USPEŠNA Skupščina Planinske zveze Slovenije 2012, Dan slovenskih planinskih doživetij Dan slovenskih planincev 2012, Planinec krvodajalec, PZS obžaluj

Transkripcija

1 USPEŠNA Skupščina Planinske zveze Slovenije 2012, Dan slovenskih planinskih doživetij Dan slovenskih planincev 2012, Planinec krvodajalec, PZS obžaluje neargumentirano razrešitev članov Strokovnega sveta RS za šport, Zaživel Planinski kotiček v Mestni knjižnici Ljubljana, Obisk novega predsednika CAA na sedežu PZS, Slovenska mladinska alpinistična reprezentanca Priloga: Zakonodaja in uradne objave Ljubljana, 14. junij 2012, letnik 38, številka 3

2 VSEBINA AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE USPEŠNA Skupščina Planinske zveze Slovenije Dan slovenskih planinskih doživetij 5 Predsednik republike dr. Danilo Türk odlikoval Gorsko reševalno zvezo Slovenije 6 PLANINEC KRVODAJALEC eden izmed skupnih projektov Planinske zveze Slovenije in Rdečega križa Slovenije 7 PZS obžaluje neargumentirano razrešitev članov Strokovnega sveta RS za šport Slovenski dnevi knjige 7 Zaživel Planinski kotiček v Mestni knjižnici Ljubljana 8 V Alpe z javnim prevozom Dogovor z zavarovalnico Generali 8 Obisk novega predsednika Club Arc Alpin na sedežu PZS 9 Ko se zgosti planinstvo: Dnevi hrvaških planincev CAA se zavzema za trajnostno energetsko politiko Seja KONSAR CAA Seja Združenja planinskih zvez Balkana 10 Razstava Življenje pod Triglavom v Banjaluki 11 Generalna skupščina Avstrijskega turistovskega kluba ÖTK 11 Komisija za tekmovalno ledno plezanje UIAA v Sloveniji 12 Poziv za predloge dodatnih kandidatov za člane novega Odbora za založništvo in informiranje PZS 13 Razpis najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije 14 DELO KOMISIJ PZS 15 NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV 48 KORISTNE INFORMACIJE 55 ZANIMIVOSTI 56 VABIMO 57 ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE priloga Izdajatelj Planinska zveza Slovenije, Dvorakova ulica 9 (p. p. 214), 1001 Ljubljana, urednica Zdenka Mihelič, zdenka.mihelic@pzs.si, oblikovanje in prelom Media Center, Marko Gorjup s.p., tisk Fotolito Dolenc d.o.o., naklada 700 izvodov, junij Spletna stran Facebook: Prispevke za objavo v Obvestilih PZS pošljite na naslov obvestila@pzs.si. Naslovnica: Pohod po poteh XIV. divizije - Vrenska Gorca, foto Manja Rajh Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport RS in Fundacija za šport. Strokovna služba PZS (faks: , info@pzs.si) Uradne ure Strokovne službe PZS (tudi Planinske založbe): ponedeljek in četrtek: od ure, sreda: od ure, petek: od ure. Odmor za malico: Generalni sekretar: generalni.sekretar@pzs.si Tajništvo: mija.stegu@pzs.si Planinska založba: planinska.zalozba@pzs.si Koledar PZS: koledar@pzs.si Računovodstvo, Planinski vestnik: ursa.mali@pzs.si, pv@pzs.si Blagajna: katarina.macek@pzs.si MK, VK: veronika.susman@pzs.si KA, KOTG, KUP, KTK, KTTS: matjaz.serkezi@pzs.si KŠP: tomo.cesen@pzs.si KPP, GK, KVGN: klemen.petek@pzs.si Spletna stran PZS, E-novice PZS: spletne.strani@pzs.si, enovice@pzs.si Predstavnica PZS za odnose z javnostmi: zdenka.mihelic@pzs.si Računovodja: vera.smid@pzs.si

3 AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE USPEŠNA Skupščina Planinske zveze Slovenije 2012 Besedilo in foto Zdenka Mihelič soboto, 14. aprila 2012, je v Prlekiji, v V Ormožu, potekala redna letna Skupščina Planinske zveze Slovenije, ki jo je Planinska zveza Slovenije pripravila v sodelovanju z Občino Ormož in s Planinskim društvom Maks Meško Ormož, ki je s soorganizacijo skupščine pričelo svoja praznovanja ob 50-letnici ustanovitve. Kulturni program nas je popeljal v planinski svet Pred samo Skupščino PZS je Planinska zveza pripravila v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož (Gradu Ormož) dve delavnici z aktualnima temama, in sicer o merilih za dvonamensko rabo planinskih poti (za planince pešce in planince turne kolesarje) ter o problematiki turističnega vodenja in turističnih aranžmajev v planinstvu. Skupščine se je udeležilo okoli 250 planincev, od tega 147 z glasovalno pravico. Na delavnici o turističnem vodenju in turističnih aranžmajih v planinstvu ( ki jo je vodil predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, sodelovali pa so še generalni sekretar PZS Matej Planko, načelnik Vodniške komisije PZS Franc Gričar, član Vodniške komisije PZS Jože Bobovnik, Damjan Omerzu in strokovna sodelavka Vodniške komisije PZS Veronika Susman, so razpravljali o razlikovanju med planinskim in turističnim vodenjem oz. na kaj morajo biti planinska društva pri organizaciji planinskih izletov in drugih dejavnosti pozorna, da ne bodo podvržena določbam in sankcijam Zakona o spodbujanju razvoja turizma in Zakona o gorskih vodnikih. Bistveni razlikovalni element med turističnimi in gorskimi vodniki ter planinskimi društvi in prostovoljnimi vodniki PZS je ta, da planinska društva in vodniki PZS vodenje opravljajo kot nepridobitno dejavnost. Prostovoljni vodniki PZS so upravičeni do zakonsko predpisanih povračil stroškov (potni stroški, dnevnice za prehrano, vstopnine), ne smejo pa prejeti plačila za svoje delo (organizacija izleta, vodenje). V programe planinskih izletov in taborov lahko društva vključijo tudi dodatne aktivnosti, oglede, nočitve, prehrano, in v kolikor niso pridobitne, se ne štejejo za turistični aranžma po Zakonu o spodbujanju razvoja turizma. Društva v primeru nadzora tržnega inšpektorja nepridobitnost posamezne ture dokazujejo s finančnim poročilo in pripadajočimi dokazili, tako na odhodkovni (računi, potni nalog...) kot na prihodkovni strani (blagajniški prejemek). Iz vsebine programa izleta mora obvezno izhajati, da gre za planinsko dejavnost. Pomembno je torej transparentno poslovanje društva v skladu z zakonodajo. Na delavnici o turističnem vodenju in turističnih aranžmajih v planinstvu V okviru delavnice o merilih za dvonamensko rabo planinskih poti ( pzs.si/novice.php?pid=6883) so pod vodjem delavnice Toneta Tomšeta, podpredsednika PZS, razpravljali o petnajstih predlogih kriterijev meril, ki so jih na podlagi skupnega sestanka načelnikov Komisije za varstvo gorske narave (KVGN), Komisije za planinske poti (KPP) in Komisije za turno kolesarstvo (KTK) in dodatnih usklajevanj pripravili načelniki komisij KVGN, KPP in KTK. Na podlagi izčiščenih meril bi lahko odpirali določene planinske poti za dvonamensko rabo, za planince pešce in planince turne kolesarje. Delavnica je sodila v okvir javne razprave, ki traja od 8. marca 2012 do 30. aprila 2012, ko komisija zbira pripombe, predloge, dopol- nila. Glavni štirje predlogi, ki jih je skupina na delavnici skupaj izoblikovala in podala v poročilu na Skupščini PZS, so govorili o tem, naj bi bila širina poti širša od 1,5 metra; za soglasje lastnikov zemljišč za dvonamensko rabo planinskih poti bo potrebno pridobiti soglasje od združenja lastnikov, ker bo to najverjetneje edina pot za pridobitev vseh soglasij; določiti je potrebno enotno označevanje planinskih poti za dvonamensko rabo ter kdo bo te planinske poti vzdrževal in financiral, saj se bo s tem (z dvonamensko rabo) pojavil večji strošek vzdrževanja. Ob koncu razprave je načelnik KVGN PZS Janez Bizjak še poudaril, da je treba te kriterije, ki so jih predlagali, in vse dogovore dobro pripraviti in jih državi predstaviti vnaprej. Aktivno so razpravljali tudi na delavnici o merilih za dvonamensko rabo planinskih poti Sama Skupščina Planinske zveze Slovenije je potekala v Kulturnem domu Ormož, in sicer v res pozitivnem vzdušju. Temu so pritrdili vsi sodelujoči delegati, ki so skupaj imeli 147 ob 280 glasov društev z glasovalno pravico. Sicer pa se je skupščine udeležilo okoli 250 planincev in gostov. V mladostno obarvanem kulturnem programu so mlade planinke in planinci Gimnazije Ormož pričarali svet gora, v katerega planince iz Prlekije radi zahajajo že v več kot 50 let. Zbrane planince je pozdravil predsednik domačega planinskega društva Marjan Kukovec in župan Občine Ormož Alojz Sok, prav tako pa so zbrane nagovorili gosti: mag. Emilijan Trafela z Lovske zveze Slovenije, predstavnik Ministrstva za obrambo in Uprave RS za zaščito in reševanje Martin Smodiš, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Franc Miš in predsednik Zveze društvenih organizacij Slovenije Janez Matoh, ki je poudaril, da je»planinstvo vrednota in kot taka čisti dragulj prostovoljstva.«skupščine PZS pa so se udeležili še načelnica Upravne enote Ormož Irena Kukovec, ravnateljica Gimnazije Ormož Blanka Erhatič in predstavnica OŠ Ormož Stanka Hebar. O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 3

4 Na Skupščini Planinske zveze Slovenije so delegati soglasno potrdili vsebinska in finančna poročila za preteklo leto, okvirni vsebinski in finančni program dela PZS za leto 2013, ter tudi odločitev o tem, na kakšen način naj PZS izvaja pravice in obveznosti iz solastništva planinskih nepremičnin. Najpomembnejša točka dnevnega reda skupščine pa je bilo sprejemanje novega Statuta Planinske zveze Slovenije. Po skoraj dveh letih razprav je bil novi Statut Planinske zveze Slovenije namreč pripravljen za končno sprejetje. Pred Skupščino PZS so ga soglasno potrdili tudi člani Upravnega odbora PZS, skoraj soglasno pa so ga potrdili tudi delegati na skupščini. Novi Statut PZS bo planincem, planinskim društvom, meddruštvenim odborom planinskih društev in planinski zvezi kot taki prinesel precej dobrih rešitev pri delovanju, napredku in samem razvoju. Vsi sklepi, podani na skupščini, so bili potrjeni z izjemno večino, kar dokazuje visoko mero pozitivnega zaupanja v vodstvo PZS, njihovo delo, načrte in programe, ki jih skupaj s planinskimi društvi želi vodstvo uresničiti v nadaljnjih letih. V pregledu dela v letu 2011 je podpredsednica PZS Slavica Tovšak izpostavila povečanje članstva v letu 2011 za kar 2,4 odstotka, povezanost planinskih društev in Planinske zveze Slovenije kot krovne organizacije, številne dosežke vrhunske športnih plezalcev, alpinistov, med njimi navezo, ki je v letu 2012 za 2011 prejela najvišjo svetovno nagrado na področju alpinizma zlati cepin, pa uspešno delo mladinske komisije, ki je celostno prenovila programa Ciciban planinec in Mladi planinec, vodniške komisije s številnimi novimi usposobljenimi vodniki Planinske zveze Slovenije, pa opazen napreden Planinskega vestnika, ki ena izmed redkih slovenskih revij iz leto v leto izboljšuje svojo kvaliteto - tako vsebinsko kot oblikovno. Podpredsednica Tovšakova je izpostavila tudi delo ostalih komisij, pa delo meddruštvenih odborov planinskih društev in uspešno sodelovanje Planinske zveze na mednarodnem področju, saj je članica kar desetih različnih mednarodnih organizacij. Predsednik PZS Bojan Rotovnik Med načrti planinske organizacije v letu 2012 je predsednik Bojan Rotovnik izpostavil krepitev prostovoljnega delovanja na vseh nivojih delovanja, zaradi zmanjšanja javnih sredstev povečanje trženja izdelkov in storitev PZS ter povečevanje prihodkov iz lastne dejavnosti, okrepitev pomena pridobivanja sredstev iz javnih razpisov, krepitev projektnega dela ter vzpostavitev planinstva kot blagovno znamko.»še več bo potrebno narediti na področju planinskega gospodarstva, saj si vsi želimo planinskih koč, prijaznih okolju in prijaznih družinam, prav tako pa mora biti ponudba planinskih koč privlačna čim širšemu krogu obiskovalcev gora,«je dejal predsednik Rotovnik. Podpredsednik PZS Borut Peršolja pa je izpostavil načrte planinske organizacije od zveze same, komisij, odborov do planinskih društev za leto 2013, ki bodo med drugim tudi v znamenju praznovanja 120-letnice organiziranega planinstva na Slovenskem. Prihodnosti ni brez preteklosti PRO- GRAM PZS 2013: Ob zaključku skupščine so vse zbrane povabili tekmo svetovnega pokala v balvanskem plezanju v športni park Log (21. in 22. april 2012) ter na Dan slovenskih planincev, ki bo letos v Kranjski Gori (in Mojstrani) v soboto, 16. junija, združen s praznovanjem 100. obletnice organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji. Po koncu skupščine je planince navdušil ogled dokumentarca Gorski reševalci v kraljestvu zlatoroga avtorja Janeza Brojana, nekateri pa so si v tem času ogledali zbirke v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož. Vsi udeleženci skupščine pa so si v dvorani in avli kulturnega doma ogledali bogati razstavi Življenje pod Triglavom in Meddruštveni odbor planinskih društev Podravja se predstavi. O skupščini so predstavniki planinskih društev povedali: Franc Kocbek, predsednik PD Miklavž na Dravskem polju:»današnja skupščina je potekala zelo kvalitetno, vsa poročila so bila zelo dobro pripravljena. Smernice plana, ki so bile podane, so tisto, kar planinci v društvih želimo. Se pravi, to je še nekakšna dopolnitev k delu, ki ga opravljamo v društvih. Opažam, da so skupščine iz leto v leto vse bolj kvalitetne, k temu pa pripomore tudi dejstvo, da veliko stvari vodstvo in strokovna služba PZS že prej dobro pripravijo. In želim si, da bo tako tudi v bodoče.«jožica Heber, predsednica PD Dravograd:»Osebno sem se veselila obiska Ormoža, pričakovanja so še presežena. Vedela sem, da so tu prijazni in gostoljubni ljudje, in danes je tudi na skupščini prevladovala taka pozitivna energija, da smo brez zapletov sprejeli vse predlagane sklepe. Seznanili smo se tudi z načrti v prihodnje. Z dobro voljo bomo te tudi uresničili. Tudi za naše društvo planinsko društvo sem dobila ideje, prav tako pa tudi potrditev, da delamo dobro in da se vsi skupaj s krovno organizacijo trudimo delati čim boljše. Sama pri sebi pa sem si obljubila, da bom pri delu v PD še bolj pridna, v vodstvu PZS so me zares vzpodbudili :).«Mirko Tovšak, delegat PD Slovenj Gradec, sicer pa tudi član UO PZS:»Mislim, da je danes skupščina dosegla svoj namen. Glavna točka skupščine, sprejetje Statuta PZS, se je lepo iztekla, kljub temu da je bilo v postopku sprejemanja statuta veliko nesoglasij in različnih mnenj, vendar smo z usklajevanjem vse uskladili. Postopek je bil pravilno voden in zato je bila dosežena uskladitev ter soglasna potrditev na seji Upravnega odbora PZS, danes pa skoraj soglasna potrditev na Skupščini PZS. Statut Planinske zveze Slovenije, kot je bil danes sprejet, je dobra osnova za nadaljnje delo Planinske zveze Slovenije. Prav tako so bila ostala poročila vzorno pripravljena, tako da na to ni bilo nobenih pripomb.«olga Verovšek, predsednica PD Velike Lašče:»Skupščina PZS mi je bila zanimiva in zelo dobro pripravljena. Vidim, da se vsi v vodstvu Planinske zveze, strokovni službi in vsi do zadnjega predsednika planinskega društva zelo trudijo in trudimo za skupno uspešno delo. Okvirni načrt za naprej je pester, zelo dobro pripravljen že sedaj. Vidi se 4

5 velik napredek, zagnanost in volja do vsega. Tudi sama sem za naše društvo dobila nekaj idej.«miro Eržen, predsednik PD Dovje Mojstrana in vodja Slovenskega planinskega muzeja:»to je bila Skupščina Planinske zveze Slovenije, ki smo jo že dolgo časa pričakovali v smislu njenega poteka, pozitivnega vzdušja in predvsem tega, da vsi želimo, da naredimo korak naprej. Soglasno sprejemanje sklepov na skupščin, ki so bili predlagani, kažejo na dobro delo tako vodstva Planinske zveze kot na dobro delo strokovne službe PZS, in pa seveda to, da so bili sklepi in tematike, o katerih smo odločali, zelo dobro pripravljeni in predstavljeni širši javnosti že pred tem. Mislim, da je to tista pot, ki kaže naprej. Kar se tiče planinske kultur, sem osebno zelo zadovoljen, da smo vanjo uvrstili tudi Slovenski planinski muzej. Pričakujem pa, da nam bo celotna planinska javnost pomagala, da bo prepoznan kot neka nacionalna vrednota in da bo dobil tudi tak status. Verjamem, da so planinci danes na tej skupščini pokazali visoko stopnjo pripravljenosti delati v teh ciljih naprej in zato mislim, da sem lahko optimističen.«cilji Slovenskega planinskega muzeja za naprej?»cilji Slovenskega planinskega muzeja (SPM) so opredeljeni v njegovem srednjeročnem razvojnem načrtu, ki ga je potrdil tudi Poslovni odbor SPM. Vsekakor je eno, naša naloga je izvajanje javne službe, kar po sedanjih pravilih pomeni ohranjanje, zbiranje itd. planinskih eksponatov; po drugi strani pa je naša velika naloga, vključiti se v aktualna dogajanja. To se pravi, da ne samo beležimo dogodke in stvari iz preteklosti, ampak sodelujemo pri sedanjih dogodkih. Tako na primer dogodki, povezani z Dnevom slovenskih planincev in obeležitvijo 100-letnice organiziranega gorskega reševanja, kažejo na to, da moramo odigrati tudi drugo vlogo: biti aktivno središče, kjer se srečujejo vse generacije planincev in ki seveda spoznavajo preteklost, negujejo tradicijo in na teh tradicijah tudi gradijo prihodnost.«luka Budna, podpredsednik PD Ljubno ob Savinji:»Današnja skupščina se mi je zdela zelo dobro organizirana; Planinsko društvo Maks Meško Ormož v soorganizaciji s Planinsko zvezo Slovenije se je zelo potrudil, še posebej mi je bil všeč kulturni program. Všeč so mi bile vse vzporedne dejavnosti, delavnice in tudi ogled filma na koncu. Predstavljeni plani so zelo smeli, uresničljivi, ambiciozni; ekipa je zagnana in verjamem, da bo ekipi s sodelavci uspelo uresničiti vse zastavljene cilje. Ob tem pa vas že sedaj vabim k nam 1. junija 2012, da se udeležite praznovanja 60-letnice našega planinskega društva, vabljeni!«dan slovenskih planinskih doživetij ~ Dan slovenskih planincev 2012 in 100-letnica organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji ~ DAN SLOVENSKIH PLANINSKIH DOŽIVE- TIJ: V letošnjem letu, natanko 16. junija 2012, bo Dan slovenskih planincev v organizaciji PZS prvič organiziran ob sodelovanju MDO PD Gorenjske in gorskih reševalcev z Gorenjske ter Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. To bo dan srečanja vseh generacij planincev in dan, ko bodo praznovali gorski reševalci. Dogajanje v dopoldnevu tega dne se bo odvijalo na več prireditvenih prostorih - udeležbo na njih si izberete po svojih željah. CELODNEVNO DOGAJANJE v šotoru za hotelom Kompas v Kranjski Gori INFO točka Planinske zveze Slovenije na stojnicah predstavitev/prodaja edicij Planinske založbe PZS predstavitev planinske opreme, njene uporabe in svetovanje planincem v preddverju ogled razstave Življenje pod Triglavom predstavitev dejavnosti Planinske zveze Slovenije predstavitev Planinskega vestnika tekmovanje iz planinskih veščin (dopoldne do 11.30) IZBIRNI PROGRAM v dopoldanskem času za vse planince: 1. Dogajanje v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani (Info: Miro Eržen, ): Bogat program pripravlja Slovenski planinski muzej: ves dan: brezplačen ogled Slovenskega planinskega muzeja AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE : ogled razstave ob 100-letnici ustanovitve gorske reševalne službe Slovenije v dvorani Trisul : Ogled filma o gorskem reševanju (Klic z gora) v dvorani Triglav : Planinska ustvarjalnica (izdelava planinskih pohodnih palic (prinesite male nožke) in kažipotov) : Prikaz gorskega reševanja v ostenju Grančišča v neposredni bližini Slovenskega planinskega muzeja (izvajajo člani društva GRS Mojstrana) 2. DOŽIVETJA ZA MLADE PLANINCE pripravlja Mladinska komisija PZS (Info: Rok Kovšca, ): Dogajanje pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani. Za najmlajše in mlade planince, za družine, posameznike, mentorje in njihove skupine bodo pripravljeni: : Planinska pustolovščina (enourna orientacijska pustolovščina s planinskimi vrlinami) : Poljana zabave in delavnice (planinske družabne igre) : Podelitev priznanj dobitnikom zlatega znaka Mladega planinca Za vse udeležence, ki se bodo ustavili v Mojstrani, bo zanimiva PLEZALNA STENA in simulacija smučarskih skokov. 3. VODENI IZLETI IN OGLED KRANJSKE GORE (Info: Franja Krevzel, ): Udeležba na vodenih izletih je brezplačna. Zborno mesto in izhodišče: parkirišče pri sedežnici Dolenčev Rut, Kranjska Gora. Izbirate lahko med naslednjimi izleti: MAVRINC (1562 m) Zelo razgledni vrh na Karavanke in vršace Julijcev. Ura odhoda: ob Okvirni čas hoje: 4 ure. Oprema: planinska oprema. Zahtevnost: lahka neoznačena pot, večinoma po gozdu. V PLANICO DO PLANIŠKE VELIKANKE Priporočamo za družine in mlade planince. Ura odhoda: ob 9.00 in Okvirni čas hoje: 3 ure. Oprema: planinska oprema. Zahtevnost: lahka označena pot. Kranjska Gora O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 5

6 IZ KRANJSKE GORE ČEZ ROBE NA SREDNJI VRH Čudovit razglednik na Julijce, predvsem Martuljkovo skupino. Ura odhoda: ob Okvirni čas hoje: 3 ure. Oprema: planinska oprema. Zahtevnost: lahka označena pot. OGLED KRANJSKE GORE DO JEZERA JASNA IN SREČANJE S TETO PEHTO V LIZNJEKOVI DOMAČIJI Priporočamo za družine in mlade planince. Ura odhoda: ob 9.00 in Okvirni čas hoje: 3 ure. Oprema: planinska oprema. Zahtevnost: lahka označena pot. 4. KOLESARSKI IZLETI - pripravlja Komisija za turno kolesarstvo PZS: Udeležba na vodenih izletih in ogledu je brezplačna. Zborno mesto in izhodišče: parkirišče pri sedežnici Dolenčev Rut, Kranjska Gora. Izbirate lahko med: KOLESARSKI IZLET V TAMAR 300 m vzpona, 22 km, lahka tura, V2, S2 Ura odhoda: ob KOLESARSKA TURA NA TROMEJO 800 m vzpona, 35 km, srednje težka tura, V4, S4 Ura odhoda: ob Obvezna oprema za obe turi: tehnično brezhibno kolo z grobim profilom gum, čelada, rokavice, osebna izkaznica ali potni list. PRVI ZBOR PRAPORŠČAKOV PD in sodelovanje v slovesnem sprevodu V sklopu programa dneva planincev bomo 16. junija organizirali tudi 1. zbor praporščakov PD. Zbor bo potekal od do v dvorani hotela Larix v Kranjski Gori, Borovška cesta 99, kjer se bodo praporščaki lahko tudi pripravili za vključitev v slovesni sprevod, ki bo takoj po prikazu gorskega reševanja ob 14. uri. INFORMACIJE o prvem zboru praporščakov in sodelovanju v slovesnem sprevodu: izhodišča k razpravi za pripravo priporočil oziroma navodil o praporu in vlogi praporščakov v planinskih društvih, Na osnovi vaših predlogov in razprave bomo pripravili osnutek priporočil, ki jih bo v mesecu septembru obravnaval in potrdil Upravni odbor PZS. Evidentiranje: Ob prihodu na zbor praporščakov PD se evidentirajte vsaj 15 minut pred začetkom zbora na INFO TOČKI PZS v šotoru za hotelom Kompas, to je ravno nasproti hotela Larix, kjer bo zbor. Ob tem boste prejeli bon za prehrano in majico PZS Sodelovanje na slovesnem sprevodu (paradi): Praporščaki PD bodo po končanem zboru sodelovali tudi v slovesnem sprevodu, ki se bo začel s trga pred cerkvijo v Kranjski gori. To bo lepa predstavitev sodelujočih gorskih reševalcev in planincev, planinskih društev in praporščakov z društvenimi prapori, ter sorodnih organizacij. ZDRUŽENI PROGRAM za vse: Ob 14. uri: PRIKAZ GORSKEGA REŠE- VANJA Kje: Parkirišče pri sedežnici Dolenčev Rut, Kranjska Gora vaja iz reševanja s sedežnice iskanje z reševalnimi psi reševanje z uporabo helikopterjev Ob 15. uri: SLOVESNI SPREVOD IN SLAV- NOSTNA PRIREDITEV slovesni sprevod (s trga pred cerkvijo do šotora za hotelom Kompas v Kranjski Gori) gorskih reševalcev s predstavitvijo dela GRS, sorodnih organizacij v okviru Alpe-Adria, organizacij v okviru civilne zaščite, sprevod praporjev planinskih društev. V dvorani bo takoj za tem pripravljena slavnostna prireditev s kratkim kulturnim programom in nagovori. Častni pokrovitelj in slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Sledil bo zabavni del z druženjem in planinsko zabavo, poskrbljeno bo tudi za prehrano. Vabimo vas, da se vseh prireditev in tudi pohodov/izletov, ki jih pripravljamo za vse generacije, udeležite v čim večjem številu. Vabljeni! Predsednik republike dr. Danilo Türk odlikoval Gorsko reševalno zvezo Slovenije Zdenka Mihelič Predsednik republike Danilo Türk je danes, 28. maja 2012, z zlatim redom za zasluge odlikoval Gorsko reševalno zvezo Slovenije za izjemen prispevek k varnosti državljanov v gorah, težko dostopnih območij in ob naravnih nesrečah, ter za njihovo plemenito človekoljubnost, visoko strokovnost in prostovoljstvo in dolgoletnega predsednika Gasilske zveze Slovenije Ernesta Eöryja za uspešno vodenje gasilcev. Za požrtvovalno humanitarno pomoč otrokom pa je z redom za zasluge odlikoval Anito Ogulin. Po podelitvi odlikovanj je v veliki kristalni dvorani predsedniške palače vse zbrane nagovoril tudi predsednik republike Slovenije dr. Danilo Türk. Med drugim je dejal:»z vsako reševalno akcijo sta posebej rasli zaupanje Slovencev v gorske reševalce in vera v njihov pogum.«pri tem je prostovoljstvo gorskih reševalcev ena največjih vrednot, ki ohranja našo človečnost kot trajno civilizacijsko dobrino slovenske družbe, kot tradicijo in kot obljubo za njeno podobo v prihodnosti, piše v utemeljitvi njihovega odlikovanja. Predsednik Türk pa je še dejal:»ponosni smo na gorske reševalce v Sloveniji, ki so z nami že 100 let. Ponosni smo na lepoto naših gora, s katerimi se Slovenci močno identificiramo že ves čas. Tja radi hodimo, kajti planinstvo, gore niso samo naša lepota, ampak tudi simbol človekovega iskanja - najti nekaj več. A gore so tudi tveganje. S tem je povezana tudi preventiva in gorsko reševanje. Navado imamo reči, da je Slovenija dežela lepih gora. Toda: Slovenija je dežela lepih človeških lastnosti, ki se kažejo v lepih okoljih gora.«predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik se je ob koncu za prejeto odlikovanje gorski reševalni zvezi, ki se povezuje s številnimi organizacijami doma in po svetu, tudi zahvalil in poudaril, da»gorska reševalna zveza Slovenije od vsega začetka z roko v roki deluje s Planinsko zvezo Slovenije (do 2006 je bila gorska reševalna služba pod SPD oz. PZS, op. p), čeprav smo sedaj par let samostojna organizacija. Skupaj delujemo na področju preventivne dejavnosti na različnih nivojih delovanja, usposabljanja, skupnih akcij in izmenjavi strokovnega kadra, iz vrst mladih alpinistov pa dobimo tudi nove kadre za gorske reševalce.«zahvalil se je tudi prijateljem gorskim reševalcem, predlagateljici za to priznanje Planinski zvezi Slovenije, ter predsedniku republike dr. Turku za podelitev priznanja. Enako priznanje, zlati red za zasluge, je dobil tudi Ernest Eöry, ki je s skoraj dvajsetletnim vodenjem Gasilske zveze Slovenije močno zaznamoval slovensko najstarejšo prostovoljno organizacijo. Z redom za zasluge pa je predsednik Anito Ogulin odlikoval za njenih 40 let ukvarjanja s socialnim varstvom in dobrodelnostjo. Več na spletnem mestu PZS, Na koncu še skupinska fotografije s predsednikom RS dr. Danilom Türkom z ženo, foto Zdenka Mihelič 6

