejtjem oziroma z vodstvom podjetja, njihovo sodelovanje in poravnavanje obveznosti do banke iz naslova že odobrenih kreditov. Težje je oceniti novoustanovljena podjetja in podjetja, ki še niso bila komitenti določene banke. Banka jih mora spoznati in si ustvariti mnenje o njih, tako, da je pri takih podjetjih potrebna še večja previdnost in zbiranje vseh možnih informacij od zunanjih virov. Analiza okolja obsega analizo konkurentov, porabnikov, panoge in drugih področij kot so državna regulativa, kultura, tehnologija. S pomočjo analize okolja lahko banka ugotovi priložnosti, ki se podjetju ponujajo, in nevarnosti, ki podjetju pretijo. Bančni referent (skrbnik strank) poskuša v razgovoru s potencialnim in tudi dejanskim kreditojemalcem pridobiti čim več informacij o podjetju, kar vključuje značilnosti lastnika in managementa, premoženjsko stanje, plačilno sposobnost, plane za bodoči razvoj in vse druge podatke, ki mogoče ni moč ugotoviti iz finančnih izkazov in letnih poročil a za banko utegnejo biti pomembni pri določanju bonitete podjetja. Boniteta kreditojemalca se lahko v obdobju vračila naložbe močno spreminja, zato aktivno spremljanje poslovanja podjetja in okolja predstavlja enega izmed učinkovitih pristopov za zmanjšanje tveganja s strani banke. V nekem idealnem svetu bi se lahko analitik osredotočil le na konec izkazov: na dobiček in na kapital. Če bi finančni izkazi bili primerljivi med podjetji, konsistentni skozi čas, in vedno popolno izkazovali ekonomsko stanje podjetja, bi analiza bila preprosta in verjetno zelo kratka. Gospodarski dogodki in računovodsko prepoznavanje teh dogodkov se dogaja v različnem času. En primer je prepoznavanje kapitalskega dobička in izgube preko prodaje v večini primerov. Naraščanje investicij v nepremičnine, ki se dogaja skozi število let, se prepozna v izkazih le ko se za to odloči management podjetja (White in Sondhi 2001, 3). Srednje velika podjetja, velika podjetja in podjetja, čigavi vrednostni papirji kotirajo na borzi, morajo imeti sestavljeno letno poročilo, ki vsebuje bolj podrobno opisano poslovanje podjetja in določene bilančne postavke oz. pojasnila. Kajti sami podatki v računovodskih izkazih praviloma niso zadostna informacija o finančnem položaju oz. stanju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter poslovnem izidu. Pravilnejšo sliko o družbi lahko dobijo uporabniki računovodskih izkazov šele z razkritji oz. pojasnili. Taka poročila morajo biti tudi revidirana. Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri sestavljanju in na tem temelječe dajanje strokovnih mnenj, ali računovodski izkazi resnično kažejo stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov ter poslovni izid pravne osebe. Revidiranje, ki ga v Sloveniji opravljajo le revizijske družbe, mora biti v skladu z zakonom o revidiranju in mednarodnimi revizijskimi standardi. Revizorjev končni izdelek je poročilo. Po zakonu o revidiranju lahko revizor v svojem poročilu izrazi (Nemec 2001; 4,9): - pozitivno mnenje oz. mnenje brez pridržka, - mnenje s pridržkom, - odklonilno oz. negativno mnenje, - mnenje zavrne. Revizor izda mnenje s pridržkom, če ugotovi, da ne more podati mnenja brez pridržka, da pa posledice nesoglasja niso tako bistvene, da bi zahtevale odklonilno mnenje ali zavrnitev 24

27 mnenja. Mnenje s pridržkom je izraženo tako, da je za besedo razen naveden učinek zadeve, na katero se pridržek nanaša. Revizor mnenje lahko zavrne, če ugotovi, da je možna posledica obsega ali negotovosti tako pomembna, da mu onemogoča izraziti mnenje o računovodskih izkazih. Običajno revizor izda tako mnenje, ko presodi, da ni dovolj podlag za zanesljivo presojo resničnosti računovodskih izkazov. Povezane kapitalske družbe, ki so povezane v skupino podjetij morajo izdelati konsolidirano revidirano računovodsko poročilo. 4.2 Finančna analiza posojilojemalca Osredotočili se bomo na analizo pomembnih faktorjev, ki lahko vplivajo na postavke v izkazu poslovnega izida, bilanci stanja in izkazu finančnega izida. Pomembno je povedati, da so glavni vir podatkov računovodski izkazi, zato tega naprej ne bomo omenjali za vsako opisano postavko. 4.3 Analiza izkaza poslovnega izida Prodaja Predvsem je pomembno ugotoviti gibanje/stabilnost prodaje in odstotek izvoza. 1. Pri gibanju prodaje nas zanima razvoj cene/obsega in vzrok za povečanje/padec prodaje. 2. Geografska diverzifikacija prodaje? So terjatve v politično občutljivih državah? 3. Segmentacija proizvodov: a. kakšen je razvoj segmentov, b. ali bo podjetje imelo dodatni segment ali bo mogoče zaprlo kakšnega, c. kolikšen % prodaje izhaja iz segmentov, kjer je podjetje glavni akter, d. ali podjetje lahko ustvari nadaljnje/druge prihodke iz svoje prvotne dejavnosti. Npr.: trgovec kopirnih strojev nudi storitve vzdrževanja. 4. V kateri valuti se prodaja fakturira, 5. Kakšna je napoved prodaje njenega obsega, cen, 6. Ali so cene podvržene administrativnemu odločanju, 7. Ali podjetje raste hitreje kot konkurenti? Spremembe v zalogah/lastno kapitalizirano delo 1. Ali ti izkazi vplivajo na skupni dobiček, 2. Ali ima podjetje zanesljiv sistem obračunavanja stroškov. 3. Pozorni moramo biti na možnost prirejanja računovodskih izkazov kot npr. kapitalizacija ne samo stroškov, ampak tudi profitne marže v primeru dolgoročnih pogodb. Primer: Gradbeno podjetje ima naročilo za izgradnjo hiše za 10 mio. denarnih enot (predračunski stroški gradbenega podjetja 8 mio. d. e., profitna marža 2 mio. d. e.), na datum bilance stanja je hiša 50 % dokončana, nastali stroški: 4 mio. d. e., podjetje pa kapitalizira objekt v vrednosti 5 mio. d. e. 25

28 Drugi prihodki 1. Predvsem je treba pogledati, katere postavke so znotraj njih opredeljene, 2. Ali jih je mogoče šteti za stabilne vire prihodkov (franšizni prihodek, prihodek od najemnin) še posebej, če gre za zneske, ki še bolj vplivajo na poslovni izid podjetja. Materialni stroški Cilj poslovnega procesa v podjetju je ustvarjanje določenih poslovnih učinkov. Poslovni proces pa ni mogoč brez prvin poslovnega procesa, ki se pri poslovanju trošijo. Če potroške omenjenih prvin ovrednotimo, govorimo o stroških. Stroški so torej cenovno izraženi potroški prvin poslovnega procesa pri nastajanju in razpečevanju poslovnih učinkov. Med stroške materiala sodijo stroški surovin, stroški materiala, kupljenih polizdelkov, vgradnih delov, pomožnega materiala, energije in nadomestnih delov za opremo, odpisi drobnega inventarja in lastne embalaže, stroški kala in loma, pisarniškega materiala in strokovne literature. Med stroške storitev se uvrščajo stroški storitev pri izdelavi proizvodov, prevoznih storitev, storitev v zvezi z vzdrževanjem osnovnih sredstev, najemnine, stroški komunalnih storitev, povračila stroškov v zvezi z delom (dnevnice, šolnine in drugo), stroški storitev plačilnega prometa, bančnih storitev, intelektualnih in osebnih storitev, zavarovalne premije, stroški sejmov, reklame, propagande in reprezentance ter stroški morebitnih drugih storitev (Eržen 2001, 4). 1. Kako se materialni stroški spreminjajo glede na prihodke iz poslovanja? 2. Kakšno je preteklo/bodoče gibanje cen surovin? 3. Bruto profitna marža je pokazatelj sposobnosti podjetja, da na odjemalce prenese povečane stroške kaj je razlog za povečanje/zmanjšanje bruto profitne marže: - tečajno tveganje uvoženo blago, - ekonomija obsega nižje cene za večja naročila, - nov proizvodni program z drugačno maržo, - konkurenca podjetje sprejme nižjo bruto profitno maržo za povečanje tržnega deleža, - državni nadzor nad cenami, - spremembe v metodi vrednotenja zalog, - sezonska nihanja (pri primerjavi finančnih izkazov npr. na dan x leta in x leta) 4. V kateri valuti podjetje plačuje svoj material in storitve odstotek uvoženega materiala; 5. Moramo se zavedati, da so knjiženi materialni stroški odvisni od izbranega načina vrednotenja zalog (banka x 2005, 35). Stroški zaposlenih 1. gibanje stroškov zaposlenih glede na skupne stroške in celotno prodajo, 2. znatne spremembe delovne sile, 3. ali podjetje izplačuje plače nad povprečjem v panogi, 4. ali podjetje v krizi odpušča delovno silo, 5. ali obstajajo veliki enkratni stroški (stroški odpuščanja). Amortizacija Amortizacija je strošek, ki nastaja zaradi prenašanja nabavne vrednosti amortizljivega sredstva na poslovne učinke, in je obračunana kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske 26

29 stopnje. Podjetje glede na lastne potrebe samostojno določi metodo amortiziranja ter amortizacijske stopnje. Lahko izbira med naslednjimi metodami (Eržen 2001, 5): Časovno amortiziranje je obračunavanje amortizacije glede na dobo koristnosti. Pri tem ločimo: - enakomerno časovno amortiziranje: stroški amortizacije so vso življenjsko dobo bolj ali manj enakomerni, - padajoče časovno amortiziranje: stroški amortizacije so v začetku uporabe sredstva največji, potem pa v odvisnosti od časa padajo na enoto časa, rastoče časovno amortiziranje: stroški amortizacije so sprva nizki, nato pa v odvisnosti od časa rastejo na enoto časa. Funkcionalno amortiziranje je obračunavanje amortizacije glede na dejansko uporabo v posameznem razlomku časa. 1. Običajna amortizacija osnovnih sredstev ali neobičajna amortizacija oz. popravek dejanske vrednosti, 2. Razlog za neobičajno amortizacijo osnovnih sredstev, Drugi stroški poslovanja 1. Predvsem analitik mora biti pozoren na znatne spremembe tega konta in na sumljive postavke, skrite pod tem kontom, 2. Tipični stroški, ki se pojavljajo v tem kontu: - stroški trženja, promocije, - stroški najemnin, leasinga, - stroški za tožbe, odškodnine. - EBIT (prihodki pred obrestmi in davki) 1. EBIT mora izražati dobičkonosnost poslovanja podjetja ne glede na način financiranja podjetja; 2. Prepričati se moramo, da noben neobičajni in noben neposlovni prihodek/strošek (npr. dobiček/izguba od prodaje osnovnih sredstev) ne pači rezultata poslovanja: 3. EBIT marža: EBIT/prihodki Banka X 2005,36). Prihodki iz financiranja Prihodki so nasprotje odhodkov in skupaj z njimi oblikujejo poslovni izid v določenem obračunskem obdobju. Za razliko od odhodkov, ki so žrtvovane vrednosti, so prihodki pridobljene vrednosti. Večinoma so prihodki opredeljeni s prodajno vrednostjo prodanih količin, zajemajo pa tudi nekatere druge postavke, ki prav tako povečujejo poslovni izid. Prihodke moramo ločevati od prejemkov, ki so le neposredno povečanje stanja denarnih sredstev in ne vplivajo na poslovni izid. Prihodki iz financiranja se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami podjetja. Sestavljajo jih prejete obresti, prejete dividende ali drugi deleži iz dobička drugih podjetij, pozitivne tečajne razlike (Eržen 2001, 11). 1. Ali dvomljiv prihodek iz financiranja ustvarja slabo dobičkonosnost poslovanja; 2. Prihodki od odvisnih/kapitalsko podrejenih družb (dividende, obresti za dana posojila), 27

