DELAVNICA Odnosi med starši in ucitelji temelj vzgoje v šoli DELAVNICA NA TEMO ODNOSI MED STARŠI IN UČITELJI OŠ DAVORINA JENKA CERKLJE NA GORENJSKEM 1

Transkripcija

1 DELAVNICA Odnosi med starši in ucitelji temelj vzgoje v šoli DELAVNICA NA TEMO ODNOSI MED STARŠI IN UČITELJI OŠ DAVORINA JENKA CERKLJE NA GORENJSKEM 1

2 SKUPNO POROČILO S SREČANJA STARŠEV IN UČITELJEV OŠ DAVORINA JENKA CERKLJE NA GORENJSKEM Odnosi med starši in ucitelji temelj vzgoje v šoli Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem je v torek, 8. aprila 2014, v popoldanskih urah prvič gostila delavnico z naslovom Odnosi med starši in učitelji temelj vzgoje v šoli. Nastala je po vzoru dveh predhodnih delavnic, ki sta potekali v OŠ Škofja Loka - Mesto in OŠ Šenčur. Delavnico je v sodelovanju z vodstvom šole organiziral Svet staršev. Svet staršev je povezan v Aktiv svetov staršev OŠ pod Krvavcem (ASSOŠPK), kjer so tudi sosednje osnovne šole iz Komende, Vodic, Šenčurja, Preddvora in Orehka. Aktiv je je vključen v nacionalno Zvezo aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS). Na nivoju Aktiva je bila to že tretja tovrstna delavnica, ki je tudi tokrat privabila lepo število staršev in učiteljev. K sodelovanju smo povabili tudi pet predstavnikov iz ZASSS, ki so že imeli izkušnje s tovrstnimi delavnicami in so bili pripravljeni svoje izkušnje deliti z nami. Uvodni nagovor predsednika ZASSS, gospoda Toneta Medena. 2 Uvodoma nas je nagovoril predsednik ZASSS, gospod Tone Meden. Izpostavil je pomen sodelovanja med starši in učitelji, saj je to edina pot do prave vzgoje otrok v zrele, odgovorne in samostojne osebe. Da je delo lažje steklo in da smo se bolje razumeli med seboj, smo se starši skupaj z učitelji enakomerno razvrstili v pet tematskih delavnic z naslovi: vzgoja, odnosi, obveznosti učencev, komunikacija in avtonomija učitelja. Udeleženci smo skupino izbrali po barvi in ne po temi, ki smo jo kasneje obravnavali. Delavnice so potekale ločeno v petih razredih, odvisno od načina dela mentorja; nekateri smo delali v tišini in individualno, drugi z debato in timskim delom... Vsem, ne glede na temo, pa so mentorji predstavili tri ključne korake, ki so nas vodili skozi delavnico: stanje, cilj in pot.

3 V dveh šolskih urah se je razvila konstruktivna debata, izmenjali smo si številna mnenja, predloge, kritike in pohvale. Na koncu smo napravili še povzetek za plenarni del, ki je sledil krajšemu odmoru. Dva predstavnika vsake delavnice sta imela na voljo deset minut časa za predstavitev stanja, cilja in poti do njih ter podala zaključno misel. Predstavitve so bile zanimive in vsebinsko bogate ter so odsevale resnost predhodnega dela. Da pa ne bi šlo vse skupaj v pozabo, smo se že pred srečanjem dogovorili, da vodje skupin poskrbijo za pripravo poročila, ki je sedaj pred vami. Veseli dejstvo, da je bila ključna skupna ugotovitev staršev in učiteljev, da "ne sedimo na dveh bregovih"; kljub temu pa lahko v dobro naših otrok še veliko postorimo predvsem na področju boljše komunikacije, premagovanja strahov, obojestranskega zaupanja in spoštovanja. Za pomoč in sodelovanje se zahvaljujemo ravnateljici Damijani Božič Močnik, učiteljema Aniti Stare in Boštjanu Mohoriču, gostom iz ZASSS ter vsem udeležencem. Aleša Unk, članica sveta staršev Pobudnik delavnice, predsednik sveta staršev OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem, David Rupnik DELAVNICA NA TEMO ODNOSI MED STARŠI IN UČITELJI 3

