RIBIŠTVO Generalni direktorat za notranjo politiko TEMATSKI SEKTOR Strukturna in Kohezijska Politika B PRAKTIČNI PRIROČNIK SL

Transkripcija

1 RIBIŠTVO Generalni direktorat za notranjo politiko TEMATSKI SEKTOR Strukturna in Kohezijska Politika B PRAKTIČNI PRIROČNIK SL

2 Evropski parlament Praktični priročnik Ribištvo Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti str. 21 x 21 cm ISBN Kako do publikacij EU Publikacije, ki so naprodaj: prek EU Bookshop ( z naročilom v knjigarni, z navedbo naslova, založnika in/ali številke ISBN; z vzpostavitvijo neposrednega stika z našimi pooblaščenimi prodajalci. Njihovi kontaktni podatki so na voljo na povezavi ali po telefaksu Brezplačne publikacije: prek EU Bookshop ( na predstavništvih ali delegacijah Evropske komisije. Njihovi kontaktni podatki so na voljo na povezavi ali po telefaksu

3 Generalni direktorat za notranjo politiko Tematski Sektor Strukturna in Kohezijska Politika B PRAKTIČNI PRIROČNIK SKUPNA RIBIŠKA POLITIKA

4 2 AVTOR Jesús Iborra Martín, Tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika, Evropski parlament JEZIKOVNE RAZLIČICE Izvirnik: FR Prevodi: BG CS DA DE EL ES ET FI FR HU IT LT LV MT NL PL PT RO SK SL SV FOTOGRAFIJE Shutterstock, istockphoto, Evropski parlament O UREDNIKU Če se želite obrniti na tematski sektor ali se naročiti na njegov mesečni bilten, pišite na: poldep-cohesion@europarl.europa.eu Rokopis zaključen aprila Bruselj, Evropski parlament, IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI Za mnenja, izražena v tem dokumentu, so odgovorni izključno avtorji, in ne predstavljajo nujno uradnega stališča Evropskega parlamenta. Dovoljeno je razmnoževanje in prevajanje za nekomercialne namene pod pogojem, da se navede vir ter da je izdajatelj predhodno obveščen in prejme izvod.

5 VSEBINA 3 PREDGOVOR... 7 OZADJE... 9 EVROPSKÝ PARLAMENT A SRP...21 PRIORITY PRO 7. VOLEBNÍ OBDOBÍ...29 TEMATICKÁ SEKCE B A JEJÍ ÚLOHA PŘI PODPOŘE PRÁCE PARLAMENTU...33 Nejnovější publikace tematické sekce B o rybolovu...35 DALŠÍ ZDROJE INFORMACÍ...41 SEZNAM ZKRATEK...49 PŘÍLOHA. ORGANIZAČNÍ SCHÉMA GENERÁLNÍHO ŘEDITELSTVÍ PRO NÁMOŘNÍ ZÁLEŽITOSTI A RYBOLOV...51 PŘÍLOHA: TERMINOLOGICKÝ SLOVNÍK...53 KARTOGRAFICKÁ PŘÍLOHA...97 VSEBINA

6 4

7 5 Spremembe lahko prinese le kriza, naj bo resnična ali domnevna. Ko ta nastopi, so ukrepi, ki jih je treba sprejeti, odvisni od trenutno veljavnih idej na določenem področju. Zdi se mi, da je naša resnična naloga naslednja: najti moramo rešitve, ki lahko nadomestijo obstoječe politike, in jih obdržati, dokler politično nemogoče ne postane politično neizogibno. Milton Friedman (1982). Kakor hitro se razpravlja o temah, ki zadevajo voljo, odločitve ali volitve, se mora znanost umakniti. Noam Chomsky (1978).

8 6

9 PREDGOVOR 7 Spoštovani, To priložnost bi rad izkoristil, da vam zaželim dobrodošlico v Evropskem parlamentu in vam posredujem podatke o notranjih virih za strokovno svetovanje. Učinkovito parlamentarno delo se opira na strokovne, objektivne, visokokakovostne in aktualne informacije. V ta namen je bilo ustanovljenih pet oddelkov, ki so odgovorni za raziskave ter jih poznamo pod imenom tematski sektorji. Njihove dejavnosti zajemajo vsa področja pristojnosti Evropskega parlamenta. Pripravljajo kakovostne, neodvisne raziskave, ki jih izvajajo sami ali pa zunanji strokovnjaki. Tematski sektor B: kohezijska in strukturna politika je posebej zadolžen za pet področij politike: kmetijstvo in razvoja podeželja, kulturo in izobraževanje, ribištvo, regionalni razvoj ter promet in turizem. Zagotavlja zelo različna orodja, od poglobljenih analiz zapletenih zakonodajnih vprašanj do kratkih osnovnih informacij in celo delavnic, na katerih nastopijo strokovnjaki v živo. Ta orodja služijo za podporo delu parlamentarnih teles, bodisi kot neposredni prispevek k zakonodajnemu delu posameznega odbora bodisi kot splošne informacije za člane parlamenta na obiskih delegacij. Razen nekaj zaupnih dokumentov so vsa besedila, ki jih izdela tematski sektor B: kohezijska in strukturna politika, na voljo na spletni strani Parlamenta v vpogled vsem poslancem in širši javnosti. V tej publikaciji so kratke informacije o glavnih smereh razvoja politike na področju ribištva v zadnjem mandatu. Prav tako obravnavamo izzive, s katerimi se bo politika ribištva soočila v bližnji prihodnosti. Na koncu pa so predstavljene možnosti glede notranje in zunanje strokovne pomoči, ki jo nudi tematski sektor B. Obilo užitkov ob branju. Ismael Olivares Martinez Direktor Direktorat B: strukturna in kohezijska politika Generalni direktorat za notranjo politiko PREDGOVOR

10 8

11 OZADJE 9 EVROPSKO RIBIŠTVO Kljub ambiciozni reformi skupne ribiške politike (SRP) leta 2002 se položaj ribištva Skupnosti ni v ničemer izboljšal. Pri številnih ribjih staležih je še vedno opaziti pretiran ulov. Ribiška flota ostaja prevelika, zaradi želje po donosnosti pa si prizadeva razširiti meje ribolova, tako da lovi dlje, globlje in tudi vse manjše ribe. Ekonomske težave so se dodatno povečale zaradi naraščanja stroškov, vse večjega uvoza (60 % porabe) in vse močnejših trgovskih verig. Kriza, ki je zajela ribiški sektor, je posledica skupnega delovanja različnih dejavnikov. Ribolov trpi zaradi zmanjševanja ulova, ki je posledica slabega stanja ribolovnih virov in omejitve dostopa do nekaterih od njih. Skupni učinki čezmerne zmogljivosti in nizke ravni številnih staležev se odražajo v nizkem ekonomskem izplenu ribolovnega sektorja in slabi donosnosti večine flot. Poleg tega pa na gospodarske rezultate ribiškega sektorja vpliva tudi povečanje stroškov, povezano z dvigom cen goriva in razvojem trga. Nanj med drugim vplivajo tudi uvoz iz tretjih držav, koncentracija distribucije in znižanje kupne moči potrošnikov. Kriza v ribiškem sektorju se širi presenetljivo hitro in ima vse večji obseg. Od leta 2005 do leta 2007 se je vrednost svežih proizvodov, ki jih je pokrivala skupna ureditev trga, znižala za 50 %, količine proizvodov na trgu pa za 60 %. Svetovni ulov je po obdobju nenehne rasti sedaj očitno dosegel mejo pri 145 milijonih ton. Na začetku 90-ih let je ulov EU predstavljal 7 % svetovnega ribolova, s čimer je bila Evropska unija tretja največja svetovna proizvajalka za Kitajsko in Perujem. Med letoma 1992 in 2006 se je evropska proizvodnja postopno znižala za 21 %, tudi ob upoštevanju vseh širitev, tako da je pristala pri 5,3 milijona ton. Leta 2005 je proizvodnja Skupnosti predstavljala 6 % svetovnega ulova. Leta 2006 je bilo 75 % ulova Skupnosti ulovljenega v severovzhodnem Atlantiku, 11 % v Sredozemskem in Črnem morju, 8 % v srednjevzhodnem Atlantiku in 3 % v zahodnem Indijskem oceanu. S širitvijo na deset novih držav članic leta 2004 se je ulov Evropske unije povečal za 9 %. Toda za to povečanje so bile v 97 % odgovorne štiri države ob obalah Baltika. V zadnjem desetletju je od teh štirih držav le Litva ohranila stabilno raven ulova, medtem ko se je ulov na Poljskem zmanjšal za 54 %, v Estoniji za 34 % in Latviji za 21 %. Leta 2006 je 60 % proizvodnje Skupnosti predstavljala proizvodnja petih držav članic (Danske, Španije, Francije, Združenega kraljestva in Nizozemske). Med temi državami pa obstajajo velike strukturne razlike v proizvodnji. Na Danskem se 69 % ulova uporabi za industrijske namene, večinoma za predelavo v ribjo moko, medtem ko znaša ta delež v Združenem kraljestvu le 6 %. V Španiji, Franciji in na Nizozemskem je vsa proizvodnja namenjena prehrani ljudi. Vrednost ulova in zaposlenost v ribiškem sektorju jasno odsevata takšne razmere. Vrednost na enoto je na primer pri iztovarjanjih v Španiji sedemkrat večja kot pri iztovarjanjih na Danskem. Upadanje skupne proizvodnje ribiških proizvodov sledi nazadovanju pri ulovu, ribogojstvu pa tega zmanjševanja ne uspe nadomestiti. Leto 2002 je bilo zelo pomembno leto, saj sta bili takrat sprejeti zadnja reforma SRP in strategija za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva. Kljub temu ribogojna proizvodnja od takrat stagnira, ulov pa se še vedno zmanjšuje.

12 10 Gospodarska odvisnost regij od ribištva (NUTS, 2005) Vir: Pavel Salz, Framian bv, Graeme Macfadyen, Poseidon Ltd., Regional Dependency on Fisheries, Evropski parlament, 2007.

13 11 Zdi se, da je ribogojna proizvodnja dosegla zgornjo mejo. Leta 2006 je ribogojstvo s 1283 tonami predstavljalo 19 % skupne proizvodnje. Vrednost evropske ribogojne proizvodnje je dosegla tri milijarde eurov, od katerih so 46 % predstavljale sladkovodne ribe, 31 % mehkužci in raki ter 23 % morske ribe. Ribogojstvo Skupnosti se večinoma osredotoča na štiri vrste: klapavice, postrvi, losose in ostrige. Hkrati pa se povečuje proizvodnja vrst, kot so brancin, orada in veliki romb. 74 % celotne ribogojne proizvodnje Skupnosti zagotavlja pet držav članic (Francija 20 %, Španija 17 %, Italija 14 %, Združeno kraljestvo 14 % in Grčija 8 %). V Španiji, Franciji in Italiji prevladujejo školjke (klapavice, ostrige in pokrovače), vendar se vrste razlikujejo od države do države. V Združenem kraljestvu gojijo predvsem lososa in postrv, v Grčiji pa večinoma druge morske Spreminjanje proizvodnje 27. držav članic glede na leto ribogojne vrste. Prav porazdelitev vrst pojasnjuje različne vrednosti ribogojne proizvodnje. Francija proizvede 19 % ribogojne proizvodnje, Italija in Združeno kraljestvo 17 %, Grčija 12 % in Španija 10 %. Evropska flota je zaradi različnih ribolovnih pogojev v vodah Skupnosti zelo raznolika. V Belgiji, na Nizozemskem in v Litvi prevladujejo velika plovila, v ribiškem ladjevju Portugalske, Cipra, Grčije, Bolgarije in Romunije pa prevladujejo manjša plovila. Vsekakor pa je tudi flota posameznih držav članic zelo raznolika. Dosežki SRP glede obvladovanja čezmernih zmogljivosti ribiškega ladjevja so zelo majhni. Ribolovna zmogljivost je najbolj odvisna od ribolovnega orodja, toda EU uporablja pri upravljanju flote izključno merilo tonaže in moči plovil. Ribiška flota Skupnosti se postopoma zmanjšuje, tako po številu plovil kot po skupni tonaži in moči. Toda ribolovna zmogljivost flote se vseeno povečuje, saj se manjša plovila nadomeščajo s lovili z večjo tonažo in močjo ter naprednejšo tehnologijo Skupna proizvodnja Ribogojstvo Ulov Čezmerna zmogljivost ribiške flote ima poleg posledic na ekonomsko uspešnost tudi politične učinke. Lahko je namreč vzrok političnega pritiska za povečevanje kvot onkraj znanstvenih priporočil. Države članice dajejo pogosto prednost kratkoročnim pristopom in raje ohranjajo dejavnosti svojih flot, OZADJE

14 12 kot da bi razmišljale o trajnostnem upravljanju ribištva. Ko se zaradi zmanjševanja ulova znižuje donosnost, se pritiski povečujejo in tako je začarani krog sklenjen. Porazdelitev ribiške flote % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % ES IT NL FR UK EL PT DE LT DK IRL PL SE LV FIN BG MT ET CY BE RO SN % Ladij % BRT % kw

15 13 SKUPNA RIBIŠKA POLITIKA EGS je leta 1970 za vse ribiče vzpostavila enakost dostopa do ribolovnih območij držav članic, pri čemer je obalni pas ostal namenjen lokalnim ribičem. Oblikovala je temelje za trg Skupnosti ribiških proizvodov in strukturno politiko za posodobitev ribiške flote in infrastrukture. Države članice so leta 1976 v skladu z mednarodnim razvojem razširile območje izkoriščanja morskih virov z 12 na 200 milj. Čeprav so države članice priznale potrebo po prenosu upravljanja ribištva in zastopanja v mednarodnih pogajanjih na Skupnost, je bila vzpostavitev SRP zaradi širitve leta 1981 prestavljena na leto znanstvenem mnenju in se odvija v regionalnih svetovalnih svetih, ki združujejo tudi ribiški sektor in nevladne organizacije. Z reformo iz leta 2002 so poskušali doseči tudi skladnost z evropsko politiko na področju okolja in razvoja. Kljub reformi pa ni opaziti izboljšanja na ravni potrebnih sinergij, na primer med upravljanjem flote in ohranjanjem živih virov. Od 1. januarja 2003 so v veljavi nova osnovna pravila SRP. Njihova glavna področja so: SRP je bila na začetku tesno povezana s kmetijsko politiko in to se je ohranilo tudi v pogodbah. Toda s poznejšimi reformami se je SRP ločila od SKP, saj je dobila posebno vsebino. Ker populacije rib ne poznajo nacionalnih meja in so odvisne od skupnih morskih ekosistemov, SRP prenaša razširjene pristojnosti glede upravljanja naravnih morskih virov na Skupnost. SRP ima na voljo celo vrsto zelo različnih instrumentov. Združevanje teh instrumentov žal ni bilo vedno najboljše, saj je bilo v škodo želenim sinergijam. Leta 2002 je SRP doživela reformo, ki naj bi zagotovila trajnostni razvoj ribolova z okoljskega, gospodarskega in socialnega vidika. Postopek odločanja je bil spremenjen tako, da temelji na OZADJE

16 14 OHRANJANJE VIROV SRP predvideva določene omejitve dostopa do voda in virov. Do leta 2012 na primer velja omejitev ribolova v pasu 12 milj v prid tradicionalnemu obalnemu ribolovu. Obstajajo tudi drugi primeri omejevanja dostopa, na primer na območju Shetlandskih otokov. Ohranilo se je tudi načelo sorazmerne stabilnosti, ki ureja dostop do virov in temelji na tem, da se vsaki državi članici dodeli natančen delež ulova za vsak stalež. (ščuka, polenovka, oslič, morska plošča, jastog, saj, vahnja, norveški molič, mol, morski list, morska spaka, severna kozica, kambala, raža, grenlandska morska plošča, limanda, krilati romb, kljunati okun, polak, veliki robec, gladki romb in losos). SRP že zdaleč ni dosegla predvidenih rezultatov pri ohranjanju virov. 30 % staležev je trenutno pod varno biološko mejo. Zaradi pretiranega pritiska je donos ribolova pri 80 % staležev manjši. Cilj reforme iz leta 2002 je bila postopna vzpostavitev upravljanja ribolova, ki bi temeljilo na ekosistemih. Z reformo se je začela izvajati bolj dolgoročna vizija, saj so bili sprejeti večletni načrti za obnovo in upravljanje staležev. Toda pri izvajanju ekosistemskega pristopa so nastopile težave zaradi institucionalizacije odločanja o celotnem dovoljenem ulovu (TAC) in kvot v Svetu, včasih pa tudi zaradi pomanjkanja zadostne znanstvene podpore, da bi bilo mogoče njegovo izvajanje. Glavni ukrepi ohranjanja so bili bolj klasični, na primer opredelitev celotnega dovoljenega ulova, omejitev ribolovnega napora in tehnični ukrepi (ribiško orodje in minimalna iztovorjena količina). Ti ukrepi nalagajo tudi obveznost registriranja in obveščanja o ulovih in iztovarjanjih. V Evropski uniji gre pri 63 % iztovora za vrste, ki morajo zadostiti sistemu celotnega dovoljenega ulova. Večina (44 % ulova) je pelagičnih vrst (slanik, papalina, sinji mol, skuša, šur, sardon, mečarica in navadni tun), 19 % iztovora pa je pridnenih vrst