30 ali jih je mogoče obravnavati kot stabilne vire prihodkov (ali pa samo enkraten dobiček od prodaje delnic ali izredno plačilo dividend s strani hčerinske družbe); 3. Ali je prihodek iz financiranja gotovinsko učinkovit ali pa od naložb ni nobenih gotovinskih prilivov (npr. dividende hčerinskih družb matični družbi niso nikoli izplačane, povečanje vrednosti finančnih sredstev); 4. Ali je mogoče podjetje ustvarilo prihodek od špekulacijskih naložb (Banka X 2005, 37). Odhodki financiranja Odhodki so nasprotje prihodkov in skupaj z njimi oblikujejo poslovni izid v določenem obračunskem obdobju. Za odhodke lahko rečemo, da so žrtvovane vrednosti, ki so potrebne za doseganje prihodkov kot tudi pridobljenih vrednosti. Večinoma se odhodki nanašajo na prodane količine, s katerimi so pridobljeni prihodki, zajamejo pa tudi nekatere druge postavke, ki prav tako zmanjšujejo poslovni izid. Odhodki so namreč le tisti stroški, ki se nanašajo na prodane količine proizvodov. Ugotavljanje odhodkov je povezano z ugotavljanjem poslovnega izida, ugotavljanje stroškov pa s trošenjem prvin v poslovnem procesu. Odhodki financiranja so povezani s financiranjem poslovanja podjetja v obliki dolgov in z odpisom finančnih naložb. Sestavljajo jih stroški obresti, dani kasaskonti, stroški odpisov dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb, negativne tečajne razlike v razmerah, ko ni domače inflacije (Eržen 2001, 8). 1. Ali se odhodki iz financiranja nanašajo na stroške financiranja (stroški obresti, prispevki za financiranje); 2. Ali izvirajo iz nedonosnih naložb: amortizacija hčerinskih družb, pokrivanje izgub hčerinskih družb, amortizacija delnic/obveznic ali drugih papirjev zaradi nižje tržne cene, izgube nastale pri prodaji naložb; 3. Ali gre za devizne izgube (če vemo, da bi podjetje lahko devizne izgube prizadele, npr. zaradi posojil z devizno klavzulo in depreciacijo domače valute); 4. Primerjati moramo stroške obresti s povprečnim dolgoročnim in kratkoročnim dolgom. Izredne postavke 1. Pozorni moramo biti na»finančne kopeli«, kjer se vse odpiše v že slabem letu, tako da bo lažje prikazati dober dobiček v naslednjih letih. Do tega lahko pride v primeru imenovanja novega vodstva, ki želi za slab dobiček/izgubo kriviti prejšnje vodstvo. 2. Spremljati moramo računovodske spremembe, zaradi katerih se lahko zvišajo dobički, ki bi sicer pred spremembami bili drugačni/nižji. 3. Ali podjetje prenaša negativni rezultat iz rednega delovanja v neto dobiček; 4. ali so nam izredni konti/transakcije razumljivi. 5. Če podjetje stalno odpisuje določene terjatve, je bolje, da jih upoštevamo kot druge redne odhodke Banka X 2005, 37). 28

31 Bruto profitna marža (GPM-gross profit margin) - (prodaja-cogs)/prodaja 1. Pokaže, koliko valutnih enot prodaje je prispevek k fiksnim stroškom in dobičku ter koliko vsake prodajne valutne enote je na voljo za plačilo fiksnih stroškov in za pripis dobičku. 2. Pri razlagi sprememb v tem kazalniku v obdobjih je treba upoštevati poslovni vzvod podjetja. To pomeni, da bi pri podjetju z nizkim poslovnim vzvodom pričakovali, da bodo stroški prodanega blaga sestavljeni predvsem iz stroškov, ki se spreminjajo neposredno z ravnijo obsega, in zato bi pričakovali, da bo količnik ostal sorazmerno stabilen. Če pa je sprememba količnika v raznih obdobjih posledica sprememb cene ali neopredeljene kombinacije sprememb cene in obsega, najverjetneje ne bomo mogli ugotoviti vzroka za spremembo kazalnika. Da bi lahko pojasnili pomen tega donosa, bomo morali verjetno predvideti verjeten razlog na osnovi poznavanja inflacijskih stopenj, tržnih pogojev, konkurence itd. 3. GPM zadeva donos, prejet za prevzeta tveganja pri dodajanju vrednosti proizvodu v ciklu konverzije sredstev. Podjetje, ki svojim proizvodom doda malo vrednosti in jih prodaja za nekoliko več od vrednosti stroškov, bo imelo nizko GPM. Stopnje njegovega dobička bodo torej odvisne od prodaje velikega obsega blaga, npr. trgovec blaga široke potrošnje ali veriga veleblagovnic. 4. GPM je tudi ključni pokazatelj sposobnosti podjetja, da svoje povečane stroške prenese na svoje odjemalce. Potreba po ohranitvi konkurenčnih cen proizvodov podjetja lahko pomeni, da bo podjetje omejilo svojo profitno maržo in pokrilo povečane stroške zalog ali dela brez ustreznega povečanja prodajnih cen (Banka X 2005, 38). Zaradi česa lahko nastanejo spremembe: treba je preučiti spremembe v raznih obdobjih, da ugotovimo, kje leži vzrok. Spremembe so morda nastale zaradi številnih dejavnikov, kot so splošne gospodarske razmere, uvedba novega proizvodnega sortimenta z drugačno profitno maržo kot pri drugih proizvodih, sprememba metod vrednotenja zalog ali amortizacije, državni nadzor nad cenami, stopnja izkoriščanja kapacitet; ali gre za znižanje cen z namenom povečanja tržnega deleža ali mogoče podjetje ni moglo prenesti inflacijskih zvišanj cen; Znižanje ali povečanje stroškov brez povišanja prodajnih cen; Višja ali nižja izkoriščenost kapacitet; Avtomatiziranje prejšnje delovno intenzivne proizvodnje. Padajoča GPM lahko odraža uspešno, načrtovano cenovno politiko, s katero vodstvo namerno znižuje GPM, da bi povečalo obseg prodaje in pridobilo večji tržni delež. Prav tako lahko pomeni, da podjetje ne more prenesti zvišanja cen na kupce. Podobno kot pri drugih kazalnikih obseg ali gibanje kot takšno ni osnova za sklepanje, ampak le nek pokazatelj tega, kje je treba opraviti dodatno analizo. Operativna profitna marža EBIT/prodaja 1. Odnos med odhodki iz poslovanja in prodajo. Od GPM se razlikuje v tem, da se SGA odhodki in amortizacija odbijejo, nadzor nad temi režijskimi stroški pa je mogoče določiti s primerjavo morebitne razlike v sorazmernem gibanju ravni dobička iz poslovanja. 2. Nakazuje valutne enote čistega dobička iz poslovanja, ustvarjenega na vsako enoto prodaje. 3. Dobro je preveriti odnos CoGS/prodaja in SGA/prodaja zaradi ugotovitve sprememb. 29

32 Profitna marža 1. Je celovito merilo dobičkonosnosti, povzema uspešnost izkaza poslovnega izida; 2. Dobiček, iztisnjen iz vsake valutne enote prodaje; 3. Odraža cenovno politiko podjetja in njegovo sposobnost nadzorovanja stroškov poslovanja; 4. Če se v teku leta spreminja, lahko najdemo odgovor, če preverimo razmerja med CoGS/prodajo in odhodki iz poslovanja/prodajo; 5. Visoka profitna marža ni nujno boljša od nizke profitne marže, saj je vse odvisno od kombiniranega učinka profitne marže in obračanja sredstev; profitna marža in obračanje sredstev se spreminjata v obratnem sorazmerju; 6. Podjetja, ki proizvodu dodajajo znatno vrednost, lahko zahtevajo visoke profitne marže, vendar pa je treba edinstveni proizvod in dodajanje znatne vrednosti obdržati, kar zahteva veliko sredstev in s tem znižuje obračanje sredstev; podjetja, ki malo dodajajo vrednost proizvoda, imajo zelo nizke profitne marže, vendar visoko obračanje obratnih sredstev (npr. trgovine z živili); 7. Profitno maržo nekega podjetja narekuje vrsta dejavnosti in struktura stroškov, poslovanje podjetja na tržišču in sposobnost vodstva glede obvladovanja stroškov; spreminja se od panoge do panoge in od podjetja do podjetja znotraj neke panoge, kar je odvisno od vrste prodanega proizvoda in konkurenčne strategije podjetja; 8. Če je dobičkonosnost nizka, bo posledica tega pomanjkanje kapitala, če nizka dobičkonosnost vodi v nizke stopnje dobička, ki ostane v podjetju, bo prva posledica povečanja obsega dolga porabljena za financiranje povečanja sredstev. 4.4 Analiza bilance stanja Analiza bilance stanja je sestavni del analize poslovnega cikla podjetja, ki omogoča identifikacijo in kasnejšo ocenitev ter omilitev poslovnega tveganja podjetja. Podrobna analiza zahteva upoštevanje kakovosti sredstev, velikost in vrstni red obveznosti, vključno z morebitnimi nepredvidenimi obveznostmi ter sposobnostjo podjetja, da reagira na nepričakovane spremembe v bodočih finančnih tokovih. Sredstva so ekonomski dejavniki, ki jih upravlja oz. z njimi razpolaga podjetje in katerih vrednost je mogoče objektivno določiti v trenutku pridobitve. Sredstva morajo biti ekonomski dejavniki, kar pomeni, zagotavljati morajo trenutne oz. pričakovane koristi. Upravljanje ekonomskih dejavnikov pomeni, da podjetje z njimi svobodno razpolaga in ni nujno povezano z lastništvom in zato (Šimnovec 2001, 4): morajo biti v obliki denarja ali se jih da zamenjati v denar, jih je mogoče prodati, se predvideva, da se bodo uporabljala v poslovanju podjetja, sredstvom je lahko določiti ceno oz. vrednost ob njihovi pridobitvi. Glede na hitrost preoblikovanja sredstev jih delimo na stalna in gibljiva sredstva. Tekoči račun 1. Znatne spremembe v stanju kratkoročno likvidnih sredstev; 2. Dobro je, če je le možno primerjati podatke za vso leto, trimesečne ali polletne, da bi lahko ugotovili morebitna nihanja; 30

33 3. Ali je polog opravljen pri nezdravih bankah, ali je blokiran/zastavljen kot zavarovanje; 4. Je mogoče v nestabilni valuti; 5. Če je v tujini, ali obstajajo težave s prenosom sredstev. Terjatve do kupcev Terjatev je na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovana pravica upnika zahtevati od dolžnika plačilo dolga. V inflacijskih razmerah se terjatve v državi revalorizirajo. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku, ali ki niso poravnane v rednem roku, je potrebno izkazati kot dvomljive ali sporne terjatve (Vidič 2001, 3). 1. Ali podjetje veže več/manj sredstev za financiranje terjatev kot prejšnja leta; 2. Kolikšen je procent odpisanih terjatev; 3. Ali je podjetje osredotočeno na manjše število kupcev; 4. Kakšna je boniteta glavnih kupcev; 5. Rok zapadlosti terjatev; 6. Ali podatki o prodajnih pogojih/neplačanih obveznosti sovpadajo z izračuni roka izterjave; 7. Terjatve naraščajo sorazmerno s prodajo/daljši roki izterjave: ali ima podjetje težave z izterjavo, ali je podjetje prisiljeno ponuditi zelo ugodne kreditne pogoje, da se znebi svojih izdelkov; 8. ali se terjatve pobotajo z obveznostmi (kompenzacija); 9. ali so terjatve do odvisnih/povezanih podjetij; 10. ali podjetje posluje s prodajo z regresom (terjatve s pravico do vrnitve); 11. kako sta organizirana fakturiranje in izterjava, če je možno pridobiti te podatke. Druge terjatve sumljive postavke 1. Ali obstajajo kakšne sumljive, izredno visoke postavke, 2. Ali so v tem konglomeratu skrite terjatve do lastnikov; 3. Ali gre za terjatve iz dejavnosti, ki ni osnovna dejavnost podjetja; 4. Ali podjetje daje posojila zaposlenim takšnega posojila običajno ni mogoče izterjati, če je podjetje v težavah, denimo v primeru, da mora podjetje odpustiti svoje delavce, ti pa nimajo denarja za odplačilo posojila; 5. Ali podjetje odobrava posojila drugim posameznikom, kot so sorodniki, prijatelji itd.; 6. Ali so mogoče posojila dana povezanim družbam tu zajeta; 7. Ali so posojila, odobrena delničarjem/matični družbi, skrita med vrsticami (nevarnost kanaliziranja) skrito odplačevanje delnic; 8. Ali ima podjetje terjatve do vladnih organizacij: ali država svoje obveznosti pravočasno poravnava, država lahko pobota terjatve s tekočimi ali bodočimi obveznostmi. Zaloge 1. Kako se spreminjajo zaloge surovin/nedokončane proizvodnje/končnih izdelkov? 2. Povprečna doba zalog: doba zalog je lahko popačena, zato je treba primerjati materialne stroške iz bilance uspeha z zalogami vključno z dokončanimi proizvodi pa tudi z drugimi (kot materialni stroški) kapitaliziranimi. 3. Kakšen odstotek nedokončane proizvodnje/dokončanih izdelkov se financira z avansi (zlasti pomembno za podjetja, ki so vključena v dolgoročne pogodbe: gradbena industrija, proizvajalci industrijskih strojev itd.). 31

