PowerPointova predstavitev
|
|
- Nejc Breznik
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 PODLAGE ZA ČEŠNJO DOSEDANJE IZKUŠNJE IN NEKATERA PRIPOROČILA dr.nikita Fajt Ljubljana, 2. februar, 2017
2 PODLAGA JE SKRITI DEL DREVESA, KI GA PREHRANJUJE V OSNOVI IN OBČUTI VSE RAZMERE TAL, V KATERIH SE NAHAJA Pomen podlage prava izbira podlage omogoča optimizirati ravnovesje med vegetativnim in generativnim razvojem dreves Zakaj izbirati med podlagami z izbiro prave kombinacije sorte s podlago ob ustrezni tehnologiji pridelave, zelo vplivamo na bujnost, rodnost dreves in kakovost plodov
3 TEHNOLOGIJA pridelave češenj Najizrazitejša problematika - primerna kombinacija sorte/podlage - primeren ovesek - doseganje primerne kakovosti - izobraženost pridelovalcev Pereči problemi, ki spremljajo pridelavo - rez - gnojenje (prehrana rastlin) - varstvo pred škodljivci: češnjeva muha, Drosophila suzukii - uporaba hormonov
4 okolje sorte podlage razdalje sajenja gostota gojitvene oblike
5 CILJI ŽLAHTNENJA IN SELEKCIJE PODLAG ZA ČEŠNJO slaba do umerjena bujnost - ustvarjanje šibkih podlag za napravo intenzivnih, gostih nasadov češenj, podobno gostim nasadom jablan dobra skladnost s sortami zgodnejši vstop v rodnost in velika rodnost odpornost na nizke temperature prilagodljivost za različne tipe tal odpornost na škodljive organizme dobra ukoreninjenost v tleh brez izraščanja koreninskih izrastkov ali minimalno čimvečja izenačenost čimboljši vpliv na kakovost plodov Ponudba po bujnosti je široka, a zdi se, da niti žlahtnitelji, niti sadjarji še niso povsem zadovoljni Dosedanja proučevanja (zadnjih nekaj destletij) so zaključena, novi programi so redki, vključujejo dognanja znanstvenikov in sadjarjev za uvajanje v prakso in še vedno delajo na razvoju
6 Generativne podlage PODLAGE PO IZVORU Sejanci divje češnje (Prunus avium), rešeljike (P. mahaleb), navadne višnje (P. cerasus) podlage so povečini bujne in heterogene Vegetativne podlage Selekcije različnega porekla F12/1 (poreklo češnja), SL 64 (poreklo rešeljika) Oblačinska višnja, serija Weiroot, Tabel Edabriz, serija CAB, serija DAN (poreklo višnje) in Camil, Damil, Adara (poreklo različnih vrst) Vedno bolj pridobivajo na pomenu predvsem šibke do srednje bujne podlage, ker omogočajo večjo gostoto sajenja, zgodnejši vstop v rodnost in večjo rodnost v primerjavi s podlagami generativnega izvora. Največje države intenzivnega sadjarstva znatno povečujejo delež veg. podlag Medvrstni križanci Colt, serija MaxMa, serija Gisela, serija Pi-Ku, serija PHL, Avima (Argot), Inmil (GM 9)
7
8 PODLAGE ZA ČEŠNJE, ITALIJA podlage po bujnosti Maxma % bujnosti sejanca Colt 110% Sejanec 100 % W % W 13 85% Santa Lucia 64 (rešeljika) 80% MaxMa 14 80% CAB 6P 75% PHL-A 70% Piku 1 60% G 6 55% W % G 5 30%
9 LASTNOSTI NAJBOLJ RAZŠIRJENIH PODLAG
10 BUJNE PODLAGE SEJANEC ČEŠNJE bujna in nekoliko neizenačena rast primerna za rahlo kisla, globoka in zračna tla prenaša tudi nekoliko težja tla, ne pa zastajanje vode v tleh ni primerna za utrujena tla in je srednje občutljiva na aktivno apno v tleh in sušo skladna s sortami češenj vpliva na pozen vstop v rodnost in na debelejše plodove dolga življenska doba dreves
11 BUJNE PODLAGE F12/1 je vegetativno razmnožena selekcija sejanca češnje še vedno zelo razširjena podlaga bujna in izenačena rast ostale lastnosti so podobne kot pri sejancu češnje
12 BUJNE PODLAGE COLT razmnožuje se z ukoreninjenci ali tkivnimi kulturami pri nekaterih sortah nekoliko šibkejša rast od sejanca (10-15%), pri večini pa podobne bujnosti občutljiva za sušo, prenaša sajenje na utrujenih tleh prenaša tudi težja tla, manj občutljiva na zadušitev korenin od sejanca vpliva na odprt kot izraščanja vej zelo občutljiva na koreninskega raka vpliva na nekoliko poznejše cvetenje (2 3 dni) zgoden vstop v rodnost skladna z večino sort češenj