4 I. SKUPINA vzgoja NEKAJ IZHODIŠČ ZA DELAVNICO: Kako pri otroku spodbujati hvaležnost in spoštovanje? Temelji vzgoje za življenje. Priprava otroka in staršev na prvi vstop v šolo. Pravila vedenja v šoli. Sodelovanje staršev z učitelji in vodstvom šole v primeru kršenja šolskih pravil. Vzgoja učencev. Vrednote, ki jih zasleduje šola in starši. Vzgoja otrok za obnašanje na šolskih izletih, ali se otrok enako obnaša na družinskem in na šolskem izletu. Katere kazni so učinkovit in primeren vzgojni ukrep? Kako postaviti meje - kaj otrok sme in česa ne? Ni vse v zvezi s šolo za otrokova ušesa! Nekoč so starši vedno stopili na stran učiteljev, danes večina najprej reče "moj ni kriv. Je to res temelj vzgoje? Kaj ko bi se vrnilo ocenjevanje vedenja? Delavnica je bila namenjena pogovoru o vzgoji. Starši in učitelji vzgajamo otroke, starši smo neposredno odgovorni za vzgojo, učitelji pa tudi, ker se dnevno srečujejo z našimi otroki in jih zato prilično in neprilično vzgajajo tako z besedo, še bolj pa z zgledom. Na srečanju smo skupaj na vzgojo pogledali s treh vidikov. Kašno je stanje, kaj je naš cilj in kako priti do tega cilja. 4

5 Stanje V ugotavljanju stanja smo ugotovili, da imamo starši in učitelji zelo podobne poglede in tudi težave. + Prisotno je veliko pohval in iskanja močnih strani pri učencih tako s strani učiteljev kot staršev. - Vsi imamo premalo časa, tako v šoli kot doma. Predvsem ni časa za pogovor. V pogovoru o stanju smo se na koncu vedno ujeli v začaran krog: čas, čas, čas. Cilj(i) Želimo si: odgovornosti, doslednosti, da bi bili ves čas na istem bregu, želimo si vrednost spoštovanja in zaupanja. Želimo si, da bi se vsi zavedali potrebnosti postavljanja meja in da bi bile te meje kolikor se da enotne in da bi jih tudi vsi dosledno spoštovali. Vsi si želimo pohvale, najprej otrok, pa tudi učiteljev in staršev. Pot Ugotovili smo, da nam je pot več ali manj vsem znana. Trud, stalnost, odrekanje, zaupanje, medsebojna podpora, doslednost. Poudarili smo, da je pri vsem tem zelo pomembna tudi empatija, tako s strani staršev kot s strani učiteljev. Pomemben je tudi zgled. In med pomembnejše sodi tudi sodelovanje vseh deležnikov, tako doma kot v šoli. Zaključna misel Uspeh našega dela se lahko ponazori s trikotnikom. Kjer smo na spodnjih dveh vogalih starši in učitelji, otrok, pa je na tretjem, zgornjem vogalu. Bolj kot mi sodelujemo in smo si posledično vedno bližji, višje se dvigne otrok. Bolj kot zanemarjamo sodelovanje, so posledično naši odnosi vedno slabši, razdalja med nami se veča, bolj se otrok spušča. Vsi imamo skupen cilj, otroku želimo najboljše, zato se moramo zavedati pomembnosti našega sodelovanja. Sodelovali smo: Ana, Breda, Gaja, Katja, Maja, Mateja, Milena, Sabina, Tina, Tone. DELAVNICA NA TEMO ODNOSI MED STARŠI IN UČITELJI 5