34 4. Po kateri metodi vrednosti podjetje svoje zaloge (FIFO, LIFO ), če se cene za dobavljeno blago povečujejo/znižujejo (npr. zaradi menjalnega tečaja je naročil več porasta/upadanja cen surovin itd.). First in first out ni konzervativni način, saj predpostavlja, da se prvo blago (v našem primeru najcenejše) porabi za proizvodnjo oz. prodajo in zato se materialni stroški knjižijo nižje, kot če bi se vrednotili po trenutnih cenah, in zaloge se vrednotijo sorazmerno visoko, saj predpostavljamo, da je zadnje blago, če cene narastejo, najdražje v podjetju in se pojavi v bilanci stanja. Zato je treba upoštevati ceno dobavljenega blaga pri vrednotenju zalog. 5. Ali podjetje spreminja metode vrednotenja zalog, 6. Ali podjetje proizvaja po naročilu ali na zalogo, 7. Ali obstajajo tako imenovani grelniki polic, 8. Upoštevati moramo možno sezonsko nihanje zalog, 9. Ali zaloge obsegajo posebne pokvarljive ali moderne artikle, 10. Ali ima podjetje špekulativne zaloge; npr. proizvajalec je pričakoval povišanje cen za dobavljeno blago in je naročil več kot običajno, 11. Treba je upoštevati tudi druge stroške zalog, kot so upravljanje, financiranje, skladiščenje, morebitne kraje itd., 12. Ali so zaloge podvržene političnemu ali transportnemu tveganju, npr. skladiščenje v drugi državi, 13. Ali ima podjetje zavarovane zaloge, 14. Ali je mogoče pridobiti informacijo, če je revizor sodeloval ali revidiral postopek popisa zalog. Neopredmetena sredstva 1. Kolikšen je procent neopredmetenih sredstev v skupnih sredstvih; 2. Kolikšen je procent vrednosti dobrega imena v skupnih sredstvih podjetja, če je podjetje kupljeno po ceni, ki presega revalorizirana sredstva minus obveznosti; dobro ime ne predstavlja sredstva, ki ga je mogoče kapitalizirati in ga zato ni mogoče uporabiti za pokritje upnikovih zahtev; 3. Kolikšna je amortizacijska doba dobrega imena; 4. S katerimi neopredmetenimi sredstvi razpolaga podjetje; 5. V primeru da podjetje ima večje število patentov/licenc, je treba, če je le možno, poskušati oceniti bodoči potencial teh pravic, kako dolgo so patenti/pravice zaščiteni; 6. Kateri prevzemi so ustvarili dobro ime. Opredmetena osnovna sredstva 1. Koliko procentov kapitala je vezanega v osnovnih sredstvih; 2. Koliko je vezanega kapitala v nepremičninah, strojih ali zgradbah: 3. Ali so knjižena nedokončana gradbena dela ali predplačila opredmetenih sredstev, kajti te postavke nimajo gotovinske kapitalizacijske vrednosti in nanje vpliva bodoče tveganje finančnega poslovanja; 4. Kakšno je gibanje osnovnih sredstev; 5. Kakšno je razmerje med novimi naložbami in opredmetenimi osnovnimi sredstvi; 6. Ali je prišlo mogoče do znatnega znižanja osnovnih sredstev; 7. Ali podjetje prodaja in oddaja v povratni najem opredmetena osnovna sredstva; 8. Če je le mogoče pridobiti podatek, koliko procentov naložb gre v zamenjavo ali modernizacijo delovnega procesa; 32

35 9. Ali so naložbe predmet postopka strokovnih odločitev (izvedljivost itd.) ali pa vsebujejo neracionalne elemente (npr. imeti najmodernejši stroj v mestu, kljub temu da drage lastnosti stroja niso izkoriščene); 10. Kakšna je starost/stanje osnovnih sredstev; 11. Ali stroški popravil/vzdrževanja sredstev naraščajo; 12. Ali obstaja potreba po modernizaciji v bližnji prihodnosti; 13. Ali ima podjetje sredstva, ki so občutljiva na spremembe vladnih politik (oprema podvržena standardom glede onesnaževanja okolja, hrupa itd.); 14. Ali so v bližnji prihodnosti potrebne naložbe v zamenjavo; 15. Kakšne investicije/dezinvesticije načrtuje podjetje v prihodnosti; 16. Kolikšen je procent osnovnih sredstev, ki niso potrebna za proizvodnjo ali osnovno dejavnost (npr. restavracije, ki jih ima gradbeno podjetje ali neizkoriščene nepremičnine); 17. Ali se v osnovnih sredstvih skrivajo znatne rezerve. Če izračunavamo skrite rezerve, moramo biti pozorni na to, da so v skritih rezervah zajeta odložena plačila davkov, kajti pri prodaji npr. nepremičnine z dobičkom, je treba ta dobiček obdavčiti. Finančna sredstva 1. Kolikšen je njihov odstotek v skupnih sredstvih; 2. Ali so klasificirana kot dolgoročna ali kot kratkoročna finančna sredstva; 3. Dolgoročna medpodjetniška posojila je treba upoštevati kot finančna sredstva; 4. Kakšen donos ima podjetje od naložbe (prihodek od naložbe/povprečne finančne naložbe); 5. Če podjetje ima lastne delnice, le-te ni treba upoštevati kot sredstva in jih je treba odbiti od kapitala; 6. Vsekakor je treba pridobiti informacije o razlogu za naložbe (strateško povezovanje, špekulacija, obvezna naložba, npr. za pokrivanje rezervacij za pokojnine); 7. Ali ima obravnavano podjetje kontrolni delež; 8. če je le možno, je treba priskrbeti podatke o vrednosti/boniteti naložbe; 9. Ali podjetje ima mogoče naložbe v kakšne sumljive tuje projekte; 10. Ali podjetje znižuje vrednost delnic po datumu bilance stanja. Pasivne časovne razmejitve 1. Stroški, ki so že nastali so odloženi v prihodnost, preneseni kot sredstvo, ki bo odpisano v prihodnjih obdobjih. Sumljivi primeri vključujejo zagonske stroške, stroške raziskav in razvoja itd., 2. Podjetja lahko odložijo postavke, ki imajo ekonomski učinek zgolj zato, da odložijo stroške, da ne bremenijo izkazanih rezultatov. Podjetja lahko»skrijejo«padajočo dobičkonosnost z razmejitvijo stroškov, ki so bili odhodki v prejšnjih obdobjih. Odloženi stroški ne predstavljajo sredstev, ki bi jih bilo mogoče kapitalizirati in jih zato ni mogoče uporabiti za poravnavo zahtev upnikov, 3. Potrebno je spremljati ali podjtje povečuje njihov obseg in gibanje odloženih stroškov glede na skupne odhodke iz poslovanja, 4. Ali podjetje kapitalizira stroške obresti, 5. Kakšen je razlog za knjiženje odloženih stroškov, 6. Ali je podjetje odložilo stroške, ki jih je prej obravnavalo kot odhodke? 33

36 Aktivne časovne razmejitve 1. Knjiženo na strani aktive predstavljajo lastna plačila v tekočem obdobju, ki bi jih bilo treba obračunati kot odhodek v naslednjem obdobju. Npr. podjetje plača EUR najemnine na dan za 12 mesecev vnaprej. Torej EUR so tekoči stroški podjetja, EUR pa vnaprej vračunan strošek. 2. Knjiženo na strani pasive, prejeta plačila v tekočem obdobju, ki bi jih bilo treba obračunati kot prihodek v naslednjem obdobju. Npr. podjetje prejme EUR na dan za oddajo stanovanja v najem podjetju za naslednjih 12 mesecev. Torej EUR je tekoči prihodek podjetja, EUR pa prihodek po izstavljeni fakturi. 3. Ali se višajo zneski in kakšno je njihovo gibanje. 4. Aktivne časovne razmejitve niso sredstvo, ki bi ga bilo mogoče amortizirati. 5. Dobro je vedeti, katere vrste stroškov so razmejene (stroški najemnin, obresti, zavarovanja, leasinga ). Kapital Kapital je trajen vir financiranja in odraža lastniško financiranje podjetja. Zapade le ob prenehanju podjetja, ko lastniki želijo nazaj svoja sredstva, primerno oplemenitena. Prodaja delnic ne spremeni višine kapitala, spremeni se le imetnik oz. lastniška struktura. Kapital delimo na (Šimnovec 2001, 11): osnovni kapital, vplačani presežek kapitala, rezerve, preneseni čisti dobiček ali izgubo prejšnjih let, revalorizacijski popravek kapitala, nerazdeljeni čisti dobiček ali izgubo poslovnega leta. Osnovni kapital je nominalno opredeljen v statutu podjetja in so ga vpisali ali vplačali njegovi lastniki. Višina je vpisana v sodnem registru. Vplačani presežek kapitala se pojavlja pri delniški družbi, ki ob emisiji prodaja delnice po ceni, ki presega nominalno vrednost. Rezerve so del kapitala, ki služi poravnavanju izgube. Oblikujejo se iz čistega dobička. V nobenem primeru jih ni mogoče kasneje razdeliti med lastnike v obliki dividend ali deležev. Razporeditev čistega dobička v rezerve in pokritje izgube iz rezerv ne spreminja višine kapitala in sredstev. Gre samo za preknjižbo v okviru posameznih postavk. Pred nakupom lastnih delnic mora podjetje znotraj kapitala oblikovati rezerve za njih. Ta se lahko oblikuje iz vseh postavk kapitala razen iz osnovnega kapitala. Preneseni dobiček oz. izguba iz prejšnjih let družba mora čisti dobiček razporediti najkasneje v petih letih po sprejemu letnega poročila. Iz te postavke se lahko v kasnejših letih izplačajo dividende ali naknadno oblikujejo rezerve, pokriva izguba ali poveča osnovni kapital. Podobno velja za izgubo. Ohranjanje realne vrednosti kapitala je zagotovljeno z revalorizacijo posameznih njegovih postavk, razen poslovnega izida tekočega leta. Čisti dobiček se lahko razporedi za izplačilo dividend, za oblikovanje rezerv, povečanje osnovnega kapitala, za oblikovanje rezervacij za lastne delnice. 34

37 1. Potrebno je spremljati gibanje kapitala, 2. Ugotoviti moramo, zakaj prihaja do sprememb v kapitalu: 3. Zaradi zadržanega dobička, 4. Zaradi novih zunanjih sredstev, 5. Zaradi morebitne spojitve s podjetjem, 6. Zaradi izplačila dividend itd. 7. Ali izplačila dividend ustrezajo trenutni dobičkonosnosti, 8. Kakšna so napovedana izplačila dividend za tekoče leto. V tem primeru odštejemo zadržani dobiček in ta znesek štejemo kot kratkoročno obveznost, 9. Ali je enostavno/težko za podjetje, da pridobi nadaljnji rizični kapital, 10. Ali pričakujemo nov kapital, 11. Ali je podjetje bilo kupljeno na osnovi zadolžitve in so lastniki odvisni od dividend, da odplačajo svoja posojila? Kratkoročni in dolgoročni dolgovi Vsebinsko obveznost iz naslova dolgov delimo na obveznosti iz financiranja in obveznosti iz poslovanja. Dolgove mora podjetje v določenem obdobju poravnati oz. jih vrniti. To je značilnost dolžniškega financiranja podjetja. 1. Kakšno je gibanje kratkoročnega/dolgoročnega dolga; 2. Kakšen je kratkoročni del dolgoročnega dolga; 3. Ali je posojilo pri banki pravilno knjiženo? Npr. zapadli znesek posojila podjetja je 1 mio. denarnih enot in podjetje ne knjiži nobenega kratkoročnega dolga; 4. Ali obstajajo posojila med povezanimi podjetji; 5. Kakšna je zapadlost kratkoročnega/dolgoročnega posojila; 6. Analitik mora biti pozoren na možnost prikrojevanja podatkov s strani podjetja, npr. podjetje lahko reprogramira obstoječi kratkoročni dolg pred datumom bilance stanja z drugimi bankami (z zapadlostjo 13 mesecev), da kratkoročna posojila prikaže pod dolgoročnimi obveznostmi; 7. Ali podjetje mogoče financira druge podružnice z bančnimi posojili; 8. Ali ima podjetje na voljo okvirne kredite od drugih bank; 9. Kolikšna so najvišja sredstva potrebna v enem obdobju. Obveznosti do dobaviteljev Sodijo med obveznosti iz poslovanja. 1. Kakšno je gibanje obveznosti do dobaviteljev; 2. kakšno je poprečno obdobje obveznosti ( pazite: DDV, vključen v domače obveznosti ne pa v izkazane odhodke za material, popači obdobje obveznosti do dobaviteljev); 3. gibanje povprečnega obdobja obveznosti do dobaviteljev; 4. kolikšen je znesek/odstotek/gibanje obveznosti, ki temeljijo na trgovini med povezanimi podjetji; 5. upoštevajte obveznosti do dobaviteljev»zavarovane«z lastnimi menicami tudi kot obveznosti do dobaviteljev; 6. kakšna je struktura dobaviteljev; 7. ali je podjetje v položaju, v katerem lahko diktira pogoje/zahteva daljši rok zapadlosti 35