13 BUJNE PODLAGE REŠELJIKA (Prunus mahaleb) primerna za bolj sušna, lahka in dobro drenirana tla prenaša višji odstotek aktivnega apna v tleh zelo občutljiva za zastajanje vode v tleh in gnilobo kor. vratu (Phytophtora sp.) zgoden vstop v rodnost in dobra rodnost vpliva na zgodnejše cvetenje nekoliko manj bujne rasti od sejanca skladnost s sortami in bujnost je odvisna od izvora semena
14 SREDNJE BUJNE PODLAGE MAXMA DELBARD 14, Brokforest (iz serije MaxMa) razmnožuje se s tkivnimi kulturami Prilagodljiva na različne tipe tal Dobro prenaša suha, apnena, skeletna manj rodovitna tla, v določeni meri tudi težja, glinasta tla Ni primerna za utrujena tla Tolerantna na Pseudomonas spp. in zmerno občutljiva na Phytophtoro spp. Ne potrebuje opore, se dobro ukorenini in nima koreninskih izrastkov Pri večini sort doseže 70-80% bujnosti sejanca Vpliva na hiter vstop v rodnost, a na nekoliko manjšo maso plodov, kot jo dosegamo pri bujnih podlagah (pomembna je redna rez) MAXMA DELBARD 60, Broksec (Prunus mahaleb x Prunus avium) bujnejša od MaxMa 14 s podobnimi lastnostmi
15 SREDNJE BUJNE PODLAGE Pi-Ku 1 (klon 4,20) P. avium x (P.canescens x P. tomentosa) razmnožuje se s tkivnimi kulturami in z lesnimi potaknjenci prilagodljiva na različne tipe tal, tudi za obnove na utrujena tla (nemške izkušnje) dobra skladnost z večino sort češenj doseže 50-70% bujnosti sejanca nima koreninskih izrastkov vpliva na zgoden vstop v rodnost, zelo dobro rodnost, večjo debelino plodov dobro prilagodljiva na različne klimatske in talne razmere
16 SREDNJE BUJNE PODLAGE GISELA 6 (Prunus cerasus x Prunus canescens) razmnožuje se s tkivnimi kulturami sidranje v tleh je dovolj dobro dosega 50% manjšo bujnost od sejanca prilagodljivost na rastišče je boljša kot pri Giseli 5 in je bujnejša od nje bolje od Gisele 5 prenaša sušo, dobro prenaša tudi težja, glinasta tla tolerantna je na koreninskega raka, občutljiva pa na Pseudomonas spp., Armillario melleo, deloma občutljiva na Phytophtoro spp. ne vzpodbuja izraščanja koreninskih izrastkov vpliva na zgoden vstop v rodnost in dobro rodnost v primeru kombinacije s samooplodnimi sortami, se priporoča izdatno gnojenje in bolj intenzivna rez ostale lastnosti so podobne Giseli 5
17 ŠIBKE PODLAGE ZA ČEŠNJO GISELA 5 (Prunus cerasus x Prunus canescens) razmnožuje se s tkivnimi kulturami sidranje v tleh je dovolj dobro 70% manjša bujnost od sejanca glede zemljišča prilagodljiva, vendar se priporoča za globoka in rodovitna tla, dobro preskrbljena z vodo zgoden vstop v rodnost, zelo dobra rodnost, tudi prevelika (redčenje cvetov in rodnega potenciala!) občutljiva na štorovko in gnilobo koreninskega vratu, bakterijski rak Pseudomonas syringae srednje občutljiva na klorozo skladna s sortami
18 ZAKAJ SADITI GOSTE NASADE ČEŠENJ NA ŠIBKIH OZ. ŠIBKEJŠIH PODLAGAH? Omogočajo nam uporabo najmodernejše tehnologije pridelave - nižja drevesa, večjo gostoto sajenja dreves/ha, hitrejše obiranje - prekrivanje nasadov s folijo in mrežo proti toči in pticam oz. protiinsektno mrežo - opremljeni nasadi z namakanjem nam zagotavljajo večji in bolj kakovostni pridelek
19 Istituto Sperimentale di Frutticoltura
20 LWG, Nemčija, (2005) zaščita proti ptičem
21 POVRŠINE INTENZIVNIH NASADOV ČEŠENJ v SLO 170,80 ha neto SURS 148 ha bruto ostala Slovenija; 49,21; 29% brez namakanja 83% z namakanjem 17% Primorska; 121,58; 71% Vir: Register sadovnjakov pri MKGP - vse površine so neto
22 DOMAČE IZKUŠNJE S ŠIBKIMI PODLAGAMI ZA ČEŠNJO /SADJARSKA CENTRA BILJE, GAČNIK/
23 Prvi poskus Alpe Jadran, bujnost podlag, glede na presek debla ( F12/1=100 %) F12/1 MaxMa 14 Weiroot 13 Weiroot 158 Gisela195/20 Piku 1 Gisela 4 Weiroot 72 T.Edabriz Gisela 5