6 II. SKUPINA odnosi NEKAJ IZHODIŠČ ZA DELAVNICO: Spoštljiv in strpen odnos med vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa!? Zaupanje v učitelje in ostale delavce na šoli. Kaj zaznamuje naše odnose na relaciji starš-učitelj? Ni vse v zvezi s šolo za otrokova ušesa! Spodbuda-nagrada učencem, ki se učijo, delajo, se trudijo, vendar imajo kljub temu slabši učni uspeh. Kakšna je odgovornost učitelja, kaj starši pričakujejo, kaj pričakujejo učitelji in ali so to sploh realna pričakovanja? Do kam sega zanimanje in pomoč učiteljev, staršev? Kakšna je vloga učitelja pri agresivnih učencih, kakšna pa odgovornost staršev tega otroka? Kaj ko bi se vrnilo ocenjevanje vedenja? 6

7 Delavnica je bila namenjena pogovoru o odnosih med starši in učitelji v ožjem-neposrednem pomenu besede odnosi. V zvezi s tem smo se ustavili ob naslednjih vprašanjih. Zaupanje in spoštljiv ter strpen odnos med vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa Bili smo si enotnega menja, da je spoštovanje nujni pogoj za dobro sodelovanje. Izhajati moramo iz misli, da vsi skupaj delamo za dobrobit otroka. Potrebno je odkrito sodelovanje. Pokazati si je potrebno, da si zaupamo. Starši si moramo o posameznih učiteljih ustvariti lastno mnenje. Kaj zaznamuje naše odnose na relaciji starš-učitelj? Velikokrat nas je strah, kaj in kako povedati, do kje zaupati, kako odreagirati Pomembno je, da so posredovane prave informacije in ob pravem času, še posebej to velja za slabe novice. Izkušnje staršev, ki so nekoč obiskovali to šolo kot učenci ne malokrat povzročajo tem staršem preglavice, ker se ne morejo znebiti svojih občutkov iz mladosti, ki pa niso nujno pravo merilo po dveh desetletjih. Slabo je, če se o problematičnih stvareh ne pogovori takoj. Ni vse v zvezi s šolo za otrokova ušesa! Dobro je, če starši znamo ločiti kaj je za otrokova ušesa in kaj ne. Še posebej velja to, če imamo kakšno negativno mnenje o posameznem učitelju ali šoli, da tega ne izražamo pred otroki. Izpostavili smo tudi primer vikanja. Cilj nam je, da naučimo otroke vikanja, zato morajo biti še posebej na to pozorni starši, ki se z učitelji osebno poznajo, da se pred otroki do dotičnega učitelja obnašajo z dovolj veliko pozornostjo in če se le da, da ga ne naslavljajo samo z imenom, ampak z učitelj... Otroci nas zelo dobro opazujejo, zato je zelo pomembna tudi govorica telesa. Na primer, ko pripeljemo otroka v šolo, otroci takoj opazijo našo držo in s tem že začutijo v kakšnem odnosu smo si. DELAVNICA NA TEMO ODNOSI MED STARŠI IN UČITELJI 7