7 PLANINEC KRVODAJALEC eden izmed skupnih projektov Planinske zveze Slovenije in Rdečega križa Slovenije Zdenka Mihelič torek, 8. maja 2012, sta Planinska zveza V Slovenije in Rdeči križ Slovenije - Zveza združenj ob začetku tradicionalnega Tedna Rdečega križa Slovenije podpisala DOGO- VOR O MEDSEBOJNEM SODELOVANJU ter se zavezala k tesnejšemu sodelovanju in medsebojni pomoči predvsem na področju krvodajalstva in usposabljanj iz prve pomoči, v nadaljevanju pa bosta organizaciji prešli tudi na druga področja sodelovanja. Prvi projekt bo postavitev dodatnega žiga in vpisne knjige zadnje oziroma prve točke Slovenske planinske poti (Ankaran) na Debelem rtiču. Predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik in predsednik Rdečega križa Slovenije Zveze združenj Franc Košir ob podpisu dogovora o medsebojnem sodelovanju, foto Zdenka Mihelič Planinska zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije sta se dogovorila, da bosta za doseganje plemenitih človekoljubnih ciljev, ki jih izvajata, skupaj pripravila oblike ter načine sodelovanja: v obliki programov in storitev, namenjenih predvsem reševanju ogroženih ljudi in njihovih življenj, lajšanju socialnih in psihosocialnih stisk in težav, izboljšanju socialnega položaja, krepitvi zdravja in preprečevanju poslabšanja socialnega položaja. Na podlagi dogovora bosta zvezi sodelovali pri izvajanju nalog na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s programom dela bosta sodelovali na področju velikih intervencij, krvodajalstva in usposabljanja za prvo pomoč ter na drugih področjih, kjer gre za sorodno doktrino s področja zaščite in reševanja. Zvezi sta se dogovorili tudi za novo obliko sodelovanja s pripravo promocijskega gradiva in pripravo programa planinec krvodajalec. Več na spletnem mestu PZS, PZS obžaluje neargumentirano razrešitev članov Strokovnega sveta RS za šport četrtek, 10. maja 2012, je Vlada RS po 13. V redni seji v skopem sporočilu za javnost objavila, da je»kot člana Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport razrešila dr. Edvarda Kolarja in mag. Boruta Peršolja«. Oba je vlada v ta organ imenovala julija 2011 na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije, ki v sedemnajst člansko sestavo predlaga sedem članov. Po prvem presenečenju so se začeli vrstiti prvi odzivi, tako v strokovni kot v splošni javnosti. V ponedeljek, 14. maja 2012, je bila sklicana 1. seja strokovnega sveta v sestavi, ki jo je vlada imenovala pred mesecem dni in ki ga vodi dr. Janez Vodičar. Pred sejo strokovnega sveta je pet preostalih članov strokovnega sveta s strani civilne družbe - Branko Žnidarič, dr. Blaž Lešnik, mag. Janez Sodržnik, Blaž Perko in dr. Marta Bon sporočilo, da»zaradi grobega posega vlade v civilno sfero odstopajo kot člani strokovnega sveta.«planinska zveza Slovenije kot ena najstarejših ter največjih prostovoljskih in nevladnih organizacij obžaluje, da je dogajanje po zamenjavi vlade namesto v dialog za iskanje najboljših rešitev za razvoj slovenskega športa zašlo v politiko izvršenih dejstev. Ljudje, ki v različnih domačih in mednarodnih organih zastopajo Planinsko zvezo Slovenije so zavezani visoki strokovnosti, prostovoljnosti in nepolitičnosti. Planinska zveza Slovenije povsod uveljavlja načelo, da je njeno delovanje v javnem interesu tudi njen prispevek k blaginji prebivalcev Slovenije. Borut Peršolja, ki ga je Planinska zveza Slovenije predlagala Olimpijskemu komiteju Slovenije, ta pa ga je med več kandidati razpoznal za enega od sedmih, ki lahko kakovostno zastopajo slovenski šport v vladnem posvetovalnem telesu, s svojim dolgoletnim strokovnim in javnim delovanjem dokazuje, da je programska načela Planinske zveze Slovenije moč uresničevati tudi v praksi. Planinska zveza je predlagala svojega AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE člana, ki je že bil član strokovnega sveta MŠŠ za športno rekreacijo, ki je bil vodja službe za šport Mestne občine Ljubljana, član sveta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale in ki je na področju športa objavljal strokovne in znanstvene članke. V gorništvu je svoje delo namenil usposabljanju otrok in mladih, prostovoljnemu vodništvu in temeljem prostovoljnega delovanja. Zato njegovo razrešitev, ki ni bila pospremljena z nobenim vsebinskim argumentom ali očitkom glede njegovega ravnanja v dosedanjem delu strokovnega sveta, razumemo kot politično potezo, ki ni v korist nikogar, še najmanj pa razvoju slovenskega športa. Bojan Rotovnik, predsednik PZS 17. Slovenski dnevi knjige Zdenka Mihelič Od 16. do 20. aprila 2012 so na prenovljenem Kongresnem trgu potekali 17. Slovenski dnevi knjige, na katerih se predstavlja tudi Planinska založba PZS. Vabljeni! 17. Slovenski dnevi knjige so letos zaživeli v impresivnem številu mest Ljubljani, Kopru, Trstu, Novem mestu, Celju, Velenju in Mariboru. Tako je uresničena želja Evalda Flisarja, pobudnika tega knjižnega praznovanja, ki si je pred sedemnajstimi leti zamislil»dan slovenske knjige«po vsej Sloveniji. Organizator dnevov knjige je Društvo slovenskih pisateljev. Letos se je na tem knjižnem prazniku - Slovenskih dnevih knjige predstavila tudi Planinska zveza Slovenije in njena Planinska založba PZS. Vse edicije Planinske založbe PZS so vbile obiskovalcem sejma na voljo po znižani, sejemski ceni. Letos je na Slovenskih dnevih knjige sodelovala tudi Planinska založba PZS, foto Zdenka Mihelič O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 7

8 Zaživel Planinski kotiček v Mestni knjižnici Ljubljana Tone Tomše in Zdenka Mihelič torek, 5. junija 2012, je v dvorani Mestne V knjižnice Ljubljana potekala prireditev ob odprtju planinskega kotička v tej knjižnici. Mestna knjižnica Ljubljana daje s tem v svojem programu delovanja in knjižnih gradiv poudarek tudi planinski literaturi. Ob zapiranju planinske knjižnice, ki je delovala v prostorih Planinske zveze Slovenije, je interes za sodelovanje in predajo knjižnih enot PZS izkazala ravno Mestna knjižnica Ljubljana, ki je sedaj v svojih prostorih uredila poseben prostor za planinsko, plezalno, alpinistično, strokovno, vodniško... literaturo - tako domačih kot tudi tujih založb in avtorjev. Mestna knjižnica Ljubljana bo omogočala tudi medknjižnično izposojo, tako da bo gradivo dostopno vsakomur, ne da bi se mu bilo zato treba voziti v Ljubljano. Ideje o ureditvi planinske literature in planinskega kotička v knjižnici segajo vse tja v prva desetletja prejšnjega stoletja, ko se je začela oblikovati Centrala planinska knjižnica. V uvodnem nagovoru je direktorica Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) Jelka Gazvoda orisala pot do ureditve Planinskega kotička v MKL. Prav tako je zbranim predstavila delovanje MKL, v kateri dajejo veliko poudarja tudi izobraževanju, saj je MKL neformalni izobraževalni center za vseživljenjsko učenje na raznih področjih.»ena izmed možnosti je tudi področje planinstva. Skupen cilj je, da bi v sodelovanju izvajali tudi tovrstne dejavnosti, morebiti zanimive dogodke, tako literarne kot izobraževalne, pa tudi z morebitnimi razstavami itd. Ob tem se zahvaljujem Planinski zvezi Slovenije za uspešno sodelovanje.«predsednik Bojan Rotovnik, ki je prav tako nagovoril vse zbrane kot soorganizator dogodka, je med drugim dejal:»planinska zveza si bo prizadevala tudi naprej, da bo ta kotiček živel v prihodnje. Poleg tega, da smo predali skoraj celotni arhiv naše planinske knjižnice, bomo tudi v prihodnje skrbeli, da bodo vse novo izdane edicije v naši Planinski založbi PZS tudi sestavni del tega Planinskega kotička. Že sedaj pozivamo tudi vsa naša planinska društva, skupaj 276, ki tudi občasno izdajajo planinsko literaturo, da bi del te literature odstopili tudi Mestni knjižnici Ljubljana za Planinski kotiček, da bo dostopna širši javnosti. Hkrati bomo skrbeli za stalno promocijo tega kotička v planinski javnosti in vzpodbujali ljubitelje gora, da se z obiskom in branjem teh knjig samoizobražujejo, tako za varnejši obisk gora in za razširjanje lastnega obzorja.«v nadaljevanju programa ob odprtju Planinskega kotička je od povezovalca večera Blaža Lesnika besedo prevzela pesnica Magda Šalamon, ki se je pogovarjala s priznanim alpinistom, gorskim reševalcem, himalajcem, načelnikom Komisije za odprave v tuja gorstva PZS in pisateljem Tonetom Škarja. V sliki in besedi sta predstavila njegovo knjigo Po svoji sledi. Vabljeni v Planinski kotiček v Mestno knjižnico Ljubljana, Kersnikova 2, Ljubljana! Več na spletnem mestu PZS, V planinskem kotičku, ki obsega po predaji fonda PZS skupaj okoli 800 enot, bo vsak planinec našel nekaj zase foto Zdenka Mihelič V Alpe z javnim prevozom 2012 CIPRA Slovenija in PZS Že četrto leto zapored je CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, s partnerji, med njimi smo bili tudi Planinska zveza Slovenije, izdala knjižico Vozni redi v Alpah. Uresničili smo tudi tiskano izdajo angleške različice voznih redov za vse, ki prihajajo k nam iz tujine. Knjižica je letos doživela večjo nadgradnjo vsebuje namreč podatke o voznih redih devetnajstih najpogostejših progah javnega potniškega prometa v Alpah, 14 avtobusnih in 5 železniških. Poleg petih novih prog je v letošnji knjižici prisoten tudi zemljevid prog, dodali pa smo še vozne rede sedmih alpskih žičnic in turistične ladje Bohinjsko jezero. Uresničili smo tudi tiskano izdajo angleške različice voznih redov za vse, ki prihajajo k nam iz tujine. Knjižici sta na voljo pri vseh partnerskih organizacijah, prenesete pa si ju lahko tudi z naše spletne strani: Dogovor z zavarovalnico Generali CIPRA Slovenija in PZS Planinska zveza Slovenije je z zavarovalnico Generali sklenila dogovor, po katerem imajo naši člani 5 % popust pri sklepanju zavarovanj. Člani PZS imajo popust pri sklenitvi: zavarovalnih pogodb za avtomobilska zavarovanja za osebno vozilo za normalno uporabo in uporabo za invalide (izključena je uporaba za taksi in renta-car) zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO), zavarovanje voznika motornega vozila zaradi telesnih poškodb (AO-plus), zavarovanje avtomobilskega kaska (polni in delni), zavarovalnih pogodb za PaketDom zavarovanja, PaketDom nepremičnine interna oznaka produkta PDN, PaketDom premičnine interna oznaka produkta PDN, sklenjenih prek sklepalnih mest zavarovalnice, ki uporabljajo programsko opremo ezp za sklepanje zavarovalnih pogodb (primeroma: ekskluzivne in neekskluzivne zavarovalne agencije, spletna stran www. generali.si, klicni center tel. št ), razen pogodbenih partnerjev zavarovalnice, ki uporabljajo programsko opremo za sklepanje zavarovalnih pogodb Form.NET. Celoten seznam sklepalnih mest z možnostjo dodelitve popusta iz tega člena je na voljo na sedežu zavarovalnice. 8

9 Članu PZS, ki se zavarovalnici izkaže z veljavno člansko izkaznico PZS za tekoče leto, pripada za zavarovanja iz prejšnjega odstavka posebni popust v višini 5 odstotkov in se izključuje z drugimi komercialnimi popusti in popusti drugih poslovnih partnerjev zavarovalnice. Obisk novega predsednika Club Arc Alpin na sedežu PZS Zdenka Mihelič Na povabilo predsednika Planinske zveze Slovenije Bojana Rotovnika je Planinsko zvezo obiskal novi predsednik Club Arc Alpin (CAA) Klaus-Jürgen Gran. Na sestanku v petek, 25. maja 2012, s predsednikom CAA so sodelovali predsednik PZS Rotovnik, predstavnik PZS v CAA in član predsedstva CAA Danilo Škerbinek, generalni sekretar PZS Matej Planko in koordinatorica mednarodnih aktivnosti PZS, predstavnica PZS za odnose z javnostmi Zdenka Mihelič. Generalni sekretar PZS Matej Planko, predsednik CAA Klaus-Jürgen Gran, predsednik PZS Bojan Rotovnik ter predstavnik PZS v CAA in podpredsednik CAA Danilo Škerbinek, foto Zdenka Mihelič V uvodu sestanka je predsednik PZS predstavil Planinsko zvezo in orisal njene dejavnosti na vseh področjih delovanja. Predsedniku CAA Granu je predstavil tudi idejo, platformo EU Mountaineering Forum. Predsednika obeh zvez, CAA in PZS, sta razpravljala tudi o uradnem jeziku CAA, o spletni strani CAA, ki je potrebna prenove, ter o Mednarodni zvezi planinskih organizacij UIAA, kakšno je njeno stanje, kaj si od nje želimo in potrebujemo. Predsednik CAA Klaus-Jürgen Gran, ki je Slovenijo tokrat obiskal drugič, a Ljubljano prvič, je bil zelo vesel povabila predsednika PZS, prav tako skupnega sestanka, za katerega meni, da je bil uspešen. Med drugim je o planinstvu v Sloveniji dejal:»zgodovina in sedanjost tako planinstva kot Planinske zveze Slovenije sta zelo impresivni. Podobno je sicer tudi v drugih deželah, vendar pa je velikost oz. majhnost Slovenije in razvitost planinstva v njej zares neverjetna.«kaj menite o PZS v sedanjih časih?»mislim, da ni najpomembnejše število članov, ampak so najpomembnejše ideje, za katere pa vidim, da so v odličnih rokah.«ko se zgosti planinstvo: Dnevi hrvaških planincev 2012 Borut Peršolja Hrvaška planinska zveza in Planinsko društvo»mljet«sta na Babinom Polju na otoku Mljet od petka, 27., do nedelje, 29. aprila 2012 organizirala Dneve hrvaških planincev Osrednjega dne v soboto, 28. aprila, se je udeležil tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije Borut Peršolja, ki je vse zbrane pozdravil v imenu PZS. Na dneve smo vse slovenske planince povabili tudi v Obvestilih PZS, april Na željo organizatorjev sem govoril v slovenščini, ob običajnih protokolarnih in vljudnostnih sporočilih, sem kratek nagovor usmeril v povabilo, naj nas obiščejo v slovenskih gorah. Po sestanku v Zagrebu sta obe zvezi uredili medsebojno prodajo svojih publikacij, tudi sicer je bilo opaziti, da sosedje skrbno spremljajo spletne novice in razmere v slovenskem gorništvu. Imamo podobne poglede glede prihodnjega razvoja Mednarodne zveze planinskih organizacij (UIAA), obeta pa se nam tudi konkretno čezmejno sodelovanje v enem od INTERREG-ovih projektov. Seveda ne gre pozabiti na številne uspešne zgodbe in stike v preteklosti, zlasti na področju alpinizma, himalajizma in gorskega reševanja. Iskrena naklonjenost in prijateljsko vzdušje me je napeljalo tudi k vabilu, naj se nam hrvaški planinci pridružijo na letošnjem Dnevu slovenskih planincev v Kranjski Gori. Legenda pravi, da je pred davnimi časi morje na mljetsko obalo naplavilo starogrškega Odiseja (ta nas nasploh spremlja, saj smo AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE ga lani srečali že na Eolskih otokih), kasneje pa še apostola Pavla. Zaradi naravnih danosti in raznovrstnosti življenja, posebnosti slanih jezer ter kulturno zgodovinskih ostalin je bil zahodni del tega t. i. Zelenega otoka leta 1960 razglašen za Nacionalni park (5375 ha površine, morski pas širine 500 m). Otok zaznamuje izjemno ohranjen borov gozd, hrast in makija, kar je posledica premišljenih protipožarnih ukrepov in stalnega vzdrževanja požarnih goličav. Kljub temu je ogenj del otoškega življenja in posledice mesec dni starega požara smo lahko opazovali nad prizoriščem srečanja hrvaških planincev. Več na spletnem mestu PZS, Podpredsednik PZS Borut Peršolja med Vladimirjem Novakom, predsednik Izvršnega odbora Hrvatskog planinarskog saveza (HPS), in Darkom Berljakom, tajnikom HPS, foto Mateja Peršolja CAA se zavzema za trajnostno energetsko politiko Seja KONSAR CAA 2012 Irena Brložnik V soboto, 12. maja 2012, je v Brunecku na Južnem Tirolskem potekala letna seja Komisije za varstvo narave in urejanje alpskega prostora (KONSAR) Združenja dežel alpskega loka (CAA). O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 9

10 Predstavnik Planinske zveze Slovenije v tej komisiji CAA je Janez Bizjak, načelnik Udeleženci tokratne seje Komisije za varstvo narave in urejanje alpskega prostora CAA, foto arhiv Irene Brložnik Komisije za varstvo gorske narave (KVGN) PZS, tokratne seje pa se je kot namestnica predstavnika PZS udeležila Irena Brložnik. Celodnevni seji smo prisostvovali predstavniki CAI (Italija), FFCAM (Francija), AVS (Južna Tirolska), PZS (Slovenija), ŐAV (Avstrija), DAV (Nemčija) in CAA, odsoten pa je bil predstavnik Liechtensteina, LAV. Poleg običajnih točk dnevnega reda, kot so potrditev zapisnika zadnje seje, poročanje predsednika KONSAR in poročanje generalne sekretarke CAA, smo prejeli informacijo o Alpskem tednu 2012, razpravljali o osnutkih stališč CAA do naprav v adrenalinskih parkih in o energetski politiki v Alpah, podali poročila o delovanju na področju varstva narave v zvezah članicah ter se dogovorili še za organizacijo srečanj v prihodnjih letih. Od zadnje seje v letu 2012 je bila v program dela KONSAR na predlog skupščine CAA vključena še priprava osnutka stališč CAA»Energetska politika v Alpah«. Poleg priprave osnutka stališč do energetske politike je potekalo še dopolnjevanje stališč do adrenalinskih parkov v alpskem prostoru. V okviru lani sprejetega programa dela ni bila realizirana naloga poenotenja okoljskega izobraževanja v zvezah članicah CAA. Naloga se prenaša v obdobje do naslednje seje. Kot stalna naloga ostaja zbiranje in objava primerov dobre prakse posameznih zvez za ukrepe na področju klimatskih sprememb. Bistvo stališč, ki vsebujejo splošna načela energetske politike in ločene kriterije za rabo posameznih obnovljivih virov energije, pa je naslednje: CAA se zavzema za trajnostno energetsko politiko in za čim hitrejši popoln prehod k oskrbi z energijo iz obnovljivih virov. Poleg gradnje naprav za rabo vetra, vode in sonca so pomembni tudi ukrepi za zmanjšanje skupne porabe energije in povečanje energijske učinkovitosti. Sprejemljivost za okolje, naravo in krajino kot nujno soglašanje javnosti pri izgradnji obnovljivih energij v Alpah ter pripadajoče distribucijske mreže se lahko z vidika CAA doseže samo s transparentnimi postopki planiranja in izbiro lokacije po načelih trajnostnega razvoja... Pomembne informacije predstavljajo tudi poročanja posameznih zvez. Iz njih je možno razbrati, da so kljub dejstvom da so nekatera področja varstva narave v državah drugih zvez zakonsko ustrezno regulirana in nadzorovana, dimenzije nekaterih problemov varstva narave predvsem zaradi razvoja turizma in energetike mnogo večje od problemov v Sloveniji. Čeprav področje varstva narave v drugih zvezah v večini pokrivajo ali strokovni sodelavci ali pa celo strokovni oddelki prostorskega planiranja in varstva narave (ÖAV), je bilo tudi poročilo KVGN po vsebini primerljivo z ostalimi - po moji oceni zaradi dejstva, da so nekateri člani KVGN priznani eksperti za področje varstva narave (delajo pa prostovoljno)... Ob podajanju našega poročila sem med drugim izpostavila problem zakona o vožnjah v naravnem okolju, problematiko voženj s kolesi in pripravo kriterijev za dvonamensko rabo planinskih poti v PZS. Dogovorili smo se, da naše kriterije posredujemo KONSAR ter nato le-te na podlagi razprave s Komisijo za gorske športe CAA pristopi k pripravi skupnih stališč CAA do dvonamenske rabe planinskih poti. Naslednje srečanje KONSAR CAA bo v maju 2013 organizirala ÖAV (predvidoma v Innsbrucku), za organizacijo srečanja leta 2014 pa je zadolžena Planinska zveza Slovenije. ZAKLJUČEK: Aktivno sodelovanje na sejah organov mednarodnih združenj zagotavlja dober obojestranski prenos informacij ter hkrati daje možnost sodelovanja pri oblikovanju skupnih stališč do posameznih naravovarstvenih problemov. Več na spletnem mestu PZS, Seja Združenja planinskih zvez Balkana Zdenka Mihelič Karlukovu v Bolgariji je od 18. do 20. maja V 2012 potekala seja Združenja planinskih zvez Balkana (Balkan Mountaineering Union, BMU). Seje so se s Planinske zveze Slovenije udeležili predsednik PZS Bojan Rotovnik, Damjan Omerzu in koordinatorica mednarodnih aktivnosti Zdenka Mihelič. Udeležili pa so se je tudi predstavniki planinskih zvez Albanije, Grčije, Hrvaške, Srbije, Bolgarije, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Sejo je vodil predsednik BMU Jovica Ugrinovski, predsednik makedonske planinske zveze. Planinska zveza Slovenije je od lanske jeseni pridružena članica BMU, na tokratni seji pa je pridružena članica BMU postala tudi Hrvaška planinska zveza (HPS). O seji Upravnega odbora Mednarodne zveze planinskih organizacij (UIAA) v Budimpešti maja letos je poročal predstavnik Planinske zveze Grčije. Prav UIAA so se še posebej posvetili. Ocenili so trenutno situacijo UIAA, prav tako pa je vsaka izmed prisotnih planinskih zvez predstavila pričakovanja o tej mednarodni zvezi planinskih organizacij. Na generalni skupščini UIAA v Amsterdamu bodo letos oktobra med drugim tudi volitve za predsednika. Za predsednika UIAA sta trenutno dva kandidata, predsednik nizozemske planinske zveze NKBV Frits Vrijlandt in Jordi Colomer iz Španije, ki po odstopu predsednika UIAA lani v Katmanduju trenutno opravlja vlogo predsednika UIAA. Predsednik PZS Bojan Rotovnik je na seji BMU predstavil stališča PZS do vprašanja, kakšno UIAA si želimo in potrebujemo; stališča so v PZS pripravili na sestanku predstavnikov PZS v mednarodnih organizacijah v začetku letošnjega leta. Predstavniki planinskih zvez Balkana so na podlagi razprave sklenili, da bodo pripravili enotno stališče, o tem, kakšno UIAA si želijo, ter ga usklajenega poslali na UIAA. Med sodelovanji z ostalimi organizacijami je predsednik Rotovnik predstavil platformo EU Mountaineeering Forum (Evropski planinski forum). Razložil je razložil namen, pomen in zakaj je pomembno, da smo del te platforme. Evropska unija namreč lahko uradno komunicira samo z zvezo na evropski ravni, zato so predstavniki planinskih zvez držav znotraj EU organizirali posebno platformo, preko katere bi lahko med drugim uradno nastopali kot sogovornik glede raznih dokumentov EU, ki se tičejo planinstva, gora, narave (na primer Green book). Trenutno so se platformi EU Mountaineering Forum (EMF) pridružile planinske zveze Makedonije, Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Češka, Portugalska, Anglija (Alpine Club) Naslednji sestanek EMF bo po generalni skupščini UIAA v Amsterdamu. V nadaljevanju seje so se članice BMU vprašale tudi, kaj si želijo od BMU in kakšno si želijo. Pogledali si, kakšne temelje so postavili, katere komisije in razdelitve dela. Razpravljali so tudi o možnostih podpisa medsebojnega 10