24 Drugi poskus Alpe-Jadran, SC BILJE, SC MARIBOR, VERONA, SONDRIO, ZAGREB, HAIDEGG Podlage - Gisela 5 - Gisela 6 - Piku 1 - PHL-C - Weiroot 158 Sorti - Kordia - Regina
25 Vpliv lokacij na bujnost dreves na različnih podlagah ne glede na sorto Vir: V. Usenik in sod., 2013
26 Vpliv podlag in lokacij na skupni pridelek češenj (kg) Kordia ( ) Vir: V. Usenik in sod., 2013
27 Vpliv podlag in lokacij na skupni pridelek češenj (kg) cv. Regina ( ) Vir: V. Usenik in sod., 2013
28 Bilje, 2010
29 Maribor, 2008
30 ZAKLJUČKI drugega poskusa Alpe Jadran Vegetativne in generativne lastnosti sort češenj na različnih podlagah se niso razlikovale z ozirom na sorto; značilen je bil vpliv podlag, lokacij in leto pridelave Nobena od proučevanih podlag se ni pokazala idealna v vseh pogledih/lastnostih. Najslabše rezultate je dala podlaga PHL-C v parametrih skupne rodnosti, učinka rodnosti, velikega deleža odmiranja dreves in izraščanja kor. izrastkov; pozitivno je vplivala le na večjo povprečno maso ploda Gisela 5 je vplivala na najmanjšo bujnost dreves Gisela 6 in Piku 1 sta dali najboljše rezultate, kjer je Gisela 5 vplivala na prešibko rast dreves Opaziti je veliko razliko v preseku debla nad in pod cepljenim mestom pri podlagah Gisela 6 in Piku 1 vprašanje dobre stabilnosti dreves v polni rodnosti! Vir: Fajt in sod., 2015
31 Poskus z različno gostoto sajenja
32 Vpliv podlag, lokacije in razdalje sajenja na presek debla (cm 2 ) češnje Regina v letu 2013
33 POSKUS Alpe Jadran Regina na podlagah G3, G5 in W72 z različno gostoto sajenja (1,5-2,0-2,5m) ZAKLJUČKI Regina/W 72 (Bilje, 7. leto) Skupni pridelek: - največji: Maribor - Gisela 5 pri 2 m (34 kg/drevo) - najmanjši: Bilje - Gisela 3 pri 1,5 m (9 kg/drevo) Bujnost dreves (presek debla) Gačnik > Bilje Učinek rodnosti - največji: Maribor - Gisela 3 pri 2,5 m - najmanjši: Maribor Weiroot 72 pri 2,5 m Najboljši rezultati: Maribor: Gisela 5 Bilje: Weiroot 72 Propadanje dreves Maribor (40%): Gisela 3 na 1.5 m (8 let)
34 UGOTOVITVE Šibke podlage Gisela 5, W 72 za zelo rodovitna tla z namakanjem, v kombinaciji z bujnejšimi sortami Srednje bujne podlage Gisela 6, Piku 1, MaXMa 14 za rodovitna tla z namakanjem Bujne podlage sejanec češnje, F 12/1, rešeljika, colt, za manj rodovitna tla, a propustna/odcedna, brez možnosti namakanja, za dobro rodne (samooplodne) sorte Slabi rezultati v SC Bilje Gisela 3, (Gisela 5), Tabel Edabriz, Gisela 4, Gisela 195/20, PHL-C Dobri rezultati v SC Bilje Piku 1, Gisela 6, Weiroot 72, Weiroot 158
35 ZBIRNA TABELA O LASTNOSTIH PODLAG podlaga zelo goste nasade srednje goste nasade majhne gostote plitva in slabo slabo rodne sorte zelo rodne sorte > 2850 dreves/ha 1250 dreves/ha dreves/ha rodovitna tla (3,5x0,5-1,0 m) (4x2 m) (5,5-6x4-5 m) sejanec češnje ne ne da da ne da F12/1 ne ne da da ne da Colt ne ne da da ne da rešeljika ne da ne da ne da MaxMa14 ne da ne z večjo gostoto da s prilagojeno teh. Weiroot 158 ne da ne da ne da Pi-ku 1 ne da ne z večjo gostoto da s prilagojeno teh. Gisela 6 ne da ne z večjo gostoto da s prilagojeno teh. Gisela 5 da ne ne ne da ne Gisela 3 da ne ne ne da ne
36 ZBIRNA TABELA O LASTNOSTIH PODLAG podlaga bujnost (%) vstop v rodnost skladnost s sortami izraščanje ukoreninjenje/ kor. izrastkov stabilnost sejanec češnje 100 ne dobra majhno dobra F12/1 100 ne dobra majhno-srednje dobra Colt 90 ne dobra ne dobra rešeljika 90 ne slaba do dobra ne dobra MaxMa da dobra (?) ne dobra Pi-ku da? ne dobra Gisela 6 60 da dobra ne dobra-slaba (?) Gisela da dobra ne dobra-slaba (?) Gisela da dobra (?) ne slaba
37 IZKUŠNJE SADJARJEV /REZULTATI ANKETE/
38 DOMAČE IZKUŠNJE-PRIDELOVALCI REZULTATI ANKETE
39
40
41