8 Spodbuda-nagrada učencem, ki se učijo, delajo, se trudijo, vendar imajo kljub temu dosegajo slabši učni uspeh Pomembno je, da učitelj takega otroka pohvali pred vsemi, ob tem pa mora paziti, da je pohvala realna. Pomembno je tudi, da učitelj išče in odkriva otrokova močna področja. Vloga učitelja pri agresivnih učencih Problema ne smemo prikrivat ampak ga povedati. Starši moramo še posebej v takih primerih sodelovati z učitelji in poskušati skupaj rešiti težavo. Ne sme biti tolerance glede tega čigav je otrok, za kašno dejanje gre in ali je to prvič ali že ponavljajoč problem. Kaj, ko bi se vrnilo ocenjevanje vedenja? Vsi smo bili za to, da bi bilo dobro, če bi se ponovno uvedlo ocenjevanje vedenja, vendar se nam je pri tem zdelo pomembno, da bi se to izvajalo opisno in ne z ocenami. Ob tem bi bilo nujno potrebno, da bi bili kriteriji postavljeni s strani strokovnjakov in bi morali biti enaki za vse šole v državi. Zaključna misel Delo je potekalo v sproščenem vzdušju kar nas je še dodatno obogatilo in vsi skupaj smo prepričani, da le nismo starši in učitelji tako zelo na različnih bregovih kot se včasih zdi. Prej obratno, v marsičem smo enakega mnenja samo, da si tega ne znamo ali pa ne uspemo povedati. Tudi zaradi tega so tovrstna srečanja priložnost, da si pridemo naproti. Bili smo si enotnega mnenja, da bi bilo lepo, če bi se takih srečanj udeležilo še več staršev. Sodelovali smo: Ana, Andreja R., Andreja M., David, Irma, Mojca, Rukija, Saša, Tjaša, Vanja, Vika 8

9 III. SKUPINA obveznosti ucencev NEKAJ IZHODIŠČ ZA DELAVNICO: Vloga in odgovornost staršev pri učenčevih šolskih obveznostih (učenje, domače naloge, priprava šolskih potrebščin, priprava na dneve dejavnosti). Vloga učitelja pri učenčevem neopravljanju šolskih obveznosti- kaj menite, da bi se učitelji dogovorili, kako sankcionirati večkratno neopravljeno delo? Lažno opravičevanje učenčeve odsotnosti s strani staršev! Domača naloga: (načini za uzakonjanje, izvajanje) [nisem prepričan, da je to odnos - je pa povod in tudi temelj za kvaliteto odnosov]. Kakšna je odgovornost staršev do šole oziroma do njihovih otrok? Ali je odgovorno, da delajo namesto njih, da se učijo z njimi še na predmetni stopnji in na drugi strani ali je odgovorno, da otroka pustijo samega, češ, da so oni svojo šolo že končali? Ali ste starši preobremenjeni zaradi vsakodnevnih šolskih obveznosti? Zakaj so naloge tak problem? Sodelovanje otrok pri urejanju okolice in pospravljanju šole. DELAVNICA NA TEMO ODNOSI MED STARŠI IN UČITELJI 9

10 Na delavnici z naslovom Obveznosti učencev je sodelovalo enajst udeležencev, od tega šest staršev in pet učiteljev. Delavnico je vodil gospod Boštjan Dolmovič. Da se je sprostilo napeto ozračje in premagala začetniška trema, se je vsak od nas predstavil skupini v nekaj stavkih. Delo je prve pol ure potekalo v tišini. Vsak posameznik si je na samolepilne lističe zapisoval ugotovitve, dejstva, vprašanja in jih lepil na plakate (stanje, cilj, pot). Kar hitro so bili plakati polepljeni. Pri pregledu smo ugotovili, da je trenutno stanje bolj slabo in ga po večini ocenjujemo kot negativno. Negativno v smislu, da imajo otroci preveč obveznosti, ki so izven šolske, premalo pa domačih obveznosti. Predvsem smo se dotaknili vprašanja domačih nalog, zakaj naj jih otroci delajo in zakaj jih ne delajo oziroma v tem ne vidijo smisla in motivacije. Predvsem je to problem v višjih razredih, kjer pa se pokaže nezainteresiranost tudi v sprotnem učenju. Večina se nas je strinjala, da šolskih domačih nalog ni preveč. Bili smo tudi mnenja, da bi morale biti OBVEZNE, kar sedaj niso. Starši si želimo, da bi bile naslednji dan tudi dejansko pregledane in primerno sankcionirane, če niso izvedene. Trenutno stanje dopušča da učenec, ki naloge nima, zanjo ne odgovarja, tisti, ki pa jo redno ima, pa dobi napačno sporočilo: Torej nič se ne zgodi, tudi če jo nimam. Sodelujoči smo si bili enotni v tem, da otroci premalo delajo domačih opravil (pospravljanje, sesanje, skrb za domače živali...). Se strinjamo, da je dobrodošlo sodelovanje otrok na čistilni akcijah v okolici šole in svojem kraju (čeprav ni vzgojno, da pri tem večina staršev ne sodeluje). Ugotovili smo, da večina staršev za otrokovo šolo in obveznosti prevzema nase preveč odgovornosti. Preko otroka želimo uveljaviti svoje ambicije. Vse preveč smo naravnani na otrokove ocene in rezultate, ko bi moralo prevladovati znanje. Z vsem želimo biti seznanjeni (kaj ima za nalogo, kdaj bo vprašan, kdaj piše test)? 10