38 plačila ali pa je podjetje v šibkem položaju, tj. odvisno od svojih dobaviteljev in prisiljeno sprejeti njihove pogoje; 8. treba je paziti, če se slučajno v obveznostih do dobaviteljev skrivajo naložbe ali dolgovi, tj. ali so v tej postavki vključene obveznosti do dobaviteljev osnovnih sredstev in če so, jih je potrebno odšteti pri obračunavanju obveznosti Druge obveznosti Med njih najpogosteje štejemo: obveznosti za prejete predujme, obveznosti do delavcev, obveznosti do države, druge obveznosti. 1. Treba je spremljati gibanje tega konta v primerjavi s sredstvi skupaj ali odhodki skupaj; 2. Ali obstajajo sumljive/izredno visoke postavke (obveznosti do zaposlenih, obveznosti do davčne uprave, obveznosti za izplačilo škode): visoke obveznosti do zaposlenih kažejo na dejstvo, da podjetje morda nima gotovine za izplačilo plač, obveznosti do davčnih organov, če podjetje ne plačuje svojih davkov, obstaja nevarnost, da bo država blokirala njegove račune, obveznost za odvetniške in sodne stroške/odškodnine: obstaja možnost, da je podjetje morda izgubilo sodni proces in je pri tem treba priti do informacij ali utegne rezultat tega procesa vplivati na njegovo bodoče poslovanje; 3. Ali podjetje ima sredstva za servisiranje sumljivih, izredno visokih postavk; 4. Ali se v tej postavki skrivajo posojila med povezanimi podjetji. Rezervacije 1. Kakšen je razlog za rezervacije, 2. Kakšna je dospelost rezervacij: rezervacije za odpust zaposlenih in/ali pokojnine je mogoče obravnavati kot dolgoročni kapital (kvazi status kapitala v delujočem podjetju), če pa podjetje načrtuje zmanjšati delovno silo, je treba te rezervacije obravnavati kot kratkoročne obveznosti in so morda prenizko vrednotene, kratkoročni del teh dolgoročnih rezervacij bi lahko ocenili z uporabo povprečja dejanskih plačil za odpuste ali pokojnine. 3. Rezervacije za davke, odškodnine itd. sodijo običajno med kratkoročne postavke; 4. Ali so rezervacije v skladu z realnostjo stanja; 5. Če je od datuma bilance stanja poteklo nekaj časa in ponovno obravnavamo določeno podjetje; treba bi se bilo pozanimati, kakšen je bil rezultat sodnega postopka, za katerega so se v prejšnjem obdobju oblikovale rezervacije. Zunajbilančne evidence 1. V to postavko običajno sodijo pogojne obveznosti, morebitne obveznosti, ki zapadejo v nekem času v prihodnosti: 2. dane garancije, 3. zavarovanje/jamstvo za obveznosti, 4. odprti akreditivi, 36

39 5. diskontirane menice, 6. skorajšnje tožbe, 7. obveznosti iz rokovnih/finančnih terminskih pogodb. Kapitalske zaveze so postavke bodočih izdatkov, ko je podjetje pravno zavezano, da kupi nek izdelek (npr. pogodba o nakupu stroja, ki še ni bil dobavljen, ali dolgoročne pogodbe z dobavitelji, ki zahtevajo odbitje minimalnega zneska za leto). 8. Kakšno je gibanje pogojnih obveznosti/zavez v primerjavi s celotnimi sredstvi in celotno prodajo; 9. ali so vključene velike/sumljive postavke; 10. Ali podjetje razkriva pogojne obveznosti, če npr. naša banka financira hčerinsko družbo z garancijo matere, je treba preveriti, ali matično podjetje (mati) razkriva to garancijo v svojih izkazih. Vedno moramo paziti na to, da naša banka morda ni edina banka, ki prejme garancijo. Če ni razkritih nobenih pogojnih obveznosti je treba zahtevati izjavo od podjetja, da ne obstajajo nobene pogojne obveznosti; 11. Kakšna je vrsta pogojnih obveznosti; 12. V primeru večjega zneska garancij, ali lahko ocenimo, če obstaja verjetnost unovčenja garancij. Torej ali imamo podatke o kreditni sposobnosti primarnega dolžnika. Analiza cikla obračanja sredstev Slika 2: Cikel obračanja sredstev Vir: Interni vir banke X Ali je cikel konverzije sredstev pod nadzorom. Katera tveganja se v ciklu pojavljajo (poslovno tveganje)? Treba je ugotoviti, katera so potencialna tveganja v vsaki fazi cikla, ki bi lahko ovirala ali preprečila uspešen zaključek (Banka X 2005, 48). 37

40 1. Opredeliti moramo tista tveganja, ki bi lahko povzročila, da podjetje ne bi moglo zaključiti cikla konverzije ali svojih gibljivih sredstev pretvoriti v gotovino. 2. Določiti je treba, kako učinkovito podjetje uporablja sredstva za ustvarjanje prodaje in dobička (sposobnost podjetja, da doseže maksimalne rezultate z minimalnimi vloženimi viri v obratna in osnovna sredstva). 3. Obračanje sredstev prodaja/skupna sredstva meri učinkovitost pri ustvarjanju prodaje iz vlaganja v sredstva. Valutna enota prodaje, ki je ustvarjena z vsako valutno enoto, vloženo v sredstva. 4. Je merilo za kapitalsko intenzivnost podjetja. Podjetje z nizkim obračanjem sredstev pomeni kapitalsko intenzivno podjetje in podjetje z visokim količnikom obračanja sredstev pa ravno obratno. Po pravilu večja, kot je naložba v osnovna sredstva, manjše je obračanje sredstev, kajti osnovna sredstva se ne obrnejo enkrat letno. 5. Poslovanje, pri katerem je obračanje sredstev pod povprečjem, kapitalska intenzivnost pa visoka, ni nujno slabo, saj je lahko skladno s sposobnostjo podjetja, da dosega višje profitne marže kot njegovi tekmeci. 6. Vrsta proizvodov podjetja in njegova konkurenčna strategija sta glavni determinanti obračanja sredstev podjetja. Prizadevnost vodstva in ustvarjalnost pri nadziranju sredstev sta prav tako bistvenega pomena. Če je proizvodna tehnologija med konkurenti podobna, je nadzor nad sredstvi pogosta meja med uspehom in neuspehom. 7. Izjemno pomemben je nadzor nad obratnimi sredstvi, če le-ta predstavljajo velik delež v skupnih sredstvih, lahko zgolj majhne spremembe pri upravljanju s temi sredstvi znatno vplivajo na finance podjetja. 8. Obračanje sredstev se lahko kratkoročno poslabša, če podjetje nadomešča zelo amortizirana sredstva z novo opremo. 9. Količnik obračanje sredstev je v določenem podjetju odvisen od dolžine njegovega proizvodnega cikla in vrste proizvodov ter stopnje kapitalske intenzivnosti. V podjetju s kratkim proizvodnim ciklom bi pričakovali, da bi imelo višji količnik obračanja sredstev kot podjetje z daljšim proizvodnim ciklom. Če pa podjetje izdeluje pokvarljive proizvode, bi lahko pričakovali višji količnik obračanja sredstev. Analiza zalog Zaloge imajo pomembno vlogo pri bruto dobičkih. Vrednotenje zalog določa, koliko dobička podjetje ustvari v obdobju. Ker bo prodaja teh zalog določala, ali podjetje lahko uspešno nadaljuje s poslovanjem v bodoče in ali bo mogoče zaloge spremeniti v gotovino, s katero je mogoče poplačati tekoče obveznosti, je kakovost teh zalog najpomembnejša. Številka v bilanci stanja, ki nam podaja vrednost zalog, skoraj nikoli ni dobro vodilo za to, koliko so v resnici vredne. Razlog za to je, da izkazana vrednost temelji na računovodskih konceptih in ne na tržni vrednosti. Temeljna osnova za obračunavanje zalog so stroški, ki so običajno definirani kot cena, plačana za pridobitev sredstva. Če to uporabimo pri zalogah, stroški potemtakem pomenijo vsoto nastalih odhodkov pri prenosu nekega izdelka v njegovo sedanje stanje in lokacijo. Vrednotenje zalog na podlagi stroškov ni mogoče uporabiti, če vrednost, ki jo je mogoče doseči za blago na trgu, ni več tako visoka, kot so stroški za njihovo pridobitev in proizvodnjo. Podjetja morajo običajno zaloge voditi po nižji vrednosti, kot je vrednost stroškov ali tržna vrednost, pri čemer tržna vrednost pomeni tekoče stroške zamenjave. Podjetje mora izbrati metodo obračunavanja zalog, kar vpliva na izkazane odhodke in neto prihodke za neko določeno obdobje. Obračunavanje zalog vpliva na merjenje prihodkov s prenašanjem stroškov na razna obračunska obdobja v obliki odhodkov. Težave pri 38

41 obračunavanju zalog se pojavijo, ker stroški na enoto nakupa posameznega artikla zaloge nihajo v teku časa. Stroške za zaloge je mogoče določiti z naslednjimi metodami, izbor pa temelji na tem, katera lahko najučinkoviteje zniža davčno obveznost podjetja (Banka X 2005, 50): FIFO, LIFO, metoda ponderiranja po srednji vrednosti. Kakovost zalog Naložba v zaloge pogosto ni le največja naložba v osnovna sredstva podjetja, ampak je velikokrat tudi najmanj likvidna, treba je najti kupca, ki bo kupil blago po ceni, ki je vsaj zadostna za povrnitev stroškov, ki jih je podjetje imelo z nakupom surovin in izdelavo končnih proizvodov. 1. Ocenitev posameznih komponent zalog, kot so surovine, nedokončana proizvodnja in dokončani proizvodi, lahko pokaže neravnovesje, ki lahko nakazuje probleme pri sposobnosti podjetja, da unovči te zaloge. Presoja ustreznega razmerja med komponentami zalog zahteva poznavanje proizvodnega procesa za izdelavo nekega proizvoda. Razumljivo je, da je nedokončana proizvodnja najdlje od gotovine v ciklu konverzije sredstev. 2. Ali obstaja nevarnost pokvarljivosti zalog in kakšne so možnosti morebitnega skrčenja zalog, kar bi privedlo do znižanja vrednosti tega, kar mora podjetje prodati; 3. Ali obstajajo kakšne zastavne pravice glede zalog, ki bi lahko ogrozile sposobnost podjetja, da jih proda in zanje dobi določeno vrednost; 4. Ali podjetje morda zaloge drži predolgo in ali podjetje hitro raste in zaradi tega velike vsote denarja nalaga v zaloge in terjatve, da bi lahko izpolnila velika naročila; 5. Ali je ciklus proizvoda, ki ga ima podjetje kratek; 6. Ali se mogoče zaloge podjetja povečujejo in ali jih je mogoče prodati; 7. Ali je proizvod na koncu svojega ekonomskega življenja; 8. Velik obseg končnih proizvodov lahko kaže na to, da se podjetje pripravlja na sezonsko prodajo ali pa, da ima velik delež zastarele zaloge. Zaloge in inflacija Vpliv inflacije je lahko majhen ali velik, kar je odvisno od obračanja izdelkov. Če ima podjetje visoko stopnjo obračanja zalog, bodo stroški, prikazani v bilanci stanja, sorazmerno blizu trenutnim stroškom ali stroškom nadomestitve. In obratno, če je obračanje zalog nizko, moramo upoštevati to, da se pri vrednotenju zalog uporabljajo stroški iz prejšnjih obdobij in da bodo navedeni stroški nižji od trenutnih stroškov ali stroškov nadomestitve. LIFO metoda daje v inflacijskem obdobju nižje neto prihodke. Pri obračunavanju po metodi LIFO je v tem primeru vrednost zalog podjetja obračunana prenizko. Uskladitev ročnosti financiranja Ročnost financiranja mora biti enaka ročnosti sredstev, ki so financirana. Kratkoročni viri bi morali zadostiti kratkoročne potrebe, dolgoročni pa dolgoročne potrebe. Podjetje ne želi 39

42 plačevati za nekaj, potem ko je korist že porabljena. Uskladitev ročnosti najbolj ponazarjata stabilnost in fleksibilnost, tj. možnost izposoje in odplačevanja sredstev glede na začasne večje in manjše obsege kratkoročnih sredstev. Dolgoročno financiranje zagotavlja stabilnost v finančni osnovi. Glede na dejstvo, da obstaja stalna komponenta potreb po financiranju obratnega kapitala in čeprav so posamezna sredstva, ki jih je treba financirati, kratkoročnega značaja, pa se celotna potreba redko, morda nikoli ne zmanjša, zato je celotno naložbo v obratni kapital treba financirati s kratkoročnimi viri. Stalni obseg naložb v obratni kapital je treba financirati s stalnimi viri, kar zagotavlja stabilnost financiranja. Podjetje mora zagotavljati zadostne stalne vire v obliki dolgoročnega dolga ali lastnega kapitala, da ohrani minimalni obseg naložbe v obratni kapital, kar omogoča izvajanje normalnega poslovanja. Del naložb v obratni kapital, ki se spreminja ali povečuje zaradi sezonske rasti prodaje, bi bilo treba financirati s kratkoročnimi zadolžitvami. Če bi se celotna naložba v obratni kapital financirala s stalnimi viri, bi podjetje lahko posledično imelo nepotrebno visok likvidnostni položaj (in torej naložbo v sredstvo z nizkim dobičkom) v tistih obdobjih leta, ko so potrebe po naložbah v obratni kapital na najnižji točki. Ko raven povečane naložbe v obratna sredstva zaradi povečanega obsega prodaje postane stalna, je ta povečan obseg treba financirati z zadržanjem dobička ali konverzijo kratkoročne zadolženosti v dolgoročni dolg, tj. s stalnimi viri (banka X 2005, 49). 4.5 Opis poslovanja skupine Istrabenz Splošno Finančna analiza skupine Istrabenz temelji na revidiranih, konsolidiranih računovodskih izkazih za leto Po revizorjevem mnenju (revizijska hiša KPMG Slovenija, d. o. o.) predstavljajo računovodski izkazi skupine resničen finančni položaj skupine Istrabenz. Začetki podjetja segajo v leto 1948, ko je družba bila registrirana kot trgovina na debelo in drobno s pogonskimi sredstvi. Od 1958 do 1978 se začne širiti iz obalnih krajev in z območja Istre po vsej Sloveniji. Soočanje s konkurenco je začelo še bolj vzpodbujatii njegov razvoj. Do leta 1978 je Istrabenz pokrival petino slovenskega trga z naftnimi derivati. Od leta 1978 do 1988 družba vstopi v enovit nacionalni sistem oskrbe z naftnimi derivati in leta 1985 izgubi maloprodajo in veleprodajo zunaj obalno-kraškega območja ter prodajo težkega kurilnega olja Istrabenz ustanovi družbo za dejavnost navtičnega turizma Marina Koper, d. o. o., torej prvo družbo zunaj področja Energetike. Leto kasneje se Istrabenz lastninsko preoblikuje v delniško družbo v mešani lasti in se začne kapitalsko povezovati s tujimi partnerji. Leta 1996 je zaključen proces lastninskega preoblikovanja in se delnica Istrabenza uvrsti na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Leta 2000 se skupini Istrabenz pridruži podjetje Actual I.T., d. o. o., družba za informacijsko tehnologijo. OMV Istrabenz 2002 odpre 100. bencinski servis. Leta 2003 Istrabenz uveljavi strateško usmeritev v razvoj treh stebrov poslovanja skupine Istrabenz: Energetike, Turizma in Naložb. Družba se leto zatem s prodajo deleža v družbi OMV 40