42 IZKUŠNJE IN PREDLOGI PRIDELOVALCEV Gisela 5 in avtofertilne sorte dajejo dobre rezultate šibkorastoče podlage imajo krajšo življensko dobo v Brdih ima slabe izkušnje s podlago colt in Giselo 5 ugotovitev, da rešeljiki ne ustrezajo dolga, sušna poletna obdobja dobre izkušnje s podlago colt v kombinaciji z večino sort, kjer ni možnosti namakanja; občutljiva na pomanjkanje vode MaxMa 14 dobro prenaša pomanjkanje vode v tleh, hiter vstop v rodnost, ki je dobra, enostavno vzdrževanje krošnje večje odmiranje dreves na sejancu in MaxMa podlagi kot na Giseli 6 podlaga ima majhen vpliv na rezultate pridelave; agrotehnika veliko pomembnejša enostavno tehnološko obvladljiva drevesa tudi na najbujnejših podlagah glede podlag si še nabiramo izkušnje. Ni bilo veliko navedb o dobrih kombinacijah šibkih podlag z določenimi sortami
43 že preteklost? sedanjost in prihodnost? HVALA ZA POZORNOST
zrcalo rez sad rastl ponat 2013.qxd
Franci [tampar REZ SADNIH RASTLIN Gojenje sadnih rastlin v doma~em vrtu in intenzivnih nasadih Vsebina 4 Spremna beseda 7 Sadike sadnih rastlin 7 Okoljski dejavniki za gojenje sadnih vrst 11 Priprava tal
Prikaži več(Microsoft Word - KNJI\216ICA Posebno preizku\232anje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2010.doc)
2 Prikazi in informacije 274 Posebno preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2010 Boštjan GODEC Metka HUDINA Valentina USENIK Anita SOLAR Viljanka VESEL Barbara AMBROŽIČ TURK Darinka KORON
Prikaži večMicrosoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo
Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja
Prikaži večMicrosoft Word - diploma Jarc Katja doc
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Katja JARC PRIDELEK PRI JABLANI (Malus domestica Borkh.) SORTE JONAGOLD DE COSTA GLEDE NA RAZLIČNE OBREMENITVE DREVESA DIPLOMSKO DELO Visokošolski
Prikaži večTN 3 _2019
KGZS Zavod Novo mesto KGZS Zavod Ljubljana Tehnološko navodilo 3/2019 - jagode Za nami je vremensko pestro obdobje. Zelo toplemu vremenu so sledili mrzli dnevi, marsikje so jutranji mrazovi poškodovali
Prikaži več2 8 3 I N F O R M A C I J E I N P R I K A Z I Posebno preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2013 KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Hacque
2 8 3 I N F O R M A C I J E I N P R I K A Z I Posebno preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2013 KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Hacquetova ulica 17, Ljubljana Posebno preizkušanje in vzgoja
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Vinarska ulica 14, 2000 Maribor tel.: (02) 228 49 00, fax: (02) 251 94 82 E-pošta: info@kmetijski-zavod.si, http://www.kmetijski-zavod.si/ Domače izkušnje z listno prehrano jablanovih nasadov 12. LOMBERGARJEV
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.
Prikaži večMicrosoft Word - diploma Kovacic doc
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Natalija KOVAČIČ KAKOVOST PLODOV JABLANE (Malus domestica Borkh.) SORTE 'JONAGOLD DE COSTA' PRI RAZLIČNIH OBREMENITVAH DIPLOMSKO DELO Visokošolski
Prikaži večMilan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]
Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 VPLIV MEHANIČNEGA
VPLIV MEHANIČNEGA ODSTRANJEVANJA LISTJA NA ZMANJŠANJE INFEKCIJSKEGA POTENCIALA JABLANOVEGA ŠKRLUPA (Venturia inaequalis) Jože MIKLAVC 1, Boštjan MATKO 2, Miro MEŠL 3, Marjeta MIKLAVC 4, Biserka DONIK PURGAJ
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večTežave z bakterijo Pseudomonas syringae pv
Zbornik predavanj in referatov 9. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo 461 Nova Gorica, 4. 5. marec 2009 TEŽAVE Z BAKTERIJO Pseudomonas syringae pv. syringae PRI PRIDELAVI SADILNEGA
Prikaži več14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze
14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK 62.112 Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze v dveh severovzhodnih predelih Slovenije leta 1992.