11 sporazuma o reciprociteti, Srbi so vse povabili na planinsko orientacijsko tekmovanje, PZS pa na seminar o delu z mladimi in delu mladih YC UIAA v Bavšici konec avgusta/ začetek septembra. Ob koncu sestanka je Damjan Omerzu iz PZS predstavil možnosti sodelovanja pri EU projektih; katera so tista področja, v katerih bi lahko sodelovali pri pridobivanju sredstev. Nosilci projektov bi bile članice EU. Projekt, ki ga je na primer letos prijavila Slovenija skupaj s Hrvaško (HPS), je bil»eko planinstvo povezuje«, glavni partner je PZS, nato HPS, sodeluje pa tudi CIPRA Slovenija. Naslednji sestanek BMU bo oktobra 2012, spomladi 2013 bo najverjetneje seja v Grčiji (ko praznujejo 100-letnico 1. vzpona na Olimp), jeseni 2013 pa bo v Sloveniji, kamor jih je predsednik PZS Bojan Rotovnik povabil ob 120-letnici organiziranega planinstva v Sloveniji. Na seji BMU v Bolgariji, foto Zdenka Mihelič Razstava Življenje pod Triglavom v Banjaluki Matej Planko Redko kdo v Sloveniji ve, da veliko Slovencev živi tudi v državah južno od Slovenije. Ena od takšnih držav je tudi Bosna in Hercegovina, kamor so se Slovenci preseljevali že vse od druge polovice 19. stoletja, ko je to področje zasedla Avstro-Ogrska. V več mestih se organizirano družijo v društvih Slovencev, eno takšnih zelo aktivnih društev pa je tudi Društvo Slovencev Triglav Banjaluka. Od njih smo dobili povabilo za postavitev razstave Življenje pod Triglavom, ki smo se mu radi odzvali. Odprtje razstave je bilo v petek, 18. maja 2012, v prostorih nacionalnih manjšin v Banjaluki. Za bogat kulturni program so poskrbeli učenci dopolnilnega pouka slovenščine. Kekec je vse navzoče naučil marsikatero resnico o obiskovanju hribov in planinarjenju, učenci mlajše skupine so zapeli Kekčevo pesem, učenci starejše skupine Tri planike, društveni zbor pa pesem Po gorah grmi in se bliska. Uvodni del filma Sfinga je navdušil vse navzoče. Najmlajši na odprtju so navdušili zbrane, foto Matej Planko Razstavo sta odprla Marija Petković, podpredsednica društva Slovencev Triglav in Matej Planko, generalni sekretar PZS. Petkovićeva je poudarila pomen povezanosti Slovencev z domovino, ki jo simbolizira prav Triglav. Matej Planko pa je ob tej priložnosti predstavil Planinsko zvezo Slovenije, samo razstavo in poudaril, da slovenski planinci ponovno odkrivajo planinska področja Balkana in tudi Bosne in Hercegovine ter se radi vračajo, ker so tukaj vedno lepo sprejeti. Za konec je vse navzoče povabil v slovenske hribe, kjer imamo poleg Triglava še veliko čudovitih hribov, ki so primerni za vse vrste obiskovalcev. Odprtje razstave so se poleg članov društva Slovencev Triglav, predstavnikov lokalnih planinskih društev udeležili tudi Ermin Lipović Lipa, član upravnega odbora Planinarskog saveza BIH in Igor Đukić, generalni sekretar Planinarskog saveza Republike Srbske. Generalna skupščina Avstrijskega turistovskega kluba ÖTK Franci Ekar ÖTK je 2. najstarejše (iz leta 1869) planinsko društvo/zveza Avstrije in 3. največje po številčnosti s člani. Poleg»centrale«ÖTK združujejo 33 sekcij, tudi v tujini: Nemčiji, Slovaškem, Madžarskem. Združeni so pa tudi v VAVÖ -»Panožni zvezi avstrijskih planinskih društev«na Dunaju. AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE Na tej skupščini je bil ponovno izvoljen glavni predsednik ÖTK ing. dipl. pedagog Franz Zehetmayer, ki mu je prvi čestital Franci Ekar T.i. recipročne sporazume o sodelovanjih popustih imajo sklenjene z avstrijskim društvi in tujimi: AV Južna Tirolska, AV Liechtenstein, Češka, Slovaška; ÖTK pa ima v lasti in oskrbovanju 49 planinskih postojank. ÖTK je povsem nepolitična samostojna društvena organizacija in redna članica VAVÖ; v samem prestižnem centru Dunaja imajo štirinadstropno mogočno zgradbo, v kateri je odličen prodajni center gorniške opreme in klubski prostori, razporejeni po področjih. V sami zgradbi imajo štiri stene z višino preko 15 metrov, kjer je urejen plezalni center. Poleg velike dvorane s preko 250 sedeži, namenjeni za zasedanja, pa imajo izjemno dragoceno in največjo planinsko knjižnico z več tisoči izvodi edicij, zgodovinskih unikatov... V teh prostorih ÖTK gosti tudi»zvezo avstrijskih planinskih društev«. Slovensko prisotnost so zelo pozdravili, jo prijazno sprejeli in ji namenili izjemno pozornost. Tudi Sloveniji in preteklosti obeh narodov je bilo namenjenih kar precej vsebine, saj v ÖTK trdno cenijo, spoštujejo in zagovarjajo vrednote preteklosti, tako planinski razvoj kot ustvarjanje obeh narodov. Ob tem je poročevalec Walter Wenzel iz ÖTK poudaril, da bi bili veseli, če bi s PZS ponovno vzpostavili sporazum o sodelovanjih, reciprocitetah in seveda planinskih prijateljevanjih,»saj nam ta čas in stanje 'Nove' Evrope to prepričljivo ponuja.«ekar se je zahvalil za poslana vabila Planinski zvezi Slovenije, predsedniku PZS Bojanu Rotovniku kot tudi njemu osebno, in izpostavil dejstvo današnjega časa, da so sodelovanja tudi na področju planinstva in gora danes nuja in potreba za človeka in telo, prav tako pa je pomembno povezovanje in O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 11

12 Tjaša Kosič, ŠPO PD Jesenice, Janez Svoljšak, AO PD Kranj, ter dvojčka Jernej in Matevž Vukotič (oba ŠPO/AO PD Radovljica) Seje so se med drugim udeležili člani komisije ICC UIAA predsednik komisije Pavel Shabalin iz Rusije, člani iz Srbije, Azersodelovanje na področju varovanja in ohranjanja gorskega sveta. Slovenska planinska ponudba obsega planinske poti, planinske postojanke, naravne in krajinske parke, tematske gorske poti, naravne in kulturne dediščine. Prav tako so tudi v Avstriji odprti za vse, saj je pravica uporabe in doživljanja planinskega prostora enaka za vse ljudi, ki ljubijo in hočejo doživeti goro, vrh. Kako odprti so v ÖTK, pove tudi dejstvo, da so največ premoženja po sprejemljivih pogojih po prvi svetovni vojni in političnih spremembah dali in predali Slovenskemu planinskemu društvu. V času druge svetovne vojne pa v Planinskem zborniku (1945) med podatki, komu so bile razdeljene in podeljen planinske koče SPD, ne zasledimo ÖTK ; vse je bilo oddano sekcijam DAV (DAV Nemška planinska zveza). Preko razgovorov so člani ÖTK izrazili zanimanje tudi sodelovanja z mladino, kot na primer na področju orientacijskega tekmovanja v Slovenj Gradcu, pa glede planinskih turnih kolesarjenj, klasičnega pohodništva, športnega plezanja... Komisija za tekmovalno ledno plezanje UIAA v Sloveniji Zdenka Mihelič Komisija za tekmovalno ledno plezanje Mednarodne zveze planinskih organizacij UIAA je od 8. do 10. junija 2012 zasedala v Planinskem učnem središču Bavšica. Gostiteljica seje je Planinska zveza Slovenije in njena Komisija za alpinizem. Predstavnik PZS v Komisiji za ledno plezanje UIAA (Ice Climbing Commission UIAA) je Andrej Pečjak, ki v komisiji zelo aktivno sodeluje, prav tako je mednarodni sodnik in je na tekmah svetovnega pokala v tekmovalnem lednem plezanju pogosto glavni sodnik. V ICC UIAA je Andrej Pečjak tudi predsednik tehnične podkomisije. V letošnjem svetovnem pokalu v tekmovalnem lednem plezanju UIAA so nastopali tudi naši reprezentanti: bajdžana, Rusije, Romunije; organizatorji tekem svetovnega pokala in mednarodnih tekem v tekmovalnem lednem plezanju (Švica, Francija, Italija), postavljavci smeri in sodniki (Švica, Slovenija, Italija), zmagovalka letošnjega svetovnega pokala UIAA v tekmovalnem lednem plezanju v težavnosti Angelika Rainer. Seje se je udeležil tudi član vodstva član upravnega in izvršnega odbora UIAA Peter Farkas (iz Madžarske) in Gurdeepak Singh Ahuja, vodja pisarne UIAA. S strani Planinske zveze Slovenije so se seje ob Andreju Pečjaku udeležili mednarodna sodnika Jasna Pečjak in Nejc Šter ter predsednik PZS Bojan Rotovnik in koordinatorica mednarodnih aktivnosti PZS Zdenka Mihelič. Še nekaj zaključkov s seje (pripravila Jasna Pečjak): 1. Okvirni koledar tekem UIAA svetovnega pokala januar Datum Kraj Država Potrjeno (D/N), število dni tekmovanja Cheongsong Koreja 12. januar Saas Grund Švica mladinsko svetovno prvenstvo januar januar februar marec december 2013 D, 2 dni D,1 dan Saas Fee Švica D, 2 dni Rabenstein Italija D, 2 dni Busteni Romunija N,3 dni Kirov Rusija D, 3 dni Soči Rusija N Tekma v Busteniju v Romuniji bo potrjena ali odpovedana do 1. oktobra. Tekma v Champagny en Venoise bo predvidoma organizirana vsako drugo leto. Novo prizorišče tekme SP UIAA je Rabenstein v Italiji (Južna Tirolska), kjer so do sedaj prirejali Master tekmovanja. Na olimpijskih igrah v Sočiju ledno plezanje ne bo predstavljeno kot tekmovalni šport, ampak del kulturnega programa, bo pa verjetno organizirana tekma v Sočiju pred OI, predvidoma decembra Svetovno mladinsko prvenstvo v tekmovalnem lednem plezanju bo v Saas Grundu 12. januarja Starostna omejitev je 21 let. 2. Mednarodni sodniki Ekipa mednarodnih sodnikov se je povečala za francoskega in portugalskega sodnika ter našega Nejca Štera. Usposabljanje za nove mednarodne sodnike bo letos pred tekmovanjem v Rabensteinu, prav tako pa bo tam tudi tečaj za postavljavce smeri, ki ga bo vodil Attilio Munari. 3. Spremembe pravil Število udeležencev na državo: po novem so kvote vezane na državljanstvo in ne več na federacijo. Samo tekmovalci, ki nimajo federacije, včlanjene v UIAA, smejo zaprositi za direktno licenco pri UIAA ali drugi (ne nacionalni) federaciji. Pritožbe: Čas za pritožbe je skrajšan na 10 minut po objavi rezultatov. Oprimki: Organizator bo moral imeti dva kompleta oprimkov (zaradi tehničnih napakzlomljenih oprimkov). Drugi komplet bo na voljo tekmovalcem v izolaciji. Starostne skupine: Mladinci imajo po novem dve starostni skupini; do 17 let in do 21 let. Udeleženci seje Komisije za tekmovalno ledno plezanje UIAA, foto Zdenka Mihelič 12

13 AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE POZIV ZA PREDLOGE DODATNIH KANDIDATOV ZA ČLANE NOVEGA ODBORA ZA ZALOŽNIŠTVO IN INFORMIRANJE PZS Upravni odbor PZS je skladno s 35. členom Statuta PZS imenoval Odbor za založništvo in informiranje PZS v sestavi Slavica Tovšak (PD Jakob Aljaž Maribor), Jožef Bobovnik (PD Fram), Dušan Petrovič (PD Domžale) in Jože Rovan (PD Ljubljana-Matica). Mandat odbora je enak mandatu upravnega odbora, ki ga je imenoval. V skladu s sklepom Upravnega odbora PZS ( ) objavljamo poziv za predloge dodatnih kandidatov za člane Odbora za založništvo in informiranje PZS. Predlagatelj dodatnih kandidata oz. kandidatov so lahko organi Planinske zveze Slovenije in planinska društva/klubi, člani Planinske zveze Slovenije. Predlog mora vsebovati: naziv predlagatelja: organ PZS in vodjo organa PZS; v primeru, da je predlagatelj planinsko društvo, navedite PD in njegovega predsednika, Ime in priimek kandidata, naslov, kontaktne podatke kandidata PD, obrazložitev predloga, zakaj menite, da je oseba primerna za člana Odbora za založništvo in informiranje PZS. ROK: Predloge oddajte Način oddaje predlogov: prek e-pošte na e-naslov info@pzs.si, v zadevo vpišite»predlog člani Odbora za založništvo in informiranje PZS«, po pošti na naslov PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, p. p. 214, 1001 Ljubljana, pripis:»predlog člani Odbora za založništvo in informiranje PZS«. Šteje se, da je predlog prišel še pravočasno, če je bil oddan priporočeno na pošti. V pisarni PZS pri vodji pisarne Miji Damjan Stegu. Bojan Rotovnik, predsednik PZS O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 13

14 Na podlagi 15. člena Pravilnika o priznanjih Planinske zveze Slovenije (Obvestila PZS, številka 3/2005) objavljamo R A Z P I S NAJVIŠJIH PRIZNANJ PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2012 I. SPOMINSKA PLAKETA Spominska plaketa se podeljuje posameznikom za njihovo uspešno delovanje in izjemne dosežke ob njihovih visokih življenjskih jubilejih (najmanj 60, 65, 70, 75, 80, 85 in več let). Podeljuje se le posameznikom, ki so za svoje dosežke in delo že prejeli zlati častni znak PZS. Spominska plaketa se podeljuje tudi planinskim društvom ter organizacijam ob njihovih jubilejih za najmanj 60-letno delovanje. Spominska plaketa se lahko podeli posamezniku le enkrat. Jubilej mora biti dosežen v koledarskem letu II. SVEČANA LISTINA Svečana listina Planinske zveze Slovenije se podeljuje posameznikom ali planinskim organizacijam za izreden prispevek k razvoju planinske dejavnosti in za življenjsko delo. Podeljeno je lahko največ 10 Svečanih listin letno. Predlogi za obe priznanji morajo biti na obrazcu za planinsko priznanje poslani v šestih (6) izvodih pristojnemu meddruštvenemu odboru planinskih društev najkasneje do 10. septembra Meddruštveni odbori planinskih društev morajo oblikovati svoja mnenja k predlogom in jih poslati Odboru za priznanja PZS najkasneje do 30. septembra Prepozno prispeli predlogi ne bodo obravnavani! O dodelitvi razpisanih priznanj bo odločal Upravni odbor Planinske zveze Slovenije na seji v novembru Priznanja bodo podeljena na posebni slovesnosti ob koncu leta ODBOR ZA PRIZNANJA PZS Predsednik Jože MELANŠEK OPOZORILO: Čistopis Pravilnika o priznanjih PZS in Obrazec sta objavljena v OBVESTILIH PZS, številka 3/2005, in na spletni strani ( 14

15 DELO KOMISIJ PZS DELO KOMISIJ PZS KOMISIJA ZA ALPINIZEM Slovenska mladinska alpinistična reprezentanca Zdenka Mihelič Konec aprila 2012 so se v prostorih Planinske zveze Slovenije sestali predsednik PZS Bojan Rotovnik, načelnik Komisije za alpinizem PZS Miha Habjan in alpinist Marko Prezelj. Sestanku, na katerem sta predsednik PZS in vrhunski alpinist Marko Prezelj podpisala pogodbo o sodelovanju Marka kot selektorja oziroma vodje slovenske mladinske alpinistične reprezentance, sta prisostvovala še generalni sekretar PZS Matej Planko in predstavnica PZS za odnose za javnostmi Zdenka Mihelič. Ob podpisu pogodbe, foto Zdenka Mihelič Predsednik Rotovnik je bil vesel sodelovanja in novega elana v slovenskem alpinizmu:»take spremembe so zelo dobrodošle prenos znanja in izkušenj s starejših alpinistov na mlajše. To je razvojna priložnost slovenskega alpinizma, nov zagon. In vem, da boljšega od Marka za vodjo reprezentance ne bi mogli najti.«marko Prezelj, vrhunski alpinist, prejemnik dveh zlatih cepinov, je ob podpisu dejal:»vesel sem, da smo s podpisom zaključili neko obdobje in začeli novo. Kajti ideja o reprezentanci je bila prisotna že dolgo, več kot tri leta. Miha in novo vodstvo pa ste zbrali vse to skupaj in zares naredili ta korak do reprezentance. Sebe vidim bolj kot mentorja mladim alpinistom. Vsi so alpinisti, rad pa bi jim obogatil nabor njihovih izkušenj z novimi, da bi znali izbrati in bogatiti svoje izkušnje tudi z uresničitvijo svojih ciljev. Letos je start reprezentance, za drugo leto pa bodo fantje že sami začeli iskati cilje in lahko bi bil na vidiku tudi že kakšen konkreten cilj z odpravo. Iz nehomogene skupine želim narediti skupino, ki bo sposobna veliko narediti. Pomagal jim bom, jih usmerjal, seveda na mehek način. Moj cilj je, da bi skupina postala taka, da bi svojo pozitivno energijo širila tudi navzven.«vrednost reprezentance na tej stopnji je v tem, da so alpinisti skupaj, da izmenjajo ideje, informacije. To je največ vredno in vodja jim bo pri tem pomagal z navdušenjem, pravi Marko. Vključevali bodo tudi izmenjave. Slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco (SMAR), katere program je narejen za 3-letni ciklus, sestavljajo naslednji naši odlični alpinisti, med njimi sta tudi dobitnika letošnjega zlatega cepina: Luka Lindič, AO PD Celje Matica, Nejc Marčič, AO PD Radovljica, Luka Stražar, Akademski alpinistični odsek, Nejc Pozvek, Posavski alpinistični klub, Luka Krajnc, AO PD Celje Matica, Tadej Krišelj, AO PD Kamnik in Matic Obid, AO PD Nova Gorica.»S projektom SMAR se vsi podajamo na novo pot z novim pristopom pri podpori mladim perspektivnim alpinistom. Z ekipo, ki smo jo izbrali ter z Markom na čelu, menim, da smo na dobri poti, da projekt SMAR zaživi in s časom pokaže pričakovane rezultate,«je ponosen na reprezentanco zaključil Miha Habjan, načelnik Komisije za alpinizem PZS. Zbor alpinistov 2012 poročilo Darja Primc Za organizacijo letošnjega zbora alpinistov smo se potrudili člani Alpinističnega odseka PD Celje Matica. Organizirali smo ga 14. aprila na Okrešlju. Kot se za april spodobi, je bilo vreme muhasto, občasen dež oz. sneg na 10 cm podlage. Glede na to, da smo bili na višini 1396 m, so bile tudi temperature še čisto zimske. Dokaz, da je še prava zima. Ko organiziraš zbor, seveda ne moreš vedeti, kakšna bo udeležba. Tu nam je bila v veliko pomoč slovenska vojska, saj nam je posodila ogromen šotor. Postavitev le-tega je bil pravi projekt, da ne govorim o pospravljanju naslednji dan, ko smo se počutili precej iztrošene, glede na prečuto noč. Kot rečeno, se je zbor pričel z bukvatoolingom. Na Okrešlju je sicer bukev postala macesen, toda nič ne de, tekmovanje smo izpeljali in to na posušenem macesnu. Zmaga je pristala v rokah člana AO Železničar, kar niti ni čudno, saj se je glede na svojo velikost trikrat odrinil in že je bil pri zvoncu. Tudi v ženski kategoriji smo imeli tekmovalke, foto David Romih, Aleš Zorko Nato smo se preselili v šotor in po uvodnem pozdravnem govoru načelnika AO Celje je sledila projekcija filma Herletova v Ojstrici, ki ga je posnel leta 1974 že pokojni Ciril Debeljak Cic. Svoje vzpone je na zanimiv način predstavil Jošt Matic. Predavanje je naslovil Od Okrešlja do Hardeola. Podelili smo simbolične nagrade najhitrejšim v tekmovanju v macesentoolingu. Sledil je govor načelnika Komisije za alpinizem PZS Mihe Habjana, ki je čestital novim alpinistom in inštruktorjem alpinizma (diplome bodo prejeli po pošti). Poskrbljeno je bilo za brezplačen golaž, ki ga je pripravila ekipa Okrešlja, katero je potrebno pohvaliti za pomoč in potrpljenje v nadaljevanju večera, saj je bilo treba strniti leto dogajanja v en sam večer. Bojazni ni bilo, za žur smo vedno pripravljeni in tudi tokrat je uspel. Prav lepo smo se imeli, celo plesni podij je bil premajhen. Kljub slabemu vremenu se nas je zbralo okoli 80. Udeležba bi bila verjetno večja, če se ne bi pokrivali nekateri dogodki. Na zboru načelnikov je bilo dogovorjeno, da se v prihodnje to naj ne bi dogajalo. Na koncu zahvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo pripomogli, da je zbor opravičil ime. Do snidenja na naslednjem zboru pa veliko varnega plezanja. O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 15

16 Alpinistični priročnik Alpiročnik dostopen VSEM na spletu Miha Habjan Komisija za alpinizem PZS že nekaj časa načrtuje in se aktivno pripravlja na pripravo nove alpinistične šole, ki bi z posodobljenimi, ažurnimi in modernimi vsebinami služila v vzgojno izobraževalnih procesih na odsekih in klubih. Vsi se zavedamo, da je bilo v zadnjih letih na tem področju»zatišje«, ki so ga posamezni odseki ali klubi reševali po svojih močeh. Kljub temu, da je bilo pri izpitih za alpinista pripravljeno in posredovano (posredno ali neposredno) večino gradiva, pa vseh alpinističnih vsebin ni bilo zbranih na enem mestu. Na Alpinističnem odseku PD Rašica so člani odseka z alpinisti in alpinističnimi inštruktorji na čelu obdelali večino potrebnih alpinističnih vsebin, ki pridejo v poštev pri izvajanju alpinistične šole. Teoretične in praktične vsebine so pripravili v spletni verziji v obliki alpinističnega priročnika, predstavljenega po principu delovanja Wikipedije. Nato je prišla ideja, da bi alpinistični priročnik, ki so ga kratko poimenovali Alpiročnik, predstavili in posredovali širši alpinistični populaciji. Tako smo na Komisiji za alpinizem PZS v sodelovanju z desetimi alpinističnimi inštruktorji v zadnjih štirih mesecih pregledovali, dopolnjevali in urejali Alpiročnik ter ga pripravili za širšo uporabo. Naj vam Alpiročnik dobro služi! Več na spletnem mestu PZS, Vseslovenski tabor alpinističnih družin 2012 Že peto leto zapored bomo s pomočjo PZS - Komisije za alpinizem in AO PD Rašica izvedli vseslovenski tabor alpinističnih družin. DATUM in LOKACIJA: Letos se vrnemo v Dolomite, natančneje v Campitello, oddaljen kakšen kilometer od Canazei-a. Plezali in zabavali se bomo od 21. do v kampu Miravalle (na sliki). NASTANITEV: V kampu je poleg šotorjenja možno najeti tudi apartmaje. Zaradi rezervacij se je na tabor treba predhodno prijaviti. ROK PRIJAV: Prijave posredujete na spodaj napisani elektronski naslov do GLAVNI CILJ in PROGRAM: glavni cilj tabora je, da imajo naši otroci družbo in se zelo zabavajo, mi pa se medtem z optimalnim kombiniranjem dodobra naplezamo. Poleg plezanja v gorah (Sella, Pordoi, Marmolada... ) bomo odšli v bližnja plezališča (vodniček in alternativa, 2...) in organizirali planinske izlete na okoliške vrhove, sedla, koče. Poskrbeli bomo, da tudi v baznem kampu ne bo dolgčas in se odpravili na sladoled, se pomerili v slackline-u, pripravili družabne večere in pa izvedli tradicionalni Nutella party. STROŠKI prevoza in bivanja so v lastni režiji, skupne aktivnosti pa so brezplačne (čaj na planinski koči, sladoled za najmlajše ipd.). VARSTVO OTROK: bo organizirano v okviru sodelovanja staršev. Poleg družin ste vabljeni tudi vsi, ki bi želeli pomagati pri varstvu otrok ali v vlogi soplezalca mladi mamici ali očetu. Za vse INFORMACIJE smo vam na voljo na: david.pavlovic@gmail.com, (David) Se vidimo v Canazei-u! Več na spletnem mestu PZS, Javni natečaj za logo Komisije za alpinizem PZS in Slovenske mladinske alpinistične reprezentance Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije objavlja javni natečaj za logotip Komisije za alpinizem in logotip Slovenske mladinske alpinistične reprezentance (SMAR). Namen javnega natečaja je izbrati logotipa, ki bosta v bodoče predstavljala Komisijo za alpinizem in SMAR. Pri izdelavi in oblikovanju osnutka logotipa je potrebno upoštevati: Pri logotipu Komisije za alpinizem - mora pisati v manjšem formatu Komisija za alpinizem in v večjem formatu kratica KA Pri logotipu SMAR - mora pisati v večjem formatu SMAR in v manjšem formatu Slovenska mladinska alpinistična reprezentanca. Logotip naj bo enostaven, jasen in pregleden, eno ali več barven. Komisija za alpinizem bo izbrala najboljša predloga. Nagrada za izbrana predloga bo plezalna vrv (2x) za vsak logotip (KA PZS in SMAR). Interesenti pošljite svoje predloge po elektronski pošti (e-naslov: alpinizem@pzs.si, geslo: LOGO) v PDF obliki. Pripišite vaše podatke (ime, priimek, naslov, telefonska št., e- naslov). Natečaj traja do 10. julija O izbiri bodo avtorji obveščeni osebno. Miha Habjan, načelnik KA PZS Razpis za začetni alpinistični tečaj v kopni skali 2012 Kamniško sedlo K omisija za alpinizem PZS razpisuje začetni alpinistični tečaj v kopni skali, ki bo potekal od srede, 4. julija, do nedelje, 8. julija 2012, na Kamniškem sedlu. 16

17 Tečaja se lahko udeležijo tečajniki in pripravniki alpinističnih odsekov. Število udeležencev je omejeno na 20 tečajnikov. Cena tečaja: Starost 18 do 25 let = 150 Starost 26 do 30 let = 240 Cena tečaja vključuje oskrbo na koči (bivanje in hrana) in prevoz opreme s tovorno žičnico. Vsak tečajnik - samo en nahrbtnik! Vsi kandidati morajo poslati prijavo na priloženem obrazcu PZS - Komisije za alpinizem, izključno preko elektronske pošte na elektronski naslov: alen.marinovic@gmail.com. ROK PRIJAV: do nedelje, 17. junija Opozarjamo, da kasnejših prijav v nobenem primeru ne bomo upoštevali. Vse morebitne dodatne informacije na e-naslov: alen.marinovic@gmail.com. Razpis velja tudi za alpinistične inštruktorje, ki prav tako uporabijo spodnjo prijavnico. Posebnosti glede prehrane dopišite v elektronsko sporočilo. Vodja usposabljanja pri KA PZS, Tomo Česen Vodja tečaja, Alen Marinovič Načelnik KA PZS, Miha Habjan Prijavnico najdete na spletnem mestu PZS, Novi alpinistični inštruktorji 2012 V letošnjem letu je svoje usposabljanje za alpinistične inštruktorje zaključilo 8 alpinistov kanidatov. In sicer so novi alpinistični inštruktorji postali: 1. Primož Buh, AO PD Črnuče 2. Miha Jemec, AO PD Črnuče 3. Jernej Knop, AO PD Ljubljana-Matica 4. Tina Leskošek, AO PD Rašica 5. Jure Mihelčič, AO PD Radovljica 6. Nejc Pozvek, Posavski AK 7. Jaka Rovan, AO PD Rašica 8. Roman Strmšek, AO PD Rašica Čestitamo vsem novim alpinističnim inštruktorjem in jim želimo uspešno delo. Več o izpitih v Dovžanovi soteski s fotogalerijo si poglejte na spletnem mestu PZS, Nova spletna stran Komisije za alpinizem Planinske zveze slovenije Miha Habjan velikim zadovoljstvom vam sporočamo, Z da je 11. junija 2012 zaživela nova spletna stran Komisije za alpinizem PZS, ki je nastala v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Nova spletna stran Komisije za alpinizem PZS. Na strani bomo redno objavljali vse razpise KA, vse zadeve v zvezi z usposabljanji, vzgojo in izobraževanjem, objavljali bomo poročila z odprav in ostalih akcij KA ter poleg novic vse aktualne zadeve, ki se tako ali drugače dotikajo delovanja KA in alpinizma nasploh. Uredili in zbrali smo in še bomo (ter seveda sproti dopolnjevali) celoten arhiv odprav, zanimive spletne povezave, obveščali bomo o vsem pomembnem in aktualnem o zavarovanju alpinistov, objavljeni so/bodo ažurni podatki o alpinističnih kolektivih ter ažurni register licenc AI. Objavili smo že arhiv zbornikov Slovenski alpinizem, dodali bomo še arhiv Alpinističnih razgledov ter posodobljeno spletno brošuro Slovenci v Himalaji. Spletno stran bomo za enkrat urejali člani KA PZS s sodelavci, pri novicah pa bo tudi sodelovala Zdenka Mihelič, predstavnica PZS za odnose z javnostmi. Kljub temu, da je na strani še nekaj zadev, ki jih bo potrebno urediti in dopolniti, je stran pripravljena, da začne služiti svojemu namenu obveščati alpinistično ter drugo javnost z aktualnim dogajanjem na področju alpinizma in delovanja Komisije za alpinizem PZS. Vabljeni na našo skupno spletno stran o alpinizmu! KOMISIJI ZA ŠPORTNO PLEZANJE DELO KOMISIJ PZS Svetovni pokal v balvanih, Kitajska 2012 Mina ŠESTA Zdenka Mihelič Na uvodni tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju 2012 je Mina Markovič v kitajskem Chongqing dosegla po zelo težkem finalu odlično ŠESTO mesto! Na tekmi SP v balvanskem plezanju na Kitajskem, 13. in 14. aprila 2012, so tekmovali Mina Markovič, Jernej Kruder in Klemen Bečan, vsi trije člani slovenske članske reprezentance v športnem plezanju. Selektor slovenske članske reprezentance v športnem plezanju Simon Margon, ki je bil s člani reprezentance na Kitajskem, je sporočil:»mina je šesta! V zelo težkem finalu sta bila za zmago dovolj dva od štirih balvanov, 2 pa sta ostala nepreplezana. Čeprav je bila na sredi tekme (v drugem) čisto blizu vrha, je ostala brez njega...«med ženskami je zmagala Japonka Akiyo Noguchi, drugo mesto je dosegla prva favoritinja, Avstrijka Anna Stöhr, pri moških pa je zmagal že lani odličen Jakob Schubert (AVT). Jernej Kruder se je na koncu uvrstil na 14., Klemen Bečan pa na 18. mesto. REZUTALTI prve tekme SP v balvanih 2012, vir: IFSC MOŠKI 1. Jakob Schubert, AVT 2. Guillaume Glairon Mondet, FRA 3. Rustam Gelmanov, RUS 14. Jernej Kruder, SLO 18. Klemen Bečan, SLO ŽENSKE 1. Akiyo Noguchi, JAP 2. Anna Stöhr AVT 3. Jain Kim, KOR 6. Mina Markovič, SLO Več na spletnem mestu PZS, O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 17