17 15 Stranski pojav sistema celotnega dovoljenega ulova in kvot je zelo visok odstotek zavržkov, kar zelo škodi staležem rib in vsem ekosistemom. Možnosti ribolova določa Svet. Vendar pa izvajanje načela relativne stabilnosti in presežne zmogljivosti silijo države članice k povečevanju svojih deležev na škodo trajnosti ribolova. Ribolovni viri se upravljajo v skladu z večletnimi načrti, da bi tako ribičem omogočili dolgoročno opravljanje dejavnosti. Staleži, ki so pod varno biološko mejo, pa so vključeni v večletne načrte za obnovo. Sprejetih je bilo več akcijskih načrtov za omejitev vpliva ribolova na občutljive habitate, varovanje neciljnih vrst, zmanjšanje prilova in odpravo zavržkov. UPRAVLJANJE LADJEVJA SRP vključuje ukrepe za preprečevanje slabšanja ravnovesja med presežnimi zmožnostmi flote in realnimi možnostmi za ribolov. Čeprav je upravljanje flote nujno potrebno za ohranjanje virov, so načini in financiranje odvisni od strukturnih ukrepov. Kljub temu pa se države članice na strukturne sklade pogosto raje obrnejo za ohranjanje dejavnosti in delovnih mest, kot pa za zniževanje ribolovnih zmogljivosti. Poleg tega obstaja tveganje, da bo gospodarska kriza otežila sofinanciranje vseh strukturnih ukrepov, zlasti zmanjšanja ribolovnih zmogljivosti. Pred letom 2002 je bilo upravljanje flote vključeno v večletne usmerjevalne programe (VUP), a ti niso omogočali reševanja problema presežnih zmogljivosti flote Skupnosti. Po reformi iz leta 2002 ni mogoče nadomestiti nobenih zmogljivosti, ki so bile umaknjene z javnimi sredstvi, referenčne ravni pa se samodejno zmanjšajo za obseg zmogljivosti, umaknjenih s pomočjo javnih sredstev. Vsaka nova zmogljivost mora nadomestiti umik, brez finančne pomoči, vsaj enakovredne zmogljivosti. Od leta 2005 se sredstva namenjajo izključno za izboljšanje varnosti, pogojev dela na ladjah ter kakovosti proizvodov, oziroma za uporabo bolj selektivnih ribolovnih tehnik ali satelitskega sistema za spremljanje plovil (VMS). OZADJE

18 16 Sklad za umik plovil iz obratovanja omogoča dodelitev premij, ki za 20 % presegajo premije za umik, predvidene v okviru strukturnih ukrepov, da bi tako dosegli znižanje ribolovnega napora, kot ga zahteva načrt za obnovo staležev. Poleg tega se dodeljuje tudi posebna finančna pomoč za trajni prenos plovil Skupnosti v tretje države, zlasti z stanavljanjem skupnih podjetij. Povprečna moč ribiških flot. 2007= Nova pravila, ki jih je uvedla reforma iz leta 2002, pa niso uspela znižati presežnih zmogljivosti flot. Kljub omejitvam v okviru režima vstop-izstop se dejanska ribolovna zmogljivost še naprej povečuje EU 12 EU 15 EU 25 EU Pri upravljanju flote se parametri ribolovne zmogljivosti ne uporabljajo v strogem smislu. Upravljanje upošteva le tonažo in moč flote, kar povzroča tudi paradoksalne situacije. Čeprav se skupna tonaža in moč flot zmanjšuje, se povprečna tonaža, moč in ribolovna zmogljivost pogosto povečujejo, tehnološki napredki pa omogočajo tudi veliko večjo učinkovitost. STRUKTURNI UKREPI SRP ima za obdobje na voljo proračunska sredstva v višini okrog 3,8 milijarde EUR. Ta sredstva upravlja posebni finančni instrument, Evropski sklad za ribištvo (FEP). FEP lahko financira ukrepe za uravnoteženje virov in zmogljivosti flote ali za spodbujanje okolju prijaznejših načinov ribolova in proizvodnje. Financira lahko tudi socialno-gospodarske ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in ekonomske uspešnosti sektorja ali v korist zaposlenih v sektorju, tako da zagotavlja trajni razvoj ribolovnih območij. Reforma iz leta 2002 je spremenila socialno-gospodarske ukrepe, saj je podaljšala pomoč za začasno prenehanje opravljanja dejavnosti. Pole tega podpora za predčasno upokojitev in preusmeritev ribičev v druge dejavnosti omogoča nadaljevanje ribolova s skrajšanim delovnim časom. Vendar pa Evropski sklad za ribištvo ni uspel zadovoljiti vseh potreb, ki so nastale zaradi krize, ki jo doživlja sektor.

19 17 SKUPNA UREDITEV TRGA (SUT) Skupna ureditev trga za ribiške in ribogojne proizvode (SUT) je prvi element skupne ribiške politike (SRP). Cilj SUT je ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na trgu Skupnosti. SUT se sooča z izzivom usklajevanja interesov ribičev z rastočimi zahtevami trga Skupnosti in še zlasti z zahtevami predelovalnega sektorja, hkrati pa mora zagotavljati pošteno konkurenco. Za doseganje teh ciljev ima SUT na voljo instrumente, kot so splošni standardi glede trženja, organizacije proizvajalcev, mehanizmi za ukrepanje in sistem izmenjav z državami, ki niso članice EU. Povprečna tonaža ribiških flot. 2007= Zgradba SUT za ribiške proizvode je deloma plod povezave, ki jo je ustanovitvena pogodba vzpostavila med ribištvom in kmetijstvom. SUT za ribiške proizvode se dejansko ureja v skladu z načeli, cilji in instrumenti SUT za kmetijske proizvode. Seveda pa obstajajo in so vedno obstajale velike razlike med kmetijstvom in ribištvom. Te so se sčasoma le še stopnjevale. Mehanizmi podpore kmetijam so se prilagodili novim razmeram, podpora ribiškim podjetjem pa takšnega razvoja ni doživela. Manevrski prostor SUT je v trenutni krizi ribištva zaradi narave mehanizmov za ukrepanje in nizkih finančnih sredstev zelo omejen. Sveži izdelki, ki jih pokriva SUT, predstavljajo le 20 % celotne proizvodnje ribištva Skupnosti, izdatki SUT za ukrepanje pa znašajo le 0,6 % vrednosti svežih izdelkov, ki jih pokriva. ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI EU je sklenila številne dvostranske sporazume, da bi ladjam Skupnosti omogočila dostop na ribolovna območja tretjih držav. Z reformo SRP leta 2002 so se ti sporazumi spremenili v partnerstva, da bi ustvarili pogoje za trajnostno ribištvo EU 12 EU 15 EU 25 EU EU sodeluje tudi v mednarodnih sporazumih o ribištvu in pomorskem pravu. Pomembno vlogo ima v večini regionalnih ribiških organizacij, v katerih je prisotna flota Skupnosti. Te regionalne ribiške organizacije upravljajo ribolov- OZADJE

20 18 ne vire na odprtem morju in dejavno sodelujejo v boju proti nezakonitemu ribolovu in škodljivim ribolovnim praksam. POVEČANJE ŠTEVILA POSVETOVALNIH ORGANOV Po reformi je bilo ustanovljenih sedem regionalni svetovalnih svetov (RAC)( 1 ). Za vsako posamezno pomorsko ali ribolovno območje jih sestavljajo ribiči, strokovnjaki, predstavniki drugih sektorjev, povezanih z ribištvom in ribogojstvom, regionalni in nacionalni organi oblasti, nevladne organizacije za zaščito okolja in potrošnikov. Na RAC se lahko za nasvet obrne Komisija. Sveti lahko za Komisijo ali države članice pripravijo tudi priporočila, predloge ali informacije. Komisija je sprejela strategijo trajnostnega razvoja evropskega ribogojstva ter sporočili o partnerskih sporazumih o ribištvu s tretjimi državami in izboljšanju znanstvenega svetovanja za upravljanje ribištva. Komisija je v okviru reforme predstavila tudi skupek akcijskih načrtov Skupnosti za: ribolov v Sredozemlju; za vključitev okoljevarstvenih zahtev v skupno ribiško politiko; izkoreninjenje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova; Komisija je večjo vlogo raje dala RAC kot Evropskemu parlamentu. Tako sporazum med Komisijo v imenu Evropskih skupnosti in Mednarodnim svetom za raziskovanje morja (CIEM) iz začetka leta 2007 ne predvideva več samodejnega posredovanja strokovnih mnenj Evropskemu parlamentu, ampak regionalnim svetovalnim svetom. SPREMLJAJOČI UKREPI Za okrepitev sodelovanja med državami članicami na področju odkrivanja in zatiranja kršitev je bila ustanovljena Agencija Skupnosti za nadzor ribištva (CFCA) s sedežem v Vigu (Španija). 1 CCR Mer du Nord, CCR Stocks Pelagiques, CCR Eaux occidentales septentrionales, CCR Mer Baltique, CCR Eaux occidentales australes, CCR Flotte de pêche en haute mer/au large et CCR Mer Mediterranée.

21 19 nevtraliziranje socialnih, gospodarskih in regionalnih posledic prestrukturiranja ribištva Skupnosti; zmanjšanje zavržkov rib. Zakonodajni akti, ki so na koncu sprejeti, pogosto ne dosegajo ciljev, izraženih v sporočilih Komisije. OZADJE

22 20

23 EVROPSKI PARLAMENT IN SKUPNA RIBIŠKA POLITIKA 21 VLOGA ODBORA ZA RIBIŠTVO Pristojnosti odbora za ribištvo ( 2 ), ki so povzete v spodnjem okvirčku, so določene v Prilogi VI poslovnika Evropskega parlamenta. direktorata za ribištvo pri Evropski komisiji razširile še na pomorske zadeve. Leta 2008 se je GD tako preimenoval v Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo. V skladu s temi spremembami je tudi Odbor za ribištvo 10. maja 2007 zaprosil za razširitev pristojnosti. Reforma SRP leta 2002 je uvedla večje povezovanje ribištva z drugimi politikami. Leta 2005 so se pristojnosti Generalnega Vloga Odbora za ribištvo Odbor je pristojen za vprašanja, povezana: z delovanjem in razvojem skupne ribiške politike ter njenim vodenjem; z ohranjanjem ribolovnih virov; s skupno ureditvijo trga z ribiškimi izdelki; s strukturno politiko na področju ribištva in ribogojstva, vključno s finančnimi instrumenti za usmerjanje ribištva; z mednarodnimi sporazumi na področju ribištva. 2 EP RESP-PECH+DOC+XML+V0//SL&language=SL&navigationBar=YES

24 22 Odbor za ribištvo za ohranjanje virov zahteva vključitev naslednjih ciljev: zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti v morjih in oceanih; premljanje dejavnosti, ki vplivajo na morsko biotsko raznovrstnost; zagotavljanje raziskovanja morja in aplikativnih raziskav v ribištvu. Glede strukturne ravni pa Odbor za ribištvo predlaga naslednjo spremembo: za politiko, katere namen bo izboljšanje struktur ribištva, ribogojstva in predelave ribiških proizvodov, vključno s finančnimi instrumenti in skladi. Odbor za ribištvo zahteva tudi spremembo področja zunanjih zadev v skladu s pravili po reformi SRP iz leta Predlaga, da se sklicevanje na mednarodne ribiške sporazume spremeni v sklicevanje na partnerske sporazume o ribištvu s tretjimi državami, regionalne ribiške organizacije ter mednarodne forume in organe. Ob upoštevanju dodatnih pristojnosti, ki so dodeljene GD MARE pri Evropski komisiji, in postopnega povezovanja ribiške politike z drugimi politikami je mogoče pričakovati tudi nove horizontalne predloge Komisije, zlasti v okviru integrirane morske politike. Če bo tako in če pristojnosti Odbora za ribištvo Evropskega parlamenta ne bodo prilagojene novim razmeram, lahko pride do sporov o pristojnosti z drugimi parlamentarnimi odbori. Čeprav je Odbor za ribištvo zadolžen za eno od skupnih politik, je bila do konca šestega zakonodajnega obdobja njegova vloga dejansko okrnjena. To pomeni, da je bil polnopravni član Odbora za ribištvo v nasprotju z drugimi odbori lahko hkrati tudi polnopravni član katerega drugega parlamentarnega odbora. Na sestanku konference predsednikov političnih skupin 12. marca 2009 je bilo odločeno, da bo Odbor za ribištvo dobil vsa pooblastila. Ta odločitev bi morala odboru omogočiti, da z večjo učinkovitostjo in razpoložljivostjo izvaja okrepljene pristojnosti, ki mu jih dodeljuje lizbonska pogodba. TRENUTNO VELJAVNI ZAKONODAJNI POSTOPEK Tretji pododstavek člena 37(2) pogodbe določa postopek za oblikovanje in uveljavitev skupne ribiške politike, ki temelji na predlogu Komisije, mnenju Evropskega parlamenta (izraženo na plenarnem zasedanju po predlogih sprememb Odbora za ribištvo glede zadev, ki so v njegovi pristojnosti) (OKVIR 3), morebitnem mnenju Ekonomsko-socialnega odbora in končnem sklepu Sveta s kvalificirano večino. Gre torej za preprost postopek posvetovanja ( 3 ) z Evropskim parlamentom, ki ga kljub novim postopkom (sodelovanja in soodločanja), uvedenih z enotnim evropskim aktom, maastrichtsko in amsterdamsko pogodbo, nikoli niso spreminjali. 3 Poslovnik Evropskega parlamenta, Naslov II: Zakonodajni postopki.

25 23 ZAKONODAJNI POSTOPEK V SKLADU Z LIZBONSKO POGODBO Lizbonska pogodba (UL C 155, ) ( 4 ) priznava postopek soodločanja kot redni zakonodajni postopek v SRP, ki nadomešča trenutno veljavni postopek posvetovanja. Ko bodo pogodbo ratificirale vse države članice Unije, bo torej ena od večjih sprememb za SRP uvedba postopka soodločanja, pri čemer bo Evropski parlament dobil vlogo dejanskega sozakonodajalca pri ribištvu. Toda nova pogodba odpira tudi nekaj vprašanj pri razlagi, kdaj so možne izjeme od rednega postopka v prid Svetu, zlasti kar zadeva ukrepe o določitvi cen, prelevmanov, pomoči in količinskih omejitev ter o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti (člen 43(3) Pogodbe o delovanju EU). Ker ne obstaja jasna ločnica med zakonodajnimi pristojnostmi Evropskega parlamenta in Sveta na področju ribištva, lahko pride do političnih in pravnih problemov, čeprav sodna praksa zahteva strogo razlago izjem. Evropski parlament bi na primer težko sprejel splošne pridržke glede izvajanja v prid Svetu, če bi razlago dodelitve ribolovnih možnosti razširili na druge ukrepe, kot so ribolovni napor ali tehnični ukrepi. Ti splošni pridržki glede izvajanja v korist Sveta bi lahko pogojevali ali celo izničili pristojnosti soodločanja EP, ki so mu zagotovljene z lizbonsko pogodbo, zlasti v okviru temeljnih reform SRP ali določb, ki so potrebne za doseganje ciljev skupne ribiške politike. Evropski parlament bo v novem zakonodajnem obdobju moral paziti, da bodo struktura in ravni odločanja za 4 pravila v ribištvu jasno določene in da ne bodo zmanjševale njegovih legitimnih pristojnosti. Opomniti velja, da lizbonska pogodba med drugim zahteva odobritev (postopek privolitve) Evropskega parlamenta tudi za sklenitev mednarodnih sporazumov, ki imajo znane posledice na proračun Unije ali vključujejo področja, za katera velja redni zakonodajni postopek ali posebni zakonodajni postopek, kjer je potrebna privolitev Evropskega parlamenta. Iz tega izhaja, da so regionalni sporazumi v okviru regionalnih ribiških organizacij in partnerski sporazumi o ribištvu s tretjimi državami načeloma lahko sklenjeni šele po privolitvi Parlamenta. Lizbonska pogodba tudi določa, da je Evropski parlament nemudoma in v celoti obveščen v vseh fazah postopka. To je še zlasti pomembno ob upoštevanju starih zahtevkov Evropskega parlamenta za pregledno in hitro prenašanje informacij o trenutnih pogajanjih. Evropski parlament je tudi zahteval, da njegovi predstavniki sodelujejo na usklajevalnih sestankih Skupnosti, sestankih regionalnih ribiških organizacij in sestankih skupnih odborov v okviru dvostranskih sporazumov. GLAVNE TEME V ŠESTEM zakonodajnem OBDOBJU Šesto zakonodajno obdobje je bilo obdobje prehoda med dvema reformama. Večina dejavnosti Odbora za ribištvo je bila posvečena zakonodajnim aktom v skladu z reformo iz leta Poleg mnenj je Odbor za ribištvo sprejel tudi 102 poročili. Velik del poročil se nanaša na zunanje sporazume (29 %), ohranjanje virov (19 %), ohranjanje morskega okolja (10 %), nadzor ribištva (8 %) ter upravljanje SRP in njene smernice za prihodnost (8 %). EVROPSKI PARLAMENT IN SKUPNA RIBIŠKA POLITIKA

26 24 Tematska porazdelitev poročil odbora za ribištvo. Šesto zakonodajno obdobje Statistika 4 % Strukture 7 % SRP 8 % Drugo 16 % Nadzor 8 % Okolje 10 % Tako veliko število poročil o zunanjih sporazumih priča o pomembnosti teh sporazumov za ribištvo Skupnosti. Na to dejstvo je treba gledati v luči širjenja pristojnosti Evropskega parlamenta po ratifikaciji lizbonske pogodbe, tako z vidika izvajanja postopka privolitve kot z vidika pravice EP, da je nemudoma in v celoti obveščen v vseh fazah postopka. Večina poročil, ki jih je sprejel Odbor za ribištvo, je bila glede politike ohranjanja virov usmerjena v načrte za obnovo in upravljanje staležev. Poseben politični pomen so imela še tri druga poročila, zato jih je vredno omeniti. Parlament je po koncu petega zakonodajnega obdobja oviral sprejetje uredbe o ukrepih za upravljanje trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov v Sredozemskem morju. Med Parlamentom ( 5 ) in Komisijo je bil nato sklenjen kompromis, ki je bil namenjen čim hitrejši vzpostavitvi zadovoljivega stanja teh virov. 5 T6-0234/2005, Uradni list C 124, , str E. Ribiški sporazumi 28 % Ohranjanje virov 19 % V povsem drugačnem smislu pa je pomembno poročilo o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi ( 6 ). Ta tema je pomembna iz več razlogov, saj predstavlja nekakšen most k prihodnji in spremenjeni SRP. V poročilu o politiki zmanjševanja neželenega prilova in odprave zavržkov v evropskem ribištvu ( 7 ) je Evropski parlament poudaril, da je eden od glavnih vzrokov za zavržke sistem celotnega dovoljenega ulova (TAC) in da je treba sprejeti ukrepe, da bi se izognili obveznim zavržkom ulova zaradi neobstoja kvot za vrste rib, ki so ustrezne velikosti, a se njihovemu ulovu ni bilo mogoče izogniti. V TAC je treba vključiti tudi kvote za prilov, v dodeljene kvote pa bi moral biti vštet ves iztovorjen prilov, tako da bi ribolovnemu subjektu, ki bi presegel svojo kvoto, grozilo zaprtje. Odbor je predlagal tudi, da bi tudi pretiran ulov nedoraslih rib povzročil takojšnje zaprtje ribolovnega subjekta. Ta kvota bi se morala postopno zmanjševati, kar bi dodatno spodbudilo izboljšanje selektivnosti ribolovnega orodja. Veliko število poročil, ki se osredotočajo zgolj na ohranjanje morskega okolja, jasno kaže, da je tudi ta tema zelo pomembna. Poleg teh desetih poročil je odbor izdal tudi druga poročila, ki so tesno povezana z okoljskimi temami. Tako je na primer tema poročila o SRP in ekosistemskem pristopu k upravljanju ribištva ( 8 ) temeljnega pomena za prihodnjo reformo, tako kot poročilo, ki zadeva ribištvo in ribogojstvo v okviru integriranega upravljanja obalnih območij v Evropi ( 9 ) in se dotika integrirane pomorske politike. 6 OEIL: 7 T6-0034/2008, 31/01/ T6-0009/ T6-0382/2008.