43 Istrabenz, d. d. umakne iz trgovanja z naftnimi derivati. V Turizmu pa se začne razvoj blagovne znamke LifeClass. Leta 2005 se z oblikovanjem združene družbe Droga Kolinska,d. d. v skupini Istrabenz začne razvijati področje Prehrane. Istrabenz tudi vstopi v lastniško strukturo družbe Poslovni sistem Mercator, d. d. Leta 2006 močno razširi svojo dejavnost v Energetiki, ki danes obsega plinsko dejavnost, trgovanje z električno energijo, obnovljive vire in skladiščenje naftnih derivatov. Leta 2008 družba praznuje 60. obletnico delovanja in tudi zaključi investicijo v prenovo starega hotela Palace. Skupina Istrabenz je trenutno v postopku prisilne poravnave. Podjetja, ki so vključena v skupino, so aktivna na naslednjih petih področij: Prehrana (26 podjetij, ki predstavljajo 57 % prihodkov skupine), Energetika (28 podjetij, ki predstavljajo 30 % prihodkov skupine), Turizem (9 podjetij, ki predstavljajo 7,5 % prihodkov skupine), Informacijska tehnologija (7 podjetij, ki predstavljajo 2,5 % prihodkov skupine), Naložbe (6 podjetij, ki predstavljajo 0,4 % prihodkov skupine). Naložbe Naložbene aktivnosti so v letu 2008 izvajala naslednja podjetja: Zastava Istrabenz Lizing, d. o. o., ki je aktivno na področju finančnega leasinga avtomobilov. V letu 2008 je podjetje sklenilo 186 novih pogodb, kar je za 60 % manj kot je bilo načrtovano. Poslovanje je bilo pod vplivom zakonskih omejitev pri zadolževanju fizičnih oseb. Istrabenz Inženiringi d. o. o., ustanovljeno leta 2007 kot podpora za nepremičninske projekte pri inženirski dejavnosti skupine. OpenAD, ki se ukvarja z oglaševanjem. Zaradi finančne krize podjetju ni uspelo obdržati strateškega partnerja in zaradi tega bo management podjetja leta 2009 začel s procesom finančnega restrukturiranja podjetja, ki je končalo poslovno leto 2008 z izgubo. Energetika Področje energetike pokrivajo naslednje skupine: skupina Istrabenz plini, skupina Istrabenz Gorenje energetski sistemi, Instalacija. Obvladujoča družba Istrabenz plini skupaj s pridruženimi družbami Plinarna Maribor, Moja energija, Istrabenz plini Beograd, Istrabenz plini Sarajevo Montkemija ( preimenovana v Istrabenz plini Bakar), Disuplin Porto Re in leta 2007 prevzeta družba Plin Komerc d. o. o. so sledili ekspanziji skupine na jugovzhodnih trgih. Leto 2008 ni bilo naklonjeno skupini Istrabenz plini predvsem zaradi visokih cen surovin, ki so zrasle čez 140 $ na sodček nafte, čeprav so se v zadnji četrtini leta cene znižale za 75 % na 35 $ na sodček. Tudi cene utekočinjenega naftnega plina in zemeljskega plina so se v letu 2008 znatno povečale in v zadnji četrtini znižale. Konkurenca postaja vse močnejša tako na področju tehničnega plina kot tudi utekočinjenega naftnega plina in zemeljskega plina. 41

44 Iz plinske dejavnosti je družba beležila 29 % rast prodaje glede na leto Prodaja je narasla zaradi višjih prodajnih cen, večjega števila kupcev v Bosni in Hercegovini. V Sloveniji je večina podjetij, ki so aktivna v tej skupini, pod večinskim državnim lastništvom in komaj leta 2007 se je slovenski trg popolnoma liberaliziral in na ta način omogočil kupcem prosto izbiro svojih dobaviteljev. Na drugih trgih, kjer je skupina prisotna (Avstrija, Nemčija, Bosna in Hercegovina), je ta trg še vedno omejen. V letu 2008 je tudi skupina Istrabenz Gorenje uspešno nadomestila izpad prihodkov ter rezultatov poslovanja, ki je nastal s prodajo družbe Austrian Power Vertriebs. Poslovni prihodki so znašali 4 % manj kot v letu 2007 in 81 % več, kot je bilo načrtovano. K temu je prispevala močna rast prodaje skupine GEN, ki je utrdila že dobre partnerske povezave z proizvajalci električne energije v Sloveniji in tudi prodaja lesne biomase velikim energetskim objektom. Turizem Skupina Istrabenz turizem opravlja svojo dejavnost na štirih lokacijah, in sicer v Portorožu (kjer ima 7 hotelov), Postojni (1 hotel), Opatiji (1 hotel) in Trevisu (1 hotel, ki ga upravlja družba Thai Si). Poleg hotelskih aktivnosti je skupina aktivna tudi na področju wellness storitev. Najpomembnejši dogodek za skupino predstavlja dokončna obnova in otvoritev hotela Palace, katerega upravljanje je prevzela mednarodna hotelska veriga Kempinski. Stroški tega projekta so imeli znaten vpliv na poslovanje celotne skupine, ki v letu 2008 ni dosegla svojega poslovnega plana. Poslovni prihodki skupine Istrabenz Turizem so v letu 2008 bili za 8% višji kot leta 2007 in 12% nižji od načrtovanih. V strukturi prihodkov največji delež zavzemajo namestitve, ki so se v letu 2008 povečale za 2% glede na leto 2007 in dosegle največjo rast v absolutnem smislu. Realizirano je bilo nočitev, 9% manj od načrtovanih večinoma zaradi kasnejšega odprtja hotela Palace Portorož. Še naprej prevladujejo gosti iz Italije, ki ustvarijo več kot 28% nočitev, sledijo jim gostje iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Rusije. Skupina je bila obremenjena tudi z visokimi stroški, ki so jih povzročili visoki stroški energentov, povišanje stroškov s strani dobaviteljev na področju hrane in pijače in višji stroški storitev, ki so nastali zaradi slavnostne otvoritve hotela in stroškov njegovega upravljanja. Vse to je vodilo k slabšanju poslovnih rezultatov in končni izgubi skupine v znesku 5,6 mio EUR v letu Izguba je zaradi slabšega poslovanja in višjih stroškov financiranja presegla načrtovano izgubo (1,9 mio. EUR). Informacijska tehnologija V Sloveniji povpraševanje za informacijskimi storitvami naraščain podjetje Actual je zavzelo tretje mesto med največjimi ponudniki Hermes Softlab in Src.si. Skupina je tudi prisotna na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji. V letu 2008 je podjetje vstopilo na trg ponudnikov rešitev za hotelsko in gostinsko poslovanje, v sklopu katerega je navezalo strateško partnerstvo s svetovno znanim ponudnikom Micros Fidelio. 42

45 Skupina je v letu 2008 naprej dobro poslovala, povečala je prodajo v primerjavi z letom 2007 zahvaljujoči nakupu podjetja SIMT ter IBS Sarajevo in s tem tudi prodiranje na trg Bosne in Hercegovine. Skupina je na koncu leta poslovala z dobičkom za razliko od leta prej, ko je imela izgubo. Prehrana Skupina Droga Kolinska ima v svojem asortimentu številne znane znamke jugovzhodne Evrope. V letu 2008 je skupina realizirala ključne spremembe v sami organizaciji in strategiji poslovanja. V povezavi s tem je prodala nekatere programe, ki niso strateškega značaja in se osredotočila na razvoj ključnih programov, trgov in znamk. Ta nova strategija je bila zasnovana na zlati izbiri ključnih programov, ki vključujejo štiri relativno najpomembnejše kategorije, v katerih so njene znamke že ustvarile močno pozicijo na trgu ali pa kažejo potencial bodoče rasti. Ti programi vključujejo: brezalkoholne pijače, tople napitke, namaze in prigrizke. Strateške znamke teh programov že dobro znane in sicer: Barcaffe, Bonito, Grand Kafa, Cockta, Donat, Argeta, Smoki, Prima, Najlepše želje in VIP. Večinski del prodaje je bil ustvarjen na jugovzhodnih trgih, katerim so sledili trgi EU. V letu 2008 je skupina odprodala naslednje programe: program praškastih proizvodov, ki ga je kupila družba Dr. Oetker Slovenija, program žitnih kosmičev in Čokolešnik, ki ga je kupila Podravka, program vložene zelenjave in omak Droga, Tomatina in Argo, ki ga je kupila družba Orka, čaji 1001 cvet, riža in mlevski izdelki, so bili kupljeni s strani družbe V začetku leta 2009 je skupina prodala sadne namaze znamke Belsad družbi Podravka, med letom pa načrtuje tudi prodajo programa soli in otroške hrane Bebi. Ključni razlogi za nižje poslovne rezultate so bile višje cene surovin in drugega materiala kot posledica zvišanja nabavnih cen v prvih treh četrtletij. Negativen vpliv je pustila depreciacija srbskega dinarja, rast ameriškega dolarja, rast finančnih stroškov zaradi negativni tečajnih razlik in revalorizacija izvedenih finančnih instrumentov. Droga Kolinska je kupila podjetje Tobess, ki ima 23,5% delež v podjetju Soko Štark. Matično podjetje je tudi povečalo svoj osnovni kapital z izdajo novih delnic podjetju NCA Investment Group, d.o.o. Beograd Kratka analiza skupine Istrabenz Analiza izkaza poslovnega izida Omenimo, da so vsi podatki prikazani v 000 EUR. Za analizo skupine smo uporabili letno poročilo Istrabenz skupine za leto V letu 2009 se je prodaja povečala za 9,2% glede na leto Rasti prodaje so najbolj prispevali segment elektrike, plina in prehrane. 43

46 Stroški blaga, materiala in storitev (CoGS) so zrasli za 8,6% v primerjavi z letom prej, večinoma zaradi rasti cen surovin energijskih izdelkov. Bruto profitno maržo je skupina obdržala na nivoju leta 2007 in sicer 27,5% glede na celotne prihodke. Stroški zaposlenih so bili višji v letu 2008, čeprav se je povprečno število zaposlenih zmanjšalo iz v letu 2007 na v letu Na zvišanje je vplivala višja povprečna plača na zaposlenega. Stroški amortizacije so se tudi nominalno povečali glede na prejšnje leto, ampak glede na dejstvo, da so znašali manjši procent v skupnih prihodkih, se je EBITDA izboljšal in znašal 12,4% glede na celotne prihodke skupine, leto prej pa 11,4%, kakor tudi EBIT, ki je znašal 6,1% (leto prej 4,9%). Finančni prihodki so se zmanjšali za 50% glede na prejšnje leto večinoma zaradi odprodaje 12,56% deleža v Poslovnem sistemu Mercator, ko je dobiček od prodaje znašal 97,3 mio. EUR. Preostali delež (10,01%) se je v letu 2007 beležil kot dolgoročni vrednostni papirji namenjeni prodaji. V marcu leta 2008 je bil sklenjena pogodba z Hypo Alpe Adria banko o nakupu Mercatorjevih delnic (kar predstavlja 2% delež od vseh preostalih delnic skupine). Za preostalih delnic (8,01%) je aprila 2008 skupina (oz. Istrabenz d.d) sklenila kupoprodajno pogodbo z banko UniCredit. Drugi finančni prihodki so bili povezani z družbo Istrabenz d.d. in realizirani s prodajo naložb v Mercator d.d., Banka Koper d.d. in Activa naložbe d.d. Finančni odhodki so bili več kot petkrat višji glede na leto prej in so znašali 32,9% celotnih prihodkov. Na takšen sunkovit obrat poslovanja navzdol, je predvsem vplivala slabitev naložb v finančna sredstva kot sledi: naložbe v Petrol d.d. v znesku 196,7 mio. EUR (predstavlja 68,5% vseh finančnih odhodkov in se prepozna v zmanjšanju kapitala skupine), naložbe v Sava d.d. v znesku 11,4 mio. EUR, naložbe v Luka Koper d.d. v znesku 4,0 mio. EUR, naložbe v vzajemni sklad KD skupine v znesku 2,2 mio. EUR, naložbe v druge vzajemne sklade v znesku 0,5 mio. EUR. Stroški obresti so se povečali za 63,3% glede na leto prej in so znašali v letu ,7% v celotnih prihodkih. Predstavljajo pa obresti od posojil družbe Istrabenz d.d. (30,1 mio.), skupine Droga Kolinska (11,6 mio. EUR) in skupine Istrabenz Turizem (5,6 mio. EUR). Zaradi tako velikih slabitev, še posebej naložb v Petrol d.d., je skupina končala poslovno leto 2008 z izgubo v znesku -226,4 mio. EUR. Analiza bilance stanja Na koncu leta 2008 so se celotna sredstva skupine zmanjšala za 11,7% v primerjavi z letom Dolgoročna sredstva zavzemajo 75,2% celotnih sredstev (leto prej 84,3%), kratkoročna sredstva pa 24,8% vseh sredstev (leto prej 15,7%). Med finančnimi sredstvi največje poslabšanje se je zgodilo na strani drugih finančnih naložb, ki so se znižale na 16,5% celotne bilance stanja v primerjavi z letom prej, ko so znašale 37,4%.. Do take situacije je prišlo zaradi zmanjšanja vrednosti delnic. Naložbe so se znižale v znesku mio. EUR. 44