Prikaži večPriloga II-Izhodišča-EKO
Hacquetova ulica 17, SI-1000 Ljubljana Slovenija/Slovenia T +386 (0)1 280 52 62 F +386 (0)1 280 52 55 E info@kis.si www.kis.si Izhodišča izdelave modelnih izračunov za določitev višine plačil za ukrep
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večTEHNOLOŠKA NAVODILA EKO SAD zadnja verzija
Kmetijski inštitut Slovenije KGZS Zavod Novo mesto KGZS Zavod Ljubljana KGZS - Zavod Celje Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor Tehnološko navodilo za ekološke sadjarje št. 3: Obiranje
Prikaži večMicrosoft Word - Obrazec - objava zagovora mag_delo MSc (3).doc
Z A G O V O R A M A G I ST R S K E G A Rok Turniški absolvent študijskega programa: Magistrski študijski program druge stopnje AGRONOMIJA bo v četrtek, 29. 9. 2016 ob 08:00 v prostoru 'A2 - oddelek za
Prikaži večMicrosoft Word - diplomska - robi _zadnja verzija 8_
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Katja VRHUNEC DINAMIKA RAZVOJA PLODOV JABLANE NA RAZLIČNIH VRSTAH RODNEGA LESA DIPLOMSKO DELO Maribor, 2010 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večZDRAVA RESNICA MEDENEGA ZAJTRKA Intervju z Boštjanom Vrežetom, pridelovalcem in predelovalcem domačega mleka Domače mleko je popolnoma naravno Boštjan
ZDRAVA RESNICA MEDENEGA ZAJTRKA Intervju z Boštjanom Vrežetom, pridelovalcem in predelovalcem domačega mleka Domače mleko je popolnoma naravno Boštjan Vreže iz Vodenovega nadaljuje dolgoletno tradicijo
Prikaži večUntitled-1
SADNA VERIGA Slovenj Gradec Maribor Murska Sobota Bled Kmetija Matijovc Drevesnica Zakotnik Sadjarsko društvo Tunjice Velenje Ekološka kmetija Matevžuc Kmetija Pr' Ropet Celje Ptuj Ljubljana Postojna Novo
Prikaži večUpravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri IZVEDENI VARSTVENI UKREPI Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna
Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna konferenca, Radenci, 29. 11. 2016 CILJI IZVEDENIH VARSTVENIH UKREPOV A/Krepitev
Prikaži večPowerPoint Presentation
Izbira drevja za posek v mlajših enomernih sestojih (pretežno) ene drevesne vrste neposredno ob sečnji s strojem Mag. Živan Veselič Izbira drevja za posek Izbira drevja je zadnje dejanje v procesu določitve
Prikaži večPonudba rokovnikov Univerze v Ljubljani
Izzivi pri namakanju jagod prof. dr. Marina PINTAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Ljubljana, Slovenija marina.pintar@bf.uni-lj.si 17. posvet o jagodi Ljubljana, 28. nov. 2018 ??? Cca 20 m2
Prikaži večKEMASAN 590 F
KEMASAN 590 F Fini sanirni omet na osnovi Romanskega apna Za stalno razvlaževanje zelo vlažnih zidov Difuzijska odprtost Za ročni nanos Ustreza zahtevam za omet R po EN 998-1:2004 Odpornost na vlago, soli
Prikaži večIZIDE VSAK PONEDELJEK MAJ 17 / LETO XXI Polaganje keramike v kopalnici Sodobna garažna vrata Zeleni prsti v juniju TEMA TEDNA Vo
IZIDE VSAK PONEDELJEK 662 29. MAJ 17 / LETO XXI www.matjaz.si Polaganje keramike v kopalnici Sodobna garažna vrata Zeleni prsti v juniju TEMA TEDNA Vodni užitki v domačem kopališču Zeleni prsti v juniju
Prikaži večPrilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva
Prikaži večM A R T O N G E N E T I C S Kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o. SEMENSKA ŽITA 2017/2018 V PONUDBI TUDI OLJNA OGRŠČICA
M A R T O N G E N E T I C S Kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o. SEMENSKA ŽITA 2017/2018 V PONUDBI TUDI OLJNA OGRŠČICA Kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o. Spoštovani poljedelci! Žetev žit in oljne ogrščice
Prikaži večMicrosoft Word - TEHNOLOSKA NAVODILA - 3.doc
Kmetijski inštitut Slovenije KGZS Zavod Novo mesto KGZS Zavod Ljubljana KGZS - Zavod MB, Sadjarski center Maribor Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor TEHNOLOŠKA NAVODILA ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO
Prikaži večBioremediation of waste wood, overview of advantages and disadvantages
»PRAVILNA IZBIRA, OBDELAVA IN ZAŠČITA LESA«Miha Humar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo Društvo Rigelj Ljubljana, 12. marec 2015 Vsebina Zaščita lesa Kateri les izbrati
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG_2005.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG 07.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večDiapozitiv 1