27 25 Tudi poročilo o zagotovitvi trajnosti v ribištvu EU z največjim trajnostnim donosom (10) je izjemno pomembno za prihodnjo reformo SRP. Evropski parlament je v zelo kritičnem poročilu opozoril, da je po mnenju večine znanstvenih ustanov klasični model največjega trajnostnega donosa že zastarel v primerjavi z drugimi, naprednejšimi pristopi, ki upoštevajo celoten ekosistem. Poleg tega je opozoril tudi na težave pri izvajanju modela največjega trajnostnega donosa pri ribolovu na več vrst. Obžaloval je neobstoj analiz o razvoju in različnih pristopih k modelu največjega trajnostnega donosa, pa tudi neustreznost predlaganih rešitev v sporočilu Komisije in neobstoj poglobljene študije o učinkih izvajanja modela največjega trajnostnega donosa. EP je pozval Komisijo, naj vzpostavi sistem dostopa do virov, ki bo naklonjen trajnosti, bo oteževal zavržke, poenostavil tehnične ukrepe, odpravil diskriminacijo in prekomerno konkurenco pri prisvajanju virov, dal potrebno prožnost in izboljšal konkurenčnost sektorja. Poudaril je tudi, da morajo vse spremembe sistema upravljanja nujno sloneti na mehanizmih nadomestil, ki bodo temeljili na analizi socialno-gospodarskih posledic predloga. V nekem drugem poročilu o orodjih za upravljanje ribištva na podlagi pravic je Evropski parlament ( 11 ) pozval Komisijo, naj preuči sisteme upravljanja na podlagi pravic, ki se trenutno uporabljajo v državah članicah, in naj oceni njihovo učinkovitost pri doseganju ciljev skupne ribiške politike. Komisija je objavila študijo o upravljanju ribištva na podlagi pravic, kar bo 10 T6-0382/2007, 06/09/ T6-0113/2008, 10/04/2008. EVROPSKI PARLAMENT IN SKUPNA RIBIŠKA POLITIKA

28 26 ena od osrednjih tem prihodnje reforme ( 12 ). Tematski sektor B je septembra 2007 o tej temi pripravil delavnico ( 13 ). V okviru prihodnje reforme SRP bo pomembno tudi vprašanje upravljanja in vloga, ki jo bodo v njem imeli regionalni svetovalni sveti. Odbor za ribištvo je o tej temi sprejel dve poročili ( 14 ) ( 15 ). Med osmimi poročili, ki jih je Odbor za ribištvo sprejel o nadzoru ribištva, je posebej pomembno zlasti poročilo o nadzornem sistemu Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s predpisi SRP (razveljavlja uredbi (EGS) št. 2847/93 in (ES) št. 1627/94), saj lahko velja bodisi za most k prihodnji SRP bodisi za pozno izvajanje reforme iz leta Čeprav je Parlament to poročilo sprejel ob koncu šestega zakonodajnega obdobja, predvideva Svet sprejetje uredbe v letu Uredba bo posledično gotovo vsebovala tudi nove smernice SRP. 12 MRAG et al., I. del: An analysis of existing Rights Based Management (RBM) instruments in Member States and on setting up best practices in the EU (Analiza obstoječih orodij za upravljanje na podlagi pravic v državah članicah in vzpostavljanje najboljših praks v EU), II. del: Catalogue of Rights-Based Management Instruments in coastal EU Member States (Katalog orodij za upravljanje na podlagi pravic v obalnih državah članicah EU). Evropska komisija, Bjørn Hersoug, Torbjorn Trondsen, (Norveška fakulteta za ribiško znanost, Univerza v Tromsø); Luc van Hoof, Maud Evrard (Wageningen UR IMARES); Thórólfur Matthiasson (Univerza na Islandiji), (Upravljanje ribištva na podlagi pravic). Evropski parlament, T6-0159/2007, 26/04/ A6-0187/2009, 27/03/2009. Pomembna so tudi številna druga poročila. Omenimo lahko poročili o nezakonitem, neprijavljenem in zakonsko neurejenem ribolovu ( 16 ) ( 17 ). Evropski parlament je poudaril nujnost oblikovanja seznama plovil, ki so vključene v nezakonit, neprijavljen in zakonsko neurejen ribolov, ter sistema nadzorovanja pristanišč za vsako državo posebej, da bi plovilom iz tretjih držav, ki sodelujejo pri takšnem ribolovu, preprečili dostop. Predlaga prepoved uvoza proizvodov iz nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova z uporabo obveznih certifikatov države zastave, ki bi potrjevali zakonitost teh proizvodov. Poleg tega zagovarja razvoj sistema Skupnosti za opozarjanje v primeru zaznave proizvodov iz nezakonitega, 16 T6-0044/2007, 15/02/ T6-0245/2008, 29/09/2008, UL L 286, , str

29 27 neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, kot tudi prepoved uvoza rib iz držav, za katere je bilo ugotovljeno, da ne sodelujejo s sistemom EU. Evropski parlament se je med celotnim zakonodajnim obdobjem ukvarjal s krizo, ki je prizadela ribištvo. Temu so bila posvečena štiri poročila ( reforma sistema finančne pomoči za ribiče, obalno ribištvo, izboljšanje ekonomskega stanja ribištva in izvajanje skupne ureditve trga ) in ena resolucija (o krizi ribiškega sektorja zaradi naraščanja cene goriva ). Tematski sektor B je k delu Odbora za ribištvo na to temo prispeval dve zunanji študiji ( 18 ). Predlog Komisije o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (razveljavlja uredbo (ES) št. 1980/2000) je končno znova pokazal na aktualnost poročila Parlamenta o sprožitvi razprave o pristopu Skupnosti k sistemu okoljskega označevanja za ribiške proizvode ( 19 ). Ker se bo to vprašanje znova pojavilo v naslednjem zakonodajnem obdobju, velja omeniti, da je Evropski parlament nemudoma prosil Komisijo, naj pripravi sporočilo z minimalnimi zahtevami in smernicami, ki bi jih moral upoštevati sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje za ribiške proizvode. Vztrajal je pri tem, da mora Komisija spodbujati takšen sistem, vzpostaviti pravila delovanja in zagotavljati neodvisnost specializiranih organov za potrjevanje in certificiranje, pa tudi verodostojnost zahtev za takšno označevanje. 18 Centro Tecnológico del Mar Fundación CETMAR Espagne Inshore Fisheries and the Problems Encountered by Inshore Fishermen, (Priobalno ribištvo in težave priobalnih ribičev) Evropski parlament, 2005 LEI B.V., The Impact of the Increase of the Oil Price in European Fisheries (Vpliv zvišanja cene nafte na evropsko ribištvo), Evropski parlament, T6-0347/2006, 07/09/2006. EVROPSKI PARLAMENT IN SKUPNA RIBIŠKA POLITIKA

30 28

31 PREDNOSTNE NALOGE ZA SEDMO zakonodajno OBDOBJE: REFORMA SKUPNE RIBIŠKE POLITIKE 29 Skupna ribiška politika (SRP) se že od ustanovitve leta 1983 vsakih deset let prenovi. Zadnja reforma je bila sprejeta leta 2002 in bo znova pregledana najkasneje leta Minimalno vsebino reforme določa člen 17(2) uredbe (ES) št. 2371/2002, ki predvideva, da predlog preuči Svet, če gre za pravila dostopa do voda držav članic v pasu 12 milj. Vendar bi evropske institucije zaradi pomanjkljivosti SRP morale preseči ta preprost pregled, da bi zagotovile gospodarsko in okoljsko upravičenost ribištva. Reforma SRP je bila že tema neformalnega ministrskega srečanja pod francoskim predsedstvom 29. septembra Razprave na tej konferenci so bile usmerjene predvsem v politiko ohranjanja in upravljanja ribiške flote. Komisija je z izdajo zelene knjige 22. aprila 2009 znova začela pregled SRP. Cilj tega pregleda je pokazati, kje je potreben premislek za prihodnje ukrepanje. Najprej bodo analizirani pozitivni in negativni vidiki trenutne politike, nato delovanje politike v primerjavi z drugimi sistemi upravljanja ribištva. Po izdaji zelene knjige se bo začelo šestmesečno obdobje posvetovanja. Komisija upa, da bo uspela povzetek javne razprave objaviti v začetku leta V letu 2010 bi opravila oceno učinka in v začetku leta 2011 predstavila predlog reforme. V skladu s tem časovnim načrtom bi morale biti uredbe o reformi sprejete in začeti veljati leta Komisija je že večkrat poudarila svoj namen, da Evropskega parlamenta ne obremenjuje s preveč tehničnimi vprašanji, ki bi lahko upočasnjevala ali celo ovirala zakonodajne postopke. Tega se je že lotila s tem, ko je v predlogu o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi predvidela zelo široko uporabo komitologije. Ta pristop bi pomenil prisilni prenos zakonodajnih pristojnosti. Ta prenos se lahko nanaša le na nebistvene dele zadevnega zakonodajnega akta, ki pa ga lahko spreminja ali dopolnjuje. Takšnega prenosa pristojnosti torej ni mogoče uporabiti niti za splošne smernice zakonodajnega akta niti za splošna načela, ki jih predvideva. Da bi poenostavili zakonodajni postopek, ne da bi okrnili pristojnosti Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca, bi bilo pomembno, da bi že na začetni stopnji in za vsako od področij SRP določili: bistvene elemente, ki jih ni mogoče niti prenesti niti izvesti v običajnem pomenu besede, nebistvene elemente akta, ki so lahko predmet prenosa zaradi spremembe ali dopolnitve, in nebistvene elemente, ki so lahko predmet natančnejše opredelitve ali pojasnitve (ne pa spremembe ali dopolnitve) z uporabo izvršnih postopkov.

32 30 Komisija je k razpravam o reformi prispevala z naročilom številnih študij o različnih vidikih SRP ( 20 ). Tako je nedavno objavila študijo o upravljanju ribolovnih pravic, eni od osrednjih tem reforme ( 21 ). Tematski sektor B je septembra 2007 o tej temi pripravil delavnico ( 22 ). Reformo SRP bo dopolnila reforma skupne ureditve trga (SUT) za ribiške in ribogojne proizvode, o čemer naj bi bil predlog uredbe sprejet oktobra Tematski sektor B je opravil vrednotenje in interno študijo o tem vprašanju( 23 ), Komisija pa je naročila zunanjo študijo ( 24 ). Zelo pomemben politični dokument je tudi sporočilo Komisije o strategiji za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva. Po javni razpravi o tej temi leta 2007 je bilo sporočilo sprejeto 8. aprila Sporočilo je del prejšnje strategije, ki je bila sprejeta leta Ta strategija je privedla do zelo omejenega števila dosežkov, zlasti na področju povečanja proizvodnje 20 Glej 21 MRAG et al., I del: An analysis of existing Rights Based Management (RBM) instruments in Member States and on setting up best practices in the EU (Analiza obstoječih orodij za upravljanje na podlagi pravic v državah članicah in vzpostavljanje najboljših praks v EU), II. del: Catalogue of Rights-Based Management Instruments in coastal EU Member States (Katalog orodij za upravljanje na podlagi pravic v obalnih državah članicah EU). Evropska komisija, Bjørn Hersoug, Torbjorn Trondsen, (Norveška fakulteta za ribiško znanost, Univerza v Tromsø); Luc van Hoof, Maud Evrard (Wageningen UR IMARES); Thórólfur Matthiasson (Univerza na Islandiji), (Upravljanje ribištva na podlagi pravic). Evropski parlament, Jesús Iborra Martín, Tematski sektor za strukturno in kohezijsko politiko, The Reform of the Common Organisation of the Market of Fisheries Products of 2000 (Reforma skupne ureditve trga za ribiške proizvode iz leta 2000), Evropski parlament, 2007; Jesús Iborra Martín, Tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika, Producers' Organisations and the Common Organisation of the Markets in Fisheries Products ( Organizacije proizvajalcev in skupna ureditev trga za ribiške izdelke), Evropski parlament, Ernst & Young et al., autres, Évaluation de l'organisation Commune de Marché des produits de la pêche et de l'aquaculture (Ocena skupne ureditve trga ribiških in ribogojnih proizvodov). Evropska komisija, (4 % na letni ravni) in oblikovanja novih delovnih mest (med 8000 in 10000). Evropsko ribogojstvo se je moralo od leta 2002 soočiti ne le z običajnimi ovirami in zahtevami, ampak tudi s povečano konkurenco proizvodnje tretjih držav, krizo upravljanja in nedavno tudi s posledicami gospodarske krize. Komisija je o tej temi naročila zunanjo študijo ( 25 ). Tematski sektor B je na zahtevo Odbora za ribištvo in kot prispevek k njegovim prizadevanjem na tem področju naročil tri zunanje študije: Ocena posledic strategije za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva (KOM(2002) 511 konč.). Regulativne in zakonodajne zahteve ribogojne proizvodnje Skupnosti. Konkurenčnost evropskega ribogojstva Skupnosti, omejitve in možne strategije. Svet je julija 2008 sprejel Uredbo (ES) št. 744/2008 o uvedbi začasnega posebnega ukrepa za spodbujanje prestrukturiranja ribiških flot Evropske skupnosti, ki jih je prizadela gospodarska kriza. Cilj uredbe je omiliti najhujše gospodarske in socialne težave in se hkrati spopasti s sistemsko presežno zmogljivostjo flote. V tretjem četrtletju 2009 naj bi Komisija Parlamentu in Svetu predstavila poročilo z oceno posledic te uredbe. 25 Ernst & Young et al., Étude des performances économiques et de la compétitivité de l aquaculture de l Union Européenne (Študija o gospodarski učinkovitosti in konkurenčnosti ribogojstva Evropske unije). Evropska komisija, 2008.

33

34 32

35 TEMATSKI SEKTOR B IN NJEGOVA PODPORA DELU PARLAMENTA 33 Vloga Tematskega sektorja B Tematski sektorji so bili ustanovljeni leta 2004, da bi odborom in drugim političnim organom zagotavljali strokovno pomoč in raziskave v zvezi z zakonodajnimi in političnimi prednostnimi nalogami Evropskega parlamenta. Tematski sektor B je zadolžen za podporo delu Parlamenta na področju ribištva ( 26 ). Ta podpora se zagotavlja na več načinov ( 27 ): Naročanje, spremljanje in ocenjevanje zunanjih dokumentov, ki jih pripravijo strokovnjaki (univerze, visoko usposobljeni svetovalci) o določenih temah na izrecno zahtevo koordinatorjev Odbora za ribištvo. Dokumenti so lahko izdani v obliki študij (več kot 30 strani), sestavkov (manj kot 30 strani) ali ocen učinka ( impact assessment ). Svetovalci so izbrani prek javnih razpisov. Čas za pripravo zunanje študije ali sestavka je odvisen od izbranega pogodbenega postopka, obsega teme in morebitnih jezikovnih zahtev. Povprečno traja postopek od 6 do 9 mesecev. Proračunska sredstva za strokovno pomoč na področju ribištva so v letu 2008 znašala EUR. Zaradi evropskih volitev je bila višina sredstev za leto 2009 znižana na EUR. Notranji sestavki in študije, ki jih pripravijo uslužbenci Tematskega sektorja B na zahtevo koordinatorjev, predsednika, sekretariata Odbora za ribištvo ali drugih političnih organov. Notranji sestavki lahko obravnavajo pomembne teme za razvoj SRP. Prav tako lahko predstavljajo referenčno 26 Tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika. 27 Tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika. Izdelki. podporno dokumentacijo za delegacije Odbora za ribištvo in predstavnike Parlamenta na notranjih ali zunanjih dogodkih. Notranji sestavki so lahko tudi osnova za objave in/ ali brošure Evropskega parlamenta. Povprečni čas za pripravo notranjih sestavkov je odvisen od obravnavane teme in kompleksnosti zahtevane analize. Poleg tega je potreben še najmanj 45-dnevni rok za prevajanje, urejanje in tiskanje. Priprava delavnic s strokovnjaki ( workshops ) o temah, ki jih izberejo koordinatorji Odbora za ribištvo. Možna je tudi priprava skupnih delavnic Odbora za ribištvo in drugih odborov. Govorniki (večinoma 2 do 4) so plačani iz proračuna za strokovno pomoč Tematskega sektorja B za pripravo sestavka in predstavitev na seji Odbora za ribištvo. Oblikovanje strokovnih odborov zunanjih strokovnjakov za stalno podporo članom Odbora za ribištvo za določeno zadevo na zahtevo koordinatorjev. Strokovnjaki so plačani iz proračunskih sredstev za strokovno pomoč Tematskega sektorja. Osebje Tematskega sektorja B lahko sodeluje tudi v projektnih skupinah ( projects teams ), ki jih ustanovi eden ali več parlamentarnih odborov za pripravo referenčnega gradiva za potrebe poročevalcev, koordinatorjev in predsednikov. Te lahko nudijo lahko tudi specializirane nasvete poročevalcem o posebej pomembnih zakonodajnih predlogih. Priprava in posodabljanje preglednic o ribolovu v kratkem vodiču po Evropski uniji, publikaciji Evropskega parlamenta, ki nudi splošen pregled politike Skupnosti in prispevka