47 Neopredmetena sredstva so se zaradi dobrega imena povečala v primerjavi s prejšnjim letom za 52,1% in so znašala 18,9% v celotnih sredstvih. Najbolj pomembni dogodki, ki so vplivali na povečanje: nakup družbe Tobess s strani Droge Kolinska v znesku 28,4 mio. EUR, nakup družbe SIMT d.o.o. s strani Actual IT d.o.o. v znesku 9,6 mio. nakup 32,5% deleža v družbi Istrabenz hoteli Portorož (v vrednosti 3,1 mio. EUR) od občine Piran, nakup podjetja IG AP s strani Istrabenz Gorenje energetski sistemi d.o.o. v vrednosti 0,7 mio. EUR, nakup podjetja IBS d.o.o. s strani Actual IT d.o.o. v znesku 0,5 mio. EUR. Med opredmetenimi sredstvi so največjo rast zabeležili zemljišče in stavbe zaradi rekonstrukcije hotela Palace. Na porast opredmetenih sredstev, ki so predstavljala 37,4% celotnih sredstev, so vplivale naložbe v stroje in opremo za podjetja Grand Prom AD in Štark AD. Kratkoročna sredstva so se povečala za 39,4% v primerjavi z letom prej in dosegla 24,8% celotnih sredstev (leto prej 15,7%). Terjatve do kupcev so bile višje za 36,7% v primerjavi z letom prej in so se večinoma nanašale na Drogo Kolinsko, Istrabenz Gorenje, Actual IT in Istrabenz Plini. Druge poslovne terjatve, ki so se prav tako povečale so se večinoma nanašale na Drogo Kolinsko in njene prodane programe. Kapital se je nominalno znižal za 79% v primerjavi z letom prej ali na 8,1% celotne bilance (leto prej 33,7%). Do take drastične spremembe je prišlo zaradi slabitev naložb skupine (vrednost delnic je padla tudi pod nominalno vrednost) zaradi velike izgube tekočega leta, ki jo je skupina prenesla v zadržano izgubo in zaradi negativne poštene vrednosti, ki je v letu 2008 in primerjavi z letom prej predstavljala -96,4 mio. EUR (v letu 2007 je bila pozitivna), ki se je oblikovala kot neto sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev namenjenih prodaji. K zmanjšanju kapitala so prispevala tudi izplačila dividend v znesku 22,4 mio. EUR. V letu 2008 je zadolženost do finančnih inštitucij dosegla najvišjo točko glede na prejšnja leta poslovanja skupine in sicer za 26,0% višja kot v letu Povečala se je iz 55,6% v letu 2007 na 79,4% v letu 2008 glede na celotno bilanco. Dolgoročna zadolženost se je celo zmanjšala za 6,1% v letu 2008, ko se je kratkoročna zadolženost povečala za 91,3% v istem letu. Največji procent dolgov je pripadal družbi Istrabenz d.d. (55,2%), Drogi Kolinski (18,4%) in Istrabenz Turizmu (11,9%). Obveznosti do dobaviteljev pa so se znižale v letu 2008 in so uspele pokriti le 48,6% terjatev do kupcev. Analiza nekaterih kazalnikov v primerjavi s poslovanjem skupine Istrabenz 1. Pokrivanje obresti- EBIT/stroški obresti Kaže mnogokratnik zaslužka podjetja nad obveznostjo iz naslova obresti ali kolikokrat je EBIT bil tako velik kot obresti. Primerja dobiček razpoložljiv za servisiranje dolga za plačevanje obresti. Če dobiček ne zadostuje za stroške obresti, bo podjetje iskalo nove vire za poravnavo teh plačil. 45

48 To lahko pomeni velike finančne težave ali pa, da je zadolženost previsoka, da bi jo lahko podjetje poravnalo- to je točka brez povratka, ko mora podjetje najeti več posojil, da odplača stare obresti. Zanima nas ali je dobičkonosnost v tekočem letu izjemna. Kaj lahko povzroča spremembe (Banka X 2005, 39): povečanje/znižanje obsega zadolžitve, povečanje ali znižanje stopnje zadolžitve, sezonske zadolžitve. V našem primeru je: EBIT= poslovni prihodki-cogs-stroški dela-dr. posl. odhodki-str. amortizacije= = = Pokrivanje obresti=41.208/51.789=0,8 Skupina niti enkrat ne pokriva svojih obresti, kar pomeni, da je v finančnih težavah in da je prezadolžena. Zato si bo tudi morala poiskati nove vire financiranja ali pa prodati družbe/programe, ki niso ključne za njeno poslovanje. Vidimo, da je zelo pomembno kakšne prihodke ustvarja skupina. Pomembno je, da je večina prihodkov iz redne dejavnosti, kajti vsi drugi so variabilni in lahko pričakujemo njihov izpad v prihodnosti. 2. Gospodarnost (ekonomičnost) poslovanja Gospodarnost poslovnega dela: poslovni prihodki/poslovni odhodki= = / =1,38 To pomeni, da na vsakih 100 EUR poslovnih odhodkov, ustvarimo 138 EUR prihodkov in nam ostane 38 EUR dobička. 3. Gospodarnost finančnega dela poslovanja: finančni prihodki/finančni odhodki= = / =0,09 Kazalnik nam pove, da na vsakih 100EUR finančnih odhodkov ustvarimo 9 EUR finančnih prihodkov, kar pomeni, da v finančnem delu poslovanja skupina posluje z izgubo v vrednosti 91 EUR. Na ta način smo ugotovili, da podjetju komercialni zaslužek, znižuje poslovanje iz finančnega dela. Kar je turi podkrepljeno z vsemi drugimi podatki iz letnega poročila skupine. Vrzel je nastala zaradi velikih izgub iz finančnih naložb v podjetja v skupini in pridružena podjetja. 46

49 4. Donos kapitala (ROE) ROE: čisti dobiček/povprečni kapital 1 = = / =-0,84 Jasno je, da poslovodstvo skupine ni dobro upravljalo s premoženjem lastnikov. Negativna donosnost kapitala pomeni, da smo iz naložb v kapital imeli celo izgubo. Obstaja več različic ROE vendar je že jasno, da je za negativno donosnost bila usodna izguba iz naložb v finančna sredstva oz. padec vrednosti delnic, v katere je investirala skupina. 5. Donos poslovanja (ROA) ROA: čisti dobiček/vložena sredstva= = / *100=-19,3% Kakor kazalnik prej, nam tudi ta pove, da je poslovodstvo bilo neuspešno pri upravljanju sredstev. Glavni razlog pa je izguba iz finančnih naložb v primerjavi s prejšnjim letom, ko je bil donos poslovanja zelo visok. 6. Kapitalska in dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev (K) K: kapital+dol. Rezervacije+dolgoročni dolgovi/dolgoročna sredstva= = / =0,64 Kazalnik, ki je zelo pomemben za banke, kajti pove nam ali je skupina kreditno in investicijsko sposobna. V našem primeru je le 64% dolgoročnih sredstev pokritih. To nam tudi pove, da skupina mora tudi s kratkoročnimi viri financiranja kriti dolgoročna sredstva in s tem tudi krši zlato bilančno pravilo. Podjetje, ki ne izpolnjuje ta pogoj (>=1) se ne more dodatno zadolžiti. Ni vseeno ali so dolgoročni dolgovi pretežno kapital ali dolgoročni krediti. Slednji so morda že tako visoki, da je odplačevanje preveliko breme za nemoteno poslovanje. Pomembna je tudi struktura dolgoročne aktive. Kadar je z dolgoročnimi viri financiran nakup opreme, potem predvidevamo, da se doba amortiziranja ujema z odplačevanjem kredita. V tem primeru lahko podjetje posluje brez dobička pa odplačevanje glavnice ne bo ogroženo. Drugače pa je, če so s krediti financirane nepremičnine, celo nakup zemljišča. Zgradbe zaradi nizke stopnje 1 povprečje kapitala zadnjih dveh let 47

50 amortizacijske stopnje ne prinašajo toliko prostih sredstev amortizacije, zato je odplačevanje kreditov možno le ob zelo visokem dobičku. Podobno velja, če se je podjetje zadolžilo za nakup drugega podjetja oz. za pridobitev deleža/delnice (Gruden, Cerkvenik 2001, 6). 7. Kazalniki likvidnosti KOL in KOFL So pomembni za kratkoročno finančno ravnotežje. Kratkoročna plačilna sposobnost je sposobnost podjetja, da v kratkem roku razpolaga z ustreznimi likvidnimi sredstvi za pravočasno izvedbo potrebnih plačil. 8. KOL-količnik obratne likvidnosti (>=2) KOL: krat. gibljiva sredstva/krat. obveznosti= = / =0,47 Kriterijalno zahtevo je po izkušnjah zelo težko doseči, zlasti, če je delež dolgoročnih sredstev nizek. Likvidnost skupine je zelo slaba. Vseeno omenimo, da pri nizek kazalnik ne pomeni nujno likvidnostnih težav. Poznati moramo tudi strukturo kratkoročne aktive. Morda podjetje uspeva sovjo dejavnost financirati z avansi pri čemer je za nadaljnje poslovanje zelo pomembno, da jih ne uporabi za plačilo starih računov, ampak za nakup repromateriala ali začasno naloži v kratkoročne finančne naložbe. Dober Kol pa nasprotno utegne v sebi skrivati past. V bistvu ne poznamo kvalitete sredstev. Za nekvalitetna sredstva obstaja sum, da boso bodisi prodane (neprodajljive zaloge)ali izterjane (dvomljive terjatve), ali povrnjeni (dani krediti). Popravki vrednosti teh, bi preko znižanja aktive prizadeli kazalnik likvidnosti. KOFL-količnik obratno-finančne likvidnosti (tekoča likvidnost) KOFL: (krat.gib. sred.-zaloge-ačr)/krat. obveznosti= = / =0,37 Zaloge odštejemo, ker je njihova pot do denarja ne samo daljša, ampak tudi bolj vprašljiva kot terjatve-najprej jih je treba šele prodati. Če je KOFL>1, so morebitne zaloge v celoti pokrite z dolgoročnimi viri oz. če ni zalog, ima del kratkoročnih terjatev dolgoročni vir financiranja. Sezonska podjetja lahko zaradi kopičenja zalog v obdobju sezone, dodatno poslabšajo svoj KOFL (Gruden, Cerkvenik, 2001,9). V našem primeru skupina ima zelo slabo tekočo likvidnost. 9. Vezava sredstev v kratkoročnih terjatvah (V1) 48

51 V1: povprečne terjatve iz poslovanja 2 /celotna prodaja *365= = ,5/ *365=66 Kaže uspešnost podjetja pri izterjavi, pogajalsko moč pa tudi kreditno sposobnost kupcev. Če ni visoko stanje terjatev na koncu obračunskega obdobja zgolj slučaj, je podaljševanje vezav lahko znak slabšega pogajalskega položaja, morda imajo pomembnejši kupci težave. To pa slej kot prej udari nazaj-podjetje mora opisati terjatve ali pa vsaj potrebuje dodatne vire financiranja teh terjatev. Če dobavitelji niso pripravljeni daljšati roka plačila so potrebni dodatni viri, večinoma kratkoročni krediti. Zato je ta kazalnik zelo povezan s kazalnikom vezave kratkoročnih obveznosti iz poslovanja. V našem primeru so se podjetju povečali dnevi vezave na 66 dni glede na leto prej. K temu so pripomogle višje terjatve iz naslova prodanih deležev v podjetjih. 10. Vezava kratkoročnih obveznosti iz poslovanja (V2) V2: povprečne obv. iz poslovanja 3 /odhodki iz poslovanja 4 = =91.875/ *365=58 Pove, v kolikšnem času v povprečju podjetje plačuje svoje obveznosti (do dobaviteljev, in delavcev). Avansi tudi vplivajo na vezavo, pretežni prejemnik avansov ima nesorazmerno nizke terjatve, kar izračunano terjatev znižuje, in po drugi strani visoke obveznosti in njihovo izračunano počasno obračanje. Ta kazalnik nima pravega vpliva pri posrednikih, ki poslujejo v svojem imenu in za tuj račun. Posrednik ima med prihodki samo zaračunano provizijo. Povečanje količnika lahko nakazuje, da je prisotna večja odvisnost od kreditorjev glede financiranja poslovanja podjetja. Znižanje števila dni lahko kaže na to, da podjetje jemlje popuste za hitro plačilo ali pa na to, da dobavitelji omejujejo kreditne pogoje zaradi znižane kreditne sposobnosti podjetja. V našem primeru vidimo, da skupina plačuje obveznosti v roku 58 dni, dokler izterjava terjatev traja 66 dni. Skupina si je morala najti vir financiranja, da premosti to razliko. 11. Vezava sredstev v zalogah (V3) 2 povprečje zadnjih dveh let. Med terjatve so štete:terjatve do kupcev in podjetij v skupini, ki so poslovno orientirane. 3 obv. do dobaviteljev+druge poslovne obveznosti (tudi do zaposlenih). 4 CoGS+stroški dela. 49