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«dr. Črtomir Rozman, dr. Karmen Pažek, dr. Janez Petek Namen pričujoče študije je: Deskriptivna analiza trga s sladkorjem in implikacije
Prikaži več2_QR_POP-VIN
REPUBLIKA SLOVENIJA STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI za statistično raziskovanje Popis vinogradov 2009 Poročilo pripravil: Simon Plešivčnik Datum: junij 2010 Kazalo 0 Metodološka pojasnila o statističnem
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večTobačna ulica Ljubljana T E Številka: 8 IX 411/2 O 16/NDŠ Datum: Zavod Republike Sloven
Tobačna ulica 5 1000 Ljubljana T 01 230 95 00 E zrsvn.oe@zrsvn.si www.zrsvn.si Številka: 8 IX 411/2 O 16/NDŠ Datum: 21. 9. 2016 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Tobačna ulica 5 1000 Ljubljana
Prikaži večNaziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM
Naziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM 2. DEL BIOTEHNIKA BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Peter Ribič,
Prikaži večPowerPointova predstavitev
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43
Prikaži večJunij 2016 Letnik Okrasni vrt Nove rastline za senco Gorazd Mauer Tema meseca Top 20 trajnic za vroče poletje Matic Sever Vse o varstvu paradiž
Junij 2016 Letnik 22 218 Okrasni vrt Nove rastline za senco Gorazd Mauer Tema meseca Top 20 trajnic za vroče poletje Matic Sever Vse o varstvu paradižnika dr. Melita Štrukelj Ekološki vrt Škodljivci kapusnic
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Štefan TKALEC EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE JABOLK PO SISTEMU "ZERO RESIDUE LEVEL
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Štefan TKALEC EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE JABOLK PO SISTEMU "ZERO RESIDUE LEVEL IPS-0,0 RL" DIPLOMSKO DELO Maribor, 2010 UNIVERZA V
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večUSPOSABLJANJA ZA POTREBE IZVAJANJA UKREPA EKOLOŠKO KMETOVANJE IZ PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2014–2020, ZA LETO 2017
USPOSABLJANJA ZA POTREBE IZVAJANJA UKREPA EKOLOŠKO KMETOVANJE IZ PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2014 2020, ZA LETO 2017 Igor Škerbot, univ.dipl.inž.agr. KGZS-Zavod CE Varstvo
Prikaži večPowerPoint Presentation
SPREMEMBE V OBDAVČITVI DOHODKA OD PRIDELAVE JAGOD mag. Vesna Velikonja, univ.dipl.inž.kmet. Specialistka za agrarno ekonomiko KGZS - ZAVOD LJ 1. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) JAVNE FINANCE JAVNI PRIHODKI
Prikaži večTEHNOLOŠKA NAVODILA ZA PRIDELAVO SOLATNIC Besedilo pripravili: Tončka Jesenko, Branka Majcen, Ana Ogorelec, Natalija Pelko, Miša Pušenjak, Igor Škerbo
TEHNOLOŠKA NAVODILA ZA PRIDELAVO SOLATNIC Besedilo pripravili: Tončka Jesenko, Branka Majcen, Ana Ogorelec, Natalija Pelko, Miša Pušenjak, Igor Škerbot, mag. Iris Škerbot, Breda Vičar Ljubljana, december
Prikaži večStrokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok
Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega poklicnega izobraževanja NAVODILA: Izpit iz matematike
Prikaži večMicrosoft Word - 19marn.doc
Acta agriculturae Slovenica, 87-2, september 2006 str. 393-402 Agrovoc descriptors: stone fruits, plum pox potyvirus, infection, disease control, sampling, disease surveillance, morbidity Agris category
Prikaži večMicrosoft Word - M _mod.docm
2 M7-70--3 Prazna stran 3 M7-70--3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor B C 2 A 3 A 2 C 2 D 22 C 32 C 3 B 3 B 23 B 33 B 4 B 4 A 24 B 34 D 5 D 5 D 25 A 35 B 6 D 6 C 26
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo
Prikaži večKAV A
KAV A SPLOŠNO Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca. Je tradicionalno poživilo. V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju Uspeva v Afriki, Ameriki, Indoneziji in
Prikaži večSuša spomladanska - Tehnološka navodila
Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana tel.: (01) 513 66 00, faks: (01) 513 66 50 E-pošta: kgzs@kgzs.si www.kgzs.si TEHNOLOŠKA PRIPOROČILA ZA BLAŽENJE POSLEDIC SPOMLADANSKE SUŠE Pripravili: Dr. Dušica Majer,
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Borut BUKOVEC MORFOLOŠKE LASTNOSTI IN PRIDELEK DESETIH SORT SOJE (Glycine max (L.) Merrill) IZ INTRODUKCIJE DIPLOMSKO DELO Visokošolski