18 Svetovni pokal v balvanih, Log 2012 ZMAGALA MINA MARKOVIČ Zdenka Mihelič 22. aprila 2012 se je za Slovenijo zmagoslavno končala druga tekma za svetovni pokal v balvanskem plezanju Na domači tekmi na Logu je zmagala naša najboljša športna plezalka in najboljša plezalka sveta Mina Markovič, ki je v finalu edina preplezala tako med dekleti kot tudi med fanti vse štiri balvane. Pri fantih je presenetljivo zmagal Rus Rustam Gelmanov, sicer tretji s prve letošnje tekme svetovnega pokala v balvanskem plezanju na Kitajskem. To je Minina druga zmaga na tekmah svetovnega pokala v balvanskem plezanju, prvo je dosegla lansko leto na zadnji tekmi svetovnega pokala v Münchnu. Za Slovenijo so na tej tekmi svetovnega pokala nastopili še članice Maja Vidmar, njena sestra Katja Vidmar in Mateja Hohkraut, člani Klemen, njegov brat Jure Bečan, Jernej Kruder ter mladinca Urban Primožič in Domen Škofic. Mladinec Jure Raztresen, ki je tudi prvotno nameraval nastopiti, je moral nastop zaradi poškodbe odpovedati. Do polfinala so se prebili Maja in Katja Vidmar ter Klemen Bečan in Jernej Kruder, a za finale jim zmanjkalo nekaj moči. Mina Markovič v smeri, foto Luka Fonda Na Logu je bilo vzdušje v finalu fenomenalno, zanj je skrbelo ogromno število navijačev ob vzpodbudi glasbenikov bas kitarista skupine Siddharta Janija Haceta, njegovega glasbenega prijatelja Sergeja Ranđeloviča in stand-up komika Boštjana Gorenca Pižame. Prepričani smo, da takega vzdušja, kot je bilo tu na letošnji kot tudi na lanski tukajšnji tekmi, ne pomnijo na tekmah svetovnega pokala. Na tekmi je nastopilo 121 športnih plezalcev (50 deklet in 71 fantov) iz kar 23 držav (Azerbajdžan, Nemčija, Avstrija, Velika Britanija, ZDA, Avstralija, Romunija, Ukrajina, Italija, Švica, Finska, Japonska, Nizozemska, Francija, Češka, Srbija, Rusija, Španija, Belgija, Kanada, Madžarska, Švedska in seveda Slovenija). Med dekleti je bila Mina zares nepremagljiva, druga ji je sledila Britanka Shauna Coxsey, ki je sicer odlično startala s prvima dvema balvanoma, a potem se ji je ustavilo. Tretja je bila aktualna svetovna prvakinja in zmagovalka svetovnega pokala v balvanskem plezanju v letih 2008 in 2011, Avstrijka Anna Stöhr. Prav tako kot Shauna je zmogla prva dva balvana v prvem poskusu, vendar pa ji je za nadaljevanje očitno zmanjkalo moči in zbranosti. Mina pa je za razliko od njiju znala zbrati svoje misli, gibe in odplezala odlično, kot le ona zna. Mina je s tokratno zmago dokazala, da je močna ne samo v težavnosti, od koder je lansko leto v skupnem seštevku svetovnega pokala odnesla skupno zmago, ampak je močna tudi v balvanih - in sicer iz tekme v tekmo bolj. Med fanti se je iz polfinala čisto premešal vrstni red, saj je vodilni po polfinalu in lanskoletni zmagovalec tukajšnje tekme za svetovni pokal v balvanih Francoz Guillaume Glairon Mondet osvojil na koncu šele peto mesto, zmagal pa je torej Rus Rustam Gelmanov, drugi po polfinalu. Končni drugi je bil Avstrijec Kilian Fischhuber, zmagovalec svetovnega pokala v balvanskem plezanju v letih 2008, 2009 in Tretje mesto pa je zasedel Nemec Thomas Tauporn. Vsi tekmovalci so z izredno borbenostjo in odličnim plezanjem pokazali, da je športno plezanje, tokrat disciplina balvansko plezanje, še kako zanimiv šport, ki se lahko po atraktivnosti meri z vsemi ostalimi vrhunskimi in tudi olimpijskimi športi sveta. Priznanja in medalje najboljšim so podeljevali podpredsednik Mednarodne zveze za športno plezanje IFSC Helmut Knabl, župan občine Log Dragomer Mladen Sumina in predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik. Prireditelj tekmovanja svetovnega pokala v balvanskem plezanju v Slovenije Log 2012 je bila Komisija za športno plezanje Planinske zveze Slovenije v okviru Mednarodne zveze za športno plezanje IFSC, organizator pa Športno plezalno društvo Korenjak, ki si za vnovično odlično organizacijo (drugič zapored) zasluži vse pohvale. Mina Markovič, zmagovalka tekme svetovnega pokala na Logu, foto Zdenka Mihelič KONČNI URADNI REZULTATI svetovnega pokala v balvanskem plezanju Log 2012: ŽENSKE (Vir: IFSC): 1. Mina Markovič (SLO) 2. Shauna Coxsey (VB) 3. Anna Stöhr (AVT) 10. Maja Vidmar (SLO) 19. Katja Vidmar (SLO) 35. Mateja Hohkraut (SLO) Skupaj tekmovalo: 50 tekmovalk. MOŠKI (Vir: IFSC): 1. Rustam Gelmanov (RUS) 2. Kilian Fischhuber (AVT) 3. Thomas Tauporn (NEM) 11. Klemen Bečan (SLO) 12. Jernej Kruder (SLO) 31. Urban Primožič (SLO) 39. Jure Bečan (SLO) 65. Domen Škofic (SLO) Skupaj tekmovalo: 71 tekmovalcev. Med 23 narodi je prvo mesto dosegla Rusija, drugo Francija, tretje mesto je zasedla Avstrija in četrto Slovenija. Ogled tekmovanja je bil možen v času tekmovanja omogočen vsem v živo tudi preko spletne IFSC TV. Več na spletnem mestu PZS, Svetovni pokal v balvanih, Dunaj 2012 Mina SREBRNA Zdenka Mihelič 28. aprila 2012 se je na Dunaju zaključila tretja tekma letošnjega svetovnega pokala v balvanskem plezanju, na kateri je Mina Markovič ponovno potrdila svojo odlično formo v balvanskem plezanju, saj je po tretjem zaporednem finalu in zmagi prejšnji konec tedna na Logu dosegla že druge zaporedne stopničke in SREBRNO medaljo. Na tekmi so slovenske barve zastopali še Maja Vidmar (doseženo 15. mesto), Jernej Kruder (12.) in Klemen Bečan (47.). Kot na Logu (ko je tekmovalo 121 od 125 prijavljenih tekmovalcev) se je tudi tu pomerilo rekordno število tekmovalcev. Od prijavljenih 131 se jih je v kvalifikacijske smeri podalo 127, 52 deklet in 75 fantov. V polfinalu je nastopilo po 20 (pri fantih tokrat 22), v finalu pa 6 najboljših. 18

19 Na Dunaju je bila Mina med glavnimi favoritinjami poleg svetovne prvakinje in zmagovalke svetovnega pokala 2011 v balvanskem plezanju Avstrijke Anne Stöhr (tretje s tekme svetovnega pokala na Logu), Britanke Shaune Coxsey, druge s tekme SP na Logu, in zmagovalke uvodne tekme letošnjega svetovnega pokala v balvanskem plezanju na Kitajskem Japonke Akiyo Noguchi. Mina na vrhu še ene smeri, foto Klemen Bečan KONČNI REZULTATI (Vir: IFSC) MOŠKI 1. Rustam Gelmanov (RUS) 2. Dmitrii Sharafutdinov (RUS) 3. Kilian Fischhuber (AVT) 12. Jernej Kruder (SLO) 47. Klemen Bečan (SLO) ŽENSKE 1. Akiyo Noguchi (JAP) 2. Mina Markovič (SLO) 3. Alex Puccio (ZDA) 15. Maja Vidmar (SLO) Skupaj tekmovalo: 75 tekmovalcev in 52 tekmovalk. Več na spletnem mestu PZS, Maja Vidmar tretja na mastersu na Japonskem STA Na mastersu v težavnostnem plezanju v Osaki na Japonskem sta nastopila tudi dva slovenska reprezentanta Maja Vidmar je osvojila odlično tretje, Domen Škofic pa peto mesto. Slovenska športna plezalca sta se odzvala povabilu in se udeležila močnega masters tekmovanja na Japonskem, kjer sta vpisala zelo dobra izida. Maja Vidmar, foto Stanko Gruden»V zelo močni konkurenci je Maja osvojila tretje mesto, Domen pa peto. Pri ženskah je tekmo zaznamovala prelahka smer, saj so štiri tekmovalke smeri preplezale do vrha in je zato odločal čas. Pred Majo sta se tako uvrstili Južnokorejka Jain Kim in aktualna svetovna prvakinja Angela Eiter. Pri moških je slavil Japonec Sači Ama,«je sporočil selektor slovenske članske reprezentance Simon Margon. Najboljša športna plezalka na svetu, branilka skupne zmage v težavnosti in kombinaciji Mina Markovič na Japonsko ni odpotovala. Markovičeva se je namreč raje odločila posvetiti pripravam na naslednjo tekmo svetovnega pokala v balvanskem plezanju, ki bo konec prihodnjega tedna v avstrijskem Innsbrucku. Svetovni pokal v balvanih, Innsbruck 2012 zmagi v Avstrijo Zdenka Mihelič 19. maja 2012 se je v Innsbrucku končala že četrta tekma letošnjega svetovnega pokala v balvanskem plezanju, na kateri so nastopili tudi naši reprezentanti in reprezentantke, ki so tokrat dosegli Mina Markovič 12., Jernej Kruder 21., Klemen Bečan 27., Mateja Hohkraut 33. in Jure Bečan 47. mesto. Po kvalifikacijah se je v polfinale s 15. mestom uvrstila le Mina Markovič. Tokrat pravi naš selektor slovenske članske reprezentance v športnem plezanju Simon Margon, Mina v kvalifikacijah in ne v polfinalu ni odplezala po tako, kot si je zadala. Zmagi sta tako v ženski kot moški konkurenci ostali doma, v Avstriji. Med dekleti je zmagala svetovna prvakinja in zmagovalka svetovnega pokala v balvanih 2011 Anna Stöhr (tretja na Logu), med fanti pa zmagovalec svetovnega pokala 2008, 2009 in 2011 DELO KOMISIJ PZS Avstrijec Kilian Fischhuber, ki se je na tekmi na Logu uvrstil na 2. mesto, na Dunaju pa je bil tretji. KONČNI REZULTATI (Vir: IFSC) MOŠKI 1. Kilian Fischhuber (AVT) 2. Rustam Gelmanov (RUS 3. Sean McColl (KAN) 21. Jernej Kruder (SLO) 27. Klemen Bečan (SLO) 47. Jure Bečan (SLO) ŽENSKE 1. Anna Stöhr (AVT) 2. Shauna Coxsey (VB) 3. Melissa Le Neve (FRA) 12. Mina Markovič (SLO) 33. Mateja Hohkraut (SLO) Skupaj tekmovalo: 73 tekmovalcev in 48 tekmovalk. Mladinci startali z 2 ZMAGAMA in SREBROM Jernej Peterlin Evropska mladinska serija 2012 se je začela zelo obetavno: Anže Peharc je še eden izmed naših mladih tekmovalcev reprezentantov, ki so dosegli zmago! Čestitke! Prav tako Domnu Škoficu, Sergeju Epihu, Martinu Bergantu, Gregorju Vezovniku, Timu Unuku, Tini Šušteršič, Jeri Lenardič in Rebeki Kamin. Anže Peharc, Domen Škofic in Sergej Epih, foto Junior Climbing Team Perspektivne selekcije evropskih reprezentanc so s to tekmo pričele s tekmovanji za Evropski mladinski pokal Tekme v Edinburghu se je udeležilo tudi devet slovenskih reprezentantov, ki so takoj na uvodni tekmi dosegli dve zmagi in eno drugo mesto. Največja pričakovanja so bila med mladinci, kjer tekmuje tudi Domen Škofic, aktualni svetovni prvak v kadetski kategoriji. O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 19

20 Domen je že na začetku sezone dokazal, da spada med najboljše mladince na svetu in se lahko v težavnostnem plezanju resno spogleduje tudi s člansko konkurenco. Tokrat je bil v Edinburghu prepričljivo najboljši in slavil zmago. Uspeh je z drugim mestom dopolnil Sergej Epih. Slovenija je dobila tudi zmagovalca v kategoriji starejših dečkov, kjer je Anže Peharc v svoji drugi mednarodni sezoni že pristal na najvišji stopnički. Med kadeti so slovenske barve zastopali trije tekmovalci, ki pa so si v zelo izenačenem internem boju razdelili mesta od pet do sedem. Najboljši je bil Martin Brgant, za njim pa sta se razvrstila Gregor Vezonik in Tim Unuk. V konkurenci deklet so slovenske barve zastopale tri tekmovalke. Najboljši rezultat je v kategoriji mladink s sedmim mestom dosegla Tina Šušteršič. Poleg nje sta v kategoriji kadetinj tekmovali še Jera Lenardič in Rebeka Kamin, ki sta dosegli osmo oziroma štirinajsto mesto. Svetovni pokal v balvanih, Vail 2012 Klemen in Mina med deseterico najboljših Zdenka Mihelič Na predzadnji, peti tekmi letošnjega svetovnega pokala v balvanskem plezanju v Vailu sta Klemen Bečan in Mina Markovič dosegla 8. oziroma 9. mesto. Na tekmi je nastopil tudi Jernej Kruder (25.). 3. junija po slovenskem času se je v Vailu (ZDA) končala peta tekma letošnjega svetovnega pokala v balvanskem plezanju, na kateri so nastopili tudi naši reprezentanti.»do konca letošnjega svetovnega pokala v balvanih je sicer še ena tekma, vendar pa se bo večina sedaj dokončno posvetila treningu za tekme v težavnosti,«je dejal selektor Simon Margon po koncu tekme. Zadnja tekma SP v balvanih 2012 bo avgusta v Münchnu; kjer je Mina na lanski tekmi zaključka svetovnega pokala v balvanih dosegla svojo prvo zmago v balvanih. Prva tekma letošnje sezone svetovnega pokala v težavnosti bo v francoskem Chamonixu julija. Mina pa bo v letošnjo prvo smer svetovnega pokala v težavnosti stopila kot lanskoletna skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. To je bila njena prva skupna zmaga SP. KONČNI REZULTATI (Vir: IFSC) MOŠKI 1. Kilian Fischhuber (AVT) 2. Sean McColl (KAN) 3. Jan Hojer (NEM) 8. Klemen Bečan (SLO) 25. Jernej Kruder (SLO) ŽENSKE 1. Anna Stöhr (AVT) 2. Shauna Coxsey (VB) 3. Juliane Wurm (NEM) 9. Mina Markovič (SLO) Skupaj nastopilo: 48 tekmovalcev in 41 tekmovalk. Več na spletnem mestu PZS, Grindelwald: Domen Škofic z novo zmago na tekmi mladinskega EP Zdenka Mihelič Tudi 3. junija 2012 se je v Grindelwaldu (Švica) z novo zmago našega trenutno najboljšega mladinca Domna Škofica končala tekma v balvanih mladinskega evropskega pokala. To je že druga letošnja Domnova zmaga, prvo je dosegel v težavnosti v Edinburghu, kjer so naši tekmovalci dvakrat zmagali, enkrat pa dosegli srebro. Domen Škofic je ponovno dosegel zlato medaljo tokrat v balvanih, foto Jera Lenardič V Švici so tekmovali in dosegli naslednja mesta: Starejši dečki: Anže Peharc 7. mesto Starejše deklice: Julija Kruder 8. mesto Kadeti: Gregor Vezonik 5. mesto, Martin Bergant 6. mesto Kadetinje: Jera Lenardič 16. mesto, Tjaša Kalan 18. mesto Mladinci. Domen Škofic 1. mesto, ZMAGA Več na spletnem mestu PZS, MEP, Voiron: Mladinci s TRISOM MEDALJ Zdenka Mihelič Mladinska reprezentanca v športnem plezanju je dosegla zopet odlične rezultate priplezala si je namreč kar tris medalj na tekmi mladinskega evropskega pokala (težavnost) ZLATO je dosegel odlični Domen Škofic, SREBRO Anže Peharc in bron Sergej Epih. Na tokratno tekmo mladinskega evropskega pokala, tretjo v težavnosti, v francoski Voiron je pod vodstvom selektorja slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju Boruta Kavzarja odpotovala številčnejša zasedba, in sicer 2 starejša dečka, 3 starejše deklice, 4 kadeti, 4 kadetinje, 2 mladinca in ena mladinka. Mladinec Domen Škofic, svetovni prvak 2011 v težavnosti med kadeti, je bil znova nepremagljiv, Anžetu Peharcu je le malo zmanjkalo do prvega mesta, bil je srebrn; tretji med mladinci pa je bil najstarejši v tokratni karavani naše reprezentance v Franciji Sergej Epih. V Voironu so tekmovali in dosegli naslednja mesta (s klikom na kategorijo lahko pogledate celotne rezultate): Starejši dečki: Anže Peharc 2., Miha Hajna 23. Starejše deklice: Larisa Fabjan 12., Julija Kruder 14., Urška Blejec 17. Kadeti: Martin Bergant 5., Tim Unuk 10., Gregor Vezonik 11., Milan Preskar 11. Kadetinje: Rebeka Kamin 11., Tjaša Kalan 15., Jera Lenardič 17.,Živa Ledinek 18. Mladinci: Domen Škofic 1., Sergej Epih 3. Mladinka: Anja Šerbinek 11. Pokal narodov: Francija 1., Slovenija 2., Avstrija 3. Več na spletnem mestu PZS, pzs.si/novice.php?pid=

21 Državno prvenstvo v športnem plezanju, V abimo vas na Državno prvenstvo v ŠPORTNEM PLEZANJU, ki bo junija 2012 v Šmartnem pri Litiji (športna dvorana Pungrt). Vabljeni k ogledu in vzpodbujanju naših športnih plezalcev in plezalk. DELO KOMISIJ PZS KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA Alpinistična odprava Rocky Moutains 2012 poročilo Jernej Arčon in Andrej Erceg Člani odprave: Jernej Arčon (AO PD Nova Gorica), Andrej Erceg (AO PD Črnuče), Dejan Koren (AO PD Vipava, vodja odprave), Mitja Šorn (AO PD Jesenic). Odprava je potekala od 13. marca do 4. aprila Rocky Mountains (The Rockies, Skalno gorovje) je slabih 5000 km dolga gorska veriga v zahodnem delu severne Amerike in se razprostira od severnega dela British Columbie v Kanadi, do jugozahodnega dela Nove Mehike v ZDA. Del te impresivne gorske pregrade smo obiskali v jugozahodnem delu Kanade, na meji med zvezno državo Alberto in British Columbio. Zime so v tem delu Skalnega gorovja ostre in dolge, snega je v izobilju, prav toliko pa je tudi možnosti za plezanje lednih, kombiniranih ter ob ustreznih vremenskih pogojih tudi daljših alpskih smeri. Ves čas našega bivanja v Kanadi smo imeli z lokalnimi prebivalci različnih nacionalnih porekel zelo dobre izkušnje. Vrline kot vljudnost, prijaznost, radodarnost, ekološka osveščenost, so izgledale kot običajno življenjsko vodilo slehernega domačina. Na začetku nas je gostil Louis z družino, kljub temu, da nas je videl prvič v življenju in kljub temu, da je bilo v njegovi hiši že pet ljudi. Z informacijami o plezalnih razmerah so nas poleg njega razveselili še Raphael, Barry, Kendra... Prometna kultura je za slovenske razmere na nepredstavljivo visoki ravni, pešec je na cesti nedotakljiv, avtoštop smo dobili praktično vedno iz prve, smeti se nahajajo izključno v za to namenjenih kantah, lokalna divjad ima status svetih krav... Ob našem prihodu v Kanado smo imeli Vstop v smer Call of the Curtain, foto Andrej Erceg zaradi 4. stopnje nevarnosti snežnih plazov na izbiro bolj malo smeri. Večina lednih in kombiniranih smeri se je namreč nahaja pod ogromnimi snežišči več metrov debelega in nepredelanega snega, zato smo bili pri izbiri previdni. Vzponi v daljših smereh pa so bili na začetku, a žal tudi vse do konca odprave, zgolj pobožna želja. Pri izbiri nam je precej pomagala visoka raven plazovne informiranosti domačinov, internet ter pogovori s plezalci, ki so nas usmerili v narejene in varne smeri. Nekatere od smeri so slučajno postale varne tudi zaradi umetnega proženja plazov z bombardiranjem, saj se je pod njimi nahajal cestni in železniški promet. Iskreno se zahvaljujemo Komisiji za alpinizem PZS, ki nam je s finančno podporo omogočila realizacijo odprave. Kronološki pregled odprave Rocky Mountains 2012: 13. in 14. marec - let Trst-München-Frankfurt-Calgary, vožnja do Canmorea, kjer nas je sprejel Louis z družino 15. marec - Weeping wall Area - Jernej in Mitja plezala Central Pillar ( II, WI5+, 180 m); Andrej in Dejan plezala Left Hand (II, WI4, 180 m) 16. marec - preselimo se v apartma v Mountain Rundle Lodgeu 17. marec - Haffner creek - plezali 1R smeri do M9 - NP 18. marec - Pilsner Ampitheatre - Jernej in Mitja plezala Traditional Ale (M7, WI5, 250 m); Andrej in Dejan plezala Lucky Lager ( M7+, WI6-, 250 m) 19. marec - pavza 20. marec - Jernej in Mitja plezala Coire Dubh Integral (III, 5.7, WI3, 550m); Andrej in Dejan šla pogledat razmere v Stanley Headwall 21. marec - Andrej in Mitja plezala Curtain Call (IV, WI6, 125m); Jernej in Dejan plezala Call of the Curtain (M7+, WI6, 125 m) O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 21

22 22. marec - Haffner creek - plezali 1R smeri do M9-23. marec - Playground - plezali 1R smeri do D marec - Jernej in Mitja plezala Murchison Falls z vstopno var. But, my Daddy s a Psycho (III, WI 5+, 180m); Andrej in Dejan v Stanley Headwallu plezala French Reality (V, M6, WI6+, 150 m) 25. marec - šli na ogled Mt. Templa in razmer v njem marec - pavza 27. marec - The Trophy Wall - Jernej in Dejan plezala The Replicant (V, WI6/6+, 150 m); Andrej in Mitja plezala The Exterminator s Terminatorjem (V, M8-, WI6, X, 150 m) 28. marec - pavza 29. marec - Stanley Heandwall - Jernej in Mitja plezala Suffer Machine (V, M7, WI5, 200m); Andrej in Dejan plezala Teddy Bear s Picnic (V, M6 A0, WI6, 200 m) 30. marec - Haffner creek - plezali 1R smeri do M9 - NP 31. marec - turna smuka v Cascade Valley 1. april - Playgraund - plezali 1R smeri do D9+/10-2. april - Stanley Headwall - Dejan in Jernej plezala Nemesis (V, WI6, 160 m); Andrej in Mitja sta opravila turno smuko z Lipalian Mountaina (2672 m) 3. april - let Calgary - Toronto 4. april - let Toronto - München - Trst Več na spletnem mestu PZS, Odprava Patagonija ( ) poročilo Člani odprave: Matjaž Dušič in Matic Grudnik Matjaž Dušič Cilj odprave: Cilj odprave je bil v alpskem slogu in prosto splezati smer Corazon s kombinacijo drugih smeri. Zaradi slabih razmer nama to ni uspelo. Je pa bilo dobro in ko že misliš, da poznaš mnogo stvari se vedno naučiš nekaj novega. Na odpravo sva se odpravila z Maticem Grudnikom. Dogovorjena sva bila že nekaj časa, sicer brez letalskih kart; a vendar kot vedno, sva ju dobila v zadnjih treh dneh pred odhodom. Seveda je temu sledila akcija«. Imela sva dobro povezavo do El Calafatov in od tam dalje še 4 h avtobusa do El Chaltena, kar je bila končna točka. Pogled na hribe je bil bolj oblačen, tam in tam se je pokazal Fitz Roy čudovito zasnežen. Vreme je ključnega pomena za plezanje v teh hribih, a v prvem tednu ga ni bilo. Tako sva obiskovala plezališča v okolici in balvane, katerih je res ogromno. Med tem je bil tudi tradicionalni bolder festival, katerega sva se udeležila. Vreme se ni hotelo izboljšati, vendar - oba že dolgo nestrpna - sva dejala, da se odpraviva pod hrib v upanju na bolj ugodne razmere in možen podvig. Ampak prvi poskus naju je peljal do jezera de Los Tres, kjer sva pustila opremo in se vrnila nazaj v mesto. Po dveh dneh je bila napoved malce boljša. Pohitela Corazon, foto Matjaž Dušič in Matic Grudnik sva nazaj do jezera, tam prespala, naslednje jutro pa odkrivala poti do prelaza Superior. Nobene poti ni bilo skozi ledenik, kljub temu nama je uspelo najti prehode med ledeniškimi razpokami. Na prelazu so bile v sneg izkopane snežne luknje za bivakiranje. To je bila zadnja točka, od katere dostopaš do sten. Pot sva nadaljevala proti Poincenotu, a ni dolgo trajala, ker so prišli oblaki in padavine. Vrnila sva se do snežne luknje, pustila vso odvečno opremo v njej in se vrnila v dolino. Spet je bil čas za frikanje«, v hribih pa so bili ves čas padavine. Časa je počasi že zmanjkovalo, a glej napoved je kazala na obdobje lepega vremena z malce nižjimi temperaturami. Tako sva odšla nazaj na prelaz v najin snežni bivak. Da sva bila čim lažja, sva vzela s seboj samo en armafleks in ga prerezala na pol. Prva noč je bila skrajno mrzla, od armafleksa se je mraz prav dobro čutil. Levo, desno, na bok, na hrbet... pa dneva ni hotelo biti. Napoved za naslednji dan je bila dobra, a zjutraj je snežilo in tako še celi dan. Ker sva imela dosti časa, sva v okolici našla neke stare podloge, prav tako v sosednjih luknjah podloge od drugih plezalcev. Sedaj je bila noč že dosti boljša. Naslednje jutro je bilo vse še vedno v oblakih, vendar snežilo ni. Odšla sva pod steno Fitz Roya z namenom plezanja smeri Corazon. Ko sva dostopala do stene, se je zjasnilo in prav dobro se je videla najina smer, linija. Kronološki zapis: odhod z Dunaja prihod v El Chalten preživljanje prostega časa v Chaltenu, branje knjig, pitje čaja mate in plezanje v okolici 4. 2 udeleživa se bolder festivala. Plezanje balvanov v več kategorijah. In zvečer tradicionalni bolder koncert plezanje in vsakodnevno spremljanje vremena nesla opremo do jezera de Los Tres in se vrnila v mesto šla nazaj pod hrib do prelaza Superior. Nadaljevala proti Poincenotu in obrnila zaradi padavin. Opremo pustila na prelazu in odšla v dolino vrnitev na prelaz cel dan sneži in urediva si snežno luknjo bolj udobno za spanje odrraviva se plezat Corazon v Fitz Roy in obrneva zaradi snega in ledu splezava Poincetot po smeri Whillans - Cocharne spakirava vso opremo in se vrneva v dolino zadnji dnevi v Chaltenu in maškarada. Vreme se je spet poslabšalo povratek domov Zahvala: Zahvalila bi se vsem, ki so pripomogli k odpravi v vseh vidikih od nasvetov, do posoje opreme do dobrih želja... Odpravo so podprli: Planinska zveza Slovenije, Optika Likeb, občina Nazarje, občina Mozirje, APD Kozjak Maribor, PD Nazarje, BSH, Davidov Hram, AK Rinka, Lado Ogrin, Hervis, Iglu sport, Miha Slatinšek s.p. Več na spletnem mestu PZS, 22