52 V3: povprečne zaloge/cogs*365= =47.968/ =36 Čim krajši je čas vezave, tem prej se zaloge spremenijo v denar. Optimalen obseg zalog omogoča manj virov financiranja (pogosto kreditov) in s tem nižje odhodke za obresti, hkrati pa tudi boljšo likvidnost. Odvisne so tudi od vrste dejavnosti. Lahko so prekomerne zaradi preveč previdne nabavne funkcije ali slabe organizacije, morda pa so tako nizke, da je moteno normalno poslovanje. Izračuni se lahko razlikujejo glede na metodo vrednotenja zalog. Upoštevati je potrebno med odhodki samo tiste stroške, ki gradijo vrednost zalog (Gruden, Cerkvenik 2001, 12). V našem primeru glede na dejstvo, da gre za skupino različnih podjetij, izračunani kazalnik ne daje točne vrednosti, kajti gre za podjetja,ki se ukvarjajo izključno s storitvami, proizvodnjo in trgovino ter energetiko. Pri našem izračunu naj bi se zaloge obrnile v 36 dneh oz. 10 krat v letu. Skupina zaloge vrednoti po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Stroški zalog se izkazujejo po metodi povprečnih cen. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje. 50

53 5 SKLEP Banke kot eden izmed glavnih temeljev vsakega razvitega finančnega sistema so se prav tako kot podjetja morale spoprijeti s finančno krizo, ki jo tokrat niso pričakovale. Tudi podjetja so bila presenečena in zato se določena niso uspela dovolj hitro odzvati in ukrepati, še posebej velika podjetja, kar se je tudi odrazilo v vidno poslabšanem poslovanju v letu Banke brez celovitega in ustreznega sistema upravljanja s tveganji, lahko ogrozijo svoj obstoj pa tudi povzročijo težave celotnemu bančnemu sistemu in celo gospodarstvu na sploh. Vse pa se začne in konča v podjetju. Odvisno od uspešnosti poslovanja podjetja in seveda njegovih kupcih in dobaviteljih kakor tudi številčnosti le-teh, je v največji meri poleg vpliva države in politike tudi odvisno poplačilo kredita, ki ga podjetje najame pri določeni banki. Zato smo se poleg obravnave samega slovenskega bančnega sistema in pojmov kreditnega tveganja in njegovih dejavnikov tudi v luči Baselskega kapitalskega sporazuma, lotili tudi finančne analize, na način kot se z njim spoprijema obravnavana Banka X. Opredelili smo najbolj pomembne postavke iz izkaza poslovnega izida ter jih podrobno opisali. Pomembno je, kaj nam govorijo številke v kombinaciji z različnimi informacijami, ki jih pridobi banka od podjetja, skrbnika ali drugih virov. Pokazali smo, da ne gre samo za branje določenih številk iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, temveč da je potrebno povezati različne postavke med sabo. Teoretični del smo podkrepili s praktičnim primerom poslovanja skupine Istrabenz v letu 2008 in se prepričali kako so se poslabšali pogoji, v katerih posluje skupina ter sunkovit preobrat njenega poslovanja navzdol. S tem primerom smo uspeli pokazati kako lahko banka s pomočjo finančne analize, kot enega izmed najbolj pomembnih orodij za zmanjševanje kreditnega tveganja, lahko oceni poslovanje podjetja. Skupina Istrabenz je močno poslabšala svoje poslovanje v primerjavi z letom 2007, kajti, skoraj vsi kazalniki kažejo na poslabšanje, veliko zadolženost in slabo likvidnost. 51

54 6 POVZETEK Kreditna dejavnost bank je povezana s tveganjem, da kredit ne bo vrnjen in da obresti po kreditu ne bodo poplačane. To tveganje je lahko večje ali manjše glede na boniteto posojilojemalca oz. glede na obseg kredita. Kakovostna analiza kreditne sposobnosti je temelj uspešnega obvladovanja omenjenega tveganja. Banka mora pred odobritvijo vsake naložbe oceniti, koliko je komitent sposoben izpolnjevati obveznosti do banke. Tudi na praktičnem primeru skupine Istrabenz smo lahko videli, kako pomembno je, da banka ves čas trajanja pravnega razmerja spremlja rednost poravnavanja obveznosti komitenta in še posebej kako iz leta v leto posluje. Ne samo, da je potrebno obravnavati tekoče poslovanje ampak tudi predvidevati gibanja v prihodnje in v tem smislu ukrepati. Zato tudi banke upnice skupine Istrabenz že nekaj časa iščejo rešitve in način, kako bi izterjale svoje terjatve do Istrabenz skupine.. Novi zakon o bančništvu pomeni uvajanje evropske direktive o kapitalski ustreznosti v domači pravni red. Gre za implementacijo pravil, katera postavlja Basel II, ki opredeljuje nove smernice za obravnavo tveganj v bančnem poslovanju. Novi zakon o bančništvu banke spodbuja k prilagoditvi notranjih pravil poslovanja. V prvem delu smo opisali slovenski bančni sistem, opredelili pojem kreditnega tveganja in njegovih ključnih dejavnikov. V osrednjem delu smo navedli nekatere bistvene smernice Baselskega kapitalskega sporazuma, ki prav tako opredeljuje kreditno tveganje. V zadnjem delu pa smo predstavili bistvene elemente finančne analize in njenega vpliva na odločanje o uspešnosti poslovanja določenega podjetja. V našem primeru smo naredili skrajšano analizo skupine Istrabenz in tudi s pomočjo nekaterih kazalnikov podrobneje razložili poslabšanje poslovanja skupine. Finančno analizo smo delali po konceptu mednarodne finančne inštitucije-banke X, ki ima svoje poslovalnice tudi v Sloveniji. Ključne besede: Slovenski bančni sistem, vrste tveganja, kreditno tveganje, dejavniki kreditnega tveganja, ekonomski kazalniki. SUMMARY Credit activity of the banks is associated with credit risk that loan and/or its related interests will not be returned. This risk can be higher or lower according to quality of the borrower or according to volume of credit. Quality credit analysis of credit adequacy is a basic element of successful managing of this kind of risk. Before the approval of investment, bank should estimate how customer is able to comply with obligations of the bank. Even on practical case of Istrabenz group we can see how important it is to bank that for entire duration of legal relationship, monitors customer settlements of commitments, in particular how from year to 52

55 year it operates. It is not only necessary to monitor current operating but it is important to predict future events and movements and also to take action in this regard. Therefore, the creditor banks of the Istrabenz group for some time looking for solutions and the way how to recover claims against Istrabenz group. The new low on Banking means the introduction of the European capital adequacy directive in domestic low. This is implementation of the rules, which raises the Basel II, which sets out new guidelines for managing risk in the banking business. The new low on banking encourages banks to adapt its internal rules of operations. In the first part, we examined the Slovenian banking system, defining the concept of credit risk and its key factors. In the central part we have outlined some essential guidelines of the Basel Capital Accord, which also defines capital risk. In the final section, we present the essential elements of financial analysis and its impact on decision-making on the performance of the company. In our case, we did abbreviated analysis of the Istrabenz group and also through some of the indicators we more detail explained the deterioration of the business. Our financial analysis was based on concept of international financial institution-bank X, which has place of business also in Slovenia. Keywords: Slovenian banking system, the types of risk, credit risk, credit risk factors, financial analysis, economic indicators. 53

56 7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV Literatura 1.Barry A. Michael Credit Management. West Sussex: John Wiley and Sons.. 2.Bessis Joel Risk Management in Banking. New York: John Wiley and Sons. 3.Dimovski, Vlado in Aleksandra Gregorič Temelji bančništva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 4.Eržen, Mirjam Izkaz uspeha. Združenje bank Slovenije. 5.Festić, Mejra Pregled merjenja kreditnega tveganja. Bančni vestnik Gerald I. White, Ashwinpaul C. Sondhi, Dov Fried The Analysis and Use of Financial Statement, II Edition. Virginia: Assotiation for Investment Management and Research. 7.Gruden, Nataša in Cerkvenik Aleš Finančni kazalniki in modeli finančne bonitete. Združenje bank Slovenije. 8.Hočevar Marko in Igličar Aleksander Osnove računovodstva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 9.Jorion, Philippe Financial risk manager handbook. New Jesey: John Wiley & Sons.. 10.Nemec, Vojko Finančni podatki o poslovanju podjetja. Združenje bank Slovenije. 11.Rebernik, Miroslav in Repovž Leon Od ideje do denarja. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 12.Saunders, Anthony Financial Institutions Management. Boston: Irwin/McGraw- Hill. 13.Slak, Leon Obvladovanje tveganj v bančnem poslovanju po novem kapitalskem sporazumu Basel II. Magistrsko delo. Kranj: Fakulteta za podiplomdke državne in evropske študije. 14.Smithson, Charles Credit Portfolio Management. New Yersey: John Wiley & Sons. 15.Smitson, Charles Managing financial Risk. New York: McGraw-Hill. 16.Šminovec, Peter Osnovni pristop k finančni analizi. Združenje bank Slovenije. 17.Šubelj, Tina Vrste zavarovanj in njihova vloga pri obvladovanju kreditnih tveganj bank. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 18.Vidič, Jerneja Vrste terjatev in način izkazovanja. Združenje bank Slovenije. 19.Zbašnik Dušan Mednarodni finančni management. Maribor: Ekonomska poslovna fakulteta. Viri 1.Banka X Corporate Rating System-Interno gradivo. 2.Banka X Credit Analysis Handbook-Interno gradivo. 3.Banka Slovenije Osnutek sklepa o izračunu kapitalske zshteve za kreditno tveganje po pristopu IRB. 4.BIS-Bank for International Settlements. Basel Comitee on Banking Supervision The new Basel Capital Accord. [online]. Dostopno na: [ ]. 54

57 5.BIS-Bank for International Settlements. Basel Comitee on Banking Supervision Enhancements to the Basel II framework. [online]. Dostopno na: [ ]. 6.Uradni list RS Zakon o bančništvu 7/99. [online]. Dostopno na: [ ]. 7.Uradni list RS Sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic 24/02. [online]. Dostopno na: +ustreznosti [ ]. 8. Letno poročilo Skupina Istrabenz. [online]. Dostopno na: [ ] 9. Letno poročilo Banka Slovenije. [online]. Dostopno na: [ ] 55

58 8 SEZNAM TABEL IN SLIK Tabela 1: Lastniška struktura bančnega sektorja (v %) Tabela 2: Aktivne bilančne postavke n njihove uteži Tabela 3: Zunajbilančne aktivne postavke in njihove uteži Tabela 4: Potencialne izgube in posebne rezervacije Slika 3: Tržni deleži bank V Sloveniji Slika 4: Cikel obračanja sredstev 56

59 9 PRILOGE Priloga 1: Bilanca stanja skupine Istrabenz Priloga 2: Izkaz poslovnega izida skupine Istrabenz 57

60 Priloga 1: Bilanca stanja skupine Istrabenz 58

61 Priloga 2: Izkaz poslovnega izida skupine Istrabenz 59

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = = CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) =1.1+1.2+1.3+1.6 =1.4+1.5+1.6 1.1 TEMELJNI KAPITAL =1.1.1+ 1.1.2+1.1.4+1.1.5 Znesek

Prikaži več

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 KAZALO - RAZKRITJA INFORMACIJ LETNO POROČILO CRR Stran 1 UVOD 156 2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ 156 2.1 Pristop institucije k upravljanju tveganj Člen 435 156 2.2 Informacije

Prikaži več

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi

Prikaži več

Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018

Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018 Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018 Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018 Banke so zavezane k razkrivanju določenih informacij, kar naj bi omogočilo zadostno informiranje potencialnih

Prikaži več

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka: v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx) Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija Posredno financiranje NAZIV PRODUKTA: Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija NAČIN FINANCIRANJA posredno financiranje preko

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

31

31 Hram Holding, finančna družba, d.d. Vilharjeva 29, Ljubljana, skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, objavlja podatke iz

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk SI57 OK 1. KAPITAL Period SI57 Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastniški kapital pred odbitnimi postavkami (Temeljni kapital brez hibridnih instrumentov in državnih ukrepov pomoči,

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx) DEPOZITI IN VARČEVANJA ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 Razvrstitev bančnih poslov Z vidika funkcionalnosti:

Prikaži več

Microsoft Word - Vidmar-Tatjana.doc

Microsoft Word - Vidmar-Tatjana.doc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA IN METODOLOGIJA OBLIKOVANJA REZERVACIJ V POSLOVNI BANKI Študentka: Tatjana Vidmar Naslov: Danila

Prikaži več

DELAVSKA HRANILNICA d

DELAVSKA HRANILNICA d S K L E P O VIŠINI OBRESTNIH MER ZA POSAMEZNE VRSTE VLOG, DEPOZITOV IN KREDITOV Sprejela:Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.12.2017 Velja od:

Prikaži več

Microsoft Word - martini-jasmina.doc

Microsoft Word - martini-jasmina.doc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Jasmina MARTINI Janževski Vrh, oktober, 2006 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO KAPITALSKA USTREZNOST

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo 20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja

Prikaži več

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)

Prikaži več

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR BONITETNO POROČILO Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 (0)1 620 2 866, fax: +386 (0)1 620 2 708 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HALDER norm+technik d.o.o. Izdano dne 5.8.2014

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) Zap. Oznaka štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA 1 A. 1. in del A. 5. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

Prikaži več

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KARBON, čiste tehnologije d.o.o. Velenje Izdano

Prikaži več

DELOVNI LIST 2 – TRG

DELOVNI LIST 2 – TRG 3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska NARVIS, napredne računalniške storitve, d.o.o.