36 34 Evropskega parlamenta k razvoju evropske integracije. Skupna ribiška politika je obravnavana v šestih preglednicah (Kratek vodič Teme Skupne politike Skupna ribiška politika). Spletna različica kratkega vodiča ( 28 ) je na voljo v treh jezikih: francoščini, angleščini in nemščini. Spletna različica se redno posodablja. Poleg tega je bila leta 2009 pripravljena tudi popravljena različica kratkih vodičev na zgoščenki v vseh jezikih Skupnosti in v tiskani različici v šestih jezikih (EN, FR, DE, IT, ES, PL). Študije, zunanji sestavki in dokumenti za delavnice s področja ribištva so povzeti v katalogu objavljenih raziskav Evropskega parlamenta ( 29 ). Vsak mesec poslanci in organi Evropskega parlamenta prejmejo Informacijski bilten Tematskega sektorja B, ki vsebuje najnovejše informacije (objavljene študije, organizirane delavnice itd.) ( 30 ). Poleg tega je mogoče želene dokumente (študije, članke, statistične podatke itd.) kadarkoli dobiti tudi po elektronski pošti. Za vse dodatne informacije se lahko na Tematski sektor B obrnete prek naslednjega elektronskega naslova: poldep-cohesion@europarl.europa.eu 28 &id= language=sl 30 Informacijski bilten Tematski sektor B (Arhiv). TEMATSKI SEKTOR B IN NJEGOVA PODPORA DELU PARLAMENTA

37 Nejnovější publikace tematické sekce B o rybolovu 35 Fisheries in Croatia (Ribištvo na Hrvaškem). Leden Januar Na voljo v ES, DE, EN, FR, IT in PT. Avtor: Jesús Iborra Martín (Evropski parlament) Fisheries in Madeira (Ribištvo na Madeiri). Oktober Na voljo v ES, DE, EL, EN, FR, IT in PT. Avtor: Jesús Iborra Martín (Evropski parlament) FEUFAR : the Future of European Fisheries and Aquaculture Research (FEUFAR: prihodnost evropskega raziskovanja ribištva in ribogojstva). September Na voljo v EN. Avtor: Luc van Hoof (EFARO, Združenje evropskih raziskovalnih inštitutov za ribištvo in ribogojstvo) New Ways to Improve the Scientific Advice for Fisheries Management (Novi načini za izboljšanje znanstvenih nasvetov pri upravljanju ribištva). September Na voljo v EN. Avtor: Willy Vanhee (ILVO, Inštitut za raziskovanje kmetijstva in ribištva, Enota za znanost o živalih) New Opportunities Offered by the Data Collection Regulation in the Fields of Biology and of the Economy (Council Regulation n 199/2008/EC) (Nove priložnosti, ki jih ponuja uredba o zbiranju podatkov, na področju biologije in ekonomije (uredba Sveta št. 199/2008/ES)). September Na voljo v EN. Avtor: Antonio Di Natale (Raziskovalni inštitut Aquastudio) Strategic Research Priorities to the Common Fishery Policy (CFP) with Regard to Global Commitments (MSY, EAF, MSFD) (Prednostne naloge strateškega raziskovanja v skupni ribiški politiki (SRP) ob upoštevanju celotnih obveznosti (MSY, EAF, MSFD)). September Na voljo v EN. Avtorji: Philippe GROS, Alain Biseau, Jean-Marc Fromentin in Olivier Thébaud (IFREMER) Operational Problems and Difficulties Encountered in the Production of Scientific Advice for Fisheries Management (Operativni problemi in ovire pri nudenju znanstvenih nasvetov za upravljanje ribištva). September Na voljo v EN. Avtor: John Casey Producers Organisations and the Common Organisation of the Markets in Fisheries Products (Organizacije proizvajalcev in skupna ureditev trga za ribiške proizvode). September Na voljo v ES, DE, EN, FR, IT in PT. Avtor: Jesús Iborra Martín (Evropski parlament) Fisheries in Iceland (Ribištvo na Islandiji). September Na voljo v ES, DE, EN, FR, IT in PT. Avtor: Ana Olivert-Amado (Evropski parlament)

38 36 Fisheries in the Dodecanese Islands (Ribištvo na Dodekaneških otokih). Avgust Na voljo v ES, DE, EN, FR, IT in PT. Avtor: Jesús Iborra Martín (Evropski parlament) Marketing and Price Formation of Fisheries and Aquaculture Products (Trženje in oblikovanje cen za ribiške in ribogojne proizvode). Avgust Na voljo v EN. Avtor: Philip Rodgers, (Erinshore Ltd) Technical measures in the CFP and the reform of Council regulation 850/98 (Tehnični ukrepi v SRP in reforma uredbe Sveta 850/98). Avgust Na voljo v ES, DE, EN, FR, IT in PT. Avtorji: Stuart A. Reeves, Andrew S. Revill, Trevor P. Hutton in John K. Pinnegar (CEFAS) International Case Histories - Ecosystem Approach to Fisheries (Zgodovina mednarodnih primerov ekosistemski pristop k ribištvu). Maj Na voljo v EN. Avtor: Jake Rice (Ministrstvo za ribištvo in oceane, Kanada) Requirements for an Ecosystem Approach to Fisheries Management (Zahteve za ekosistemski pristop pri upravljanju ribištva). Maj Na voljo v EN. Avtor: Paul L. Connolly (The Marine Institute) Implementing an Ecosystem Approach in the Management of the Common Fisheries Policy (Uvajanje ekosistemskega pristopa v upravljanje skupne ribiške politike). Maj Na voljo v EN. Avtor: Adela Rey Aneiros (Fakulteta za pomorsko pravo, Univerza La Coruña) The Role of Women in the Sustainable Development of European Fisheries Areas (Vloga žensk v trajnostnem razvoju evropskih ribiških področij). Maj Na voljo v EN. Avtor: Katia Frangoudes (Univerza zahodne Bretanije, UMR-AMURE) Fisheries in Norway (Ribištvo na Norveškem). Maj Na voljo v ES, DE, EN, FR, IT in PT. Avtor: Ana Olivert-Amado (Evropski parlament) The Ecological and Fisheries Protection Zone (ZERP) in Croatia (Zaščitni ekološkoribolovni pas (ZERP) na Hrvaškem). Februar Na voljo v ES, DE, EN, FR, IT in PT. Avtor: Jesús Iborra Martín (Evropski parlament) Fisheries in Ireland (Ribištvo na Irskem). Februar Na voljo v ES, DE, EN, FR, IT in PT. Avtor: Ana Olivert-Amado (Evropski parlament)

39 37 Fisheries in Italy (Ribištvo v Italiji). Januar Na voljo v ES, DE, EN, FR, IT, NL in PT. Avtor: Jesús Iborra Martín (Evropski parlament) Deep Sea Stocks Management (Upravljanje globokomorskih staležev). December Na voljo v ES, DE, EN, FR, IT in PT. Avtorji: Antoine Dosdat, Pascal Lorance, IFREMER; Matthew Gianni, UICN; Philip A. Large, CEFAS Rights Based Management in Fisheries (Upravljanje na podlagi pravic v ribištvu). December Na voljo v ES, DE, EN, FR, IT in PT. Avtorji: Bjørn Hersoug, Torbjorn Trondsen, (Norveška fakulteta za znanost o ribištvu, Univerza v Tromsø); Luc van Hoof, Maud Evrard (Wageningen UR IMARES); Thórólfur Matthiasson (Univerza na Islandiji) Environmental Effects of Fishing Gears and the Socioeconomic Consequences of Their Modification, Substitution or Suppression (Okoljski učinki ribolovnega orodja in socialno-gospodarske posledice njihovega spreminjanja, nadomeščanja ali ukinitve). September Na voljo v EN. Avtor: Jose Franco (AZTI TECNALIA) Climate Change and European Fisheries (Podnebne spremembe in evropsko ribištvo). December Na voljo v ES, DE, EN, FR in IT. Avtorji: Catriona Clemmesen, Jörn Schmidt (IFM-GEOMAR); Alexander Potrykus (BiPRO GmbH) Regional Dependency on Fisheries (Regionalna odvisnost od ribištva). Maj Na voljo v EN. Avtorji: Pavel Salz, Framian, Graeme Macfadyen (Poseidon Ltd) The Reform of the Common Organisation of the Market of Fisheries Products of 2000 (Reforma skupne ureditve trga ribiških proizvodov leta 2000). Junij Na voljo v ES, EN in FR. Avtor: Jesús Iborra Martín (Evropski parlament) Fisheries in Estonia (Ribištvo v Estoniji). Maj Na voljo v ES, DE, ET, EN, FR in SV. Avtor: Jesús Iborra Martín (Evropski parlament) Aquaculture in the Eastern Mediterranean: Greece, Turkey and Cyprus (Ribogojstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grčija, Turčija in Ciper). Marec Na voljo v ES, DE, EL, EN, FR, IT in PT. Avtor: Jesús Iborra Martín (Evropski parlament) Perspectives for the United Nations Fish Stocks Agreement Study (Perspektive Raziskave Združenih narodov glede sporazuma o ribjih staležih). Februar Na voljo v ES, EN in FR. Avtor: (Oceanlaw Information and Consultancy Services) Nejnovější publikace tematické sekce B o rybolovu

40 38 Fisheries in Martinique (Ribištvo na Martiniku). Januar Na voljo v ES, EL, EN, FR in IT. Avtor: Jesús Iborra Martín (Evropski parlament) Fisheries in Portugal (Ribištvo na Portugalskem). Julij Na voljo v ES, DE, EL, EN, FR in PT. Avtor: Jesús Iborra Martín (Evropski parlament) The United Nations Convention on the Law of the Sea: Developments, Challenges and Perspectives (Konvencija ZN o pomorskem mednarodnem pravu: razvoj, izzivi in perspektive). Junij Na voljo v EN, DE, FR, ES, IT in PT. Avtor: MegaPesca Lda, OceanLaw Information & Consultancy Services The Impact of the Increase of the Oil Price in European Fisheries (Vpliv zvišanja cene nafte na evropsko ribištvo). Junij Na voljo v EN, DE, ES, FR, IT in PT. Avtor: Pavel Salz (Framian, Jos Smit, (LEI B.V) Fisheries in France (Ribištvo v Franciji). April Na voljo v ES, DE, EN, FR, IT in PT. Avtor: Jesús Iborra Martín (Evropski parlament) Fisheries in Greece (Ribištvo v Grčiji). April Na voljo v ES, DE, EL, EN, FR in IT. Avtor: Jesús Iborra Martín (Evropski parlament) Fisheries in Italy (Ribištvo v Italiji). Marec Na voljo v ES, DE, EL, FR, IT in NL. Avtor: Jesús Iborra Martín (Evropski parlament)

41 Nejnovější publikace tematické sekce B o rybolovu 39

42 40

43 DRUGI VIRI INFORMACIJ 41 EVROPSKI PARLAMENT Odbor za ribištvo do?language=sl&body=pech The Trawler/Le Chalutier do?language=fr&body=pech Zakonodajni observatorij Študije Kratki vodič =index.html Knjižnica Knjižnica s poročili Katalog publikacij knjižnice EVROPSKA KOMISIJA EUROPA Splošne informacije o dejavnostih EU oddelek Ribištvo in pomorske zadeve Politike Evropske unije Skupna ribiška politika Ribogojstvo in predelava DRUGI VIRI INFORMACIJ

44 42 Register ribiške flote EU Pomorske zadeve FIDES (Sistem izmenjave podatkov v ribištvu) EUROSTAT dad=portal&_schema=portal Študije in poročila o SRP Ribe in ribji proizvodi Seznami obratov iz tretjih držav Generalni direktorat za raziskovanje Generalni direktorat za razvoj (ribištvo) cfm?cfid= &cftoken= d6c1b3-cc197be0-05f d8e1fcdf 80181B&jsessionid=080695c4cdf973bb7061 Generalni direktorat za okolje (ribištvo) Generalni direktorat za širitev Trgovina z ribiškimi proizvodi POSVETOVALNA TELESA Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) Svetovalni odbor za ribištvo in ribogojstvo (ACFA)

45 43 Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) RAC za Severno morje RAC za pelagične staleže RAC za severozahodne vode RAC za Baltsko morje RAC za jugozahodne vode RAC za ribiško floto na odprtem morju RAC za Sredozemsko morje Ustanovljen 1. aprila 2009 DRUGE INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE Agencija Skupnosti za nadzor ribištva (CFCA) Svet (kmetijstvo in ribištvo) aspx?bid=100&lang=en&cmsid=355 Sodišče Evropskih skupnosti Evropsko računsko sodišče Evropski ekonomsko-socialni odbor DRUGI VIRI INFORMACIJ

46 44 Odbor regij Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) Evropska agencija za okolje (EEA) REGIONALNE RIBIŠKE ORGANIZACIJE Konvencija o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) Komisija za ohranitev južnega modroplavutega tuna (CCSBT) Generalna ribiška komisija za Sredozemlje (GFCM) Medameriška komisija za tuna v tropih (IATTC) Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT) Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF) Odbor za ribištvo za zahodni srednji Atlantik (WECAFC) Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) Komisija za tuna v Indijskem oceanu (IOTC) Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO)

47 45 Organizacija za ohranjanje severnoatlantskega lososa (NASCO) Mednarodni program za ohranjanje delfinov (IDCP) Komisija za ohranjanje in upravljanje izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana (WCPFC) DRUGE MEDNARODNE INSTITUCIJE FAO. Oddelek za ribištvo in ribogojstvo Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu (CNUDM / UNCLOS) Sporazum o ohranjanju malih kitov v Baltskem in Severnem morju (ASCOBANS) Sporazum o ohranjanju kitov v Črnem in Sredozemskem morju ter v sosednjih atlantskih območjih (ACCOBAMS) Komisija za varstvo morskega okolja Baltskega morja (Helsinška komisija, HELCOM) Konvencija o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (OSPAR) Akcijski načrt za Sredozemlje za barcelonsko konvencijo (PAM) =&s_keywords=&s_title=&s_year=&s_category=&id=&page=&s_descriptors=&s_type=&s_ author=&s_final=&s_mnumber=&s_sort=&lang=fr OECD. Direktorat za trgovino in kmetijstvo Svetovna banka DRUGI VIRI INFORMACIJ

48 46 MINISTRSTVA Avstrija, Ministerium für Land- und Forstwirtschaft Belgija, Ministerie van de Vlaamse Gemeenschap. Beleidsdomein Landbouw & Visserij Bolgarija, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Češka republika, Ministrstvo za kmetijstvo Danska, Ministeriet for fødevarer, landbrug og fiskeri Estonija, Ministrstvo za kmetijstvo Finska, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Francija, Ministrstvo za kmetijstvo in ribištvo Nemčija, Bundesministerium für Ernährung, Landwirtschaft und Forsten Grčija, Ministrstvo za kmetijstvo Madžarska, Ministrstvo za kmetijstvo Islandija, Ministrstvo za ribištvo Irska, Ministrstvo za morske in naravne vire Italija, Ribištvo in ribogojstvo

49 47 Litva, Ministrstvo za kmetijstvo, Oddelek za ribištvo Luksemburg, Služba za lov in ribolov Malta, Ministrstvo za podeželje in okolje Nizozemska, Ministerie van Landbouw, Natuurbeheer en Visserij Norveška, Ministrstvo za ribištvo Norveška uradna spletna stran o varnosti morske prehrane in upravljanju virov in ribogojstva Poljska, Ministrstvo za kmetijstvo Portugalska, Direcção Geral das Pescas Portugalska, Direcção Regional de Pescas da Região Autónoma da Madeira Romunija, Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja Slovaška, Ministrstvo za kmetijstvo Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Španija, Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentacion Španija, Fondo de Regulación y Organización del Mercado de los Productos de la Pesca y Cultivos Marinos (FROM) DRUGI VIRI INFORMACIJ

50 48 Švedska, Jordbruksdepartementet Združeno kraljestvo, Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano DRUGI VIRI Aqualex Multimedia Consortium Aquamedia COPA-COGECA Evropska zveza organizacij proizvajalcev v ribištvu Evropsko združenje ekonomistov v ribištvu (EAFE) Europêche Zveza evropskih ribogojcev (FEAP) Internetni vodič po mednarodnem pravu o ribištvu REFOPE Evropsko omrežje za usposabljanje in zaposlovanje v ribištvu DRUGI VIRI INFORMACIJ

51 SEZNAM OKRAJŠAV 49 ACCOBAMS CFCA APP ASCOBANS EGS CCAMLR ACFA RAC GFCM IATTC ICCAT ICES CNUDM / UNCLOS CNUED / UNCED CECAF WECAFC NEAFC CSITEP / ISSCFG STECF IOTC DČ FAO EKJS EKUJS ESR HELCOM FIUR Sporazum o ohranjanju kitov v Črnem in Sredozemskem morju ter v sosednjih atlantskih območjih Agencija Skupnosti za nadzor ribištva Partnerski sporazumi v ribiškem sektorju Sporazum o ohranjanju malih kitov v Baltskem in Severnem morju Evropska gospodarska skupnost Konvencija o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki Svetovalni odbor za ribištvo in ribogojstvo Regionalni svetovalni sveti Generalna ribiška komisija za Sredozemlje Medameriška komisija za tuna v tropih Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna Mednarodni svet za raziskovanje morja Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu (konvencija iz Montego Baya) Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik Odbor za ribištvo za zahodni srednji Atlantik Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika Mednarodna statistična klasifikacija ribolovnega orodja Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo Komisija za tune v Indijskem oceanu Država članica Evropske unije Organizacija za prehrano in kmetijstvo Evropski kmetijski jamstveni sklad Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad Evropski sklad za ribištvo Komisija za varstvo morskega okolja Baltskega morja (Helsinška komisija Finančni instrument za usmerjanje ribištva