23 Alpinistična odprava Aljaska 2012 Od 26. aprila do 28. maja 2012 je na Aljaski potekala alpinistična odprava Aljaska Člana odprave: Blaž Navršnik (AO PD TAM Maribor) in Matjaž Dušič (član Zgornje Savinjskega alpinističnega kluba Rinka v sodelovanju z APD Kozjak Maribor). Kaj so bil glavni cilji odprave? Čim več plezati glede na razmere. Aljaska, Denali, Mount Humter, Mount Foraker (ZDA), kjer želita plezati predvsem kombinirane dolge smeri. Kot pravi Matjaž, so»razmere snežne z rekordno veliko snega v tem letu.«v šali dodaja, da se bosta»pred mrazom zavarovala z dolgimi gatami.«na katerih odpravah sta že bila? Matjaž: Himalaja, Cocamo, Patagonija 3 x. Matjaž se je letos že udeležil prav tako dvočlanske odprave v Patagoniji, kjer je bil z Maticem Grudnikom. Blaž: na odpravi Gaurišankar, Daulagiri VII, Manaslu (smučal s 7000 m), Annapurna III, Gyachung Kang. Zakaj sta si izbrala Aljasko, Denali? Zaradi odkrivanja novih destinacij, zanimivih za plezanje. Matjaž še dodaja:»odpravo je podprla PZS, za kar se ji iskreno zahvaljujeva!«mt. Hunter, vzhodna, severovzhodna stena, foto arhiv odprave Alpinistična odprava Denali 2012 Odprava je trajala od 27. aprila do 28. maja Člana odprave Arne Jeglič (vodja, AO PD Ljubljana-Matica) in Matic Košir (AO PD Jesenice). Želeno območje plezanja Narodnem parku Denali, na 63 stopinjah severne geografske širine. Najvišja točka je Denali (6194 m), ki je tudi najvišji vrh Severne Amerike. Dostop do pogorja pa tudi ni logistično zahteven, saj se do baznega tabora pripelješ z letalom. 23-letni Arne je že bil v Kirgiziji in Peruju, za 22-letnega Matica pa je to prva odprava. Še pred odhodom smo jima zastavili nekaj vprašanj o odpravi. V kratkem pričakujemo tudi poročilo z odprave. Vajine dosedanje izkušnje, največji dosežki: Arne: Kirgizija, 2 prvenstveni smeri na neosvojena vrhova, kombinirane smeri do M8-..., vsak vzpon je zame uspešen, kolikor se imam v njem fajn... Matic: Nekaj izkušenj imam iz Zahodnih Alp, drugače pa sem najraje v malo poznanih koncih Julijcev. Prav raziskovanje teh predelov mi je v največje veselje - malo znane smeri v odmaknjenih stenah. Najbolj se mi je v spomin vtisnila smer Novi časi v Škrlatici. Zakaj Aljaska, Denali zakaj sta si to izbrala? Matic: Arne si želi tja že nekaj časa, in ker se mu zdi odlična izkušnja za naprej... Ko mi je Arne predlagal, da bi šla na Aljasko, me ni bilo treba preveč prepričevati. Kateri so bili glavni cilji odprave? Cassinov raz v južni steni Denalija. Legendarna smer, ki so jo prvi preplezali italijanski plezalci. Smer nameravava preplezati v lahkem in hitrem slogu v enem zamahu. Ker noči niso nikoli povsem temne, je možno hitro plezanje z malo počitka. Kako sta se pripravljala na to odpravo? Naredila sva čim več zimskih vzponov to zimo, tekla po hribih, delala čim daljše ture. Odpravo je podprla Planinska zveza Slovenije. Želena stena, foto Matej Kladnik Alpinistična odprava Karakorum junija 2012 je z Brnika odšla alpinistična odprave Karakorum 2012, katere glavni cilj je osemtisočak Gašerbrum I v alpskem slogu. Člani odprave so Irena Mrak (AO PD Tržič, vodja), Mojca Švajger (AO PD Tržič) in Tomaž Goslar (PD Ljubljana-Matica). Pakistanski osemtisočak Gašerbrum (Gasherbrum I, 8068 m) je gora mejnikov. Prvi osemtisočak preplezan na alpski način (1975), v kombinaciji z Gašerbrumom II prvo prečenje dveh osemtisočakov (1984)... V slovensko zgodovino se je zapisal dvakrat. Prvič leta 1977, ko je naveza Štremfelj-Zaplotnik dosegla vrh po novi smeri in drugič leta DELO KOMISIJ PZS 1995, ko je naveza Čar-Tomazin dosegla vrh ter smučala/deskala z njega. Na gori je veliko smeri in gora je bila že kar nekajkrat preplezana tudi na alpski način. Gora in vzponi v alpskem slogu predstavljajo sicer zahteven cilj, a vendar povsem primeren za izkušene alpiniste. Višina stene, nadmorska višina, obstoječe in potencialne nove smeri so gotovo primeren izziv za vzpone na alpski način, tako za izkušene himalajce kot za mlajše že izkušene alpiniste. Irena, kateri so glavni cilji odprave? Spantik (7027 m) aklimatizacija; Gašerbrum I (8068 m) - vzpon v alpskem slogu po eni od smeri: Messnerjeva (1975), Jugslovanska (1977), Španska (1983) - odvisno od razmer in vremenskih pogojev. Načrtovan je vzpon ženske naveze (Mrak- Švajger) v alpskem slogu na Gašerbrum I po eni od navedenih smeri, in sicer ob predhodni aklimatizaciji na Spantiku. Vzponi predvsem ženskih navez v alpskem slogu na osemtisočakih so prej izjema kot pravilo, kar pa upam, da se bo v prihodnosti spremenilo in tako dvignilo ženski himalajizem na višjo kakovostno raven. Pa ostali cilji? Aklimatizacijo bomo opravili po normalni smeri na goro Spantik (7027 m). V tem delu bo odprava številčnejša, pri vzponu na Gašerbrum I pa bova delovali samostojno kot naveza, v skladu s principi alpskega sloga, kar bo vključevalo tudi hiter dostop preko ledenika Baltoro v bazni tabor pod Gašerburm I. Irena, lani ste bili z Mojco na odpravi Nanga Parbat 2011; na katerih odpravah ste še bili? Moje odprave so bile med drugim: Nova Zelandija 1997/98 Andi (1996, 1999, 2000, 2001), Tian Shan (2000, 2011), Pamir-Alaj (2002), Oxus - Hindukuš (2003), Gašerbrum (2004), Aconcagua (2005), Pamir, Pik K. Marxa Engelsa (2005), Diran (2006), Karakorum, Broad Peak in K2 (2007), Nanga Parbat, Rupalska stena (2008), Muztag Ata (2009), Šišapangma 8012 m (2010), Nanga Parbat (2011). Mojca je sodelovala na odpravah od leta 2005 dalje in je moja naveza od leta Tomaž Goslar (zdravnik odprave) pa je bil na Muztagh Atu (2009); Šišapangma do višine 7000 m. Trajanje odprave Karakorum 2012: od 4. junija do 26. julija Potek odprave, ki jo je podprla Planinska zveza Slovenije, bomo spremljali tudi na naši spletni strani, kjer boste lahko prebrali sporočila z odprave. Člani odprave: z leve Mojca Švajger, Irena Mrak (vodja) in Tomaž Goslar (član, zdravnik), foto Tomaž Goslar O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 23

24 MLADINSKA KOMISIJA Delovna akcija: PUS BAVŠICA pripravljena na nove planinske tečaje Andrej Barovič Med 27. in 29. aprilom 2012 je v PUS Bavšica potekala delovna akcija Mladinske komisije PZS, ki se jo je udeležilo 18 prostovoljcev. V treh dneh, ki smo jih preživeli v Bavšici, smo opravili precej manjših del v samem objektu kot tudi v okolici. Delovna akcija uspela, PUS Bavšica pripravljena, zadovoljni VSI, foto Nuša Verdev Delali smo zagnano, tako da smo izpolnili vse zadane cilje. Poleg dela pa smo si vzeli čas tudi za počitek. Čez dan smo med pavzami gledali snežne plazove, ki so se sprožali s sosednjih vrhov, zvečer pa smo se družili ob ognju. Ker lahko slike povedo več kot besede, si jih lahko pogledate na spletnem mestu Mladinske komisije PZS, novice.php?pid=6944. Povem naj le še to, da smo PUS Bavšica pripravili na novo sezono planinskih tečajev. Domžalčani absolutni zmagovalci Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja 2012 Uroš Kuzman soboto in nedeljo, 12. in 13. maja 2012, V je na Mozirskem potekalo državno tekmovanje v planinski orientaciji, imenovano Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje. Tekmovalo je 73 ekip. Absolutni zmagovalci dvodnevne preizkušnje in s tem Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja so postali člani Planinskega društva Domžale v zasedbi Dušan Prašnikar, Miha Vidali, Jernej Južna in Luka Skočir. Značilnost planinske orientacije je, da poteka po hribovitem terenu in tekmovalce usposablja za varno gibanje v gorskem svetu. Od preostalih oblik se planinska orientacija razlikuje v tem, da je pri udeležencih preverjano tudi planinsko znanje in veščine (izdelava vozlov, poznavanje gorstev, rastlinstva in živalstva). Ekipno tekmovanje se je v drugi Predstavniki najboljših treh ekip v kategoriji D, foto Tomaž Kumer polovici devetdesetih iz Savinjske doline razširilo na vso Slovenijo in danes poteka v osmih področnih ligah, ter šestih tekmovalnih kategorijah. Tekme so priložnost za spoznavanje redkeje obiskane gorske okolice in izmenjavo izkušenj med planinskimi društvi. Vrhunec celoletnega udejstvovanja je Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT). Skupaj je tekmovalo 73 ekip. Tekmovanje se je pričelo v soboto dopoldne v kraju Kokarje, kjer se je zbralo 17 ekip, prijavljenih na dvodnevno preizkušnjo. Po napornem reševanju nalog in vrisovanju kontrolnih točk so se podali na progo prvi. Idealni čas je znašal štiri ure in pol, ekipe pa so deset kontrolnih točk iskale tudi do tri ure dlje in vmes opravljale različne preizkušnje - od gibanja ob vrvni ograji do vožnje s čolnom. Da je bila tekma še zanimivejša, so poskrbele popoldanske plohe, ki so se po nekajurnem zatišju spremenile v nočne nevihte, zaradi katerih je bila odpovedana nočna tekma. Tekmovalci so prenočili v OŠ Rečica ob Savinji in se naslednji dan okoli sedme ure odpravili proti dobrih 600 višinskih metrov oddaljenemu cilju na Mozirski planini. Le nekaj ur po startu ekip na dvodnevni preizkušnji, so se pri OŠ Šmihel zbrali tudi tekmovalci v osnovnošolskih kategorijah A in B, družinski F, veteranski E in dveh odprtih G in I. Namočene proge je dodatno otežila še megla, ki je ta del gorskega sveta ovila v nepregleden labirint vse do popoldneva. Vseeno so vsi planinci, mladi in stari uspešno opravili s preizkušnjo in ob njenem koncu varno prispeli na cilj na Mozirski koči, s katero pod okriljem PD Mozirje upravlja oskrbnik Filip Vrabič. Vesele, utrujene, namočene tekmovalce je pričakal topel obrok v hotelu Golte in težko pričakovana razglasitev. V kategoriji A so pred člani PD Braslovče in Nazarje slavila dekleta ekipe Lucky five iz Poljčan. Zmagovalci tekmovanja Mladina in gore iz Vranskega so v kategoriji B za točko prehiteli Nazarjane, a vseeno zaostali za zmagovalci Črveki iz Slivnice pri Celju. Dve tretji mesti mladih planincev iz Nazarij so kronali veterani z zmago v kategoriji E. V kategoriji F je znova slavila družina Sadnik iz Polzele, v kategoriji C pa so se najbolje odrezali člani PD Zabukovica, ki jih po večletnem nabiranju izkušenj sedaj čaka kategorija D. Absolutni zmagovalci dvodnevne preizkušnje in s tem 24

25 Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja pa so postali člani Planinskega društva Domžale v zasedbi Dušan Prašnikar, Miha Vidali, Jernej Južna in Luka Skočir. Organizacijski odbor, sestavljen iz članov PD Velenje, PD Šoštanj, PD Rečica ob Savinji, PD Nazarje, PD Vinska Gora in PD Mozirje, se za donacije, ter pomoč in podporo pri izvedbi tekmovanje zahvaljujemo: Planinski zvezi Slovenije, Mladinski komisiji Planinske zveze Slovenije, OŠ Rečica ob Savinji, OŠ Mozirje (podružnica Šmihel), Slovenskemu planinskemu muzeju, PD Mojstrana, programskemu svetu PUS Bavšica, društvu Ceh za smeh, PD Sloga Rogatec, Planinskemu domu I. Štajerskega bataljona na Čreti, Mestni občini Velenje, Savinjskemu meddruštvenemu odboru planinskih društev ter podjetjem in posameznikom, ki so bili: Hotel Golte, Terme Topolšica, Hermi, BSH Hišni aparati, Poličnik Darko, Elektro Marolt, Prislan Matjaž, Krivec Janez, Žaga Tiples, Podkrižnik d.o.o, Kotnik Jože, EMPK d.o.o., Natek d.o.o, Gregor Strnišnik, Rajko Zavolovšek, Elektro Ugovšek, Matjaž Jurjevec, Avtoprevozništvo Kokovnik Miha, Vekol, Uroš Štiglic, Atelšek Agata, Jure Transport, Belaj Janez, Zavolovšek Matevž, Davidov Hram, Dolman d.o.o., Camping Menina, Daš Dam, Zadruga - Železnina Ljubno ob Savinji, Atelšek Marko, Glin IPP, Hipermarket Velenje in Termoelektrarno Šoštanj. Gremo pod objem gora, maj 2012 MK PZS Izšla je tretja številka revije Mladinske komisije PZS Gremo pod objem gora. Tretja številka je posvečena planinskim taborom družabnosti, pohodništvu, orientaciji, večerom ob ognju (in brez njega), pa tudi zakonskim regulativom in požarni varnosti.»vonj po šotorskem platnu, preprostost bivanja v naravi in z njo ter tisti znani občutek svobode. Ti in podobni občutki so verjetno ostali v spominu vsakomur, ki je kdaj okusil radosti bivanja DELO KOMISIJ PZS pod šotorom. Človek rad deli lepe izkušnje: česar polno je srce, to usta govore!«revijo lahko prelistate na spletnem mestu revije, Dopolnilno usposabljanje Mentorjev PS za pridobitev naziva Vodnik PZS kategorije A Predvideni datum in kraj usposabljanja: tečaj: avgust 2012, PUS Bavšica teoretični izpit in izpitna tura: september 2012 Vodja usposabljanja: FRANC GRIČAR Rok prijav: 22. junij 2012 (prijavnica je na spletni strani Cena: 280 EUR. Če bo premalo prijav, bo tečaj odpadel. Splošni pogoji: naziv»mentor planinske skupine«, petletna predhodna aktivnost v planinstvu, članstvo v planinskem društvu, ki je član Planinske zveze Slovenije, ustrezno zdravstveno stanje (zdravniško potrdilo ali izjava) in sposobnost samostojnega gibanja na turah, ki so za kategorijo višje od tur A kategorije. Posebni pogoji: Kandidat za vodnika mora biti sposoben samostojnega gibanja na turah, ki so za kategorijo višje od tur A kategorije. Zato morajo kandidati za vodnika Planinske zveze Slovenije lahke kopne ture - A kategorije v zadnjih petih letih opraviti: najmanj 10 različnih kopnih tur nad gozdno mejo po lahkih poteh, najmanj 10 različnih kopnih tur po označenih zahtevnih ali zelo zahtevnih poteh in najmanj 3 različne lahke kopne ture v vlogi pomočnika vodnika. Kandidat dokazuje izpolnjevanje posebnih pogojev s seznamom opravljenih tur. Posebne pogoje mora kandidat izpolniti do prijave na dopolnilno usposabljanje oz. do pristopa k izpitu. Dodatne informacije: Veronika Susman, strokovna sodelavka VK in MK PZS ( ) Franc Gričar, načelnik Vodniške komisije PZS ( ) Miran Muhič, vodja Odbora za mentorje PS MK PZS ( ) Vabljeni! Vodniška in Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 25

26 Razvojna skupina za programa Ciciban planinec in Mladi planinec POVABILO K SODELOVANJU Mentorji planinskih skupin, vodniki PZS in vsi, ki delate z mladimi planinci: VABIMO VAS, DA S SVOJIMI PRISPEVKI SKUPAJ OBOGATIMO SPLETNO STRAN Povabilo je namenjen vsem, ki želite deliti svoje znanje, izkušnje in primere dobre prakse z drugimi. Vabimo vas, da nam posredujete svoje letne priprave za planinski krožek (za različne starostne skupine), pisne priprave za izlet ali tabor, opise družabnih iger, kvize, učne in delovne liste, priprave na tekmovanja s planinsko tematiko, pobarvanke Naš namen je, da uporabno gradivo zberemo na enem mestu in na ta način izmenjamo dobre ideje ter izkušnje. Da bi bilo gradivo z objavo na spletu dostopno vsem prosimo, da naj bodo posredovana gradiva prosta avtorskih bremen (avtor ohrani moralno avtorsko pravico) in da avtor dovoli objavo in prosto uporabo. Vsa gradiva bodo tudi pregledana in v sodelovanju z avtorjem morebiti ustrezno dopolnjena. Vaše prispevke z izjavo, da dovoljujete objavo, pričakujemo do na naslovu mladinska.komisija@pzs.si ali na Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije, p. p. 214, 1001 Ljubljana (s pripisom gradivo za spletno stran). Veseli bomo vašega sodelovanja! Mladinska komisija PZS VODNIŠKA KOMISIJA Udeleženci izpopolnjevanj za vodnike PZS v prvi polovici leta 2012 KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS BAVŠICA, TEA OBRČ LJUBLJANA-MATICA 2. DRAGO KOSMAČ NOVA GORICA 3. URŠKA MODRIJAN NOVA GORICA 4. TANJA BRSTILO OPD KOPER 5. VANJA BLAŽICA AJDOVŠČINA 6. ŠPELA VIDMAR GOZD MARTULJK 7. ANDREJ BANDELJ POSTOJNA 8. KATARINA FILIPIČ CERKNO 9. DAMJANA ČADEŽ CERKNO 10. MILENA BREŠAN TOLMIN 11. STANISLAVA BOLJAT TOLMIN 12. MARA VIDIC TOLMIN 13. VINKO PAGON TOLMIN 14. SANDRA KOZOROG-KO- TOLMIN ŠUTA 15. RUDOLF RAUCH TOLMIN 16. DARIJ KENDA TOLMIN 17. BLAŽ MEDVED KOBARID 18. VALTER PRIJEVEC AJDOVŠČINA 19. DANILO CUDER TISA MARIBOR 20. BORIS ZUPANC KRANJ 21. KLEMEN ZUPANC KRANJ 22. LUCIJA BRICMAN VUZENICA 23. BOGOMIR KRIČEJ VUZENICA 24. GORAZD KAC VUZENICA 25. SILVO KOVAČ VUZENICA 26. ZVONKO LAZAR VALENTIN STANIČ KANAL 27. TOMAŽ JURŠE RUŠE Vodstvo 1. Pavel Jerebic 2. Mitja Plohl 3. Miran Tarkuš 4. Mihael Zajec 5. Ivan Eder KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS BOČ, 1. SKUPINA, ERNEST PREGLAV BRICNIK MUTA 2 JOŽE DOBNIK BRICNIK MUTA 3 VERONIKA VILTUŽNIK PREVALJE 4 BORIS GOLJAT SLOVENJ GRADEC 5 STANISLAV PLEVNIK SLOVENJ GRADEC 6 MARJETKA ŠKORJA SLOVENJ GRADEC 7 DANIEL GOLJAT SLOVENJ GRADEC 8 ROMAN MOČNIK PREVALJE 9 SREČKO PARTLIČ PLANIKA MARIBOR 10 FRANCI RAJH PLANIKA MARIBOR 11 SIMON KOLEŽNIK OŽBALT-KAPLA 26

27 DELO KOMISIJ PZS 12 DRAGO RENČELJ OŽBALT-KAPLA 13 JOŽEF GRETIĆ VRELEC ROGAŠKA SLATINA 14 FRANCI BERK VRELEC ROGAŠKA SLATINA 15 URŠKA DEL FABRO VRELEC ROGAŠKA SLATINA 16 STANISLAV JAKOMINI SKALCA HOČE-SLIVNICA 17 JASNA POTISK PTUJ 18 ANDREJA ERDLEN POLJČANE 19 BORIS KUKANJA LENDAVA 20 LASZLO LIGETI LENDAVA 21 JOŽE ŽNIDAR LOČE 22 RADOVAN PULKO OBČINE KIDRIČEVO 23 ZVONKO KROBAT ŠMARJE PRI JELŠAH 24 ALOJZ ZADEL OPD KOPER 25 FRANC NEDOG MARIBOR MATICA 26 ALBERT MARZIDOVŠEK ŽELEZNIČAR MARIBOR 27 BOŠTJAN BENKOVIČ MATICA MURSKA SOBOTA 28 FRANC KEŠPERT MAJŠPERK 29 GVIDO ŠPANRING POLJČANE Vodstvo 1. Pavel Jerebic 2. Janez Vertič 3. Mitja Plohl 4. Miran Tarkuš 5. Miran Čoh 6. Primož Trop 7. Mihael Zajec 8. Ivan Eder KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS BOČ, 2. SKUPINA, KATJA ABER POLJČANE 2 ZLATKA GAJŠEK POLJČANE 3 DRAGICA ONIČ POLJČANE 4 FRANČEK ONIČ POLJČANE 5 TOMAŽ ONIČ POLJČANE 6 DAVORIN VOŠINEK POLJČANE 7 FRANC SLOKAN LJUTOMER 8 JOŽEF ČREŠNJEVEC LJUTOMER 9 JANKO ČREŠNJEVEC LJUTOMER 10 BORUT COTIČ LOVRENC NA POHORJU 11 PRIMOŽ VRAČKO LOVRENC NA POHORJU 12 ŠPELA DOLŠAK DONAČKA GORA STOPERCE 13 ROBERT JERŠIČ DRAVA 14 RANKO JERŠIČ DRAVA 15 MARJAN TOPOLOVEC DRAVA 16 BORIS BOJANOVIČ DRAVA 17 MILAN ŠTUBIČAR DRAVA 18 GREGOR JEGER LOVRENC NA POHORJU 19 FRANC PAČNIK LOVRENC NA POHORJU 20 URBAN COTIČ LOVRENC NA POHORJU 21 ANŽEJ BEČAN LOVRENC NA POHORJU 22 VIKTORIJA ŠEGA SKALCA HOČE-SLIVNICA 23 VINKO CAF RUŠE 24 DUŠAN MIUC RUŠE 25 BENJAMIN JUG RUŠE 26 MILAN ZUPANIČ RUŠE 27 JOŽEF ŠTUMBERGER RUŠE 28 MIROSLAV VALENČIČ RUŠE 29 ILKA REČNIK-KRANJC FRAM Vodstvo 1. Pavel Jerebic 2. Janez Vertič 3. Mitja Plohl 4. Miran Tarkuš 5. Miran Čoh 6. Franci Kocbek 7. Mihael Zajec 8. Ivan Eder KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VODNIKOV PZS GOSPODIČNA - GORJANCI, ROBERT ŠTOKAR POLOM KOSTANJEVICA NA KRKI 2 STANKO BAJUK METLIKA 3 FRANC BAKŠIČ POLOM KOSTANJEVICA NA KRKI 4 SAŠA BOHINC POLOM KOSTANJEVICA NA KRKI 5 MATJAŽ BOHINC POLOM KOSTANJEVICA NA KRKI 6 MAKSIMILJAN ČREPINŠEK KRKA NOVO MESTO 7 CIRIL DOLES TREBNJE 8 MARKO GREGORIČ BREŽICE 9 MARTINA KASTELEC SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA 10 MARTIN KASTELIC POLOM KOSTANJEVICA NA KRKI 11 MARJAN KASTELIC ČRNOMELJ 12 JOŽE KOZJAN METLIKA 13 JOŽE KRANJC PLANINSKO DRUŠTVO KRKA NOVO MESTO 14 LEONIDA LIPOGLAVŠEK POSAVSKI ALPINISTIČNI KLUB 15 MARJETA MARTINČIČ TREBNJE 16 PETER NEMANIČ METLIKA 17 DUŠAN OKLEŠČEN KRKA NOVO MESTO 18 MARJAN PAJK TREBNJE 19 TATJANA PEČLIN VRHNIKA 20 PRIMOŽ PEČLIN VRHNIKA 21 LUDVIK PODRZAVNIK RADLJE OB DRAVI 22 FRANCE ROGELJ ŠENTVID PRI STIČNI 23 ROZALIJA SKOBE KRKA NOVO MESTO FRANČIŠKA 24 RUDOLF SKOBE KRKA NOVO MESTO ERVIN 25 SABINA STOPAR ČRNOMELJ 26 ALOJZ ŠALEHAR TREBNJE 27 FRANC ŠTOKAR POLOM KOSTANJEVICA NA KRKI 28 MILOJKA VITEZ TREBNJE 29 IVICA VITEZ TREBNJE Vodstvo 1. Franc Kadiš 2. Aleksander Kelnerič 3. Jože Kamenšek 4. Ivan Šturm 5. Franci Kokalj 6. Martin Luzar O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 27

28 KOPNO IZPOPOLNJEVANJE ZA VODNIKE PZS KAMNIŠKA BISTRICA, DAMJAN BERGHAUS MAKS MEŠKO ORMOŽ MAJNIK 2. BARBARA BERLEC KAMNIK 3. VLASTA BIZJAK KAMNIK 4. MARJAN BREGAR GORNIK ZALOG 5. MARJAN ČATER GRMADA CELJE 6. MILAN ČELIK ISKRA KRANJ 7. PETER GLOBOČNIK ISKRA KRANJ 8. MIRAN GORIČANEC VEVČE 9. ERNEST GRADIŠAR VEVČE 10. MARKO HABJAN LJUBLJANA-MATICA 11. BOJAN KOCJANČIČ LAŠKO 12. DAMJAN KOLŠEK LAŠKO 13. MARIJA KOVAČIČ ŠMARNA GORA 14. ANDREJA KOZJEK HORJUL 15. MARIJAN KUKOVEC MAKS MEŠKO ORMOŽ 16. HEDVIKA LESICA NOVAGORICA 17. SAŠA LINDIČ KAMNIK 18. MAJA MOŠKRIČ LJUBLJANA-MATICA 19. FRANC OBREZA KAMNIK 20. JANKO PURKAT KRIM 21. MATJAŽ RAVNIKAR KAMNIK 22. JANEZ SELIŠKAR IMP 23. RADOVAN SKUBIC ZAGORJE OB SAVI 24. TOMAŽ STRAŽAR POLJE 25. BOŠTJAN STRNAD POD- KRIM LESNIK 26. MIRO URŠIČ KAMNIK 27. JANEZ VOLKAR KAMNIK 28. ALOJZ ZELNIK ISKRA KRANJ Vodstvo 1 Marinka Koželj Stepic 2 Bojan Pollak 3 Alojz Jerman 4 Janez Ažman 5 Drago Metljak 6 Stanko Dolenšek 7 Jože Kamenšek 8 Saša Bevc 9 Damjan Remškar KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS KRIM, HERMAN REDNAK INTEGRAL 2. RAŠO ADROVIČ INTEGRAL 3. TOMAŽ RUSIMOVIČ INTEGRAL 4. ANDREJ POČERVINA INTEGRAL 5. JANEZ LENARŠIČ INTEGRAL 6. FRANC BERGANT INTEGRAL 7. ANTON TROPE INTEGRAL 8. VOJKO DOBRILA SLAVNIK 9. BRANKO BRATOŽ SLAVNIK 10. ROMAN JELENC ŠKOFJA LOKA 11. STAŠA MERLAK KRANJ 12. JANEZ RUDOLF LOGATEC 14. FRANC CANKAR ONGER TRZIN 15. KLEMEN RUČIGAJ ISKRA KRANJ 16. GABRIJEL JELOVŠEK DRAGO BREGAR 17. MAGDA ŽIST VELENJE 18. DARKA ZUPANC VELENJE 19. BRANISLAV MARKOVIĆ ŽELEZNIČAR LJUBLJANA 20. RUDI BURJAK MEŽICA 21. MARJAN GOLJA GORNJA RADGONA 22. ČRT BIRSA ŽALEC 23. PETER SUHADOLNIK VRHNIKA Vodstvo 1. Drago Metljak 2. Bojan Pollak 3. Marinka Koželj-Stepic 4. Janez Ažman 5. Saša Bevc 6. Marko Goršič 7. Jože Kamenšek 8. Danijel Andoljšek KOPNO IZPOPOLNJEVANJE ZA VODNIKE PZS LOGARSKA DOLINA, MIRO BLAZINŠEK VOJNIK 2. ALENKA BREZOVNIK LISCA SEVNICA 3. IVAN BREŽNIK GALICIJA 4. EVGEN DRVARIČ ŠOŠTANJ 5. SIMON FIGAR KOČEVJE 6. STANKO GAŠPARIČ ZZV CELJE 7. IRENA GORENAK VOJNIK 8. MIROSLAV HUDEJ ŠOŠTANJ 9. MARCO JARC PD BENEČIJE 10. BETKA JELEN ŽELEZAR ŠTORE 11. VALTER JELEN ŽELEZAR ŠTORE 12. JOŠKO KODERMAC KOBARID 13. NATAŠA KRAMBERGER LJUBLJANA-MATICA 14. SANDI KRIŽNIK ŽALEC 15. JOŽE MAROVT DOBROVLJE BRASLOVČE 16. BRANKA MESTNIK VELENJE 17. DOMEN MEŽA ŽALEC 18. MARTINA PEČNIK HERLAH ŠOŠTANJ 19. BENEDIKT PODERGAJS VOJNIK 20. ANDREJ POMPE VELENJE 21. ANA PRAH ZIDAR LISCA SEVNICA 22. ANICA PUGELJ VELENJE 23. ZLATKO RATEJ ŽELEZNIČAR CELJE 24. JOŽEF-KON- RATEJ ŽELEZNIČAR CELJE RAD 25. GAŠPER SKAZA VOJNIK 26. MARTIN SLEMENŠEK MERCATOR 27. STANISLAV SOKLIČ LJUBLJANA-MATICA 28. MATEJA TAJNIK VELENJE 29. VALENTINA URAN ŠOŠTANJ 30. DANIJEL VOVK ŽELEZNIČAR CELJE 31. FILIP VRABIČ ŠOŠTANJ 28