Prikaži več

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2018/ z dne  24. aprila o spremembi  Smernice  ECB/  2013/  23  o statistiki  državnih 15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZELEN IN PARTNERJI, Podjetniško in poslovno svetovanje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska INŽENIRING TELEKOMUNIKACIJ 100 d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ARNE Računalniški sistemi d.o.o. Izdano dne 8.1.2016

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KAPI IN PARTNERJI d.o.o. posredništvo in druge

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. office-sl

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o.   office-sl 1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. email: office-slovenia@coface.com 14.12.2016 22:11(+1) POROČILO O PODJETJU IZMIŠLJENO PODJETJE D.O.O. Druga imena: IZMIŠLJENO d.o.o. Sedez podjetja:

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZEL-EN, razvojni center energetike d.o.o. Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ILUMINA WAX trgovina in proizvodnja d.o.o. Izdano

Prikaži več

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 1 PREDSTAVITEV SKLADA...3 2 OPOZORILO IMETNIKOM INVESTICIJSKIH KUPONOV...4 3 POSLOVANJE SKLADA V OBDOBJU 01.01. DO 30.06.2006...5 4 NEREVIDIRANI RAČUNOVODSKI

Prikaži več

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE

Prikaži več

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava,

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava, SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: 01.05.2019 Vipava, 01.05.2019 S Sklepom o višini obrestnih mer za posamezne vrste vlog, depozitov in kreditov (v nadaljevanju:

Prikaži več

Sklep_april_2019

Sklep_april_2019 S K L E P O OBRESTNIH MERAH Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.3.2019 Velja od: 1.4.2019 1. VLOGE FIZIČNIH OSEB 1.1. VLOGE NA VPOGLED

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska SPLETNE REŠITVE, MIHA LAVTAR S.P. Izdano dne 26.6.2013

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Predelava termoplastov VARSPOJ, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

BILTEN JUNIJ 2019

BILTEN JUNIJ 2019 BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje

Prikaži več

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?

Prikaži več

BONITETNO POROCILO Izdano dne Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POROČILO, vse pravice pridržane

BONITETNO POROCILO Izdano dne Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POROČILO, vse pravice pridržane BONITETNO POROCILO Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA Poglavje 1 Podjetje: Naslov: Dejavnost: J 58.190 DRUGO ZALOŽNIŠTVO Matična številka:

Prikaži več

Microsoft Word - balant-albina

Microsoft Word - balant-albina UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEDNARODNI BANČNI STANDARDI BASEL II Študentka: Albina Balant Naslov: Gradišče 46, Slovenj Gradec Številka indeksa: 81566022 Redni študij

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska PS družba za projektiranje in izdelavo strojev

Prikaži več

IZDELAVA MODELA VERJETNOSTI NEPLAČILA V POSLOVNI BANKI

IZDELAVA MODELA VERJETNOSTI NEPLAČILA V POSLOVNI BANKI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IZDELAVA MODELA VERJETNOSTI NEPLAČILA V POSLOVNI BANKI Ljubljana, avgust 2009 DAVID ANDREJC IZJAVA Študent David Andrejc izjavljam, da sem avtor

Prikaži več

Microsoft Word - odlok 2005.doc

Microsoft Word - odlok 2005.doc Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je

Prikaži več

Microsoft Word - Kandric- Martin.doc

Microsoft Word - Kandric- Martin.doc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO BASEL II BASEL II Študent: Martin Kandrič Naslov: Grajski trg 007, 2000 Maribor Številka indeksa: 81601019 Redni študij Program:

Prikaži več

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja SKLEP o omejitvah glede sredstev

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KOOP TRGOVINA trgovina in posredništvo d.o.o. Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska CLEANGRAD, proizvodnja kovinskih konstrukcij in

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska AVTOSTORITVE ROGELJ avtokleparstvo in trgovina,

Prikaži več

RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj

RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj 15. 10. 2018 RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj MSRP 16 MRS 17 OPREDELITEV POJMA 'NAJEM' V skladu z MSRP 16 je najem pogodba ali del pogodbe, ki prenaša pravico do uporabe identificiranega

Prikaži več

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: 5665493 Davčna številka: SI 82155135 Telefon (h.c.): 01/ 200 75 00

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE

POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE Vsebina I POSLOVNO POROČILO... 5 1 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA... 7 2 PREDSTAVITEV... 8 3 KLJUČNI DOGODKI V PRVEM POLLETJU 2013...

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SKUPINA SAVA RE NEREVIDIRANI REZULTATI 2017 23. MAREC 2018 a 2017 KLJUČNI POUDARKI LETA Kosmata premija skupine Sava Re je v letu 2017 prvič presegla 500 milijonov EUR. Čisti poslovni izid in donosnost

Prikaži več

PRAVILA IN POSTOPKI ZA ZAMENJAVO BANKE Informacije za stranke Ljubljana, februar

PRAVILA IN POSTOPKI ZA ZAMENJAVO BANKE Informacije za stranke Ljubljana, februar PRAVILA IN POSTOPKI ZA ZAMENJAVO BANKE Informacije za stranke Ljubljana, februar 2013 1 I. Uvodno pojasnilo Članice Združenja bank Slovenije so leta 2007 na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije opredelile

Prikaži več

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi ABANKA d.d. Slovenska 58, 1517 Ljubljana T 01 47 18 100 F 01 43 25 165 www.abanka.si JAVNA OBJAVA PODATKOV POSLOVANJA ABANKE D.D. V PRVEM TRIMESEČJU LETA 2018 S PRILOŽENIMI KONSOLIDIRANIMI RAČUNOVODSKIMI

Prikaži več

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf)

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf) U beniki FKPV Borzno posredovanje Boris Gramc, mag. posl. ved red. prof. dr. Marijan Cingula doc. dr. Marina Kla mer alopa Celje 2013 Boris Gramc, mag. posl. ved; red. prof. dr. Marijan Cingula; doc.

Prikaži več

Priloga_AJPES.xls

Priloga_AJPES.xls 1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika

Prikaži več

Politike in postopki razvrščanja strank

Politike in postopki razvrščanja strank Na podlagi prvega odstavka 160. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 - ZPre-1C in 55/12; ZISDU-2) v povezavi z določbo 210. člena Zakona o trgu

Prikaži več

Untitled Document

Untitled Document BONITETNO POROČILO Izdano za: Mateja Roglič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 ()8 39 3, fax: +386 ()1 62 2 78 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA Poglavje

Prikaži več

C(2016)3544/F1 - SL

C(2016)3544/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.6.2016 C(2016) 3544 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 13.6.2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov

Prikaži več

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA ( IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN 30.09.2013 Postavka AOP 30.9.2013 30.9.2012 INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (002+032+053) 001 7.565.152 6.566.959 115,20 A. DOLGOROČNA SREDSTVA

Prikaži več

LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2016

LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2016 Ljubljana, 31. 8. 2017 Vsebina IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA... 2 1 OSNOVNI PODATKI... 3 2 POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA... 4 3 POMEMBNEJŠI DOGODKI... 6 4 POJASNILA K LOČENIM IN KONSOLIDIRANIM

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.

Prikaži več

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) 1. Trgovanje s finančnimi instrumenti 1.1 Opravljanje investicijskih storitev in

Prikaži več

KONČNO POROČILO O DOLOČITVI VRST IZPOSTAVLJENOSTI, KI SE POVEZUJEJO Z VISOKIM TVEGANJEM V SKLADU S ČLENOM 128(3) UREDBE (EU) ŠT. 575/2013 EBA/GL/2019/

KONČNO POROČILO O DOLOČITVI VRST IZPOSTAVLJENOSTI, KI SE POVEZUJEJO Z VISOKIM TVEGANJEM V SKLADU S ČLENOM 128(3) UREDBE (EU) ŠT. 575/2013 EBA/GL/2019/ EBA/GL/2019/01 17. januar 2019 Smernice o določitvi vrst izpostavljenosti, ki se povezujejo z visokim tveganjem ZA REDNO UPORABO ORGANA EBA 1 Obveznosti glede zagotavljanja skladnosti in poročanja Vloga

Prikaži več

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES 19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah

Prikaži več

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc 1) Ob koncu leta 2004 je bilo v Sloveniji v obtoku za 195,4 mrd. izdanih bankovcev, neto tuja aktiva je znašala 1.528,8 mrd. SIT, na poravnalnih računih pri BS so imele poslovne banke za 94 mrd. SIT, depoziti

Prikaži več

G 17/ VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni s

G 17/ VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni s G 17/2011-5 VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki dr. Mile Dolenc, kot predsednik, ter Marko Prijatelj

Prikaži več

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 ... 3... 4... 9... 35 2 ... 48 3 4 5 6 7 ZŠ KAZALEC OZ. KAZALNIK LETO 2013 LETO 2012 I 13/12 1 ŠTEVILO ZAPOSLENIH KONEC LETA 115 110 104,5 PO OBRAČUNSKEM

Prikaži več

Poročilo k certifikatu FINANČNE ZANESLJIVOSTI gospodarskega subjekta Imetnik certifikata: KREMENITI d.o.o. KREMENITI, trgovina, servis, izvoz, uvoz, p

Poročilo k certifikatu FINANČNE ZANESLJIVOSTI gospodarskega subjekta Imetnik certifikata: KREMENITI d.o.o. KREMENITI, trgovina, servis, izvoz, uvoz, p Poročilo k certifikatu FINANČNE ZANESLJIVOSTI gospodarskega subjekta Imetnik certifikata: KREMENITI d.o.o. KREMENITI, trgovina, servis, izvoz, uvoz, proizvodnja, d.o.o. Izdajatelj: PRVA BONITETNA AGENCIJA

Prikaži več

Obvestilo za poročevalce z dne 10

Obvestilo za poročevalce z dne 10 Obvestilo za poročevalce z dne 10.04.2019 Obvezniki poročanja oddajo poročilo SFR (statistike finančnih računov) preko spletne strani AJPES (Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve),

Prikaži več

Stran / Št. 86 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur

Stran / Št. 86 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur Stran 13006 / Št. 86 / 29. 12. 2016 Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 odl. US, 82/13 in 55/15:

Prikaži več

KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno pove

KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno pove KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno povečujejo predvsem vloge gospodinjstev in predstavljajo

Prikaži več

PREDLOG

PREDLOG DOPOLNJEN PREDLOG MAREC 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 ZUJF,

Prikaži več

Izdaja:

Izdaja: Izdaja: 30. 09. 2009 OSNOVNI PODATKI SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SID banka) je bila ustanovljena 22.10.1992 kot Slovenska izvozna družba, družba za zavarovanje

Prikaži več

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 13/2019 V Ljubljani, dne 31.07.2019 V S E B I N A Stran 1 SPLOŠNE DOLOČBE... 3 2 AKTIVNE OBRESTNE MERE... 5 2.1 KREDITI FIZIČNIM OSEBAM... 5 2.1.1 POTROŠNIŠKI KREDITI...

Prikaži več

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 12/2019 V Ljubljani, dne

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 12/2019 V Ljubljani, dne SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 12/2019 V Ljubljani, dne 28.06.2019 V S E B I N A Stran 1 SPLOŠNE DOLOČBE... 3 2 AKTIVNE OBRESTNE MERE... 5 2.1 KREDITI FIZIČNIM OSEBAM... 5 2.1.1 POTROŠNIŠKI KREDITI...

Prikaži več

Sklep Evropske centralne banke z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavaro

Sklep Evropske centralne banke z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavaro L 301/6 Uradni list Evropske unije 12.11.2013 SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja

Prikaži več

Microsoft Word - SRS A.doc

Microsoft Word - SRS A.doc Slovenski računovodski standard 23 (2016) OBLIKE IZKAZA GIBANJA KAPITALA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE A. Uvod Ta standard se uporablja pri sestavljanju predračunskih in obračunskih izkazov, v katerih

Prikaži več

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI

Prikaži več

(I. Splo\232ni del prora\350una)

(I. Splo\232ni del prora\350una) DOPOLNJEN PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 11.817.73 11.817.73 11.389.216 11.585.789 196.573 98, 98, TEKOČI PRIHODKI (7+71) 9.772.584 9.772.584 9.78.4

Prikaži več