Razred: 1

Transkripcija

1 Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SPO Ura: 30. Datum: Učna enota: NAŠ MALI PROJEKT: Sestavimo druţino Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske člane (brat, sestra, starši, stari starši, otrok, sin, hčerka itn.) in razumejo medsebojne sorodstvene povezave med njimi. Učni pripomočki/sredstva: U/31, slike in fotografije ljudi iz revij in katalogov I. Jutranji krog Igra: Ţenski par moškemu Sedimo v krogu. Podajamo si tenis ţogico. Kdor ima ţogico, pove ime osebe ali ţivali. Ţogico poda sošolcu, ki poišče ţenski oziroma moški par, npr.: učenec- učenka; ribič ribička; lovec- lovka, pešec peška; štorklja štrk ipd. Iščejo kar se da zanimive pare besed. II. Naš mali projekt Učbenik SPO, str. 31 Preberemo navodilo za Naš mali projekt: Sestavimo druţino. Ob slikah se pogovorimo, kaj bomo delali in kaj za delo potrebujemo. Učence razdelimo v skupine. V skupinah si učenci razdelijo dolţnosti: kdo bo izrezoval sličice, kdo jih bo lepil, kdo bo ob koncu dela poročal sošolcem... Iz revij izreţejo slike oseb in sestavljajo različne druţine. Določijo sorodstvene vezi, izmišljajo si imena, poklice... Plakate druţin predstavijo ostalim skupinam. Vodimo pogovor. Povedo naj, kdo je na sliki, koliko članov ima njihova druţina, kaj delajo posamezni člani druţine, ali druţina ţivi skupaj v hiši ali v stanovanju. Članom druţine iščejo ţenski par moškemu. Ali so vse druţine enake? Po čem se razlikujejo? Kaj mislite, kako bi si člani v druţini na vašem plakatu razdelili delo? Kakšna pravila veljajo za člane vaše druţine? POMEMBNO: Učenci naj v šolo prinesejo manjše škatlice ali jogurtove kozarčke in elastike za izdelavo brenkala pri GVZ. 1

2 Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SLJ Ura: 59. Datum: Učna enota: Pravljica: KUŢA LUŢA V mislih oblikujejo domišljijskočutno predstavo knjiţevnega prostora in povedo, kako si ga predstavljajo. Pripovedujejo o knjiţevnem dogajanju. Govorno poustvarjajo besedilo igra vlog. Učni pripomočki/sredstva: B/58, 59, knjiga Kuţa Luţa Motivacija Vodimo pogovor o socializacijskih pravilih, o učenju pravil. Vam starši kdaj rečejo:»tega ne smeš! To se ne dela! Kako se pa obnašaš?«katera pravila veljajo pri mizi pri vas doma? Kaj vam rečejo starši, če govorite s polnimi usti, srebate juho, si podpirate glavo? Katera pravila se morajo naučiti vaši majhni bratci in sestrice? Kako se učijo? Kako ste se sami naučili določenih pravil? Najava besedila: Spoznali bomo pravljico, v kateri bomo srečali nekoga, ki se je moral tudi kaj naučiti. Priprava na poslušanje Učenci se udobno namestijo in se pripravijo na poslušanje. Pripovedovanje/branje pravljice Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo pravljico in jo doţivljajo. Čustveni odmor Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo. Izjava po čustvenem odmoru: Pa kar samemu se je to posrečilo Brez nas je opravil na pravem mestu Ti pasja dlaka! In še tisti večer so na čast kuţku Luţi priredili največji ples. 2

3 Interpretacija Vodimo pogovor, vprašamo. - Dogajalni prostor Kje se je pravljica dogajala? Kako si ta prostor predstavljate? - Knjiţevno dogajanje Kako je kuţa ţivel, preden je prispel v veliko, slavnostno pasjo dvorano? Kaj vse je opazil, ko je prvič stopil vanjo? Kateri imenitni psi so bili v dvorani? Kako so plesali? Kako je bilo v plesni šoli? Kako so kuţka učili lulati? Kako je bilo, ko Kuţa Luţa ni znal lajati v luno? Kako je bilo, ko so se veliki psi sprli? Kako se je pravljica končala? Branje pravljice Še enkrat preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doţivljajo besedilo. Poglabljanje doživetja Igra vlog - Povemo navodila: Razdelili se boste v skupine po štiri. V skupini si razdelite vloge. Eden je kuţa Luţa, drugi trije ste psi, ki učite kuţa pasjih pravil. Dogovorite se, kako boste zaigrali»vzgajanje majhnih kuţkov«. - Skupine predstavijo igro vlog pasjo šolo. Vrednotimo opravljeno delo. 3

4 Razred: 1. Dan: 49. Predmet: LVZ Ura: 19., 20. Datum: Učna enota: Slikanje: ILUSTRACIJA PRAVLJICE KUŢA LUŢA Ločijo med risbo in sliko. Domiselno likovno izrazijo svoje doţivljanje pravljice Kuţa Luţa. Razvijajo občutek za podrobnosti. Pri risanju in slikanju razvijajo vztrajnost in motorično spretnost. Učni pripomočki/sredstva: barvni flomastri, risalni listi Izhodišče in vpeljava likovnega problema Berilo, str. 58, 59 Spodbudimo učence, naj v berilu poiščejo pravljico Kuţa luţa. Opazujemo ilustracije in se o njih pogovarjamo. Osveţimo pojem ilustracija. Likovna naloga Vodimo pogovor o črti, ki je osnovni likovni element za risbo. Vodimo pogovor o barvi, ki je osnovni element za sliko. Na ilustracijah opazujemo prisotnost črte in barve. Likovni motiv: Najprej bomo s črnim flomastrom narisali ilustracijo pravljice Kuţa Luţa. Nastala bo risba. Potem bomo to risbo s flomastri pobarvali. Nastala bo slika, saj bo na likovnem izdelku prevladovala barva. Potrudili se bomo, da bomo ilustracijo upodobili čisto po svoje, tako kot jo sami doţivljamo. Individualno delo učencev Učenci upodobijo ilustracijo pravljice. Učence spodbujamo k risanju detajlov, k vztrajnemu barvanju in k risanju tekstur na posamezne ploskve. Ilustracije spredaj na majhno podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo). Vrednotenje Ko so ilustracije dokončane, jih razstavimo. Obnovimo pojma risba in slika. Učenci tudi pripovedujejo o svojih ilustracijah. 4

5 Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih likovnih rešitev, prizadevnost posameznih učencev, domišljijo in vztrajnost Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka. 5