29 DELO KOMISIJ PZS 32. PETER VRČKOVNIIK ŠMARTNO OB PAKI 33. PAVEL ŽUŽEK DOBRNA Vodstvo 1. Tone Golnar 2. Jože Kamenšek 3. Jure Cencelj 4. Gorazd Bokšan 5. Grat Mateja KOPNO IZPOPOLNJEVANJE ZA VODNIKE PZS REŠKA PLANINA, TEREZIJA BALANT JAKOB ALJAŽ MARIBOR 2. ZVONKO RELJANOVIĆ SATURNUS 3. SREČKO JUGOVIC SATURNUS 4. ANTON KRESNIK SATURNUS 5. MILAN JEVŠNIK VIDEM KRŠKO 6. DEJAN PAPEŽ LJUBLJANA-MATICA 7. ANTON ROBIČ GOZD MARTULJK 8. SAŠO MAČEK LIBOJE 9. DUŠAN ČRETNIK LIBOJE 10. FRANCI ČRETNIK LIBOJE 11. ANDREJA MATIJEVC BREŽICE 12. FRANC KRŽAN BREŽICE 13. ALEŠ PREGEL LITIJA 14. JANEZ MEDVED LITIJA 15. MARIJAN JUG LITIJA 16. STANE JEREBIČ LITIJA 17. FRANC INTIHAR LITIJA 18. MATEJ KRNC LITIJA 19. MARJETA BRICL KUM TRBOVLJE 20. ALOJZ HRIBERŠEK KUM TRBOVLJE 21. LIDIJA HOČEVAR ŽAGER CELJE-MATICA 22. MARTIN JURŠE RUŠE 23. MARJAN KARLOVČEC VELENJE 24. TOMAŽ LEVART SLOVENSKE KONJICE 25. BORUT VUKOVIČ LITIJA Vodstvo 1 Franci Kumer 2 Maja Kumer Trček 3 Jože Kamenšek 4 Roman Ponebšek 5 Klemen Volontar KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS, MDO PD GORENJSKE VALVASORJEV DOM POD STOLOM, ALOJZIJ BAŠELJ ŠKOFJA LOKA 2. IRENA BOHINEC ŽIROVNICA 3. IVAN ČEBULAR POLŽ VIŠNJA GORA 4. ALEŠ ERJAVEC POLŽ VIŠNJA GORA 5. EDVARD ERZETIČ KRANJ 6. MARJAN FABIANI KRIŽE 7. FRANCI GOLMAJER RADOVLJICA 8. MITJA GOREC BLED 9. ALOJZ HOMAN ŠKOFJA LOKA 10. FRANC HROVAT KRIŽE 11. BOŠTJAN JESIH MEDVODE 12. MIRO JOVANOVIČ KRANJ 13. GREGA KOFLER DOVJE-MOJSTRANA 14. ANITA KOFLER DOVJE-MOJSTRANA 15. NEŽA KOS ŽIROVNICA 16. DOMINIK KOŠIR MEDVODE 17. JANEZ KRVINA RADOVLJICA 18. IZTOK KUŽEL ŠKOFJA LOKA 19. ANTON LAVTAR KRIŽE 20. SLAVICA LAZNIK ŠKOFJA LOKA 21. MOJCA ODAR SREDNJA VAS V BOH. 22. MAJDA PAPLER GOZD MARTULJK 23. ROMAN PETELIN RIBNICA NA DOLENJ. 24. MATJAŽ PETERNELJ ŠKOFJA LOKA 25. JANEZ PLANINC KRANJ 26. MATKO POGAČNIK RADOVLJICA 27. BOŠTJAN RAVNIK VRHNIKA 28. TONE ŠPENDOV ŽIROVNICA 29. LUKA TALER RADOVLJICA 30. POLONA TOMAŽIN RADOVLJICA 31. ALOJZ TOMAŽIN ŠKOFJA LOKA 32. AJDA ŽITNIK OBRTNIK Vodstvo 1. Jože Varl 2. Boris Madon 3. Jože Rožič 4. Franc Kemperle 5. Aleš Bagari 6. Andrej Kunstelj 7. Marjana Bolte-Turk 8. Stanko Dolenšek 9. Jože Kamenšek Seznam registriranih vodnikov PZS v letu 2012 zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija 1 ABER KATJA 1976 POLJČANE 2012 A 2 ADROVIĆ RAŠO 1955 INTEGRAL 2012 AB 3 ALBERT JANEZ 1950 LJ. - MATICA 2014 A 4 ALBININI MARJETA 1977 RADOVLJICA ABDG 5 ALIČ BERNARD 1977 TRŽIČ 2013 A 6 AMBROŽ CIRIL 1960 MAKS MEŠKO OR A 7 AMBROŽ RUDI 1950 RADLJE OB DRAVI ABD 8 ANDREJC BRANKO 1949 RPD DOLGA POT AD 9 ANDREJC DRAGICA 1953 RPD DOLGA POT AD 10 ANTOLIČ VLADIMIR 1948 VEČER 2012 AB 11 APAT JOŽE 1962 RAVNE NA KOR ABD 12 APOTEKAR ALEŠ 1973 CELJE-MATICA ABD 13 APŠNER JURIJ 1959 RUŠE 2014 A 14 AREH PRIMOŽ 1968 SLOVENJ GRADEC ABD 15 ARL CVETKA 1952 LOVRENC NA POH AB 16 ARNUŠ KARMEN 1982 PTUJ 2014 A 17 AŠENBERGER SEBASTJAN 1980 GALICIJA 2012 AB 18 AUER NINO 1988 DRAVA MARIBOR 2014 A 19 AUGUSTINOVIČ FRANC 1941 TAM MARIBOR 2014 AB 20 AVGUŠTIN DARINKA 1958 LISCA SEVNICA 2014 A 21 AVGUŠTIN JANKO 1952 LISCA SEVNICA 2014 A 22 AŽMAN JANEZ 1952 KAMNIK A - K 23 BABIČ STANE 1960 RIBNICA NA DOL AB 24 BAGAR NINA 1976 BLAGAJANA 2014 A 25 BAGARI ALEŠ 1968 RADOVLJICA ABDG 26 BAJCER BARBARA 1991 VELENJE 2013 A 27 BAJT MARKO 1977 SOVODENJ 2013 A O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 29

30 28 BAJUK STANKO 1958 METLIKA ABD 29 BAJŽELJ BARBARA 1978 RADOVLJICA 2014 A 30 BAKŠIČ FRANČIŠEK 1954 POLOM ABD 31 BALANT TEREZIJA 1968 JAKOBA ALJAŽA 2012 A 32 BALAŽIČ LEOPOLD 1959 POŠTA IN TEL. LJ ABD 33 BALAŽIČ NEJC 1987 ŽALEC 2013 A 34 BALOH DRAGICA 1954 ZAGORJE ABCD 35 BALOH JANEZ 1939 RADOVLJICA ABDG 36 BARAGA IRENA 1977 LJ. - MATICA ABDG 37 BARBIČ TOMAŽ 1966 NOVA GORICA ABDG 38 BARL ANDREJA 1961 SLOVENJ GRADEC ABD 39 BAROVIČ ANDREJ 1990 SNEŽNIK ILIRSKA 2014 A 40 BASTL STANKA 1962 NAZARJE AD 41 BAŠA TADEJ 1982 NOVA GORICA 2013 A 42 BAŠELJ ALOJZ 1953 ŠKOFJA LOKA ABD 43 BAŠKARAD MARIJA 1976 PTUJ AD 44 BEČAN ANŽEJ 1977 LOVRENC NA POH AD 45 BENEDIČIČ VERONIKA 1957 ZA SELŠKO DOL. Ž ABD 46 BENKOVIČ BOŠTJAN 1973 MATICA MURSKA S A 47 BENKOVIČ IGNAC 1960 MATICA MURSKA S ABD 48 BERGANT FRANC 1946 INTEGRAL 2012 A 49 BERGANT MARJETA 1953 KRKA NOVO MEST A 50 BERGELJ RUDI 1969 ŽIROVNICA 2014 AB 51 BERGHAUS MAJNIK DAMJAN 1976 MAKS MESKO 2012 AB 52 BERK FRANC 1957 VRELEC ABD 53 BERKOVIČ BARBARA 1976 GRMADA 2012 AB 54 BERLIČ ALEKSANDER 1984 PTUJ 2013 AB 55 BERTONCELJ NIKO 1971 PODPEČ-PRESER A 56 BEVC RUDI 1950 PODPEČ-PRESER A 57 BIBIČ BREDA 1976 APD KOZJAK 2014 AB 58 BIRSA ČRT 1984 ŽALEC 2012 A 59 BIRSA DIMITRIJ 1964 POŠTA IN TEL. LJ ABD 60 BIRSA OSKAR 1955 NOVA GORICA 2014 A 61 BIŠČAK MARKO 1960 POSTOJNA 2014 AB 62 BIZILJ ERIKA 1964 RTV 2013 A 63 BIZJAK JOŽE 1938 KRANJ ABD 64 BIZJAN BARBARA 1973 ISKRA KRANJ 2013 A 65 BLATNIK LOTTI 1961 DOBROVLJE-BRAS A 66 BLAZINŠEK MIROSLAV 1951 VOJNIK 2012 AB 67 BLAŽICA VANJA 1984 AJDOVŠČINA ABD 68 BLAŽIČ BORIS 1958 POLJČANE ABD 69 BLAŽIČ DAMJAN 1981 FRAM 2012 A 70 BOBOVNIK JOŽEF 1960 FRAM ABCDEGH 71 BOBOVNIK VLASTA 1960 FRAM ABD 72 BOGDAN ALOJZ 1936 MURA 2012 AB 73 BOHINC MATJAŽ 1970 POLOM 2012 AB 74 BOHINC SAŠA 1984 POLOM 2012 AB 75 BOJANOVIČ BORIS 1955 DRAVA MARIBOR 2012 A 76 BOJANOVIČ KLEMEN 1991 DRAVA MARIBOR 2014 A 77 BOJANOVIČ SIMONA 1961 DRAVA MARIBOR 2014 A 78 BOKAVŠEK DOROTEJA 1985 PTUJ 2013 AB 79 BOKAVŠEK IZTOK 1977 PTUJ ABCD 80 BOKŠAN GORAZD 1965 CELJE-MATICA ABCDG 81 BOLJAT STANISLAVA 1947 TOLMIN ABD 82 BOLTE-TURK MARJANA 1966 RADOVLJICA 2014 A 83 BONČINA KATARINA 1988 IDRIJA 2014 A 84 BOROVNIK IVAN 1953 POLJČANE 2013 A 85 BORŠTNAR BOŠTJAN 1976 JANEZ TRDINA ABD 86 BORŠTNER ANDREJA 1967 ZABUKOVICA 2013 A 87 BOŽIČ DARKO 1965 NOVA GORICA ABD 88 BOŽIČ JURE 1959 ČRNUČE ABD 89 BOŽNIK STANISLAV 1959 DOBRNA 2014 AB 90 BRAČKO ANTON 1936 TAM MARIBOR 2014 A 91 BRATINA PEŠEC LUCIJA 1972 ŽALEC 2014 A 92 BRATOŽ BRANKO 1948 SLAVNIK 2012 ABDG 93 BREČKO ANTON 1955 OPLOTNICA 2013 AB 94 BREČKO JOŽICA 1959 OPLOTNICA 2014 A 95 BREČKO JURE 1981 RADEČE ABDG 96 BREČKO PRIMOŽ 1979 OPLOTNICA 2013 AB 97 BREG MIRO 1953 VEČER ABD 98 BREGAR MARJAN 1943 GORNIK 2014 A 99 BREKIČ DUŠAN 1939 MEDVODE 2013 A 100 BREŠAN MILENA 1956 TOLMIN ABD 101 BREZAVŠČEK DAVORIN 1972 VALENTIN STANIČ 2014 A 102 BREZAVŠČEK MARICA 1945 IDRIJA 2014 A 103 BREZOČNIK ALEŠ 1983 FRAM 2014 A 104 BREZOČNIK GREGOR 1974 FRAM 2012 AB 105 BREZOVAR BOJAN 1951 POLET ŠENTRUP AB 106 BREZOVEC MOJCA 1971 RADOVLJICA 2013 A 107 BREŽNIK IVAN 1950 GALICIJA ABD 108 BREŽNIK MIRAN 1976 CELJE-MATICA 2014 A 109 BRICL MARJETA 1957 KUM 2012 A 110 BRICMAN BRANKO 1958 VUZENICA ABD 111 BRICMAN FRANC 1943 MISLINJA ABD 112 BRICMAN LUCIJA 1959 VUZENICA 2012 AB 113 BRIŠAR BOGDAN 1954 PODBRDO ABD 114 BRLOŽNIK IRENA 1947 VELENJE 2014 A 115 BRODARIČ BRANKO 1961 METLIKA 2013 A 116 BRSTILO TANJA 1981 OPD KOPER ABD 117 BRUNČIČ MITJA 1985 LENART V SLOV. G A 118 BUČAR JOŽE 1944 POLET ŠENTRUP ABD 119 BUKOVEC ZLATKA 1961 VRANSKO 2013 A 120 BUKOVINSKI DARKO 1954 BREŽICE 2014 A 121 BUKOVŠEK VITOMIR 1951 LITIJA 2014 ABD 122 BURGAR TONE 1949 JANEZ TRDINA ABD 123 BURJA URŠKA 1980 MORAVČE 2012 A 124 BURJEK ANA 1987 HORJUL 2013 A 125 BUTINAR IZTOK 1973 RATEČE PLANICA ABDG 126 CAF VINKO 1937 RUŠE ABD 127 CAJZEK JOŽE 1964 ŽELEZNIČAR CE ABD 128 CAR DRAGO 1957 RTV 2014 AB 129 CASAR BORUT 1955 LJUTOMER 2013 AB 130 CEGLAR BORUT 1962 ZREČE 2014 AB 131 CENCELJ JURE 1980 ŽALEC ABDG 132 CEPEC TONE 1961 OŽBALT - KAPLA ABD 133 CERAR IRENA 1970 DOMŽALE 2013 A 134 CERAR MARJAN 1969 BLAGOVICA 2013 A 135 CERAR MOJCA 1973 BLAGOVICA 2013 A 136 CERGOL BORIS 1950 OPD KOPER ABD 137 CERJAK IVAN 1953 ZABUKOVICA ABD 138 CERKVENIČ BORUT 1949 DRAVA MARIBOR 2014 A 139 CIGALE IVAN 1945 RAVNE NA KOR ABCDE 140 CIGIT IVAN 1944 ŽELEZNIČAR MB 2014 AB 141 CIGLAR LUKA 1955 OŽBALT - KAPLA 2014 A 142 COTIČ BORUT 1960 LOVRENC NA POH ABD 143 COTIČ URBAN 1990 LOVRENC NA POH A 144 CUNJA IRENA 1970 SLAVNIK 2014 A 145 CVETKO JOŽE 1957 DRAVA MARIBOR 2013 AB 146 CVETKO TATJANA 1960 ISKRA KRANJ ABD 147 CVIKL ZDRAVKO 1958 VINSKA GORA 2013 A 148 CVITKOVIČ ROBERT 1966 ČRNOMELJ ABD 149 ČADEŽ DAMJANA 1964 CERKNO ABD 150 ČAMPA BOŠTJAN 1968 RAŠICA AD 151 ČANŽEK VLADIMIR 1950 GRMADA 2013 AB 152 ČAS ZDENKO 1959 SLOVENJ GRADEC 2014 AB 153 ČATER MARJAN 1977 GRMADA ABD 154 ČEBUL TINA 1986 ŠOŠTANJ 2012 A 155 ČEBULAR IVAN-JANEZ 1952 POLŽ 2012 AB 156 ČEH ANAMARI 1986 MERCATOR 2014 A 157 ČELIK MILAN 1939 ISKRA KRANJ 2012 A 158 ČEMAŽAR ROBERT 1951 ŽALEC 2014 A 159 ČERIN RAJMUND 1942 OPD KOPER AD 160 ČERNEC CIRIL 1946 OJSTRICA 2014 AB 161 ČERNIGOJ VALTER 1970 TOLMIN 2012 AB 162 ČERNJAVIČ JANKO 1962 GORNJI GRAD 2013 AB 163 ČESNIK GREGOR 1972 POŠTA IN TEL. LJ ABD 164 ČEŠKA DAVID 1988 DOMŽALE 2012 A 165 ČEŠKA TADEJA 1967 DOMŽALE ADG 166 ČMER MITJA 1951 ZZV CELJE ABD 167 ČOH MIRAN 1966 OPLOTNICA ABD 168 ČOH STANKA 1969 OPLOTNICA ABD 169 ČOP SENEKOVIČ BREDA 1979 GORJE 2014 A 170 ČREPINŠEK SILVO 1952 ŠEMPETER V SAV A 171 ČREPNJAK BARBARA 1986 TAM MARIBOR 2013 A 172 ČREPNJAK MOJCA 1960 TAM MARIBOR 2014 A 173 ČREPNJAK VINKO 1960 TAM MARIBOR 2014 AB 174 ČREŠNIK RAC KATJA 1978 RADLJE OB DRAVI 2014 AB 175 ČREŠNJEVEC JANKO 1973 LJUTOMER 2012 AB 176 ČREŠNJEVEC JOŽEF 1964 LJUTOMER 2012 AB 177 ČRETNIK DUŠAN 1962 LIBOJE 2012 AB 178 ČRETNIK FRANC 1938 LIBOJE 2012 AB 179 ČRNIČ VINKO 1956 BOVEC 2013 AB 30

31 DELO KOMISIJ PZS 180 ČUČEK DAVID 1980 PLANIKA MARIBOR 2014 A 181 ČUJEŽ MANCA 1985 SLIVNICA PRI CE AB 182 ČUK HERMINA 1952 KRIŽNA GORA ABD 183 ČUK JURIJ 1955 KRIŽNA GORA ABD 184 ČULK SILVA 1955 ZABUKOVICA 2014 AB 185 ČULK SREČKO 1951 ZABUKOVICA 2014 AB 186 DABIČ VIKTORIJA 1941 PTUJ 2014 A 187 DAJČMAN MARJETA 1962 LJ. - MATICA ABD 188 DAJNKO JOŽEF 1959 PTUJ 2014 AB 189 DAUGUL ROMANA 1984 POŠTE IN TEL. CE 2012 AB 190 DEBELJAK ŠPES ANITA 1976 DRAMLJE 2014 AB 191 DEBEVEC DUŠAN 1962 ISKRA LJUBLJANA 2014 AB 192 DEKLEVA VLADIMIR 1960 SNEŽNIK ILIRSKA 2013 A 193 DEL FABRO TANJA 1986 VRELEC 2013 A 194 DERŽIČ ANDREJ 1955 BREŽICE ABD 195 DIVJAK ANTONIJA 1960 HAKL 2013 A 196 DJORDJEVIĆ ANŽE 1991 DOBRNA 2013 A 197 DJUHERIČ HUSEIN 1950 VELENJE ABD 198 DMITROVIČ NATAŠA 1948 RADOVLJICA 2012 A 199 DOBNIK JOŽEF 1953 BRICNIK MUTA ABD 200 DOBRAVC MIRAN 1963 ŠMARTNO OB PAKI 2013 A 201 DOBRILA VINKO 1931 TAM MARIBOR 2014 AB 202 DOBRILA VOJKO 1954 SLAVNIK ABD 203 DOGŠA DRAGO 1957 APD KOZJAK 2014 A 204 DOKL BRANKO 1961 ZZV CELJE ABDG 205 DOLENC IVANKA 1961 ŠKOFJA LOKA ABD 206 DOLENŠEK STANKO 1964 ISKRA KRANJ ABDG 207 DOLES CIRIL 1956 TREBNJE 2012 AB 208 DOLINAR BRANKO 1960 KRKA NOVO MEST ABDG 209 DOMINC ANDREJA 1965 ČRNUČE 2012 A 210 DOMITROVIČ MILAN 1961 VELENJE ABCDG 211 DONŠA FRANC 1947 MURA 2013 A 212 DRAB JOŽE 1962 LJ. - MATICA ABCDG 213 DRAGOŠ MILENA 1968 ČRNOMELJ 2014 AB 214 DRAŠLER JANEZ 1960 PODPEČ-PRESER AB 215 DREKONJA ALEŠ 1972 KRANJ 2014 A 216 DREV JURIJ 1969 ŠOŠTANJ ABD 217 DRMOTA FRANC 1955 SOVODENJ 2013 A 218 DRMOTA JOŽEF 1953 SOVODENJ 2013 A 219 DRNOVŠEK FERDINAND 1974 ZAGORJE 2012 A 220 DRNOVŠEK MIRO 1946 TRBOVLJE 2014 AB 221 DROFTINA KLEMEN 1989 ŠENTJOŠT 2013 A 222 DROŽINA MARIJAN 1963 BRKINI ABD 223 DRUŽOVEC BRANKO 1971 HAKL ABD 224 DRVARIČ EVGEN 1932 ŠOŠTANJ 2014 AB 225 DUDANOVA SLAVICA 1955 VIHARNIK 2014 A 226 DVANAJŠČAK STANISLAV 1952 BLAGAJANA 2014 AB 227 ĐURIĆ JOVAN 1949 SLOVENJ GRADEC ABD 228 EDER IVAN 1953 MARIBOR - MATICA ABDG 229 EDER MIHA 1981 POŠTE IN TEL. MB AD 230 EKART IRENA 1968 MIKLAVŽ 2013 A 231 EKART STOJAN 1967 MIKLAVŽ 2013 A 232 EKSELENSKI BOJAN 1964 GRMADA 2014 A 233 EPŠEK MARJAN 1953 DRAVOGRAD ABD 234 ERDLEN ANDREJA 1963 POLJČANE 2012 A 235 ERJAVEC ALEŠ 1964 POLŽ AB 236 ERJAVEC JOŽE 1958 BOČ-KOSTRIVNICA 2013 A 237 ERJAVEC MARIJA 1960 BOČ-KOSTRIVNICA 2014 A 238 ERŠTE ALOJZIJ 1949 BRICNIK MUTA 2012 A 239 ERZETIČ EDVARD 1939 KRANJ 2012 AB 240 FABIANI MARJAN 1942 KRIŽE 2012 A 241 FAJFAR FRANC 1942 ZAGORJE 2013 A 242 FAJIČ KATJA 1974 ŽALEC 2013 A 243 FEKONJA ALBINA 1968 MISLINJA 2013 A 244 FENDE ALEŠ 1977 KRANJ 2012 A 245 FENDE RAJKO 1960 KRANJ 2012 A 246 FERK FRANJA 1955 ZZV CELJE 2014 AB 247 FIGAR SIMON 1976 KOČEVJE ABD 248 FILIPIČ KATARINA 1943 CERKNO ABD 249 FIRER FRANC 1969 BOČ-KOSTRIVNICA 2013 AB 250 FLAJS JELKO GABRIJEL 1949 TOLMIN 2013 AB 251 FLORJANČIČ ALOJZ 1944 LISCA SEVNICA 2014 A 252 FORJAN JOŽEF 1971 MATICA MURSKA S AB 253 FORSTNERIČ BRANKO 1964 HALOZE ABD 254 FORTUNA FRANCI 1953 GORENJA VAS 2013 A 255 FRANK BORIS 1951 MARIBOR - MATICA ABDG 256 FRANKOVIČ FRANETIČ 1953 SEŽANA 2014 AB MIRJAM 257 FRANTAR MARJETA 1980 RAŠICA ABD 258 FRAS MAJA 1975 LOVRENC NA POH AB 259 FRECE MANJA 1989 LAŠKO 2012 A 260 FROEBE TOM 1950 TRBOVLJE ABCD 261 FUNA MAJA 1983 VIPAVA 2012 A 262 FURJAN IZIDOR 1989 PTUJ ABD 263 FURJAN JADRANKA 1954 ZZV CELJE 2013 A 264 FURLAN EDVIN 1960 SEŽANA 2014 AB 265 FURMAN VIKTOR 1956 GALICIJA 2014 AB 266 FUŽIR SAŠA 1973 ČRNA 2013 AB 267 FUŽIR SILVA 1947 ČRNA 2013 AB 268 GABERŠČEK DAVORIN 1961 TOLMIN ABD 269 GABERŠČEK NADA 1969 TOLMIN ABD 270 GABERŠČIK DARINKA 1962 POŠTA IN TEL. LJ ABD 271 GABRIJEL FRANC 1962 POLET ŠENTRUP A 272 GAČNIK BOŠTJAN 1970 KRIM ABCDG 273 GAJSER MITJA 1980 OBČINE KIDRIČEV A 274 GAJŠEK ZLATKA 1956 POLJČANE 2012 A 275 GALUN ALENKA 1968 JAKOBA ALJAŽA ABD 276 GANTAR MIHA 1980 ŽIRI 2014 A 277 GARTNER DRAGICA 1953 ZA SELŠKO DOL. Ž ABD 278 GASIOR BOGOMIR 1952 VIDEM ABD 279 GAŠPARIČ STANKO 1949 ZZV CELJE 2012 AB 280 GATEJ LILIJANA 1962 PODBRDO ABD 281 GERMIČ BOŠTJAN 1966 LOVRENC NA POH AB 282 GLAVNIK FERDINAND 1947 POŠTE IN TEL. CE 2013 A 283 GLOBOČNIK PETER 1940 ISKRA KRANJ ABD 284 GLODEŽ BOŠTJAN 1982 FRAM 2013 A 285 GLUK LOJZE 1976 GORNJI GRAD 2014 A 286 GOETZ GREGOR 1983 CELJE-MATICA 2014 A 287 GOJKOŠEK MARJAN 1967 OBČINE KIDRIČEV A 288 GOLC HERMINA 1968 PTUJ 2012 A 289 GOLČMAN IGOR 1965 POŠTE IN TEL. CE ABCDG 290 GOLE KATJA 1984 GORNJI GRAD 2012 A 291 GOLEŽ VALENTIN 1955 DRAMLJE ABD 292 GOLJA MARJAN 1950 GORNJA RADGONA ABD 293 GOLJAT BORIS 1957 SLOVENJ GRADEC ABD 294 GOLJAT DANIEL 1963 SLOVENJ GRADEC ABD 295 GOLMAJER FRANC 1959 RADOVLJICA ABCDG 296 GOLNAR TONE 1961 APD KOZJAK ABCDEGH 297 GOLOB BOJAN 1968 NAZARJE ABD 298 GOLOB MIRAN 1961 MARIBOR - MATICA 2014 AB 299 GOREC MITJA 1981 BLED 2012 A 300 GORENAK IRENA 1971 VOJNIK 2012 AB 301 GORENJAK VLADO 1963 SLOVENSKE KONJ ABDG 302 GORIČANEC MIRAN 1967 VEVČE 2012 A 303 GORJANC BOJAN 1963 POSTOJNA ABDG 304 GORJUP SIMON 1953 TOLMIN ABD 305 GORŠIČ MARKO 1951 PODPEČ-PRESER ABD 306 GORŠIČ MATEJ 1974 PODPEČ-PRESER A 307 GOSTINČAR ŽIGA 1988 OPD KOPER 2014 A 308 GOTLIB DEJAN 1981 JESENICE 2012 A 309 GRABELJŠEK JASNA 1983 PODPEČ-PRESER A 310 GRABNAR DUŠKO 1973 LJ. - MATICA ABCDG 311 GRABRIJAN EDVARD 1975 LJ. - MATICA ABD 312 GRAD DARJA 1962 ŠMARNA GORA 2012 AB 313 GRAD JERNEJ 1956 DOMŽALE ABD 314 GRADIČ NINA 1978 SLIVNICA PRI CE AB 315 GRADIŠAR ERNEST 1966 VEVČE 2012 A 316 GRAŠIČ BORUT 1974 KRANJ 2014 A 317 GRAT MATEJA 1965 ŠMARJE PRI JELŠ ABD 318 GREGORC BRANKO 1974 RUŠE 2013 A 319 GREGORC PETRA 1980 CELJE-MATICA 2014 A 320 GREGORIČ MARKO 1969 BREŽICE 2014 AB 321 GRETIĆ JOŽEF 1969 VRELEC 2012 A 322 GRIČAR FRANC 1952 ZAGORJE ABCDEG 323 GRIČNIK ROK 1988 ZREČE 2014 A 324 GRIL PRIMOŽ 1982 JESENICE 2014 AB 325 GRLICA ANDREJ 1986 SNEŽNIK ILIRSKA 2013 A 326 GRMEK ROBERT 1963 POLZELA 2014 A 327 GROHAR MARIJA 1952 LJUBNO OB SAVIN A 328 GROSMAN MARJAN 1950 ZREČE 2014 AB 329 GRUDNIK PRIMOŽ 1985 ŠOŠTANJ 2013 A O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 31