11 Na tem mestu se je postavilo tudi vprašanje e-redovalnica, da ali ne? Večina se nas je strinjala, da je pisanje v publikacijo zadostna oblika obveščanja staršev o šoli. Želimo si, da otrok sam prevzame skrb za šolo in obveznosti in mu s tem omogočimo, da postane samostojen in odgovoren. Zaključna misel Otroka je treba večkrat pohvaliti, ne le grajati in iskati pomanjkljivosti (načelo korenček-palica). Starš naj bo mentor. Pomagamo otroku takrat in do te mere, ko nas sam prosi za pomoč. Naučiti otroka v prvi triadi, da je naloga NJEGOVO delo in odgovornost in da je sprotno učenje edini pravi način za doseganje dobrih rezultatov, predvsem pa dobra popotnica za kasneje (v srednji šoli). Motivirati otroka za naloge in učenje. Pustiti otroku, da postane samostojna oseba, ki bo znala sama razmišljati, narediti in prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Sodelovali smo: Aleša, Boštjan, Jelka, Jožica, Miran, Marija, Mateja, Matej, Mirjana, Mirko, Tanja, Žiga DELAVNICA NA TEMO ODNOSI MED STARŠI IN UČITELJI 11

12 IV. SKUPINA komunikacija NEKAJ IZHODIŠČ ZA DELAVNICO: Kako vzpostaviti dobro komunikacijo! Ali komunicirati s starši preko a? lahko elektronsko sodelovanje nadomesti osebni stik? Največ problemov, kadar jih zaznamo v komunikaciji s starši, nastane, ko starši niso na strani šole. Kako si priti starši in šola naproti, da v dobro otroka skupaj vzgojno delujemo? Komunikacija: (načini in izmikanje). Roditeljski sestanki - dobre in slabe strani!? Kakšnega sogovornika si želim? Zakaj starši na predmetni stopnji ne obiskujejo govorilnih ur, predvsem popoldanskih? Ali z učitelji komunicirajo na kakšen drug način ali sploh ne? Lahko potem sploh govorimo o odnosu starši - učitelji? Poudarek na zaupanju- čimmanj odnosov na nivoju napad- obramba. Prepoznavanje osebnostnih lastnosti otrok, prepoznavanje uporništva, stiske otrok- takojšnje sporočanje staršem! 12