52 50 NNN UL EU SUT MO OMI / IMO OP NAFO SEAFO ORGP NASCO OSPAR PAM / MAP EP SRP IDCP PME PMI OP VUP RBM RMD SMOO / GOOS SNS / VMS TAC TFEU EU SSP WCPFC ZEE ZPE Nezakonit, neprijavljen in zakonsko neurejen ribolov Uradni list Evropske unije Skupna ureditev trga Medpanožna organizacija Mednarodna pomorska organizacija Organizacija proizvajalcev Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika Regionalne organizacije za upravljanje ribištva Organizacija za ohranjanje severnoatlantskega lososa Konvencija o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika Akcijski načrt za Sredozemlje za barcelonsko konvencijo Evropski parlament Skupna ribiška politika Mednarodni program za ohranjanje delfinov Največji trajnostni donos Celostna pomorska politika Operativni program Večletni usmerjevalni programi Upravljanje ribištva na podlagi pravic Največji trajnostni donos Globalni sistem za opazovanje oceanov Satelitsko spremljanje plovil Celotni dovoljeni ulov Pogodba o delovanju Evropske unije Evropska unija Sistem spremljanja plovil Komisija za ohranjanje in upravljanje izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana Izključna ekonomska cona Zaščitna ekološka cona SEZNAM OKRAJŠAV

53 ORGANIZACIJSKA SESTAVA GENERALNEGA 51 PRILOGA ORGANIZACIJSKA SESTAVA GENERALNEGA DIREKTORATA ZA POMORSKE ZADEVE IN RIBIŠTVO (GD MARE) GENERALNI DIREKTOR Fokion FOTIADIS Asistent: Gilles BERTRAND Notranji revizor: Lars MUHRBECK DIREKTORAT A: OBLIKOVANJE POLITIKE IN USKLAJEVANJE César DEBÉN ALFONSO Svetovalci Znanstvene zadeve: Poul DEGNBOL Socialne zadeve in poenostavitev: Giorgio GALLIZIOLI A/1 Pomorska politika Paul NEMITZ A/2 Skupna politika za ribištvo in ribogojstvo Jean-Claude CUEFF A/3 Strukturna politika in ekonomske analize Slawomir TOKARSKI A/4 Politika za nadzor ribištva Valérie LAINÉ DIREKTORAT B: MEDNARODNE ZADEVE IN TRGI Pierre AMILHAT B/1 Mednarodne zadeve, pomorsko pravo in regionalne ribiške Constantin ALEXANDROU organizacije B/2 Nadzor ribištva v mednarodnih vodah Willem BRUGGE B/3 Dvostranski sporazumi Fabrizio DONATELLA B/4 Trgovina in trgi Christian RAMBAUD DIREKTORAT C: ATLANTIK, NAJBOLJ ODDALJENE REGIJE IN ARKTIKA Reinhard PRIEBE Svetovalci Norveška in NEAFC: Ohranjanje in okolje: C/1 Pomorska politika za Atlantik, najbolj oddaljene regije in Arktiko John SPENCER Armando ASTUDILLO Eddy HARTOG

54 52 C/2 Ohranjanje in nadzor ribištva v Atlantiku in najbolj oddaljenih regijah C/3 Strukturni ukrepi: Irska, Španija, Francija, Portugalska in Združeno kraljestvo; Horizontalno vodenje zbranih podatkov Maria De La Fuensanta CANDELA CASTILLO Veronika VEITS DIREKTORAT D: SREDOZEMSKO MORZE IN črno MORJE Carla Montesi D/1 Pomorska politika za Sredozemsko morje in Črno morje Fabrizia BENINI D/2 Ohranjanje in nadzor ribištva v Sredozemskem morju in John MALLETT Črnem morju ter horizontalno vodenje zbranih podatkov D/3 Strukturni ukrepi: Bolgarija, Grčija, Italija, Ciper, Malta, Stephanos SAMARAS Romunija, Slovenija DIREKTORAT E: BALTSKO MORJE, SEVERNO MORJE IN NEOBALNE DRŽAVE ČLANICE namestnik Ernesto PENAS LADO Svetovalec Ohranjanje in okolje: Olle HAGSTRÖM E/1 Pomorska politika za Baltsko morje in Severno morje namestnik: Haitze SIEMERS E/2 Ohranjanje in nadzor ribištva v Baltskem morju in Severnem Ernesto PENAS LADO morju E/3 Strukturni ukrepi: Belgija, Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Alberto SPAGNOLLI Litva, Nizozemska, Poljska, Finska, Švedstva in neobalne države članice DIREKTORAT F: VIRI Daniela GHEORGHE Svetovalca Ilona JEPSENA F/1 Proračun, javna razpisi in nadzor Mark JOHNSTON F/2 Informacije, sporočila, medinstitucionalni odnosi, Emmanouil-Giorgios PAPAIOANNOU ocenjevanje in načrtovanje F/3 Človeški viri, informatika in upravljanje dokumentov Agnes LINDEMANS F/4 Pravne zadeve Friedrich WIELAND ORGANIZACIJSKA SESTAVA GENERALNEGA

55 TERMINOLOŠKA PRILOGA 53 RIBOLOVNA ORODJA 1 EN: Surrounding nets FR: Filets tournants ES: Redes de cerco DE: Umschließungsnetze DA: Omkredsende net EL: Κυκλωτικά δίχτυα IT: Reti da circuizione NL: Ringnetten PL: Sieci okrążające SV: Ringnot PT: Redes de cercar Okrajšave CSITEP / ISSCFG: PS EN: Purse seines FR: Sennes coulissantes ES: Redes de cerco con jareta DE: Ringwaden DA: Not IT: Ciancioli NL: Ringzegen PL: Okrężnice SV: Snörpvad PT: Redes de cerco com retenida EL: Γρι γρι Okrajšave CSITEP / ISSCFG: LA EN: Lampara nets FR: Sans coulisse (lamparo) ES: Sin jareta (lámparo) DE: Ohne Schließleine (Lamparo) DA: Uden snurpewire (lampara) IT: Lampare NL: Zonder sluitlijn (lampara) PL: Lampary SV: Utan snörplinor (lampara) PT: Sem retenida (lâmpara) EL: Χωρίς συστολέα (lamparo) 1 Vir: Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO),

56 54 EN: Seines FR: Sennes ES: Redes de jábega DE: Wadennetze DA: Vod EL: Γρίποι IT: Sciabiche NL: Zegen PL: Ciągnione SV: Not PT: Redes envolventes arrastantes Okrajšave CSITEP / ISSCFG: SB EN: Beach seines FR: Sennes de plage ES: Artes de playa DE: Strandwaden DA: Strandvod IT: Sciabiche da spiaggia NL: Strandzegen PL: Niewody dobrzeżne SV: Landvadar PT: Redes de alar para a praia EL: Πεζότρατες Okrajšave CSITEP / ISSCFG: SDN EN: Danish seines FR: Sennes danoises ES: Redes danesas DE: Snurrewaden DA: Snurrevod IT: Sciabiche danesi NL: Deense zegen PL: Niewody duńskie (zakotwiczone) SV: Snurrevadar PT: Redes de cerco dinamarquesas EL: Δανέζικοι γρίποι

57 55 Okrajšave CSITEP / ISSCFG: SSC EN: Scottish seines FR: Sennes écossaises ES: Cercos escoceses DE: Schottische Wadennetze DA: Flyshootervod IT: Sciabiche scozzesi NL: Schotse zegen PL: Niewody szkockie (trałująco pływające) SV: Flytvadar PT: Redes escocesas EL: Σκοτσέζικοι γρίποι Okrajšave CSITEP / ISSCFG: SPR EN: Pair seines FR: Sennes manoeuvrées par deux bateaux ES: Cercos a la pareja DE: Zweischiff-Wadennetze DA: Vod trukket af to fartøjer IT: Sciabiche a due natanti NL: Spanzegen PL: Niewody tukowe SV: Parnotar PT: Redes manobradas por dois navios EL: Γρίποι TERMINOLOŠKA PRILOGA

58 56 EN: Trawls FR: Chaluts ES: Redes de arrastre DE: Schleppnetze DA: Trawl EL: Τράτες IT: Reti da traino NL: Sleepnetten PL: Włóczone SV: Trålare PT: Redes de arrasto Okrajšave CSITEP / ISSCFG: TBB EN: Beam trawl FR: Chaluts à perche ES: Redes de arrastre de vara DE: Baumkurren DA: Bomtrawl IT: Sfogliare NL: Boomkor PL: Włoki rozprzowe SV: Bomtrål PT: Redes de arrasto de vara EL: Δοκότρατες Okrajšave CSITEP / ISSCFG: OTB EN: Bottom otter trawl FR: Chaluts de fond à panneaux ES: Redes de arrastre de fondo de puertas DE: Grundscherbrettnetze DA: Énbådsbundtrawl IT: Reti a strascico a divergenti NL: Demersale bordentrawl PL: Włoki denne SV: Trål med trålbord PT: Redes de arrasto pelo fundo EL: Τράτες βυθού με πόρτες Vir: Polet 2000

59 57 Okrajšave CSITEP / ISSCFG: PTB EN: Bottom pair trawls FR: Chaluts-boeufs de fond ES: Redes de arrastre de fondo a la pareja DE: Zweischiff-Grundschleppnetze DA: Bundtrawl til partrawling IT: Reti a strascico a coppia NL: Bodemspannet PL: Tuki denne SV: Partrålar PT: Redes de arrasto pelo fundo para pesca em parelha EL: Τράτες βυθού με πόρτες Okrajšave CSITEP / ISSCFG: OTM EN: Midwater otter trawls FR: Chaluts pélagiques à panneaux ES: Redes de arrastre pelágico de puertas DE: Pelagische Scherbrettnetze DA: Énbådsflydetrawl IT: Reti da traino pelagiche a divergenti NL: Pelagische bordentrawl PL: Włoki pelagiczne SV: Trål med trålbord PT: Rede de arrasto pelágico comportas EL: Πελαγικές τράτες με πόρτες Okrajšave CSITEP / ISSCFG: PTM EN: Pelagic pair trawls FR: Chaluts-boeufs pélagiques ES: Redes de arrastre pelágico a la pareja DE: Pelagische Zweischiff-Netze DA: Flydetrawl til partrawling IT: Reti da traino pelagiche a coppia NL: Pelagisch spannet PL: Tuka pelagiczna SV: Partrålar PT: Redes de arrasto pelágico de parelha EL: Πελαγικές τράτες με ζευγαρωτά σκάφη TERMINOLOŠKA PRILOGA

60 58 Okrajšave CSITEP / ISSCFG: OTT EN: Otter twin trawls FR: Chaluts jumeaux à panneaux ES: Redes gemelas de arrastre DE: Scherbrett-Hosennetze DA: Dobbelttrawl IT: Reti gemelle a divergenti NL: Dubbele bordentrawl PL: Zestaw dwuwłokowy SV: Dubbeltrål PT: Redes de arrasto geminadas com portas EL: Τράτες με πόρτες με ζευγαρωτά σκάφη EN: Dredges FR: Dragues ES: Rastras DE: Dredgen DA: Skrabere EL: Δράγες IT: Draghe NL: Korren PL: Dragi SV: Skrapredskap PT: Dragas Okrajšave CSITEP / ISSCFG: DRB EN: Boat dredges FR: Dragues remorquées par bateau ES: Rastras para embarcación DE: Von Boot gezogene Dredgen DA: Skraber (trukket af fartøj) IT: Draghe tirate da natanti NL: Door een vaartuig gesleepte kor PL: Dragi łodziowe SV: Skrapor som används från fartyg PT: Dragas rebocadas por navio EL: Δράγες που σύρονται από σκάφος

61 59 Okrajšave CSITEP / ISSCFG: DRH EN: Hand dredges used on board a vessel FR: Dragues à main utilisée à bord d un bateau ES: Dragas de mano utilizadas a bordo de un buque DE: Von Boot eingesetzte Handdredgen DA: Håndbetjent skraber IT: Draghe a mano usate a bordo NL: Vanaf een vaartuig bediende handkor PL: Ręczne dragi statkowe SV: Handskrapor PT: Dragas de mão utilizadas a bordo de um navio EL: Δράγες χειρός των οποίων ο χειρισμός γίνεται από σκάφος Okrajšave CSITEP / ISSCFG: HMD EN: Mechanised dredges including suction dredges FR: Dragues mécanisées incluses les dragues suceuses ES: Dragas mecanizadas incluidas las dragas de succión DE: Mechanische Dredgen einschließlich Saugdredgen DA: Mekaniserede skrabere, herunder sugeskrabere IT: Draghe meccaniche comprese le turbosoffianti NL: Gemechaniseerde dreg, eventueel met zuiger PL: Dragi mechaniczne SV: Mekaniska skrapor, även sugskrapor PT: Dragas mecanizadas, incluindo as dragas hidráulicas EL: Μηχανικές δράγες, συμπεριλαμβανομένων των απορροφητικών δραγών Vir: Vir: Ferretti 2000 TERMINOLOŠKA PRILOGA

62 60 EN: Lift nets FR: Filets soulevés ES: Redes izadas DE: Senk- und Hebenetze DA: Løftenet EL: Δίχτυα τύπου (αθερινολό-γου) IT: Reti da raccolta NL: Kruisnetten PL: Podrywki SV: Sänkhåvar PT: Redes de sacada Okrajšave CSITEP / ISSCFG: LNB EN: Boat operated lift nets FR: Filets soulevés manoeuvrés par bateau ES: Redes izadas maniobradas desde embarcación DE: Von Booten ausgesetzt (Senktuch) DA: Synkenot IT: Reti da raccolta manovrate da natanti NL: Vanaf een vaartuig bediend kruisnet PL: Podrywki łodziowe SV: Sänkhåvar som används från båtar PT: Redes de sacada manobradas por embarcações EL: Δίχτυα τύπου «αθερινολόγου», των οποίων ο χει-ρισμός γίνεται από σκάφος Okrajšave CSITEP / ISSCFG: LNS EN: Shore operated stationary lift nets FR: Filets soulevés fixes manoeuvrés du rivage ES: Redes izadas maniobradas desde la costa DE: Stationär vom Ufer eingesetzt DA: Faststående løftenet IT: Quadre NL: Vanaf de wal bediend kruisnet PL: Stacjonarne podrywki brzegowe SV: Fasta sänkhåvar som används från stranden PT: Redes de sacada manobradas de terra EL: Δίχτυα τύπου «αθερινολόγου» σταθερά των οποίων ο χειρισμός γίνεται από την ακτή

63 61 EN: Gill nets and entangling nets FR: Filets maillants et filets emmêlants ES: Redes de enmalle y redes de enredo DE: Kiemen- und Verwickelnetze DA: Garn EL: Απλάδια δίχτυα και δίχτυα εμπλοκής IT: Reti da imbrocco e da posta impiglianti NL: Kieuw- en warrelnetten PL: stacjonarne podrywki brzegowe SV: Bottengarn och insnärjningsnät PT: Redes de emalhar e redes de enredar Okrajšave CSITEP / ISSCFG: GNS EN: Set (anchored) gillnets FR: Filets maillants calés (ancrés) ES: Redes de enmalle caladas (volantas) DE: Stellnetze DA: Bundsat garn IT: Reti da posta calate (ancorate) NL: Geankerd kieuwnet PL: Sieci skrzelowe stawne SV: Fasta bottengarn (förankrade) PT: Redes de emalhar fundeadas EL: Στάσιμα απλάδια δίχτυα (αγκυροβολημένα) Okrajšave CSITEP / ISSCFG: GND EN: Driftnet FR: Filets maillants dérivants (filets dérivants) ES: Redes de enmalle de deriva DE: Treibnetze DA: Drivgarn IT: Reti da posta derivanti NL: Drijfnet PL: Sieci skrzelowe dryfujące SV: Drivgarn med maskor PT: Redes de emalhar de deriva EL: Παρασυρόμενα απλάδια δίχτυα TERMINOLOŠKA PRILOGA

64 62 Okrajšave CSITEP / ISSCFG: GNC EN: Encircling gillnets FR: Filets maillants encerclants ES: Redes de enmalle de cerco DE: Umschließende Kiemennetze DA: Omkredsende garn IT: Reti da posta circuitanti NL: Omringend kieuwnet PL: Sieci skrzelowe okrążające SV: Instängningsnät PT: Redes de emalhar envolventes EL: Κυκλωτικά απλάδια δίχτυα Okrajšave CSITEP / ISSCFG: GTR EN: Trammel nets FR: Trémails ES: Redes atrasmalladas DE: Trammelnetze DA: Toggegarn IT: Reti a tremaglio NL: Schakel PL: Sieci oplątujące SV: Grimgarn PT: Tresmalhos EL: Μανωμένα δίχτυα Okrajšave CSITEP / ISSCFG: GTN EN: Combined trammel and gillnets FR: Trémails et filets maillants combinés ES: Redes atrasmalladas y redes de enmalle combinadas DE: Kombinierte Kiemen/Trammelnetze DA: Kombineret garn og toggegarn IT: Incastellate NL: Gecombineerd kieuwnet en schakel PL: Sieci oplątująco-skrzelowe SV: Kombinerade botten- och grimgarn PT: Redes mistas de emalhar-tresmalho EL: Συνδυασμός μανωμένων και απλαδιών διχτυών

65 63 EN: Traps FR: Pièges ES: Artes de trampa DE: Fallen DA: Fælder EL: Παγίδες IT: Trappole NL: Korven PL: Pułapkowe SV: Fällor PT: Armadilhas Okrajšave CSITEP / ISSCFG: FPO EN: Pots (traps) FR: Nasses (casiers) ES: Nasas DE: Fangkörbe (Korbreusen) DA: Tejne IT: Nasse NL: Korf (kubbe) PL: Narzędzia pułapkowe SV: Fallnät med fast ram PT: Nassas (covos) EL: Κοφινέλα (κιούρτοι) TERMINOLOŠKA PRILOGA