Prikaži večMicrosoft Word - Pridelovanje drevnine - Pajk.doc
PRIDELOVANJE DREVNINE BARBARA PAJK Višješolski strokovni program: Hortikultura Gradivo za 2. letnik Avtorica: Barbara Pajk Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Višja strokovna šola Strokovna
Prikaži večPriročnik za popis izbranih gozdnih habitatnih tipov 91E0 in 91F0 ob Muri dr. Kovač Marko, dr. Mali Boštjan, Žlogar Jure, mag. Planinšek Špela, Vochl
Priročnik za popis izbranih gozdnih habitatnih tipov 91E0 in 91F0 ob Muri dr. Kovač Marko, dr. Mali Boštjan, Žlogar Jure, mag. Planinšek Špela, Vochl Saša Ljubljana, maj 2015 Popisni obrazec SPLOŠNI PODATKI
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju
Prikaži večSchöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne
Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne sile. Poleg tega prenaša tudi izmenične vodoravne sile. 111 Razvrstitev elementov Prerez pri vgrajevanju zunaj znotraj
Prikaži več1
UČINKI PRESTRUKTURIRANJA SREDNJE VELIKE KMETIJE Tea Krajec tea.krajec@gmail.com POVZETEK V članku je predstavljen učinek prestrukturiranja srednje velike kmetije. Da se prestrukturiranje lahko predstavi,
Prikaži večMasivni gotovi parketi Hitrost vgradnje Enostavnost vgradnje Življenjska doba Cenovna ugodnost Talno ogrevanje Obseg programa Možnost obnove Toplina /
Masivni gotovi parketi Hitrost vgradnje Enostavnost vgradnje Življenjska doba Cenovna ugodnost Talno ogrevanje Obseg programa Možnost obnove Toplina / karakter... so naložba za več generacij, saj so zaradi
Prikaži večUSPOSABLJANJE KMETOV ZA UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (EK) IZ PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBDOBJE V LETU 2016 OSNOVNO USPO
USPOSABLJANJE KMETOV ZA UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (EK) IZ PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2014-2020 V LETU 2016 OSNOVNO USPOSABLJANJE 1. Izpolnjevanje zahtev pri izvajanju ukrepa
Prikaži večPOZEBA V APRILU 2017 FROST IN APRIL 2017 Andreja Sušnik dr., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, andreja.s
POZEBA V APRILU 2017 FROST IN APRIL 2017 Andreja Sušnik dr., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, andreja.susnik@gov.si Gregor Gregorič dr., Ministrstvo za okolje
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večKEMAMIX G
KEMAMIX G Grobi apnenocementni omet in malta za zidanje Dober oprijem na podlago Pravilna in kontrolirana sestava Ustreza skupini ometov GP CS IV po SIST EN 988-1:2017 Malta za zidanje po SIST EN 988-2:2017
Prikaži večPravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki
Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je
Prikaži večLjubljansko železniško vozlišče - novinarska konferenca
Program razvoja podeželja 2014 2020 Odobrena in izplačana sredstva po ukrepih PRP stanje na dan 31. 12. 2018 ukrep št. javnih razpisov odobrena sredstva ( ) izplačana sredstva ( ) Ukrep M1 - Prenos znanja
Prikaži večMicrosoft Word - MOM_pravilnik_LESNATE RASTLINE.doc
Na podlagi 43.in 45. člena Statuta Mestne občine Maribor, (Medobčinski uradni vestnik, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/200, 10/2002, 6/2004, 13/2004, 16/2005, 26/2005) in na podlagi 30.člena Odloka o
Prikaži več4. posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov Izvlečki predavanj Urednica: dr. Metka Šiško September 2018
4. posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov Izvlečki predavanj Urednica: dr. Metka Šiško September 2018 Naslov Podnaslov Title Subtitle Urednica Editor Jezikovni pregled Proofreading
Prikaži večBOLEZNI KOSTI
BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:
Prikaži večLetnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka
Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka stran 2 Pričakovanja podjetij glede na velikost stran
Prikaži večVloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local
Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO
Prikaži večMicrosoft Word - diploma Trdina Slavica _NKM.doc
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Slavica TRDINA RIHTARŠIČ RAZLIČNI NAČINI CEPLJENJA MELONE (Cucumis melo L.) IN LUBENICE (Citrullus aedulis Pang.) NA DVEH PODLAGAH DIPLOMSKO
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži večTORBA, ALI SI PRETEŽKA?