13 V uvodu, po posamezni predstavitvi sodelujočih, nas je Snežna vzpodbudila k razmišljanju z vprašanjem: "Ko smo se predstavljali, ali smo predstavili podatke ali informacije?" Zato je prva ugotovitev: Podatki so zgolj gola dejstva za neko vsebino Informacije - so nekomu koristna vsebina. Koristno vsem je, da pridobivamo informacije. Delavnico je bila razdeljena na tri podteme: STANJE da ugotovimo kaj v praksi uporabljamo, CILJ da ugotovimo kaj želimo in POT da poskusimo najti praktične rešitve. STANJE Iztočnice za podtemo STANJE: , kako, zakaj, ali sploh? Roditeljski sestanki - dobre strani, slabe strani in zakaj nekateri starši ne pridejo? Pri uporabi elektronske komunikacije kot sta in E-asistent smo ugotovili da: večina učiteljev raje ostaja pri osebnem pristopu in starši to tudi radi vidimo. Smo se pa strinjali, da je e-komunikacija koristna, kadar si želimo starši kontakta med seboj je koristna za opravičila, obvestila o dogodkih, delavnicah in obvestilih, kadar še ni potrebno klicati starše, je pa dobro da dobijo informacijo. Publikacija je še vedno najpriljubljenejša oblika komuniciranja. Učitelji radi vidijo, da spoznajo starše osebno. Zanimiv pokazatelj odnosa staršev so opravičila in obvestila staršev. Učitelji radi vidijo, da so ta spisana v primerni obliki in podajo informacijo, ne le podatek. Lep primer je lahko nagovor»spoštovani«in podobno. Roditeljski sestanki: večini staršem so ti predolgi, s preveč podatki o podrobnostih učenja. Starši želimo več informacij, ne zgolj podatkov. Običajno na roditeljske sestanke hodijo starši pridnejših otrok, nekaterih staršev pa tudi po celo leto ni. Učitelji so mnenja, da se nekateri starši bojijo priti na roditeljske sestanke. CILJ Iztočnice za podtemo CILJ: Kako do dobre komunikacije? Kakšnega sogovornika si želim? Zaupanje? Kdo do koga? Zaupanje med učitelji in starši je večna tema. Posamezni medijski primeri, povečana birokracija, permisivna vzgoja, pretirano poveličevanje otrokovih pravic in še kaj, je vplivalo na zmanjšanje zaupanja med učitelji in starši. DELAVNICA NA TEMO ODNOSI MED STARŠI IN UČITELJI 13

14 Oboji se počutimo, kot da se moramo drug drugega malce čuvati in bati, kar ni res. Starši bi lahko več zaupali učiteljem, saj so ti tu kljub vsemu zato, da nam pomagajo otroke pripraviti na uspešno in zadovoljno življenje. Učitelji na govorilnih urah niso le zato, da podajo podatke (ocene). Želijo izvedeti kaj več o življenju otroka, o dogodkih ki so ga oblikovali v zadnjem obdobju in vplivajo na njegovo obnašanje. Oboji, učitelji in starši si želimo več medsebojnega zaupanja. POT Iztočnice za podtemo POT: Kako si priti nasproti? Kako pridobiti starše? Kako pridobiti učitelje? Kako priti do uspešne medsebojne komunikacije? Vsi si pri komunikaciji želimo, da nas drugi razume. Kako pridobiti učitelje in kako pridobiti starše? Nimamo še pravega recepta, smo ugotovili. V nižjih razredih je lažje, saj je vsakodnevna komunikacija z učiteljem lažja, učitelj je do šestega razreda en sam, v višjih razredih pa to je že večja težava. Kdo naj začne komunikacijo? Starš ali učitelj? Ni pomembno! Nekdo mora začeti, tisti pač, ki to potrebuje. Bistveno je, da do izmenjave informacij pride. Pa naj bo povod pohvala in napredek učenca, ali pa obvestilo o manj prijetnem dogodku. Vprašanje, ki nam je ostalo za razmislek v prihodnje ostaja: zakaj ne naredimo nekaj, da bi starše višjih razredov bolj pritegnili na roditeljske sestanke in govorilne ure? Zaključek: Ponovno se je pokazalo da starši in učitelji le nismo na tako različnih bregovih kot nam to kaže družbeno ogledalo. Želimo si več medsebojnega zaupanja in z dobro komunikacijo ga lahko dosežemo. Za dobro naših otrok. 14 Sodelovali smo: Boštjan, Ciril, Eva, Matjaž, Petra, Pettr, Špela, Snežna, Suzana, Vanda