66 64 EN: Hooks and lines FR: Lignes et hameçons ES: Líneas y anzuelos DE: Leinen und Haken DA: Liner og kroge EL: Παραγάδια και αγκίστρια IT: Lenze e ami NL: Lijnen en haken PL: Haczykowe SV: Krokar och linor PT: Linhas e anzóis Okrajšave CSITEP / ISSCFG: LHP EN: Hand lines and pole lines (hand operated) FR: Lignes à main et lignes à cannes (manoeuvrées à la main) ES: Líneas de mano y líneas de caña (maniobradas a mano) DE: Hand- und Angelleinen (von Hand bedient) DA: Håndsnøre og kastesnøre IT: Lenze a mano e a canna (manovrate a mano) NL: Handlijn of hengellijn (met de hand bediend) PL: Haczykowe SV: Pilk- och angelgarn (handstyrda) PT: Linhas de mão e linhas de vara (operadas manualmente) EL: Πετονιές χειρός και πετονιές με καλάμι (των οποίων ο χειρισμός γίνεται με το χέρι) Okrajšave CSITEP / ISSCFG: LHM EN: Hand lines and pole lines (mechanised) FR: Lignes à main et lignes avec cannes (mécanisées) ES: Líneas de mano y líneas de caña (mecanizadas) DE: Hand- und Angelleinen (mechanisiert) DA: Pilkemaskine IT: Lenze a mano e a canna (meccanizzate) NL: Handlijn of hengellijn (gemechaniseerd) PL: Wędy zmechanizowane SV: Pilk- och angelgarn (pilkmaskinsstyrda) PT: Linhas de mão e linhas de vara (mecanizadas) EL: Πετονιές χειρός και πετονιές με καλάμι (των οποίων ο χειρισμός γίνεται με τη βοήθεια μηχανής)

67 65 Okrajšave CSITEP / ISSCFG: LLS EN: Set longlines FR: Palangres calées ES: Palangres calados DE: Langleinen DA: Langline til bundfiskeri IT: Palangari fissi NL: Grondbeug PL: Wędy zmechanizowane SV: Förankrade backor/långrevar PT: Palangres fundeadas EL: Στάσιμα παραγάδια Okrajšave CSITEP / ISSCFG: LLD EN: Longlines (drifting) FR: Palangres dérivantes ES: Palangres de deriva DE: Treibleinen DA: Flydeline IT: Palangari derivanti NL: Drijvende beug PL: Takle dryfujące SV: Drivande backor/långrevar PT: Palangres de deriva EL: Παρασυρόμενα παραγάδια Okrajšave CSITEP / ISSCFG: LTL EN: Troll lines FR: Lignes de traîne ES: Caceas DE: Schleppangeln DA: Dørgeline IT: Lenze trainate NL: Sleeplijnen PL: Troling SV: Dörjlinor PT: Corricos EL: Συρτές TERMINOLOŠKA PRILOGA

68 66 IZTOVORJENE VRSTE Clupea harengus Sprattus sprattus Micromesistius poutassou Koda FAO* her (P) Koda FAO* spr (P) Koda FAO* whb (P) % ,5 % ,3 % ,6 EN Atlantic herring European sprat Blue whiting FR Hareng de l Atlantique Sprat Merlan bleu ES Arenque del Atlántico Espadín Bacaladilla DE Atlantischer Fadenhering Sprotte Blauer Wittling DA Atlantisk trådsild Brisling Blåhvilling IT Alaccia vessillifera Spratto Melù NL Atlantische draadvinnige haring Sprot Blauwe wijting PL Opistonema atlantycka Szprot Błękitek SV Atlantisk trådsill Szprot Błękitek PT Machete do Atlântico Espadilha Verdinho EL Vηματόρεγγα του Ατλαντικού Παπαλίνα Προσφυγάκι Ammodytes spp Scomber scombrus Sardina pilchardus Koda FAO* san (D) Koda FAO* mac (P) Koda FAO* pil % ,3 % ,7 % ,6 EN Sandeels nei Atlantic mackerel European pilchard FR Lançons nca Maquereau commun Sardine commune ES Lanzones nep Caballa del Atlántico Sardina europea DE Sandaale Europäische Makrele Sardine DA Tobisslægt Almindelig makrel Europæisk sardin IT Cicerello Sgombro, Maccarello Sardina NL Zandspieringen Makreel Sardine PL Dobijakowate Makrela atlantycka Sardynka europejska SV Tobisar Makrill Sardin PT Amodíteo Sarda Sardinha EL αμμοδύτης ο λογχοειδής σκουμπρί Σαρδέλα * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam

69 67 Trachurus trachurus Engraulis encrasicolus Katsuwonus pelamis Koda FAO* hom (P) Koda FAO* ane (P) Koda FAO* skj % ,1 % ,4 % ,6 EN Atlantic horse mackerel European anchovy Skipjack FR Chinchard d Europe Anchois Listao ES Jurel Boquerón Listado DE Holzmakrele Sardelle Echter Bonito DA Almindelig hestemakrel Europæisk ansjos Bugstribet bonit IT Sugarello Acciuga Tonnetto striato NL Horsmakreel Ansjovis Gestreepte tonijn PL Ostrobok Sardela europejska Bonito SV Taggmakrill Ansjovis Bonit PT Carapau-branco Biqueirão Gaiado EL σαμπανιός Γαύρος Παλαμίδα Gadus morhua Trachurus spp Thunnus albacares Koda FAO* cod (D) Koda FAO* jax (P) Koda FAO* yft % ,3 % ,0 % ,6 EN Atlantic cod Jack and horse mackerels nei Yellowfin tuna FR Morue de l Atlantique Chinchards noirs nca Albacore ES Bacalao del Atlántico Jureles nep Rabil DE Kabeljau Stöcker Gelbflossenthun DA Atlantisk torsk Hestemakrelarter Gulfinnet tun IT Merluzzo bianco Suri Tonno pinna gialla NL Atlantische kabeljauw Horsmakrelen Geelvintonijn PL Dorsz Ostroboki Tuńczyk złoty SV Torsk Taggmakrillar Gulfenad tonfisk PT Bacalhau-do-atlântico Carapaus Atum-albacora EL γάδος Σαυρίδια τόνος κιτρινόπτερος * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam TERMINOLOŠKA PRILOGA

70 68 Sardinella aurita Merluccius merluccius Pleuronectes platessa Koda FAO* saa Koda FAO* hke (D) Koda FAO* ple (D) % ,5 % ,4 % ,3 EN Round sardinella European hake European plaice FR Allache Merlu européen Plie d Europe ES Alacha Merluza europea Solla europea DE Ohrensardine Seehecht Scholle DA Rund sardinel Europæisk kulmule Rødspætte IT Sardella d Africa Nasello Passera NL Gouden sardinella Heek Schol PL Sardynela Morszczuk Gładzica SV Rund sardinell Kummel Rödspätta PT Sardinela lombuda Pescada-branca Solha EL φρίσσα Μπακαλιάρος ευρωπαϊκή χωματίδα Mytilus edulis Nephrops norvegicus Pollachius virens Koda FAO* mus Koda FAO* nep (D) Koda FAO* pok (D) % ,3 % ,2 % ,2 EN Blue mussel Norway lobster Saithe (=Pollock) FR Moule commune Langoustine Lieu noir ES Mejillón común Cigala Carbonero (=Colín) DE Pfahlmuschel Kaisergranat Seelachs DA Blåmusling Jomfruhummer Sej IT Mitilo comune Scampo Merluzzo carbonaro NL Mossel Langoustine Koolvis PL Omułek jadalny Homarzec Czarniak SV Blåmussla Havskräfta Gråsej PT Mexilhão vulgar Lagostim Escamudo EL μύδι Καραβίδα μαύρος μπακαλιάρος * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam

71 69 Melanogrammus aeglefinus Pecten maximus Crangon crangon Koda FAO* had (D) Koda FAO* sce Koda FAO* csh % ,0 % ,9 % ,7 EN Haddock Great Atlantic scallop Common shrimp FR Eglefin Coquille StJacques atlantique Crevette grise ES Eglefino Vieira (=Concha de Santiago) Quisquilla DE Schellfisch Südatlantische Kammuschel Granat DA Kuller Ribbet kammusling Sandhest IT Eglefino Cappasanta sudatlantica Gamberetto grigio NL Schelvis Zuidatlantische mantel Noordzeegarnaal PL Plamiak Przegrzebek zwyczajny Garnela SV Kolja Egentlig pilgrimsmussla Sandräka PT Arinca Vieira do Atlântico Sul Camarão negro EL μελανόγραμμος γάδος χτένι σταχτογαρίδα Trisopterus esmarkii Cancer pagurus Thunnus alalunga Koda FAO* nop (D) Koda FAO* cre Koda FAO* alb % ,7 % ,7 % ,7 EN Norway pout Edible crab Albacore FR Tacaud norvégien Tourteau Germon ES Faneca noruega Buey de mar Atún blanco DE Stintdorsch Taschenkrebs Weißer Thun DA Sperling Almindelig taskekrabbe Hvid tun IT Merluzzo norvegese Granciporro Alalunga NL Kever Noordzeekrab Witte tonijn PL Okowiel Krab kieszeniec Tuńczyk długopłetwy SV Vitlinglyra Krabbtaska Vit tonfisk PT Faneca-norueguesa Sapateira Atum-voador EL σύκο της Νορβηγίας κάβουρας Τόνος μακρύπτερος * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam TERMINOLOŠKA PRILOGA

72 70 Scomber japonicus Merlangius merlangus Xiphias gladius Koda FAO* mas Koda FAO* whg (D) Koda FAO* swo (P) % ,6 % ,6 % ,6 EN Chub mackerel Whiting Swordfish FR Maquereau espagnol Merlan Espadon ES Estornino Plegonero, Merlán Pez espada DE Spanische Makrele Wittling Schwertfisch DA Spansk makrel Hvilling Sværdfisk IT Sgombro Merluzzetto bruno Pesce spada NL Spaanse makreel Wijting Zwaardvis PL Makrela japońska Witlinek Miecznik SV Stillahavsmakrill Vitling Svärdfisk PT Cavala-do-japão Badejo Espadarte EL κολιός νταούκι του Ατλαντικού Ξιφίας Sardinella spp Solea solea Prionace glauca Koda FAO* six Koda FAO* sol (D) Koda FAO* bsh % ,5 % ,5 % ,5 EN Sardinellas nei Common sole Blue shark FR Sardinelles nca Sole commune Peau bleue ES Sardinelas nep Lenguado común Tiburón azul DE Sardinellen Gemeine Seezunge Blauhai DA Sardineller Almindelig tunge Blåhaj IT Alacce Sogliola Verdesca NL Sardinella s Tong Blauwe haai PL Sardynela Sola zwyczajna żarłacz błękitny SV Sardineller Tunga Blåhaj PT Sardinelas Linguado Tintureira EL τριχιοί γλώσσα γλαυκοκαρχαρίας * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam

73 71 Sebastes spp Buccinum undatum Thunnus obesus Koda FAO* red Koda FAO* whe Koda FAO* bet % ,5 % ,5 % ,5 EN Atlantic redfishes nei Whelk Bigeye tuna FR Sébastes de l Atlantique nca Buccin Thon obèse (=Patudo) ES Gallinetas del Atlántico nep Bocina Patudo DE Rotbarsch Wellhornschnecke Großaugenthun DA Rødfiskarter Konksnegl Storøjet tun IT Scorfani del Nord Buccina Tonno obeso NL Roodbaarzen Wulk Grootoogtonijn PL Karmazyn Trąbik zwyczajny Opastun SV Kungsfiskar Valthornssnäcka Storögd tonfisk PT Cantarilhos-do-norte nia Búzio Atum-patudo EL κοκκινόψαρα βούκινο τόνος μεγαλόφθαλμος Chamelea gallina Lophius piscatorius Pandalus borealis Koda FAO* sve Koda FAO* mon (D) Koda FAO* pra (D) % ,4 % ,4 % ,4 EN Striped venus Angler (=Monk) Northern prawn FR Petite praire Baudroie commune Crevette nordique ES Chirla Rape Camarón norteño DE Gestreifte Venusmuschel Seeteufel Grönlandgarnele DA Stribet venusmusling Havtaske Dybvandsreje IT Vongola Rana pescatrice Gamberello boreale NL Venusschelp Zeeduivel Noorse garnaal PL Wenus kurza żabnica Krewetka północna SV Randig venusmussla Marulk Nordhavsräka PT Pé de burrinho Tamboril Camarão-boreal EL κυδώνι Βατραχόψαρο γαρίδα της Αρκτικής * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam TERMINOLOŠKA PRILOGA

74 72 Octopus vulgaris Platichthys flesus Raja spp Koda FAO* occ Koda FAO* fle (D) Koda FAO* ska (D) % ,4 % ,4 % ,4 EN Common octopus European flounder Raja rays nei FR Pieuvre Flet d Europe Pocheteaux et raies raja nca ES Pulpo común Platija europea Rayas raja nep DE Gewöhnlicher Krake Flunder Rochen DA Almindelig ottearmet blæksprutte Skrubbe Rokkeslægt IT Polpo di scoglio Passera pianuzza Razze NL Octopus Bot Roggen PL Ośmiornica Stornia Rajowate SV Vanlig åttaarmad bläckfisk Skrubbskädda Rocka PT Polvo-vulgar Solha das pedras Raias EL Χταπόδι φάσι σελάχια Reinhardtius hippoglossoides Thunnus thynnus Mullus spp Koda FAO* ghl (D) Koda FAO* bft (P) Koda FAO* mux % ,4 % ,3 % ,3 EN Greenland halibut Atlantic bluefin tuna Surmullets (=Red mullets) nei FR Flétan noir Thon rouge de l Atlantique Rougets nca ES Fletán negro Atún rojo del Atlántico Salmonetes nep DE Grönland-Heilbutt Roter Thun Meerbarben DA Almindelig hellefisk Almindelig tun Mullearter IT Ippoglosso nero, Halibut, Halibut di Groenlandia Tonno rosso Triglie NL Groenlandse heilbot Blauwvintonijn Zeebarbelen PL Halibut niebieski Tuńczyk błękitnopłetwy Barweny SV Liten hälleflundra Tonfisk Mullar PT Alabote-negro Atum-rabilho Salmonetes EL ιππόγλωσσα Τόνος Μπαρμπούνια * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam

75 73 Cerastoderma edule Perca fluviatilis Parapenaeus longirostris Koda FAO* coc Koda FAO* fpe Koda FAO* dps % ,3 % ,3 % ,3 EN Common edible cockle European perch Deepwater rose shrimp FR Coque commune Perche europeenne Crevette rose du large ES Berberecho común Perca Gamba de altura DE Herzmuschel Flußbarsch Rosa Garnele DA Almindelig hjertemusling Almindelig aborre Dybvandsrosenreje IT Cuore Pesce persico Gambero rosa mediterraneo NL Kokkel Baars Roze diepzeegarnaal PL Sercówka jadalna Okon Krewetka głębokowodna SV Vanlig hjärtmussla Abborre Djuphavsräka PT Berbigão vulgar Perca europeia Gamba-branca EL μεθύστρα ποταμόπερκα Κόκκινη γαρίδα βαθέων υδάτων Merluccius hubbsi Conger conger Trisopterus luscus Koda FAO* hkp Koda FAO* coe Koda FAO* bib % ,3 % ,2 % ,2 EN Argentine hake European conger Pouting (=Bib) FR Merlu d Argentine Congre commun Tacaud commun ES Merluza argentina Congrio común Faneca DE Argentinischer Seehecht Meeraal Franzosendorsch DA Kulmule Almindelig havål Skægtorsk IT Nasello argentino Grongo Merluzzo francese NL Argentijnse heek Congeraal Steenbolk PL Morszczuk argentynski Konger Bielmik SV Argentinsk kummel Havsål Skäggtorsk PT Pescada argentina Congro Faneca comum EL μερλούκιος Αργεντινής Μουγγρί σύκο του Ατλαντικού * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam TERMINOLOŠKA PRILOGA

76 74 Coryphaenoides rupestris Esox lucius Limanda limanda Koda FAO* rng (H) Koda FAO* fpi Koda FAO* dab (D) % ,2 % ,2 % ,2 EN Roundnose grenadier Northern pike Common dab FR Grenadier de roche Brochet du nord Limande ES Granadero de roca Lucio Lenguadina DE Grenadierfisch Hecht Kliesche, Scharbe DA Almindelig skolæst Almindelig gedde Almindelig ising IT Pesce sorcio Luccio Limanda NL Roundnose grenadier Snoek Schar PL Buławik czarny Szczupak Zimnica SV Skoläst Gädda Sandskädda PT Lagartixa-da-rocha Lúcio comum Limanda EL γρεναδιέρος των βράχων τούρνα γλώσσα λιμάντα Lepidorhombus spp Mullus barbatus Macruronus magellanicus Koda FAO* lez (D) Koda FAO* mut Koda FAO* grm % ,2 % ,2 % ,2 EN Megrims nei Red mullet Patagonian grenadier FR Cardines nca Rouget de vase Grenadier patagonien ES Gallos nep Salmonete de fango Merluza de cola DE Butte Streifenbarbe, Rotbart, Gestreifte Meerbarbe Patagonischer Grenadier DA Glashvarreslægt, Glashvarrearter Europæisk mulle, Stribet mulle Patagonisk langhale IT Lepidorombi Triglia di scoglio Merluzzo granatiere NL Scharretongen Mul Patagonische grenadier PL Smuklice Barwena Miruna patagonska SV Glasvarar Mulle Chilensk hoki PT Areeiros Salmonete legítimo, Salmonete vermelho Granadeiro-da-Patagónia EL γλώσσες, ζαγκέτες μπαρμπούνι γρεναδιέρος της Παταγωνίας * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam

77 75 Patagonotothen ramsayi Mullus surmuletus Cyprinus carpio Koda FAO* pat Koda FAO* mur Koda FAO* fcp % ,2 % ,2 % ,2 EN Longtail Southern cod, Ramsay s icefish Surmullet Common carp FR Notothénia queue longue Rouget de roche Carpe commune ES Nototenia coluda Salmonete de roca Carpa DE Ramsays Notothenia Gemeine Goldmakrele Karpfen, Flußkarpfen DA Ramsays isfisk Guldmakrel Almindelig karpe IT Nototenia Lampuga Carpa comune NL Ramsays rotskabeljauw Goudmakreel Karper PL Nototenia falklandzka Koryfena Karp dziki a. sazan SV Ramsays noting Guldmakrill Karp PT Nototénia de Ramsay Doirado Carpa comum EL νοτοθένια Κυνηγός κυπρίνος Illex argentinus Chlamys (Aequipecten) opercularis Molva molva Koda FAO* sqa Koda FAO* qsc Koda FAO* lin (H) % ,2 % ,2 % ,2 EN Argentine shortfin squid Queen scallop Ling FR Encornet rouge argentin Vanneau Lingue ES Pota argentina Volandeira Maruca DE Argentinischer Kurzflossenkalmar Bunte Kammmuschel Leng DA Argentinsk blæksprutte Almindelig jomfruøsters Lange IT Calamaro Illex Canestrello, Pettine Molva NL Argentijnse rode pijlinktvis Wijde mantel Leng PL Kalmar argentyński Przegrzebek Molwa SV Argentinsk bläckfisk Drottningkammussla Långa PT Pota-argentina Leque Maruca EL θράψαλο της Αργεντινής χτένι ποντίκι * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam TERMINOLOŠKA PRILOGA