TORBA, ALI SI PRETEŽKA? RAZISKOVALNA NALOGA PODROČJE: BIOLOGIJA AVTORJI: ŽIVA BRGLEZ, KLEMEN KAČIČ, NINA-LANA VIDMAR MENTORICI: LJUDMILA GORNIK, JASMINA ŠTOLFA HRASTNIK, 2016 NAVDIH Delavnica Torba, da
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Martin KAPLAR VREDNOTENJE KLONSKIH KANDIDATOV ŽLAHTNE VINSKE TRTE SORTE 'KRALJEVINA'
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Martin KAPLAR VREDNOTENJE KLONSKIH KANDIDATOV ŽLAHTNE VINSKE TRTE SORTE 'KRALJEVINA' (Vitis vinifera L. cv. 'Kraljevina') DIPLOMSKO DELO
Prikaži večPridelek gomoljev Yield of tubers Rodnostna skupina Yield cathegory > 65 mm kvadratne mreže > 65 mm of square mesh mm kvadratne mreže mm o
Pridelek gomoljev Yield of tubers Rodnostna skupina Yield cathegory < 25 mm of square mesh
Prikaži večZAKAJ BI IZBRALI RAVNO TO REŠITEV? ZAČETEK ČUDOVITEGA PRIJATELJSTVA Genij se rodi tam, kjer se inovacija sreča z natančnostjo in izkušnjami. Zato je E
ZAKAJ BI IZBRALI RAVNO TO REŠITEV? ZAČETEK ČUDOVITEGA PRIJATELJSTVA Genij se rodi tam, kjer se inovacija sreča z natančnostjo in izkušnjami. Zato je EUROCOLOR - ugledni proizvajalec oken in vrat razreda
Prikaži večPowerPoint Presentation
Recenzija: prof.dr. Rajko Bernik Prevod in priredba: Renata Fras Peterlin Picture source: Syngenta 1 začetek Preverjanje delovanja pršilnika Merjenje traktorske hitrosti Merjenje pretoka Pri umerjanju
Prikaži večmarec, 2010
Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt
Opredelitev tehničnega sistema Proces prenosa naravnih sistemov v tehnični sisteme, kot posledica človekovega ustvarjanja 1 Uvod - kaj predstavlja tehnični sistem, splošni primeri Predstavitev primera
Prikaži večLaTeX slides
Statistični modeli - interakcija - Milena Kovač 23. november 2007 Biometrija 2007/08 1 Število živorojenih pujskov Biometrija 2007/08 2 Sestavimo model! Vplivi: leto, farma Odvisna spremenljivka: število
Prikaži večStran 9628 / Št. 64 / Uradni list Republike Slovenije PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANI
Stran 9628 / Št. 64 / 28. 9. 2018 PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV IN SKUPIN PROIZVAJALCEV ZA SKUPNO TRŽENJE I. ORGANIZACIJA PROIZVAJALCEV
Prikaži večMicrosoft Word - DIPLOMA DAVID 2010.doc
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE David ANTOLIN OCENJEVANJE TRAVNIŠKIH NASADOV Z METODAMA TB IN DEX NA PODROČJU VZHODNEGA POMURJA DIPLOMSKO DELO Maribor, 2010 UNIVERZA V
Prikaži večObrazec DPN
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE PRILOGA IZPOLNI DAVČNI ORGAN Zaporedna številka s seznama prejetih napovedi V osnovni obrazec napovedi vpišite podatke o pogodbenih
Prikaži večZapisnik 1
Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:
Prikaži večŠtevilka:
apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 9000 F: 01 478 9021 E: gp.mkgp@gov.si www.mkgp.gov.si Številka: 007-188/2015/17 Ljubljana,
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 7135 IZPOLNI DAVČNI ORGAN Zaporedna številka NAPOVED ZA ODMERO DAVKA NA PROMET NEPREMIČNI
Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / 29. 6. 2018 / Stran 7135 IZPOLNI DAVČNI ORGAN Zaporedna številka NAPOVED ZA ODMERO DAVKA NA PROMET NEPREMIČNIN V osnovni obrazec napovedi vpišite podatke o pogodbenih
Prikaži večNeuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini
Prikaži večDiapozitiv 1
Pridelava in poraba žita v Sloveniji, Svetu in EU Marjeta Bizjak Direktorat za kmetijstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana, 25. 11. 2015 Vsebina Splošni podatki o kmetijstvu
Prikaži večSoil remediation
TLA PONOR IN IZVOR POTENCIALNO NEVARNIH SNOVI V OKOLJU prof. dr. Helena Grčman Okoljski dan gospodarstva 1.junij 2017 KAJ SO TLA? DEGRADACIJE TAL Thematic Strategy for Soil Protection (COM(2006) 231)
Prikaži večUVOD
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Rok FURLAN PRIDELEK KLONSKIH KANDIDATOV SORTE 'REBULA' (Vitis vinifera L.) NA DVEH GOJITVENIH OBLIKAH DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni
Prikaži večPodatki o tleh Parametri izpostavljenosti Enote glina (privzeto) min max reference glinasta ilovica (privzeto) min max reference ilovica (privzeto) ef
Podatki o tleh Enote glina glinasta (privzeto) cm3/cm3 0,06 0,001 RESRAD Data Collection Doc. (citirano po McWhorter and 1 Sunada 1977) 0,1 0,001 strokovna ocena, nekoliko višje 1 kot pri glini 0,2 cm3/cm3
Prikaži večBrexit_Delakorda_UMAR
MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E
Prikaži večDognojevanje žit na osnovi nitratnih testov
http://www.kgzs-ms.si Dognojevanje žit na podlagi nitratnih testov Zita FLISAR NOVAK, univ.dipl.ing.agr. Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota V okviru obvezne zahteve POZ_NMIN se najpozneje do 30. junija
Prikaži večPasa_konj
Nadzorovana paša konj mag. Matej Vidrih Katedra za pridelovanje krme in pašništvo, Oddelek za agronomijo Kratka predstavitev: 1. Ureditev zemljišča za nadzorovano pašo konj 2. Značilnosti paše konj 3.
Prikaži večMicrosoft Word - ge-v01-osnove
.. Hidroelektrarna Gladina akumulacijskega jezera hidroelektrarne je 4 m nad gladino umirjevalnega bazena za elektrarno. Skozi turbino teče 45 kg/s vode. Temperatura okolice in vode je 0 C, zračni tlak
Prikaži več016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 201 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2 016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 201 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015
Prikaži več