15 V. SKUPINA avtonomija ucitelja NEKAJ IZHODIŠČ ZA DELAVNICO: Poseg staršev v delo učitelja (Kje postaviti mejo?) Avtonomija šole kdaj?, kje?, koliko? Kje je meja med učiteljevo avtonomijo in zahtevami staršev? Ali sploh vemo kaj je avtonomija? Kdaj nastopi učiteljeva avtonomija? Ko stopi v razred, ko stopi iz avta na šolskem parkirišču, ko...? Kako se počutim, ko nekdo posega v moje delo, v avtonomijo na mojem področju pa kateri koli poklic že opravljam? DELAVNICA NA TEMO ODNOSI MED STARŠI IN UČITELJI 15

16 Kljub temu, da je bila primarna tema avtoriteta, je beseda tekla tudi o avtonomiji. Glede na to, da smo bili v naši skupini zastopani različni profili, smo najprej razpravljali o pojmu avtoriteta in avtonomija. OCENA STANJA Na začetku smo ocenili trenutno stanje in ugotovili, da starši želijo prodreti v učiteljev prostor. Tak način vpletanja v šolo se je glede na preteklost precej spremenil. Eden izmed možnih razlogov je tudi ta, da učitelj ni več eden izmed redkih izobražencev v okolju, ampak se je ta izobrazbena struktura precej spremenila, družba je bolj odprta, več je medsebojne komunikacije. Izpostavili smo tudi prehitro vpletanje staršev v dialog med učencem in učiteljem. Menili smo, da bi lahko učitelj in učenec določeno problematiko, konflikte rešila tudi sama, brez vpletanja staršev. Tako bi učenci dobili večjo težo, odgovornost do svojega dejanja. Starše bi bilo v določenih primerih lahko samo informirati. Ravno tako pa bi tudi starši lahko določene težave najprej rešili z otrokom, preko pogovora, razlage... Menimo, da se nekateri starši v današnjem času preveč vpletajo v učiteljevo strokovno polje: v načine podajanja snovi, njegove kriterije ocenjevanja. CILJ V pravem trenutku prepoznati pravi problem in ga znati na primeren način reševati. POT Kot najpomembnejše smo izpostavili zaupanje. Če zgradimo dobro zaupanje med starši, učiteljem in učencem (otrokom), potem se pogosto zgodi, da do problemov sploh ne pride. 16

17 Jasno predstavljena pričakovanja kriteriji ocenjevanja in nas popeljejo do tega, da točno vemo, kje je meja med učiteljevim, učenčevim in starševskim dovoljenim. Mejo pa lahko določimo le takrat, ko drug drugemu jasno predstavimo pričakovanja. Učiteljeva vloga pa je, da učencem (pri mlajših učencih pa tudi staršem) predstavi v naprej določene kriterije. Ustrezna komunikacija je lahko velika olajševalna okoliščina pri reševanju določenih konfliktov in ohranjanju učiteljeve avtonomije. Hkrati pa je tudi način kako gojiti spoštovanje do sočloveka. Vsi člani skupine smo bili ob zaključku enotnega mnenja, da je poznavanje osebnega in strokovnega polja posameznikov potrebno spoštovati. Prav nihče nima pravice posegati vanj. Sodelovali smo: Andreja J. K., Anja, Anita, Andreja U., Barbara, Janez, Janko, Katarina, Marjana, Mateja, Renata, Saša, Tamara DELAVNICA NA TEMO ODNOSI MED STARŠI IN UČITELJI 17

18 Sklepni del srečanja - predstavitev skupin in zaključne misli. DELAVNICA 18 Izdajatelj: Svet staršev OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem, zanj David Rupnik Oblikovanje: Aleša Unk Teksti: Pettr Adamič, David Rupnik, Milena Rupnik, Anita Stare, Aleša Unk Fotografije: Boštjan Mohorič, arhiv šole Izdano: junij 2014 Odnosi med starši in ucitelji temelj vzgoje v šoli