78 76 Boops boops Dicentrarchus labrax Loligo spp Koda FAO* bog Koda FAO* bss Koda FAO* sqc % ,2 % ,2 % ,2 EN Bogue European seabass Common squids nei FR Bogue Bar européen Calmars nca ES Boga Lubina Calamares nep DE Gelbstriemen, Ochsenauge Wolfsbarsch Kalmar DA Okseøjefisk Almindelig bars Loligo-slægt IT Boga Spigola Calamari NL Bokvis Zeebaars Pijlinktvissen PL Bops Labraks Kalmary SV Oxögonfisk Havsabborre Bläckfiskar PT Boga-do-mar Robalo-legítimo Lulas EL γόπα Λαβράκι Καλαμάρια Microstomus kitt Brama brama Eledone spp Koda FAO* lem (D) Koda FAO* ocm Koda FAO* grm % ,2 % ,2 % ,2 EN Lemon sole Atlantic pomfret Horned and musky octopuses FR Limande sole Grande castagnole Elédones communes et musquées ES Mendo limón Japuta Pulpos blancos y almizclados DE Limande Brachsenmakrele Zirrenkraken, Moschuskraken DA Rødtunge Havbrasen Ottearmet blæksprutteslægt IT Sogliola limanda Pesce castagna Moscardini NL Tongschar Braam Muskusoctopussen PL Złocica Brama Ośmiornica SV Bergskädda Havsbraxen Åttaarmade blåckfiskar PT Solha-limão Xaputa Polvos do alto EL λεμονόγλωσσα καστανόψαρο μοσχιοί, μοσχοτάποδα * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam

79 77 Aphanopus carbo Dissostichus eleginoides Squilla mantis Koda FAO* bsf Koda FAO* top Koda FAO* mts % ,1 % ,1 % ,1 EN Black scabbardfish Patagonian toothfish Spottail mantis squillid FR Sabre noir Légine australe Squille ocellée ES Sable negro Merluza austral negra Galera ocelada DE Schwarzer Degenfisch Mittelmeer-Miesmuschel Gemeiner Heuschreckenkrebs DA Sort sabelfisk Middelhavsblåmusling Søknæler IT Pesce sciabola nero Cozza Pannocchia NL Zwarte haarstaart Middellandse-Zeemosse Bidsprinkhaankreeft PL Pałasz czarny Omułek śródziemnomorski Krewetka modliszkowa SV Dolkfisk Blåmussla Mantis PT Peixe-espada-preto Mexilhão-do-Mediterrâneo Zagaia-castanheta EL μαύρο σπαθόψαρο Μύδι Κατσαρίδα της θάλασσας Sebastes mentella Pollachius pollachius Sepia officinalis Koda FAO* reb (D) Koda FAO* pol (D) Koda FAO* ctc % ,1 % ,1 % ,1 EN Beaked redfish Pollack Common cuttlefish FR Sébaste du nord Lieu jaune Seiche commune ES Gallineta nórdica Abadejo Sepia común DE Tiefenbarsch Pollak Gemeiner Tintenfisch DA Dybhavsrødfisk Lyssej Sepiablæksprutte IT Sebaste Merluzzo giallo Seppia NL Diepzeeroodbaars Pollak Gewone zeekat PL Karmazyn mentela Rdzawiec Mątwa SV Djuphavskungsfisk Bleka Sepiabläckfisk PT Peixe vermelho da fundura Juliana Choco EL κοκκινόψαρο του βυθού κίτρινος μπακαλιάρος Σουπιά * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam TERMINOLOŠKA PRILOGA

80 78 Glycymeris glycymeris Stizostedion lucioperca Maja squinado Koda FAO* gkl Koda FAO* fpp Koda FAO* scr % ,1 % ,1 % ,2 EN Common European bittersweet, Dog cockle Pike-perch Spinous spider crab FR Amande commune Sandre Araignée européenne ES Almendra de mar Lucioperca Centolla europea DE Meermandel Sandart Seespinne DA Europæisk bittersødmusling Sandart Edderkopkrabbe IT Piè d asino Sandra Granseola NL Amande Snoekbaars Spinkrab PL Grzebiolinek Sandacz SV Kammussla Gös Häxkrabba PT Castanhola do mar Lucioperca Santola-europeia EL γαϊρουδοχτένι ποταμολάβρακο καβουρομάνα Abramis brama Lepidorhombus whiffiagonis Glyptocephalus cynoglossus Koda FAO* fbm Koda FAO* meg (D) Koda FAO* wit (D) % ,1 % ,1 % ,1 EN Freshwater bream Megrim Witch flounder FR Brème d eau douce Cardine franche Plie cynoglosse, Plie grise ES Brema común Gallo del Norte Mendo DE Bresen Migram Rotzunge DA Brasen Glashvarre Almindelig skærising IT Abramide Rombo quattrocchi Passera lingua di cane NL Brasem Viervlekkige scharretong Witje PL Leszcz aralsko-kaspijski Smuklica Szkarłacica SV Braxen Glasvar Rödtunga PT Brema Areeiro comum Pota europeia EL λεστιά ζαγκέτα θράψαλο * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam

81 79 Todarodes sagittatus Coregonus albula Spicara spp Koda FAO* sqe Koda FAO* fve Koda FAO* pic % ,1 % ,1 % ,1 EN European flying squid Vendace Picarels nei FR Toutenon commun Corégone blanc Mendoles, Picarels nca ES Pota europea Corégono blanco Chuclas, carameles nep DE Pfeilkalmar Silbermaräne Laxierfisch DA Flyveblæksprutte Heltling Pikarel IT Todaro Coregone bianco Mennole NL Grote pijlinktvis Kleine marene Pikarel PL kałamarnica krótkopłetwa, kalmar illex Sielawa Pikarel SV Bläckfisk Siklöja Picarell PT Pota europeia Corégono-branco Trombeiros EL θράψαλο λευκοκορέγονος μενούλα Scyliorhinus canicula Micromesistius australis Chelidonichthys cuculus Koda FAO* syc Koda FAO* pos Koda FAO* gur % ,1 % ,1 % ,1 EN Small-spotted catshark Southern blue whiting Red gurnard FR Petite roussette Merlan bleu austral Grondin rouge ES Pintarroja Polaca austral Arete DE Fleckhai Südlicher Wittling Kuckucks-Knurrhahn DA Småplettet rødhaj Sydlig sortmund Tværstribet knurhane IT Boccanera Merlú australe Capone coccio NL Zwartmond-hondshaai Zuidelijke blauwe wijting Engelse poon PL Piłogon Błękitek południowy Kurek napłon SV Hågäl Verdinho austral Rödknot PT Pata-roxa-pequena Verdinho austral Cabra vermelha EL σκυλάκι προσφυγάκι της Αυστραλίας καπόνι * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam TERMINOLOŠKA PRILOGA

82 80 Euphausia superba Rutilus spp Psetta maxima Koda FAO* kri Koda FAO* frx Koda FAO* tur (D) % ,1 % ,1 % ,1 EN Antarctic krill Roaches nei Turbot FR Krill antarctique Gardons nca Turbot ES Krill antártico Rutilos nep Rodaballo DE Antarktischer Krill Rotaugen Steinbutt DA Antarktisk krill Karpefiskarter Pighvar IT Krill antartico Triotti Rombo chiodato NL Antarctische krill Blankvoorns Tarbot PL Kryl antarktyczny Wyrozub Skarp SV Antarktisk krill Mörtar Piggvar PT Krill do Antárctico Pardelhas, bogardos e ruivacas Pregado EL κριλ της Ανταρκτικής δρομίτσες Καλκάνι Pagellus spp Sarda sarda Aristeus antennatus Koda FAO* pax Koda FAO* bon Koda FAO* ara % ,1 % ,1 % ,1 EN Pandoras nei Atlantic bonito Blue and red shrimp FR Pageots Bonite à dos rayè Crevette rouge ES Brecas nep Bonito del Atlántico Gamba rosada DE Meerbrassen Pelamide Afrikanische Tiefseegarnele DA Blankesten-slægt Rygstribet pelamide Blårød reje IT Pagelli Palamita Gambero viola NL Zeebrasems Atlantische boniter Blauwrode diepzeegarnaal PL Prażmowate Pelamida Krewetka niebiesko-czerwona SV Havsrudefiskar Ryggstrimmig pelamid Blåröd räka PT Besugos Bonito-listado Camarão-vermelho EL λυθρίνια ρίκι Κόκκινη γαρίδα * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam

83 81 Zeus faber Trachurus picturatus Spondyliosoma cantharus Koda FAO* jod Koda FAO* jaa (P) Koda FAO* brb % ,1 % ,1 % ,1 EN John dory Blue jack mackerel Black seabream FR Saint Pierre Chinchard du large Dorade grise ES Pez de San Pedro Jurel de altura (=Chicharro) Chopa DE Heringskönig Blaue Bastardmakrele Streifenbrasse DA Atlantisk sanktpetersfisk Blå hestemakrel Almindelig havrude IT Pesce san Pietro Sugarello pittato Tanuta NL Zonnevis Blauwe horsmakreel Zeekarper PL Piotrosz Ostrobok czarny Kantar SV Sanktpersfisk Blå taggmakrill Havsruda PT Galo-negro Carapau-negrão Choupa EL χριστόψαρο μαυροσαύριδο της Αυστραλίας σκαθάρι Rutilus rutilus Penaeus kerathurus Trachurus mediterraneus Koda FAO* fro Koda FAO* tgs Koda FAO* hmm % ,1 % ,1 % ,1 EN Roach Caramote prawn Mediterranean horse mackerel FR Gardon Caramote Chinchard à queue jaune ES Rutilo Langostino Jurel mediterráneo DE Plötze Furchengarnele Mittelmeer-Bastardmakrele DA Skalle Rynket reje Middelhavshestemakrel IT Triotto rosso Mazzancolla Sugarello maggiore NL Blankvoorn Melicertus kerathurus Middellandse Zeehorsmakreel PL Wyrozub Ostrobok adeński SV Mört Gaffelräka Medelhavsmakrill PT Ruivaca Gamba manchada Carapau-do-mediterrâneo EL πλατίτσα γάμπαρη σαυρίδι * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam TERMINOLOŠKA PRILOGA

84 82 Molva dypterygia Homarus gammarus Portunus spp Koda FAO* bli(h) Koda FAO* lbe Koda FAO* crs % ,1 % ,1 % ,1 EN Blue ling European lobster Portunus swimcrabs nei FR Lingue bleue Homard européen Etrilles nca ES Maruca azul Bogavante Jaibas, nécoras nep DE Blauleng Europäischer Hummer Schwimmkrabbe DA Byrkelange Europæisk hummer Svømmekrabbeslægt IT Molva azzurra Astice Granchi nuotatori NL Blauwe leng Kreeft Zwemkrabben PL Molwiniec Homar europejski Portunik, Włosiennik SV Birkelånga Hummer Sammetssimkrabba PT Maruca-azul Lavagante Caranguejos nadadores EL μουρούνα διπτερύγιος αστακογαρίδα κολυμβητικά καβούρια Sardinella maderensis Coregonus lavaretus Argentina sphyraena Koda FAO* sae Koda FAO* pln Koda FAO* ary % ,1 % ,1 % ,1 EN Madeiran sardinella European whitefish Argentine FR Grande allache Corégone lavaret Argentine ES Machuelo Lavareto Argentina DE Madeira-Sardinelle Peledmaräne Glasauge DA Madeirasardinel Almindelig helt Guldlaks IT Alaccia africana Coregone lavarello Argentina NL Madeira-sardinella Grote marene Zilvervis PL Sardynela maderska Sieja wędrowna Argentyna SV Afrikansk sardinell Lavaretsik Silverfisk PT Sardinela-da-Madeira Coregono lavareda Biqueirão branco EL φρίσσα Μαδέρας γαλάζιος κορέγονος γουρλομάτα * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam

85 83 Mustelus spp Merluccius senegalensis Anguilla anguilla Koda FAO* sdv Koda FAO* hkm Koda FAO* ele % ,1 % ,1 % ,1 EN Smooth-hounds nei Senegalese hake European eel FR Emissoles nca Merlu du Sénégal Anguille d Europe ES Tollos nep Merluza del Senegal Anguila europea DE Glatthaie Senegalesischer Seehecht Europäischer Aal DA Glathajarter Senegalesisk kulmule Europæisk ål IT Palombi Merluzzo senegalese Anguilla NL Gladde haaien Senegalese heek Aal PL Mustel Morszczuk senegalski Węgorz europejski SV Hundhajar Senegalkummel ål PT Cações Pescada-negra Enguia europeia EL γαλέοι μπακαλιάρος της Σενεγάλης χέλι Isurus oxyrinchus Chelidonichthys lucerna Salmo trutta Koda FAO* sma Koda FAO* guu Koda FAO* trs % ,1 % ,1 % ,1 EN Shortfin mako Tub gurnard Sea trout FR Taupe bleue Grondin perlon Truite de mer ES Marrajo dientuso Begel Trucha marina DE Makrelenhai, Mako Roter Knurrhahn Meerforelle DA Makrelhaj, Makohaj Rød knurhane Havørred IT Squalo mako, Smeriglio mako Cappone Trota di mare NL Makreelhaai Rode poon Zeeforel PL Ostronos Kurek czerwony Troć SV Mako, Makrillhaj Fenknot Öring PT Anequim, Marracho-azul, Tubarão-anequim Cabra-cabaço Truta-marisca EL ρυγχοκαρχαρίας χελιδονάς πέστροφα * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam TERMINOLOŠKA PRILOGA

86 84 Lepidopus caudatus Rapana spp Diplodus spp Koda FAO* cgo Koda FAO* rpn Koda FAO* srg % ,1 % ,1 % ,0 EN Goldfish Sea snails Sargo breams nei FR Poisson rouge (=Cyprin doré) Escargots de mer Sars, Sparaillons nca ES Pez rojo Caracoles de mar Sargos, raspallones nep DE Goldfisch Brassen DA Guldfisk Havrudearter IT Carassio dorato Saraghi NL Goudvis Zeebrasems PL Karaś złocisty a. chiński Rapana Prażmowate SV Guldfisk Havsrudefiskar PT Peixe-vermelho Sargos EL χρυσόψαρο σαργοι Osmerus eperlanus Scophthalmus rhombus Raja naevus Koda FAO* sme Koda FAO* bll (D) Koda FAO* rjn (D) % ,0 % ,0 % ,0 EN European smelt Brill Cuckoo ray FR Eperlan européen Barbue Raie fleurie ES Eperlano europeo Rémol Raya santiguesa DE Stint Glattbutt Kuckucksrochen DA Smelt Slethvar Pletrokke IT Eperlano Rombo liscio Razza cuculo NL Spiering Griet Koekoeksrog PL Stynka Nagład Raja dwuplama SV Nors Slätvar Gökrocka PT Eperlano europeu Rodovalho comum Raia de dois olhos EL επερλάνος ρομβοπησί ψηφιδόβατος * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam

87 85 Squalus acanthias Phycis blennoides Sparus aurata Koda FAO* dgs Koda FAO* gfb Koda FAO* sbg % ,0 % ,0 % ,0 EN Picked dogfish Greater forkbeard Gilthead seabream FR Aiguillat commun Phycis de fond Dorade royale ES Mielga Brótola de fango Dorada DE Schokoladenhai Meertrüsche Goldbrasse DA Almindelig pighaj Almindelig skælbrosme Guldbrasen IT Zigrino Musdea Orata NL Doornhaai Gaffelkabeljauw Goudbrasem PL Koleń Widlak biały Dorada SV Pigghaj Fjällbrosme Guldsparid PT Galhudo-malhado Abrótea-do-alto Dourada EL σκυλόψαρο λασποσαλούβαρδος Τσιπούρα Salilota australis Ostrea edulis Solen spp Koda FAO* sao Koda FAO* oyf Koda FAO* raz % ,0 % ,0 % ,0 EN Tadpole codling European flat oyster Razor clams nei FR More têtard Huître plate européenne Couteaux nca ES Bacalao criollo Ostra europea Navajas (=Solénidos) nep DE Argentinischer Kabeljau Europäische Auster Meerscheiden DA Torsk østers Knivmuslingslægt IT Baccalà australe Ostrica europea piatta Cannolicchio NL Europese platte oester Messcheden PL Salilota patagonska Ostryga zwyczajna Nożenka SV Ostron Knivmusslor PT Bacalhau-argentino Ostra-plana-europeia Longueirões EL μπακαριάλος Αργεντινής στρείδι σωλήνες * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam TERMINOLOŠKA PRILOGA

88 86 Trachinus draco Oncorhynchus mykiss Mugil cephalus Koda FAO* weg Koda FAO* trr Koda FAO* muf % ,0 % ,0 % ,0 EN Greater weever Rainbow trout Flathead grey mullet FR Grande vive Truite arc-en-ciel Mulet à grosse tête ES Escorpión Trucha arco iris Pardete DE Kleines Petermännchen Regenbogenforelle Großkopf-Meeräsche DA Lille fjæsing Regnbueørred Stribet multe IT Tracina vipera Trota arcobaleno Cefalo NL Kleine pieterman Regenboogforel Grootkopharder PL Ostrosz drakon Pstrąg tęczowy Mugil australijski, Mugil cefal SV Mindre fjärsing Regnbåge Storhovad multe PT Peixe-aranha menor Truta-arco-íris Tainha-olhalvo EL δράκαινα αμερικάνικη πέστροφα κέφαλος Argyrosomus regius Salmo salar Trisopterus minutus Koda FAO* mgr Koda FAO* sal(d) Koda FAO* pod % ,0 % ,0 % ,0 EN Meagre Atlantic salmon Poor cod FR Maigre commun Saumon de l Atlantique Capelan de Méditerranée ES Corvina Salmón del Atlántico Capellán DE Adlerfisch Lachs Zwergdorsch DA ørnefisk Atlantisk laks Glyse IT Bocca d oro Salmone atlantico Merluzzetto NL Ombervis Atlantische zalm Dwergbolk PL łosoś szlachetny a. atlantycki Karlik SV Havsgös Lax Glyskolja PT Corvina Salmão-do-atlântico Fanecão EL μαγιάτικο σολομός του Ατλαντικού σύκο * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam

89 87 Helicolenus dactylopterus Dicologlossa cuneata Genypterus blacodes Koda FAO* brf Koda FAO* cet Koda FAO* cus % ,0 % ,0 % ,0 EN Blackbelly rosefish Wedge sole Pink cusk-eel FR Sébaste chèvre Céteau Abadèche rose ES Gallineta Acedía Congribadejo rosado DE Blaumaul Bastardzunge Rosa Kingklip DA Blåkæft Senegaltunge Rosa kingklip IT Scorfano di fondale Sogliola cuneata Abadeco NL Blauwkeeltje Franse tong Roze koningsklip PL Sebdak przyladkowy Kunatka Abadecho, Miętus nowozelandzki SV Blåkäft Tjocktunga Golden kingklip PT Cantarilho-legítimo Língua Abadejo-rosado EL σεβαστός δικολόγλωσσα κοκκινοφίδιο Auxis thazard, A.rochei Pagellus erythrinus Raja clavata Koda FAO* frz Koda FAO* pac Koda FAO* rjc (D) % ,0 % ,0 % ,0 EN Frigate and bullet tunas Common pandora Thornback ray FR Auxide et bonitou Pageot commun Raie bouclée ES Melva y melvera Breca Raya de clavos DE Melvera-Fregattmackerel Kleine Rotbrasse Nagelrochen DA Auxide Rød blankesten Sømrokke IT Tombarello, Biso Pagello fragolino Razza chiodata NL Valse bonito, Fregattonijn, Kogeltonijn Rode zeebrasem Gewone rog PL Tazar Morlesz szkarłatny Raja ciernista SV Fregattmakrill Rödpagell Knaggrocka PT Judeu, Judeu liso Bica Raia-pinta EL Βαρελάκι, Κοπάνι, Κοπανέλι, Τερνέττα, Τουμπαρέλι Λυθρίνι καλκανόβατος * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam TERMINOLOŠKA PRILOGA

90 88 Pagellus bogaraveo Procambarus clarkii Dentex dentex Koda FAO* sbr Koda FAO* rcw Koda FAO* dec % ,0 % ,0 % ,0 EN Blackspot (=red) seabream Red swamp crawfish Common dentex FR Dorade rose Ecrevisse rouge de marais Denté commun ES Besugo Cangrejo de las marismas Dentón DE Meerbrasse Louisiana-Flu Zahnbrasse DA Spidstandet blankesten Louisiana-Flußkrebs Tandbrasen IT Occhialone Gambero di palude Dentice NL Zeebrasem Louisiana-rivierkreeft Tandbrasem PL Morlesz bogar Chyba jakiś rak słodkowodny Kielec właściwy SV Fläckpagell Louisianaflodkräfta Tandbraxen PT Goraz Lagostim vermelho do rio Dentão EL Κεφαλάς βαλτογαρίδα Συναγρίδα Spisula solida Diplodus sargus Centroscymnus coelolepis Koda FAO* ulo Koda FAO* swa Koda FAO* cyo % ,0 % ,0 % ,0 EN Solid surf clam White seabream Portuguese dogfish FR Spisule épaisse Sar commun Pailona commun ES Almeja blanca Sargo Pailona DE Riesentrogmuschel Große Geißbrasse Portugiesenhai DA Tykskallet trugmusling Sorthale Portugisisk fløjlshaj IT Cappa americana Sarago maggiore Pailona NL Stevige strandschelp Witte zeebrasem Portugese hondshaai PL Maktra masywna Sargus Koleń iberyjski SV Mussla Vitblecka Pailonahaj PT Amêijoa branca americana Sargo-legítimo Carocho EL μάκτρα Ατλαντικού Σαργός πορτογαλικό σκυλόψαρο * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam

91 89 Belone belone Pagrus pagrus Merluccius capensis, M.paradox. Koda FAO* gar Koda FAO* rpg Koda FAO* hkc % ,0 % ,0 % ,0 EN Garfish Red porgy Cape hakes FR Orphie Pagre rouge Merlus du Cap ES Aguja Pargo Merluzas del Cabo DE Hornhecht Gemeine Sackbrasse Kaphecht DA Hornfisk Almindelig blankesten Sydafrikansk kulmule IT Aguglia Pagro mediterraneo Nasello del Capo NL Geep Gewone Zeebrasem Kaapse heken PL Belona pospolita Pagrus Morszczuk kapski SV Näbbgädda Rödbraxen Kapkummel PT Agulha Pargo Pescada da África do Sul EL ζαργάνα Φαγγρί μπακαλιάρος της Ν. Αφρικής Pagellus acarne Geryon quinquedens Venus verrucosa Koda FAO* sba Koda FAO* crr Koda FAO* vev % ,0 % ,0 % ,0 EN Axillary seabream Red crab Warty venus FR Pageot acarne Gériocrabe rouge Praire commune ES Aligote Geriocangrejo rojo, cangrejo colorado Escupina grabada DE Spanische Meerbrasse Rote Tiefseekrabbe Venusmuchel DA Akarnanisk blankesten Femtandet dybvandskrabbe Venusmusling IT Pagello mafrone Granchio rosso di fondale Tartufo di mare(venus verrucosa) NL Spaanse zeebrasem Rode diepzeekrab Venusschelp PL Morlesz krwisty Krab czerwony głębinowy Wenus brodawkowata SV Pagell Djuphavsrödkrabba Sandmussla PT Besugo Caranguejo vermelho da fundura Pé-de-burro EL Μουσμούλι κόκκινος κάβουρας αχιβάδα * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam TERMINOLOŠKA PRILOGA

92 90 Lepidopus caudatus Lichia amia Polyprion americanus Koda FAO* sfs Koda FAO* lee Koda FAO* wrf % ,0 % ,0 % ,0 EN Silver scabbardfish Leerfish Wreckfish FR Sabre argenté Liche Cernier commun ES Pez cinto Palometón Cherna DE Strumpfbandfisch Große Gabelmakrele Wrackfisch DA Strømpebåndsfisk Stor gaffelmakrel Vragfisk IT Pesce sciabola Leccia Cernia di fondale NL Zilveren haarstaart Grote gaffelmakreel Wrakbaars PL Palasz ogoniasty Amia Wrakoń SV Strumpebandsfisk Stor gaffelmakrill Vrakfisk PT Peixe-espada Palombeta Cherne-legítimo EL ασημόψαρο λίτσα Βλάχος Vrsta Vrsta Sarpa salpa Raja montagui Koda FAO* slm Koda FAO* rjm(d) % ,0 % ,0 EN Salema Spotted ray FR Saupe Raie douce ES Salema Raya pintada DE Goldstrieme Fleckrochen DA Art havrude Storplettet rokke IT Salpa Razza maculata NL Goudgestreepte zeebrasem Gladde rog PL Salpa Raja nakrapiana SV Salpa Fläckrocka PT Salema Raia pintada EL σάλπα κηλιδόβατος * (D) Pridnene vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (P) Pelagične vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam (H) Globokomorske vrste, ki morajo zadostiti sistemu TAC in kvotam

93 VRSTE, PROIZVEDENE V RIBOGOJNICAH 91 Mytilus galloprovincialis Oncorhynchus mykiss Mytilus edulis Koda FAO msm Koda FAO trr Koda FAO mus % ,9 % ,3 % ,9 EN Mediterranean mussel Rainbow trout Blue mussel FR Moule méditerranéenne Truite arc-en-ciel Moule commune ES Mejillón mediterráneo Trucha arco iris Mejillón común DE Mittelmeer-Miesmuschel, Seemuschel, Blaubartmuschel Regenbogenforelle Pfahlmuschel DA Middelhavsblåmusling Regnbueørred Blåmusling IT Cozza, Mitilo Trota arcobaleno Mitilo comune NL Middellandse-Zeemossel Regenboogforel Mossel PL Omółek śródziemnomorski, Nazwa proponowana Pstrąg tęczowy Omułek jadalny SV Medelhavsblåmussla Regnbåge Blåmussla PT Mexilhão do Mediterrâneo Truta-arco-íris Mexilhão vulgar EL μύδι αμερικάνικη πέστροφα μύδι Salmo salar Crassostrea gigas Sparus aurata Koda FAO sal Koda FAO oyg Koda FAO sbg % ,3 % ,8 % ,6 EN Atlantic salmon Pacific cupped oyster Gilthead seabream FR Saumon de l Atlantique Huître creuse japonaise, Huître portugaise Dorade royale ES Salmón del Atlántico Ostión, Ostra japonesa Dorada DE Lachs Pazifische Felsenauster, Portugiesischer Auster, Riesenauster Goldbrasse DA Atlantisk laks Stillehavsøsters Guldbrasen IT Salmone atlantico Ostrica concava, Ostrica giapponese Orata NL Atlantische zalm Japanse oester Goudbrasem PL łosoś szlachetny a. atlantycki Dorada SV Lax Japanskt jätteostron Guldsparid PT Salmão-do-atlântico Ostra-portuguesa, Ostra-gigante Dourada EL σολομός του Ατλαντικού Τσιπούρα TERMINOLOŠKA PRILOGA

94 92 Cyprinus carpio Ruditapes philippinarum Dicentrarchus labrax Koda FAO fcp Koda FAO clj Koda FAO bss % ,8 % ,5 % ,1 EN Common carp Manilla clam, Japanese clam, Short-necked clam European seabass FR Carpe commune Palourde japonaise Bar européen ES Carpa Almeja japonesa, Almeja italiana Lubina DE Karpfen, Flußkarpfen Japanische Teppichmuschel Wolfsbarsch DA Almindelig karpe Japansk tæppemusling Almindelig bars IT Carpa comune Vongola verace Spigola NL Karper Japanse tapijtschelp Zeebaars PL Karp dziki a. sazan Małż japoński Labraks SV Karp Japansk venusmussla Havsabborre PT Carpa comum Amêijoa-japonesa Robalo-legítimo EL κυπρίνος Λαβράκι Thunnus thynnus Anguilla anguilla Tapes decussatus Koda FAO bft Koda FAO ele Koda FAO ctg % ,0 % ,7 % ,6 EN Atlantic bluefin tuna European eel Grooved carpet shell, Calico clam FR Thon rouge de l Atlantique Anguille d Europe Palourde croisée d Europe ES Atún rojo del Atlántico Anguila europea Almeja fina, Amayuela DE Roter Thun Europäischer Aal Teppichmuschel DA Almindelig tun Europæisk ål Stor tæppemusling, Gitret tæppemusling IT Tonno rosso Anguilla Vongola nera NL Blauwvintonijn Aal Tapijtschelp PL Tuńczyk błękitnopłetwy Węgorz europejski SV Tonfisk ål Stor venusmussla PT Atum-rabilho Enguia europeia Amêijoa-boa EL Τόνος χέλι χάβαρο, κυδώνι

95 93 Psetta maxima Clarias gariepinus Hypophthalmichthys molitrix Koda FAO stur Koda FAO clz Koda FAO svc % ,5 % ,5 % ,3 EN Turbot North African catfish Silver carp FR Turbot Poissonchat nordafricain Carpe argentée ES Rodaballo Pez gato norteafricano, Claria Carpa plateada DE Steinbutt Afrikanischer Wels Gewöhnlicher Tolstolob DA Pighvar Afrikansk ålemalle Sølvkarpe IT Rombo chiodato Pesce gatto Carpa argentata NL Tarbot Afrikaaanse meervallen Zilverkarper PL Skarp Stawada Tołpyga biała SV Piggvar Åalmalar Silverkarp PT Pregado Clária africana, Gato de cabeça chata africano, Peixe-gato da África do Norte Carpa-prateada EL Καλκάνι Κλαρίας ασημοκυπρίνος Ostrea edulis Hypophthalmichthys nobilis Acipenseridae Koda FAO oyf Koda FAO bic Koda FAO stu % ,3 % ,1 % ,1 EN European flat oyster Bighead carp Sturgeons FR Huître plate européenne Carpe à grosse tête Esturgeons ES Ostra europea Carpa cabezona Esturiones DE Europäische Auster Marmorkarpfen Störe DA Østers Marmorkarpe Stører IT Ostrica europea piatta Carpa testa grossa Storioni NL Europese platte oester Grootkopkarper Steur PL Ostryga zwyczajna Tołpyga pstra Jesiotrowate SV Silverkarp Marmorkarp Störfiskar PT Carpa-prateada Carpa cabeçuda Esturjões EL ασημοκυπρίνος μαρμαροκυπρίνος, κινέζικος κυπρίνος στουριόνια TERMINOLOŠKA PRILOGA

96 94 Carassius auratus Ctenopharyngodon idellus Oreochromis niloticus Koda FAO cgo Koda FAO fcg Koda FAO tln % ,0 % ,1 % ,1 EN Goldfish Grass carp Nile tilapia FR Poisson rouge (=Cyprin doré) Carpe herbivore(=chinoise) Tilapia du Nil ES Pez rojo Carpa china (=herbívora) Tilapia del Nilo, Perca del Nilo DE Goldfisch Graskarpfen Nil-Buntbarsch DA Guldfisk Græskarpe Nilcichlide, Nilmundruger IT Carassio dorato Carpa erbivora, Amur Tilapia del Nilo NL Goudvis Graskarper Nijltilapia PL Karaś złocisty a. chiński Amur biały Tilapia nilowa SV Guldfisk Gräskarp Niltilapia PT Peixe-vermelho Carpa-do-limo Tilápia do Nilo EL χρυσόψαρο χορτοφάγος κυπρίνος τιλάπια του Νείλου Salmo trutta Silurus glanis Coregonus lavaretus Koda FAO trs Koda FAO som Koda FAO pln % ,1 % ,1 % ,1 EN Sea trout Danubian wels, Som catfish, Wels, Wels catfish European whitefish FR Truite de mer Salut, Silure glane Corégone lavaret ES Trucha marina Siluro europeo Lavareto DE Meerforelle Wels, Flusswels, Waller Peledmaräne DA Havørred Europæisk malle Almindelig helt IT Trota di mare Siluro Coregone lavarello NL Zeeforel Meerval Grote marene PL Troć Sum pospolity Sieja wędrowna SV Öring Mal Lavaretsik PT Truta-marisca Siluro europeu Coregono lavareda EL πέστροφα γουλιανός γαλάζιος κορέγονος

97 95 Mugil cephalus Salvelinus spp Argyrosomus regius Koda FAO muf Koda FAO chr Koda FAO mgr % ,1 % ,1 % ,1 EN Flathead grey mullet Chars Meagre FR Mulet à grosse tête Ombles nca Maigre commun ES Pardete Salvelinos nep Corvina DE Großkopf-Meeräsche Saiblinge Adlerfisch DA Stribet multe Røddingslægt, Røddingarter Ørnefisk IT Cefalo Salmerini Bocca d oro NL Grootkopharder Riddervissen Ombervis PL Mugil australijski, Mugil cefal Golec Kulbak pospolity SV Storhovad multe Rödingar Havsgös PT Tainha-olhalvo Salvelinos Corvina EL κέφαλος λιμνοπέστροφες, σαλβελίνοι μαγιάτικο Salvelinus fontinalis Gadus morhua Tinca tinca Koda FAO svf Koda FAO cod Koda FAO fte % ,1 % ,0 % ,0 EN Fountain salmon Atlantic cod Tench FR Saumon de fontaine Morue de l Atlantique Tanche ES Salvelino Bacalao del Atlántico Tenca, Tinca, Aguijón DE Bachsaibling Kabeljau Grünschleie, Schlammler, Schleiforelle, Schuster, Schlüpfling, Schleie DA Kildeørred Atlantisk torsk Suder IT Salmerino di fonte Merluzzo bianco Tinca NL Bronforel Atlantische kabeljauw Zeelt PL Pstrąg źródlany Dorsz Lin SV Bäckröding Torsk Sutare PT Truta das fontes Bacalhau-do-atlântico Tinca, Tenca, Godião EL σαλβελίνος, λιμνοπέστροφα γάδος γλήνι TERMINOLOŠKA PRILOGA

98 96 Esox lucius Hippoglossus hippoglossus Ameiurus melas Koda FAO fpi Koda FAO hal Koda FAO itm % ,0 % ,0 % ,0 EN Northern pike, Pike, Jack Atlantic halibut Black bullhead FR Brochet du nord, Brochet commun Flétan de l Atlantique Poisson-chat ES Lucio Fletán Bagre, Coto negro, bagre torito negro DE Hecht, Flußhecht Atlantischer Heilbutt, Weißer Heilbutt Schwarzer Zwergwels DA Almindelig gedde Atlantisk helleflynder, Sort dværgmalle IT Luccio Ippoglosso atlantico, Halibut Pesce gatto NL Snoek Heilbot Zwarte dwergmeerval PL Szczupak Halibut atlantycki Sumik czarny SV Gädda Hälleflundra Svart dvärgmal, Svart kattfisk PT Lúcio Alabote do Atlântico Peixe-gato negro EL τούρνα χάλιμπατ του Ατλαντικού EN FR ES DE DA IT Carpet shell Clovisse Almeja babosa, Chocha Vrsta Venerupis pullastra Kleine Teppichmuschel, Teppichmuschel Almindelig tæppemusling Vongola, Longona NL Kleine tapijtschelp PL SV Koda FAO cts % ,0 PT EL Amêijoa macha αχιβάδα, αμύγδαλο TERMINOLOŠKA PRILOGA

99 KARTOGRAFSKA PRILOGA ZEMLJEVIDI CON CIEM / ICES 97 Vir: ICES

100 98 Vir: ICES

101 99 Vir: ICES KARTOGRAFSKA PRILOGA

102 100 ZEMLJEVID CON GENERALNE KOMISIJE ZA RIBIŠTVO ZA SREDOZEMLJE (CGPM / GFCM) Vir: CGPM

103 101 ZEMLJEVID REGIONALNIH RIBIŠKIH ORGANIZACIJ Vir: FAO KARTOGRAFSKA PRILOGA