32 330 GRUDNIK SANDI 1961 NAZARJE ABD 331 GRUJIĆ PREDRAG 1959 GORNJA RADGONA ABD 332 GRUM FRANC 1955 VOJNIK 2013 A 333 GUID NIKOLA 1951 RUŠE 2014 AB 334 HABJAN ALEŠ 1982 BOHINJSKA BISTR AB 335 HABJAN MARKO 1970 LJ. - MATICA ABDG 336 HABJAN PAVEL 1954 ZA SELŠKO DOL. Ž ABD 337 HADALIN IVAN 1965 CERKNO 2013 A 338 HALOŽAN GORAZD 1976 HAKL 2013 A 339 HALOŽAN JANEZ 1948 HAKL ABD 340 HARTMAN GORAZD 1968 RUŠE 2013 A 341 HARTMAN IVAN 1951 SLOVENJ GRADEC ABD 342 HARTMAN JOŽICA 1970 RUŠE 2013 A 343 HARTMAN MATJAŽ 1971 FRAM 2013 A 344 HAZNADAR URŠKA 1986 LOVRENC NA POH A 345 HEBER ANDREJ 1979 DRAVOGRAD 2014 A 346 HEBER JOŽICA 1945 DRAVOGRAD 2013 AB 347 HEINSCHKO VIKTORIJA 1959 LOVRENC NA POH A 348 HENGHELMAN DANIEL 1967 PTUJ 2013 AB 349 HENIGMAN URŠKA 1978 GORNIK 2012 AB 350 HERIČ JANEZ 1952 HAKL 2012 A 351 HERIČKO BORIS 1968 VEČER 2013 AB 352 HITER JOŽE 1962 BRICNIK MUTA ABD 353 HLADE NIK 1992 ŽIROVNICA 2014 A 354 HLADE MAVC SIMONA 1956 RADLJE OB DRAVI 2014 AB 355 HLADEN KSENIJA 1964 LJUTOMER 2013 A 356 HLEBEC FRANCI 1973 VRHNIKA 2012 A 357 HLEBEC KLEMEN 1991 BOHOR SENOVO 2013 A 358 HOČEVAR TADEJ 1977 POLŽ 2013 AB 359 HOČEVAR ŽAGER LIDIJA 1968 CELJE-MATICA 2012 A 360 HOMAN ALOJZ 1951 ŠKOFJA LOKA 2012 AB 361 HORVAT MATEJ 1981 SLOVENSKA BISTR AB 362 HOSTA MARJAN 1974 ŠENTJERNEJ AD 363 HOSTNIK SILVA 1961 ATOMSKE TOPLICE 2013 A 364 HRASTNIK DANILO 1958 ŽELEZNIČAR MB 2014 AB 365 HRIBAR ANTON 1964 BREŽICE ABD 366 HRIBAR JOŽE 1975 MISLINJA ABD 367 HRIBERNIK JOŽE 1949 JANEZ TRDINA ABD 368 HRIBERŠEK ALOJZ 1952 KUM 2012 ABD 369 HROVAT FRANCI 1967 KRIŽE ABD 370 HRUŠOVAR BORIS 1966 VIDEM 2013 AB 371 HUDEJ MIROSLAV 1964 ŠOŠTANJ 2012 AB 372 HUDELJA JOŽE 1956 ČRNOMELJ 2013 AB 373 ILJAŽ BOJANA 1982 PTUJ 2012 A 374 ILOTIĆ BRANKO 1965 POLŽ 2014 AB 375 INTIHAR FRANC 1955 LITIJA 2012 A 376 INTIHAR MARJAN 1972 RIBNICA NA DOL AB 377 IRGOLIČ METKA 1964 GRMADA ABD 378 ISKRA MATIJA 1980 SLIVNICA PRI CE A 379 ISKRA ZINKA 1934 ŽELEZNIČAR MB 2013 A 380 IVANČIČ BOŠTJAN 1975 FRAM ABDG 381 IVANČIČ SIMON 1971 TOLMIN 2013 AB 382 IVANETIČ KARMEN 1965 SEMIČ 2013 A 383 JABLANŠČEK STANISLAV 1962 NOVA GORICA ABD 384 JAKI STANISLAV 1935 POŠTA IN TEL. LJ A 385 JAKLIČ GREGOR 1980 POLET ŠENTRUP A 386 JAKOFČIČ FRANC 1958 SEMIČ 2014 AB 387 JALEN GAŠPER 1976 IMP LJUBLJANA ABD 388 JAMNIKAR NEŽA 1991 VELENJE 2013 A 389 JANČIČ CVETO 1958 ZABUKOVICA ABD 390 JANČIČ MIRAN 1954 VELENJE ABDG 391 JANČIČ POLONA 1982 ZABUKOVICA 2014 AB 392 JANTOLEK UROŠ 1965 KRKA NOVO MEST AB 393 JANŽEK ALOJZ 1954 ŠENTJERNEJ 2013 AB 394 JARC MARCO 1957 BENEČIJE 2012 AB 395 JAUH MAJA 1991 ŽIROVNICA 2014 A 396 JAZBEC LILIJANA 1958 DOMŽALE 2014 AB 397 JAZBEC MILAN 1955 DOMŽALE ABCD 398 JEGER GREGOR 1991 LOVRENC NA POH A 399 JEGRIŠNIK JOŽICA 1953 POLZELA 2014 A 400 JEGRIŠNIK MIROSLAV 1950 POLZELA ABD 401 JELEN ALEŠ 1978 MEDVODE AD 402 JELEN BETKA 1960 ŽELEZAR ŠTORE 2014 A 403 JELEN MARJANA 1947 MEDVODE ABD 404 JELEN VALTER 1963 ŽELEZAR ŠTORE 2014 A 405 JELENC ROMAN 1966 ŠKOFJA LOKA 2012 AB 406 JELENKO BORIS 1973 SLOVENJ GRADEC 2013 A 407 JELERČIČ KRISTINA 1978 PODNANOS 2012 A 408 JELOVŠEK GABRIJEL 1941 DRAGO BREGAR 2013 A 409 JELŠNIK PRIMOŽ 1973 NAZARJE 2013 A 410 JENIČ JOŽE 1955 METLIKA 2013 A 411 JENSTERLE FRANČIŠKA 1958 GORJE 2014 AB 412 JERAM MATEJ 1980 CERKNO ABD 413 JERE ROBERT 1969 POŠTA IN TEL. LJ ABCDG 414 JEREB MIRAN 1953 KAMNIK ABDG 415 JEREBIC PAVEL 1951 MARIBOR - MATICA ABDG 416 JEREBIČ STANISLAV 1940 LITIJA 2012 A 417 JEREBIČ SUZANA 1973 LJ. - MATICA 2014 AB 418 JERIČ MARINKA 1961 MATICA MURSKA S AB 419 JERMAN ALOJZ 1952 KAMNIK ABD 420 JERMAN JANEZ 1956 ČRNOMELJ ABDG 421 JERMAN MILAN 1949 VRHNIKA 2013 A 422 JERMAN SONJA 1962 ČRNOMELJ ABD 423 JERŠIČ RANKO 1970 DRAVA MARIBOR ABD 424 JERŠIČ ROBERT 1971 DRAVA MARIBOR ABD 425 JESENKO ANTON 1944 BREŽICE ABD 426 JESENŠEK BORIS 1951 VIHARNIK 2013 AB 427 JESIH BOŠTJAN 1968 MEDVODE ABD 428 JEVŠNIK MILAN 1941 VIDEM ABD 429 JOVANOVIČ SAŠO 1977 LITIJA 2014 AB 430 JOZELJ DUŠAN 1966 LOGATEC 2013 AB 431 JUG BENJAMIN 1948 RUŠE 2012 AB 432 JUG MARIJAN 1943 LITIJA 2012 AB 433 JUHART JOŽE 1971 RUŠE 2013 A 434 JURGEC VILI 1958 CIRKULANE ABD 435 JURIČ MARKO 1957 LJ. - MATICA A - K 436 JURŠIČ JANKO 1987 MAKS MEŠKO OR AB 437 JURŠIČ MARKO 1988 MAKS MEŠKO OR AB 438 JUS DRAGICA 1961 FRAM 2012 AB 439 JUVAN VESNA 1954 PODPEČ-PRESER A 440 JUŽNA JERNEJ 1980 DOMŽALE 2014 AB 441 KAC GORAZD 1974 VUZENICA 2012 AB 442 KADIŠ FRANC 1964 DRAVOGRAD ABCDG 443 KADIŠ KATARINA 1972 IMP LJUBLJANA ABCDEG 444 KAISER IGNAC 1954 VUZENICA ABD 445 KAJBA ANICA 1965 ATOMSKE TOPLICE 2013 A 446 KAJTNER LJUDMILA 1949 ZZV CELJE AD 447 KAMENŠEK JOŽE 1950 SLOVENSKE KONJ ABCDG 448 KAMENŠEK VIDA 1951 SLOVENSKE KONJ A 449 KAPLAN BOŠTJAN 1967 DRAGO BREGAR ABD 450 KAPUN BERTL 1947 ZREČE 2014 AB 451 KARLOVČEC MARJAN 1956 VELENJE ABDG 452 KASTELIC MARJAN 1974 ČRNOMELJ ABD 453 KASTELIC MARTIN 1965 POLOM ABD 454 KASTELIC NENAD 1963 KRANJ 2013 A 455 KAVČIČ ANA 1949 BLAGAJANA 2014 A 456 KAVČIČ ANTON 1947 BLAGAJANA 2014 AB 457 KAVČIČ BLAŽ 1992 ŽIRI 2014 A 458 KAVČIČ IVO 1959 ŽIRI ABD 459 KAVČIČ JANEZ 1945 VIDEM 2013 AB 460 KAVČIČ NASTJA 1990 ŽIRI 2014 A 461 KAVKLER LEOPOLD 1951 POLJČANE 2013 AB 462 KELBL ANTON 1957 GORJE 2014 AB 463 KELNERIČ ALEKSANDER 1967 PTUJ ABCDEG 464 KEMPERLE FRANC 1954 KAMNIK ABCD 465 KENDA DARIJ 1954 TOLMIN ABD 466 KERMAUNER HELENA 1968 DOMŽALE 2013 A 467 KEŠNAR ANA 1971 JANEZ TRDINA 2014 ABDG 468 KEŠPERT FRANC 1958 MAJŠPERK 2012 AB 469 KETE DANILO 1954 MISLINJA ABD 470 KIRBIŠ MILAN 1955 MIKLAVŽ ABD 471 KLADNIK MATEJ 1985 GORNJI GRAD 2012 A 472 KLANČAR MARJAN 1951 ISKRA LJUBLJANA ABD 473 KLANČAR ROBERT 1965 SREDNJA VAS V B AB 474 KLAVES MIRAN 1944 BOVEC ADG 475 KLEČ IGOR 1965 NOVA GORICA ABDG 476 KLEMENČIČ MARJAN 1949 LAŠKO 2012 A 477 KLENC JOŽE 1945 KAMNIK ABD 478 KMETEC TEA 1977 RPD DOLGA POT 2014 A 479 KNAPP MARTINA 1970 GALICIJA ABD 480 KNAVS ANTON 1956 JEGLIČ 2013 AB 481 KNEZ JOŽE 1943 LJ. - MATICA ABD 32

33 DELO KOMISIJ PZS 482 KNEZ MARJAN 1968 CELJE-MATICA 2013 A 483 KOBAV MARJAN 1948 KAMNIK ABD 484 KOBLAR STANKO 1961 TRŽIČ ABD 485 KOCBEK DARINKA 1948 MIKLAVŽ ABD 486 KOCBEK FRANC 1949 MIKLAVŽ ABD 487 KOCBEK MATEJ 1982 KRKA NOVO MEST AB 488 KOCBEK URŠKA 1987 FRAM 2012 A 489 KOCJANC IRENA 1976 SREDNJA VAS V B A 490 KOCJANC KLEMEN 1979 SREDNJA VAS V B ABDG 491 KOCJANČIČ BOJAN 1973 LAŠKO 2012 A 492 KOCJANČIČ MARJAN 1959 MORAVČE 2014 A 493 KOCJANČIČ ROMANA 1967 MERCATOR ABD 494 KOCMAN TOMAŽ 1982 ONGER 2014 A 495 KODARIN KARMEN 1962 PIRAN 2013 A 496 KODELE BENJAMIN 1982 VIPAVA 2012 AB 497 KODELE BOGDAN 1962 AJDOVŠČINA 2014 A 498 KODELJA BLAŽ 1984 AJDOVŠČINA 2014 AB 499 KODERMAC JOŠKO 1951 KOBARID ABD 500 KODRE JOŽEF 1942 CELJE-MATICA A - K 501 KOFLER GREGOR 1980 DOVJE-MOJSTRAN ABDG 502 KOGOVŠEK MAJA 1981 RTV 2013 A 503 KOKOL IDA 1964 HAKL 2012 A 504 KOKOL MARJAN 1957 GORNJA RADGONA 2014 AB 505 KOKOLE LUČKA 1987 ZAGORJE 2012 A 506 KOKOŠAR GAŠPER 1988 JAVORNIK - KOR. B A 507 KOLAR BERNARD 1966 VRANSKO 2014 AB 508 KOLAR EDVARD 1949 MAKOLE 2014 AB 509 KOLAR JOŽICA 1955 MAKOLE ABD 510 KOLEŽNIK SIMON 1948 OŽBALT - KAPLA AD 511 KOLMANIČ DARKO 1964 RUŠE ABDG 512 KOLŠEK DAMJAN 1978 LAŠKO ABD 513 KOLŠEK VASJA 1974 ŽALEC 2014 A 514 KOMAC MATEJA 1981 PANORAMA ABD 515 KOMPARA DUŠAN 1959 AJDOVŠČINA 2014 AB 516 KOMPREJ IVAN 1934 PREVALJE ABD 517 KONCILJA AVGUST 1943 TRBOVLJE ABD 518 KONČNIK DAMJAN 1971 VINSKA GORA 2014 A 519 KONOVŠEK JALEN ANDREJA 1978 ŠOŠTANJ ABD 520 KOPREK FRANJO 1955 ŠKOFJA LOKA ABD 521 KOPRIVŠEK MAJA 1981 LJ. - MATICA ADG 522 KOREN FRANC 1957 KOBARID 2012 A 523 KORITNIK MAJA 1983 PODNANOS 2014 A 524 KORITNIK ROBERT 1976 GRMADA ABD 525 KOROŠEC BOGDAN 1966 SLOVENSKA BISTR A 526 KOROŠEVIČ ELICA 1946 GORNJA RADGONA 2014 AB 527 KORPAR FRANC 1947 PTUJ ABD 528 KORŠIČ ALEŠ 1964 POŠTA IN TEL. LJ ABD 529 KORTNIK MATEJ 1975 ŠOŠTANJ ABD 530 KORŽE VLADKO 1958 ZZV CELJE ABD 531 KOS MILAN 1971 RADOVLJICA ABDG 532 KOSEC SEBASTJAN 1974 JEGLIČ ABDG 533 KOSI IVAN 1961 MARIBOR - MATICA ABDG 534 KOSI MIHELA 1970 ZREČE 2012 A 535 KOSTELEC VERA 1956 METLIKA 2013 A 536 KOŠIČ RAJKO 1963 MAKS MEŠKO OR A 537 KOŠIR ANTON 1947 LAŠKO 2012 A 538 KOŠIR BOŽIDAR 1955 ZREČE 2014 AB 539 KOŠIR IGOR 1964 BRICNIK MUTA AD 540 KOŠIR IRENA 1985 LJ. - MATICA AD 541 KOŠIR MATEVŽ 1929 KAMNIK 2014 A 542 KOŠIR URŠA 1983 ONGER 2013 A 543 KOTNIK BOŽO 1958 RIBNICA NA POH ABD 544 KOTNIK DANIJELA 1975 NAVEZA 2014 AB 545 KOTNIK IVANA 1954 DRAVOGRAD ABDG 546 KOTNIK JAKA 1981 DRAVOGRAD ABDG 547 KOTNIK MAKSIMILJAN 1955 DRAVOGRAD ABDG 548 KOTNIK TADEJ 1979 NAZARJE 2013 A 549 KOTNIK VERONIKA 1958 RAVNE NA KOR ABD 550 KOTNIK VILJEM 1962 RAVNE NA KOR ABD 551 KOVAČEVIČ MIJO 1963 VELENJE ABCD 552 KOVAČIČ DRAGO 1961 OJSTRICA 2014 A 553 KOVAČIČ HUBERT 1941 PREVALJE 2012 AB 554 KOVAČIČ JANKO 1956 POLJČANE ABD 555 KOVAČIČ MARIJA 1959 ŠMARNA GORA 2012 A 556 KOVAČIČ MARJAN 1955 ŠMARNA GORA 2014 AB 557 KOVAČIČ VILJEM 1958 LOČE ABD 558 KOVŠCA ROK 1990 KRKA NOVO MEST A 559 KOZAK ŠTEFAN 1960 MURA ABD 560 KOZJAN JOŽE 1980 METLIKA ABD 561 KOZJEK ANDREJA 1976 HORJUL ABD 562 KOZJEK URŠKA 1963 IMP LJUBLJANA 2012 AB 563 KOZOLE BOŠTJAN 1975 BOHOR SENOVO 2013 A 564 KOZOROG KOŠUTA SANDRA 1978 TOLMIN ABD 565 KOŽELJ STEPIC MARINKA 1942 INTEGRAL ABCD 566 KOŽELJNIK ZVONE 1965 VELENJE 2013 AB 567 KRAJGER KRISTJAN 1956 PREVALJE ABD 568 KRAJNIK ZDENKA 1968 DRAVOGRAD 2013 A 569 KRALJ BOŠTJAN 1982 ONGER 2014 A 570 KRALJ TINE 1988 ZAGORJE 2012 A 571 KRALJ TOMAŽ 1978 ZAGORJE 2012 A 572 KRALJ TOMAŽ 1965 VINSKA GORA 2014 A 573 KRAMAR DRAGO 1957 VIDEM ABD 574 KRAMBERGER DARINKA 1964 HAKL 2013 A 575 KRAMBERGER NATAŠA 1976 LJ. - MATICA ABD 576 KRANJC JOŽE 1954 KRKA NOVO MEST A 577 KRAPEŽ DEJAN 1990 RAŠICA 2014 A 578 KRAŠEK JOŽEF 1957 LAŠKO 2013 AB 579 KRAŠOVEC ANTON 1951 METLIKA 2013 A 580 KRAŠOVEC JANEZ 1982 VRHNIKA 2012 A 581 KRAVANJA EDVIN 1962 BOVEC ABD 582 KRAVANJA MARIJA 1970 BOVEC 2013 A 583 KRAVANJA ZDRAVKO 1961 BOVEC 2013 AB 584 KREČA BOGDAN 1963 ŽALEC 2014 A 585 KREGAR MARJAN 1956 KAMNIK A - K 586 KRENKER STANE 1961 MISLINJA AD 587 KRESNIK ANTON 1948 SATURNUS 2012 A 588 KREŠEVEC ANTON 1936 AJDOVŠČINA 2014 AB 589 KRIČEJ BOGOMIR 1953 VUZENICA 2012 AB 590 KRISTANČIČ OSKAR 1954 BRDA 2013 A 591 KRIVEC STOJAN 1975 MEŽICA ABD 592 KRIVOKAPIĆ NEBOJŠA 1963 ŽALEC 2014 A 593 KRIŽAN FRANC 1960 MURA 2013 A 594 KRIŽANEC DARINKA 1990 DOBROVLJE-BRAS A 595 KRIŽANEC HAROLD 1964 SLOGA ROGATEC ABD 596 KRIŽANEC STANISLAV 1962 DOBROVLJE-BRAS A 597 KRNC MATEJ 1972 LITIJA ABD 598 KROBAT ZVONKO 1968 ŠMARJE PRI JELŠ A 599 KROPEC FRANC 1976 VITANJE ABD 600 KRVINA FRANCI 1951 RADOVLJICA 2012 A 601 KRVINA JANEZ 1948 RADOVLJICA 2012 A 602 KRZNAR ANDRAŽ 1982 GORNJI GRAD 2012 A 603 KRZNAR MARUŠA 1987 GORNJI GRAD 2012 A 604 KRZNAR URŠKA 1989 GORNJI GRAD 2012 A 605 KRŽAN FRANC 1952 BREŽICE ABD 606 KRŽIČ SLAVKO 1969 CERKNICA 2014 AB 607 KRŽIŠNIK VIKTOR 1957 SOVODENJ 2013 AB 608 KUČIČ RAJKO 1961 ŽELEZNIČAR LJ ABD 609 KUHAR NEDELKO 1957 SLOGA ROGATEC 2014 AB 610 KUK FRANC 1961 SLOVENSKE KONJ ABD 611 KUKANJA BORIS 1944 LENDAVA ABD 612 KUMER FRANCI 1957 DOBROVLJE-BRAS ABD 613 KUMER MARTIN 1969 POLET ŠENTRUP AD 614 KUMER TOMAŽ 1973 VINSKA GORA 2014 A 615 KUMER LESJAK PETRA 1981 DOBROVLJE-BRAS AB 616 KUMER TRČEK MAJA 1981 DOBROVLJE-BRAS AB 617 KUNČIČ MARKO 1975 KRKA NOVO MEST A 618 KUNEJ FRANJO 1942 ZZV CELJE ABD 619 KUNEJ MOJMIR 1953 OPD KOPER ABD 620 KUNIČ ZDRAVKO 1956 ČRNOMELJ 2013 AB 621 KURALT ANDREJA 1948 MEDVODE ABD 622 KUSTER DRAGOTIN 1960 HAKL ABD 623 KUTIN GORAZD 1976 TOLMIN 2012 A 624 KUTNAR JANEZ 1949 ČRNUČE ABD 625 KUZMAN ANDREJ 1945 VELENJE 2014 AB 626 KUZMAN UROŠ 1984 VELENJE 2013 AB 627 KUŽEL IZTOK 1976 ŠKOFJA LOKA ABD 628 LADINEK IVAN 1947 PLANIKA MARIBOR ABD 629 LAH ANDREJ 1981 RTV 2014 A 630 LAMUT POLONA 1985 PTUJ 2012 A 631 LAMUT ŽELJKO 1960 GRMADA ABD 632 LAPAJNE MIROSLAV 1954 IDRIJA 2014 AB 633 LAPANJA GORAZD 1981 CERKNO ABD O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 33

34 634 LAPORNIK DAVID 1985 LAŠKO 2012 A 635 LAUKO IGOR 1975 RADLJE OB DRAVI 2014 A 636 LAVRIČ LEON 1964 MORAVČE ABD 637 LAVTAR ANTON 1951 KRIŽE 2012 AB 638 LAZAR BORIS 1946 POŠTA IN TEL. LJ ABD 639 LAZAR ZVONKO 1971 VALENTIN STANIČ AD 640 LAZNIK SLAVICA 1954 ŠKOFJA LOKA ABD 641 LAZNIK SREČKO 1943 TAM MARIBOR 2014 A 642 LEBAN MARINA 1964 PODBRDO ABD 643 LEBAN TATJANA 1950 OPD KOPER 2013 AB 644 LEBREHT ŠTEFAN 1975 LENART V SLOV.G AB 645 LEDINŠEK VLADIMIR 1957 JAKOBA ALJAŽA ABD 646 LEKŠE JOŽE 1970 LISCA SEVNICA 2014 A 647 LEMUT VLADIMIR 1944 AJDOVŠČINA 2014 AB 648 LENARŠIČ JANEZ 1943 INTEGRAL 2012 AB 649 LEPOŠA EDVARD 1955 POLJČANE ABD 650 LESJAK BOŠTJAN 1972 MEŽICA ABDG 651 LESJAK MARIJA 1947 VINSKA GORA 2014 A 652 LESJAK PAVEL 1952 ČRNA ABCDG 653 LESKOVAR IVANA 1958 SLOVENSKA BISTR AB 654 LESKOVŠEK MAJA 1981 TABOR 2014 A 655 LEŠNIK AMADEUS 1961 MARIBOR - MATICA ABD 656 LEŠNIK STANISLAV 1939 BREZJE 2013 A 657 LEVART TOMAŽ 1970 SLOVENSKE KONJ AB 658 LEVSTIK JANEZ 1952 LISCA SEVNICA 2014 A 659 LEVSTIK TEREZIJA 1956 KOČEVJE 2014 A 660 LIČEN ERIK 1988 NOVA GORICA 2014 A 661 LIČEN LEON 1949 POŠTA IN TEL. LJ AB 662 LIČEN METOD 1973 NOVA GORICA ABD 663 LIGETI LASZLO 1948 LENDAVA 2012 A 664 LIKEB MARTIN 1965 MERCATOR ABD 665 LINDIČ IVAN 1958 GALICIJA 2014 AB 666 LINDIČ SAŠA 1951 KAMNIK ABD 667 LIPIČ DRAGO 1955 HAKL ABD 668 LIPOGLAVŠEK LEONIDA 1971 POSAVSKI ALP. K AB 669 LONČAR MATEJ 1980 HORJUL ABD 670 LORBER ALBIN 1957 DONAČKA GORA 2012 AB 671 LORBER DANICA 1955 DONAČKA GORA 2012 A 672 LORBER MIHA 1980 DONAČKA GORA 2012 A 673 LORBER ZORAN 1967 MARIBOR - MATICA 2014 AB 674 LORENCI LEOPOLDINA 1942 SLOVENSKA BISTR A 675 LORENCI MATEVŽ 1939 SLOVENSKA BISTR A 676 LORENCI ŠTEFAN 1943 SLOVENSKA BISTR A 677 LORGER MARKO 1964 DRAMLJE ABD 678 LOTRIČ VESNA 1964 DOVJE-MOJSTRAN A 679 LUKANC BORIS - LUKA 1965 POŠTE IN TEL. CE ABD 680 LUKŠA JERNEJ 1984 LJ. - MATICA ABDG 681 LUŠTREK VILI 1952 MEDVODE 2013 AB 682 LUZAR MARTIN 1964 KRKA NOVO MEST ABD 683 MAČEK KATJA 1990 ŠENTJOŠT 2013 A 684 MAČEK NINA 1983 ŽALEC 2014 A 685 MAČEK SAŠO 1988 LIBOJE 2012 A 686 MAČKOVŠEK MOJCA 1989 VELENJE 2014 A 687 MADJAR JANEZ 1956 MATICA MURSKA S AB 688 MADON BORIS 1952 ŽIROVNICA ABCDG 689 MAGAJNE MARIJA 1940 LJ. - MATICA ABD 690 MAHNIČ GAŠPER 1976 JANEZ TRDINA 2013 A 691 MAHORČIČ NEŽA 1979 NOVA GORICA 2014 A 692 MAJER GREGOR 1970 CELJE-MATICA ABD 693 MAKOVEC PAVEL 1981 VIPAVA 2012 AB 694 MALEŽIČ MATJAŽ 1958 POLJE 2012 A 695 MALLY MARJAN 1950 POLJČANE ABD 696 MALNERŠIČ MIRO 1951 VRHNIKA 2014 A 697 MARCOLA SIMON 1986 KOBARID 2013 A 698 MARHOLD RADISLAV 1976 GORNJA RADGONA ABD 699 MARINČIČ SAŠO 1964 INTEGRAL ABD 700 MARKEŽ LUKA 1975 JAVORNIK - KOR. B ABD 701 MARKO MARTIN 1965 VRANSKO 2013 AB 702 MARKOVIČ ANTON 1957 KRKA NOVO MEST AD 703 MARKOVIČ BOJAN 1963 MARIBOR - MATICA 2013 A 704 MARKOVIČ MAJDA 1958 KRKA NOVO MEST AD 705 MARKOVIĆ BRANISLAV 1960 ŽELEZNIČAR LJ ABD 706 MARN JANKO 1969 POŠTA IN TEL. LJ ABCDG 707 MAROVT JOŽE 1950 DOBROVLJE-BRAS ABD 708 MAROVT NATALIJA 1975 DOBROVLJE-BRAS ABD 709 MARŠNJAK FRANC 1951 VELENJE ABD 710 MARTINČIČ MARJETA 1961 TREBNJE 2012 AB 711 MARUŠIČ ANTON 1946 ZREČE 2014 AB 712 MARZIDOVŠEK ALBERT 1945 ŽELEZNIČAR MB ABDG 713 MATIJEVC ANDREJA 1983 BREŽICE 2012 A 714 MATIJEVC SIMON 1978 BREŽICE 2013 A 715 MATJAŠIČ IVAN 1962 GORNJA RADGONA 2013 A 716 MATJAŽ ŠTEFAN 1979 LJUBNO OB SAVIN A 717 MAUKO BORUT 1979 GORNJA RADGONA 2012 A 718 MAVC VINKO 1960 RADLJE OB DRAVI 2014 AB 719 MAVRI ANDREJ 1948 LAŠKO 2014 A 720 MAVRI MARKO 1983 LAŠKO 2012 A 721 MAVRIČ BOJAN 1962 VRANSKO 2013 A 722 MAVRIČ MATEJ 1988 NOVA GORICA 2013 A 723 MEDJA KLEMEN 1967 JESENICE ABCDEGH 724 MEDJA ROK 1964 SREDNJA VAS V B ABDG 725 MEDVED BLAŽ 1988 KOBARID 2012 A 726 MEDVED FRANCI 1950 ŠMARNA GORA 2013 A 727 MEDVED JANEZ 1974 LITIJA 2012 AB 728 MEDVED MIRKO 1961 POLJČANE ABD 729 MEDVEDŠEK MATJAŽ 1948 RTV 2014 AB 730 MEDVEŠEK JANKO 1952 VIDEM 2013 AB 731 MEGLIČ CVETKO 1953 SKALCA HOČE-SL ABD 732 MEGLIČ VLADKO 1956 SKALCA HOČE-SL ABD 733 MEKE FRANC 1948 LENART V SLOV.G A 734 MERLAK STAŠA 1959 KRANJ 2012 A 735 MERMAL MARKO 1986 GORNJI GRAD 2012 A 736 MERTELJ SARA 1985 GOZD MARTULJK 2013 A 737 MESTNIK BRANKA 1964 VELENJE 2012 A 738 METLJAK DRAGO 1950 LJ. - MATICA ABD 739 MEŽAN ALENKA 1972 RADOVLJICA 2014 A 740 MIHELIČ ZDENKA 1975 RIBNICA NA DOL ABD 741 MIHEV JANKO 1954 RADLJE OB DRAVI ABDG 742 MIJATOVIĆ URŠKA 1982 IDRIJA 2013 A 743 MIKLAVC LUDVIK 1962 POŠTE IN TEL. CE ABD 744 MIKOLIČ RENALDO 1959 FRAM ABD 745 MIKULIN ZVEZDAN 1950 BRDA 2013 A 746 MILOŠIČ ALBIN 1947 HALOZE 2013 AB 747 MILOŠIČ DANILO 1951 NAVEZA ABD 748 MILOŠIČ MARKO 1982 HALOZE 2013 AB 749 MIRNIK ALENKA 1982 GRMADA 2013 AB 750 MLINAR MIRO 1945 CERKNICA ABD 751 MLINAREVIĆ ANTUN 1939 PTUJ 2013 A 752 MLINARIČ ANITA 1967 GORNJA RADGONA 2014 A 753 MLINARIČ MARIJA 1950 BREZJE 2013 A 754 MLINARIČ TONČEK 1964 GORNJA RADGONA 2014 AB 755 MOČILNIK IZIDOR 1971 PREVALJE ABD 756 MOČNIK ROMAN 1949 PREVALJE ABD 757 MOČNIK SILVIJ 1958 IDRIJA 2014 ADG 758 MODRIJAN URŠKA 1978 NOVA GORICA ABD 759 MOHAR ANDREJ 1984 SNEŽNIK ILIRSKA 2013 A 760 MOHAR HELENA 1965 LITIJA 2014 A 761 MOHAR MAJA 1984 LITIJA ABD 762 MOLE MARTINA 1990 HORJUL 2013 A 763 MOLE NIKOLAJ 1962 HORJUL ABDG 764 MOLNAR ANIKO 1972 APD KOZJAK 2014 A 765 MOŽINA NINA 1983 DOVJE-MOJSTRAN A 766 MRAK JERNEJ 1974 ŽIROVNICA ABD 767 MRAK JOŽKO 1969 TOLMIN 2012 A 768 MRAK MATJAŽ 1973 GORENJA VAS 2013 A 769 MRAKIČ BOGO 1944 VUZENICA ABD 770 MRAVLJAK TONČKA 1952 RAVNE NA KOR ABD 771 MUČIBABIĆ IRENA 1971 ONGER 2013 A 772 MUHIČ MIRAN 1961 RTV ABD 773 MUNDA VIKTOR 1959 DRAVA MARIBOR ABD 774 MURKO JOŽE 1933 TAM MARIBOR 2014 A 775 MUZELJ IVAN 1951 VOJNIK ABD 776 NABERGOJ JURIJ 1955 VIPAVA ABD 777 NAGLOST OTON 1958 VIPAVA ABD 778 NAPOTNIK ANDREJ 1956 TAM MARIBOR 2012 AB 779 NARAKS FRANC KAROL 1947 ZABUKOVICA 2013 AB 780 NEDOG FRANC 1952 MARIBOR - MATICA ABD 781 NEDOG SLAVICA 1968 MARIBOR - MATICA 2012 AB 782 NEMANIČ PETER 1980 METLIKA ABD 783 NERAT MATIJA 1983 LJUBNO OB SAVIN ABD 784 NOČ MIHA 1985 JESENICE ABCDG 785 NORČIČ ARPAD 1969 MATICA MURSKA S AB 34

35 DELO KOMISIJ PZS 786 NOVAK ANDREJ 1986 SNEŽNIK ILIRSKA 2013 A 787 NOVAK MARIJA 1958 BREŽICE ABD 788 NOVAK MARJAN 1973 LJUTOMER 2013 A 789 NOVAK MOJCA 1977 VELENJE ABD 790 NOVAK ROMAN 1963 VRHNIKA 2014 AB 791 NOVINŠEK MARKO 1968 ŠMARTNO OB PAKI ABD 792 NOWAKK JURČEK 1963 MORAVČE 2014 AB 793 NUNČIČ FLORIJAN 1937 ZZV CELJE ABD 794 OBLAK ALEŠ 1983 CERKNO 2014 A 795 OBLAK MARJAN 1953 ŽIRI 2014 A 796 OBLAK MARUŠA 1991 ŽIROVNICA 2014 A 797 OBLAK PETER 1960 CELJE-MATICA ABD 798 OBRADOVIĆ SLAVA ALOJZIJA 1940 KRANJ 2012 A 799 OBRČ TEA 1964 LJ. - MATICA ABD 800 OBREZA FRANC 1944 KAMNIK ABD 801 ODAR MOJCA 1981 SREDNJA VAS V B ABDG 802 OFAK VIDA 1955 KOČEVJE 2013 A 803 OGOREVC MATEJ 1987 DOMŽALE ABD 804 OGRAJENŠEK IZIDOR 1962 MERCATOR ABD 805 OGRAJENŠEK SIMON 1958 POLZELA ABD 806 OGRIČ ANA 1974 ZAGORJE 2013 AB 807 OGRINC KATARINA 1971 LJ. - MATICA 2014 AB 808 OLENIK MARJAN 1950 SEŽANA 2014 A 809 OMAN JANEZ 1952 JESENICE ABD 810 OMAN JANEZ BRUNO 1947 ZZV CELJE 2014 AB 811 OMERZU DAMJAN 1985 BOHOR SENOVO 2014 AB 812 OMERZU LEOPOLD 1959 LENART V SLOV.G A 813 ONIČ DRAGICA 1941 POLJČANE ABD 814 ONIČ FRANČEK 1937 POLJČANE ABD 815 ONIČ TOMAŽ 1975 POLJČANE 2012 AB 816 OPLOTNIK DANIJEL 1952 ZREČE ABD 817 OPLOTNIK MAJDA 1954 ZREČE 2014 A 818 OPREŠNIK IGOR 1967 PLANIKA MARIBOR ABD 819 OSOLNIK ANŽE 1988 JANEZ TRDINA 2014 A 820 OSOVNIKER BRANIMIR 1958 LOVRENC NA POH A 821 OSTERMAN JANKO 1953 DOBROVLJE-BRAS A 822 OSTRUH MARJAN 1967 NAZARJE ABD 823 OŠLAJ GAŠPER 1986 LJ. - MATICA 2014 A 824 OZIMIC NINA 1982 DRAVOGRAD ABD 825 OŽBOLD ANTON 1952 KOČEVJE ABD 826 PAČNIK FRANC 1928 LOVRENC NA POH AB 827 PAGON DARJA 1975 RADOVLJICA 2012 A 828 PAGON MATEJ 1975 RADOVLJICA ABDG 829 PAGON VINKO 1955 TOLMIN ABD 830 PAHOVNIK ANDREJ 1984 GORNJI GRAD 2013 AB 831 PAHOVNIK FRANC 1958 GORNJI GRAD AD 832 PAHOVNIK JANA 1958 GORNJI GRAD 2013 A 833 PAHOVNIK TANJA 1985 GORNJI GRAD 2013 A 834 PAJEK IVA 1955 RAŠICA 2014 A 835 PALIR BERNARD 1957 POLZELA 2012 A 836 PANGRČIČ FRANCI 1941 PLANIKA MARIBOR 2014 A 837 PAPLER MAJDA 1957 GOZD MARTULJK ABD 838 PARADIŽ LOVRENC 1968 LOVRENC NA POH A 839 PARTLIČ SREČKO 1965 PLANIKA MARIBOR 2012 A 840 PASAR PETER 1962 CELJE-MATICA ABCD 841 PAŠKULIN BORUT 1973 POŠTA IN TEL. LJ ABD 842 PATTY JOŽEF 1955 BREŽICE 2013 A 843 PAVLIČ MILAN 1953 POLJČANE ABD 844 PAVLIN JOŽE 1973 SEMIČ 2014 AB 845 PAVLIN SLAVICA 1949 LJ. - MATICA ABD 846 PAVLOVIĆ DRAGAN 1952 ŽALEC 2014 A 847 PAVŠEK MIHA 1965 ONGER ABDG 848 PAVŠIČ MIHA 1979 SLOGA ROGATEC 2013 A 849 PAVŠIČ VALERIJA 1959 IDRIJA 2014 A 850 PEČLIN PRIMOŽ 1969 VRHNIKA ABD 851 PEČLIN TATJANA 1969 VRHNIKA ABD 852 PEČNIK HERLAH MARTINA 1975 ŠOŠTANJ ABD 853 PEGAN POLONA 1984 ISKRA KRANJ 2014 A 854 PEKLAR SANJA 1986 LENART V SLOV.G A 855 PERETIN ALEŠ 1973 FRAM ABDG 856 PERKO JANA 1969 RAŠICA ABD 857 PERPAR ROMAN 1968 TREBNJE 2014 A 858 PERŠOLJA ALEŠ 1969 DOMŽALE 2012 AB 859 PERŠOLJA BORUT 1972 DOMŽALE ABD 860 PERŠOLJA INGRID 1961 POŠTA IN TEL. LJ ABD 861 PERŠOLJA MATEJA 1976 DOMŽALE 2012 A 862 PETAUER BRANKO 1969 ŠENTJUR ABD 863 PETAUER SREČKO 1966 ŠMARJE PRI JELŠ AB 864 PETEK BRANKO 1961 TAM MARIBOR 2014 AB 865 PETEK KLEMEN 1977 GORNJI GRAD ABDG 866 PETEK MARTINA 1977 GORNJI GRAD 2012 A 867 PETEK MATJAŽ 1988 PTUJ 2014 AB 868 PETELIN ROMAN 1960 RIBNICA NA DOL ABD 869 PETELINC FRANC 1976 BREŽICE 2012 A 870 PETERNELJ MATJAŽ 1960 ŠKOFJA LOKA ABD 871 PEVEC EMILIJ 1967 ONGER 2013 AB 872 PILKO MARIJA 1938 ŽELEZNIČAR MB 2014 A 873 PINTARIČ GAŠPER 1976 BTC 2014 AB 874 PINTARIĆ VINKO 1946 BTC ABD 875 PIPAN DAMJAN 1984 SNEŽNIK ILIRSKA 2013 A 876 PIRC BREDA 1959 ISKRA KRANJ ABDG 877 PIRC MARTIN 1987 LITIJA 2014 A 878 PIRNAT ŠPELA 1981 DOMŽALE 2014 A 879 PISAR VOJKO 1958 SLOVENJ GRADEC ABD 880 PISTIVŠEK BARBARA 1982 GRMADA 2013 AB 881 PIŠTAN JASMINA 1982 OPD KOPER 2014 A 882 PITAMIC ROJC BOJANA 1980 KOBARID ABDG 883 PITAMIC VOJSKA JASMINA 1982 KOBARID ADG 884 PIVK ALENKA 1980 GORENJA VAS 2013 AB 885 PLANINC JANEZ 1954 KRANJ ABD 886 PLANINC MARJAN 1970 MAJŠPERK 2013 AB 887 PLANKO MATEJ 1972 SLIVNICA PRI CE AB 888 PLANOVŠEK PRIMOŽ 1973 REČICA OB SAVIN ABD 889 PLENIČAR GALUN POLONA 1977 POLJČANE 2013 A 890 PLEŠEC MIROSLAV 1948 MEDVODE 2013 AB 891 PLEŠNIK TEJA 1984 VINSKA GORA 2014 A 892 PLEVNIK STANISLAV 1952 SLOVENJ GRADEC ABD 893 PLOHL MITJA 1962 RUŠE ABDG 894 PLUT DUŠAN 1973 SEMIČ 2014 AB 895 PLUT MARTIN 1960 SEMIČ 2013 A 896 POČERVINA ANDREJ 1968 INTEGRAL 2012 AB 897 PODERGAJS BENEDIKT 1953 VOJNIK 2012 AB 898 PODGRAJŠEK BOŠTJAN 1973 SLOVENSKE KONJ AB 899 PODGRAJŠEK PETER 1968 ZREČE 2013 AB 900 PODJAVORŠEK MATJAŽ 1975 POLJE 2012 A 901 PODLESNIK NINA 1977 HUDOURNIK 2014 AB 902 PODLESNIK STRNAD 1974 KRIM 2012 A BARBARA 903 PODLOGAR DUŠAN 1960 GORJE ABDG 904 PODOBNIK ANICA 1972 CERKNO ABD 905 PODOBNIK GABRIJEL 1958 CERKNO ABD 906 PODPEČAN IVAN 1947 GALICIJA 2014 AB 907 PODRZAVNIK LUDVIK 1954 RADLJE OB DRAVI 2014 A 908 POGAČAR JANEZ 1952 KOMENDA ABD 909 POGAČAR MIROSLAV 1959 RADOVLJICA 2013 A 910 POGAČNIK MATJAŽ 1972 POŠTA IN TEL. LJ A 911 POGAČNIK MATKO 1937 RADOVLJICA 2012 A 912 POLAK TOMAŽ 1966 CELJE-MATICA ABD 913 POLAVDER BOGOMIL 1956 ZABUKOVICA 2013 A 914 POLAVDER JANJA 1958 ZABUKOVICA 2012 A 915 POLJAK STANE 1961 ČRNOMELJ ABD 916 POLLAK BOJAN 1943 KAMNIK A - K 917 POLLAK MARIJA 1947 KAMNIK ABD 918 POLUTNIK KARLO 1959 TRBOVLJE ABD 919 PONEBŠEK ROMAN 1969 LITIJA ABD 920 PONIŽ RUPNIK ALEKSANDRA 1977 VIPAVA 2014 A 921 POSAVEC ROBERT 1968 KRIŽE ABD 922 POSEGA VALENTINA 1963 POSTOJNA 2012 AB 923 POTISK JASNA 1983 PTUJ 2012 A 924 POTOČNIK BOGDAN 1970 MARIBOR - MATICA ABD 925 POTOČNIK IRENA 1955 ŽALEC 2014 A 926 POTOČNIK JOŽE 1954 ŽALEC 2014 AB 927 POTOČNIK SEBASTJAN 1983 ISKRA KRANJ 2012 A 928 POZNIČ SIMON 1986 BOHOR SENOVO 2014 AB 929 PRAH ANTON 1964 LISCA SEVNICA ABDG 930 PRAH MARTA 1962 OŽBALT - KAPLA ABD 931 PRAPROTNIK TOMI 1964 VELENJE ABD 932 PRAŠNIKAR DUŠAN 1977 DOMŽALE ABD 933 PRAZNIK JANEZ 1969 SLOVENJ GRADEC 2014 A 934 PREDOLNIK ZORAN 1967 ŠMARTNO OB PAKI ABD 935 PREGEL ALEŠ 1975 LITIJA 2012 AB 936 PREGLAV ERNEST 1940 BRICNIK MUTA ABD O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 35

36 937 PREGRAD JOŽE 1960 MARIBOR - MATICA 2014 AB 938 PRELOVŠEK JANJA 1982 ŽELEZNIČAR LJ 2014 A 939 PRELOVŠEK UROŠ 1967 ISKRA KRANJ ABDG 940 PREMERL KATARINA 1947 INTEGRAL 2013 A 941 PREMERL MITJA 1944 INTEGRAL ABD 942 PRETNAR JANEZ 1945 RADOVLJICA ABD 943 PREZELJ GABRIJEL 1934 GRMADA A - K 944 PRIMAR MARKO 1958 POLJE 2014 AB 945 PRIMC MIŠO 1962 GRMADA ABD 946 PRISTAVNIK ALOJZIJ 1945 RAVNE NA KOR ABD 947 PROGAR ANTON 1941 KRKA NOVO MEST ABD 948 PROSEN TINA 1990 HORJUL 2013 A 949 PROSENC ALIJA 1975 CELJE-MATICA 2014 A 950 PROŠIČ ZLATKO 1968 PODPEČ-PRESER ABCD 951 PRŠA DARKO 1985 MATICA MURSKA S A 952 PRŠA IGNAC 1956 MATICA MURSKA S ABD 953 PŠENIČNIK DAMJAN 1978 SLOVENSKE KONJ AB 954 PUC MIRAN 1971 RPD DOLGA POT 2013 A 955 PUCONJA MARTINA 1940 TAM MARIBOR 2012 A 956 PUČKO BORIS 1954 MARIBOR - MATICA 2013 A 957 PUČNIK LIDIJA 1959 SLOVENSKE KONJ ABD 958 PUGELJ ANICA 1955 VELENJE 2012 A 959 PUNGARTNIK SREČKO 1948 MARIBOR - MATICA ABDG 960 PUNGERL OTO 1933 PLANIKA MARIBOR 2012 A 961 PURKART VILMA 1958 KOBARID 2012 A 962 PURKAT JANKO 1961 KRIM 2014 A 963 PURNAT ZDENKO 1975 GORNJI GRAD ABDG 964 PUSTOTNIK BOJAN 1965 BLAGOVICA 2014 AB 965 RADEJ JOŽE 1949 LISCA SEVNICA ABCD 966 RADEK TADEJA 1977 PTUJ 2013 A 967 RADOVIČ ANJA 1982 LISCA SEVNICA 2013 A 968 RAIČIĆ BARBARA 1974 OPD KOPER 2013 A 969 RAJH FRANCI 1941 PLANIKA MARIBOR 2012 AB 970 RAJNER BRANKA 1960 KOČEVJE 2013 A 971 RAKUŠA ANDREJ 1978 MAKS MEŠKO OR A 972 RAMŠAK PAJK JOŽICA 1970 RTV 2013 A 973 RAP LOVRO 1969 POLJČANE 2012 A 974 RATEJ JOŽEF KONRAD 1943 ŽELEZNIČAR CE 2012 AB 975 RATEJ ZLATKO 1967 ŽELEZNIČAR CE 2012 AB 976 RAUCH RUDOLF 1935 TOLMIN 2012 A 977 RAUŠ LAURA 1975 SLOVENSKA BISTR A 978 RAVNIHAR PRIMOŽ 1968 ŽIROVNICA ABD 979 RAVNIK BOŠTJAN 1977 VRHNIKA ABD 980 RAVNIKAR MATJAŽ 1957 KAMNIK 2012 A 981 REBERNIK MARJAN 1964 HAKL 2012 A 982 RECER ŠPELA 1971 MARIBOR - MATICA 2012 A 983 REČNIK-KRAJNC ILKA 1967 FRAM 2012 AB 984 REDNAK HERMAN 1942 INTEGRAL 2012 AB 985 RELJANOVIČ ZVONKO 1966 SATURNUS 2012 A 986 REMIC JANA 1965 RADOVLJICA ABD 987 REMS MARKO 1962 POHODNIK NM 2014 A 988 RENČELJ DRAGO 1948 OŽBALT - KAPLA 2012 A 989 RENER OLGA 1947 KRIŽE 2013 AB 990 REPNIK PETER 1981 FRAM 2012 A 991 REPNIK SONJA 1950 VRHNIKA 2013 A 992 REPOVŽ PETER 1953 ŠENTJERNEJ 2014 AB 993 RESNIK MARJETA 1953 SLOVENSKA BISTR A 994 RESNIK MIHELA 1977 SLOVENSKA BISTR A 995 RETKO IRENA 1954 LJUBNO OB SAVIN A 996 REZMAN IGOR 1969 ŠOŠTANJ 2013 AB 997 RIBIČ TEREZIJA 1954 VELENJE ABD 998 RIGLER BORIS 1953 VRHNIKA 2013 A 999 RIGLER MATJAŽ 1979 VELIKE LAŠČE ABD 1000 RIHAR GREGOR 1971 HUDOURNIK ABDG 1001 RIHTARIČ IRENA 1968 SLOVENSKE KONJ ABD 1002 RIJAVEC ANA MARIJA 1990 ŽALEC 2013 A 1003 RITONJA MIRAN 1961 PTUJ ABD 1004 RMAN NINA 1982 TREBNJE ABD 1005 ROBIČ ANTON 1967 GOZD MARTULJK 2012 A 1006 ROGELJ FRANCE 1964 ŠENTVID PRI STIČ AB 1007 ROJC BOGDAN 1947 SEŽANA ABDG 1008 ROJC IZTOK 1975 KOBARID ABDG 1009 ROJINA ŠTEFAN 1956 VIHARNIK 2012 A 1010 ROŠKAR JOŽE 1972 HAKL 2013 AB 1011 ROTOVNIK BOJAN 1976 ŠOŠTANJ ABDG 1012 ROTOVNIK JOŽE 1970 SLOVENJ GRADEC 2013 AB 1013 ROVAN JOŽE 1953 LJ. - MATICA 2012 A 1014 ROŽIČ ALENKA 1975 TRŽIČ 2013 A 1015 ROŽIČ ANDREJ 1978 BOHINJSKA BISTR ABDG 1016 ROŽIČ JOŽEF 1943 TRŽIČ ABCDG 1017 ROŽIČ ZORAN 1964 DRAVOGRAD 2013 A 1018 ROŽMAN FRANC 1960 JEGLIČ ABCDEGH 1019 RUČIGAJ KLEMEN 1975 ISKRA KRANJ 2012 AB 1020 RUČIGAJ MARJAN JOŽEF 1948 ISKRA KRANJ ABCDG 1021 RUDOLF JANEZ 1958 LOGATEC ABD 1022 RUPAR ALOJZ 1941 LISCA SEVNICA ABD 1023 RUPAR MOJMIR 1963 LISCA SEVNICA ABDG 1024 RUPNIK IVAN 1956 CERKNO 2013 A 1025 RUS JERNEJ 1952 LOGATEC 2013 A 1026 RUSIMOVIČ TOMAŽ 1950 INTEGRAL 2012 AB 1027 RUTAR INES 1978 IMP LJUBLJANA 2014 AB 1028 RUTAR SAMO 1981 TOLMIN 2013 A 1029 RUŽIČ JOŽE 1943 MATICA MURSKA S AB 1030 SAGADIN DAMIJAN 1977 FRAM ABD 1031 SAGADIN JANEZ 1953 FRAM ABD 1032 SAKELŠEK ALENKA 1958 ISKRA LJUBLJANA ABD 1033 SAPAČ ŠTEFAN 1955 TRBOVLJE 2014 AB 1034 SAVINEK DARJA 1961 TABOR 2013 A 1035 SEČNIK VILJEM 1973 ŠENTJOŠT AD 1036 SEDEJ BORIS 1964 IDRIJA 2014 A 1037 SEDEVČIČ JOŽE 1957 NOVA GORICA ABD 1038 SEGULIN ZLATKO 1955 ŽELEZNIČAR LJ ABD 1039 SELIGER BOGDAN 1953 HORJUL 2013 A 1040 SELIŠKAR JANEZ 1960 IMP LJUBLJANA ABD 1041 SEMENIČ ANDREJA 1981 PODNANOS 2012 A 1042 SEMPRIMOŽNIK BOŠTJAN 1976 VRANSKO 2014 A 1043 SENICA JOŽE 1959 SLOVENJ GRADEC 2014 AB 1044 SENICA VLASTA 1954 BRICNIK MUTA ABD 1045 SENIČ IGOR 1963 GALICIJA 2014 A 1046 SERINI DIANA 1965 KRKA NOVO MEST A 1047 SIMERL MARKO 1954 VEČER 2012 AB 1048 SIMŠIČ STANISLAV 1927 KAMNIK 2014 A 1049 SITAR ANTON 1943 VRANSKO 2013 AB 1050 SKAZA MARJAN 1948 VELENJE 2013 A 1051 SKLEDAR RAFAEL 1951 APD KOZJAK 2014 A 1052 SKOBE ROZALIJA 1947 KRKA NOVO MEST ABD 1053 SKOBE RUDOLF 1945 KRKA NOVO MEST ABCD 1054 SKOBERNE JAN 1951 ISKRA LJUBLJANA 2014 A 1055 SKOČIR LUKA 1983 DOMŽALE ABD 1056 SKOK JAN 1989 VELENJE 2012 A 1057 SKUBIC RADOVAN 1953 ZAGORJE ABD 1058 SKUTNIK ERVIN 1949 BRICNIK MUTA ABD 1059 SLABE JANEZ 1941 LOGATEC 2013 A 1060 SLADIČ IGOR 1961 KRKA NOVO MEST AB 1061 SLAK ANDREJ 1967 KAMNIK ABCDG 1062 SLANC ANTON 1948 METLIKA 2013 A 1063 SLANIČ BORIS 1965 JAKOBA ALJAŽA ABD 1064 SLEMENŠEK MARTIN 1950 MERCATOR ABD 1065 SLOKAN FRANC 1953 LJUTOMER 2012 AB 1066 SLOKAN VERA 1957 NAZARJE ABD 1067 SLOKAR RAJKO 1936 NOVA GORICA 2013 A 1068 SLOVENEC MARTIN 1947 BREŽICE 2014 A 1069 SLOVŠA PETER 1969 HORJUL 2013 A 1070 SLUGA MOJCA 1983 GOZD MARTULJK 2013 A 1071 SMOGAVEC MARTINA 1971 OPLOTNICA ABD 1072 SMOLEJ MIRAN 1954 MAJŠPERK 2013 AB 1073 SMREKAR VLADIMIR 1952 POSTOJNA ABDG 1074 SMRKOLJ MARIJA 1963 MORAVČE 2014 A 1075 SMUKAVEC URŠKA 1979 BOHINJSKA BISTR A 1076 SOBAN BOGOMIR 1953 AJDOVŠČINA 2012 A 1077 SOBOČAN BOJAN 1949 RAŠICA 2014 AB 1078 SODNIK ZORAN 1968 KOMENDA ABD 1079 SOJČ URŠKA 1987 LAŠKO 2012 A 1080 SOKLIČ STANISLAV 1943 LJ. - MATICA ABDG 1081 SOMRAK FRANC 1949 KRKA NOVO MEST AB 1082 SOTOŠEK JANKO 1963 LISCA SEVNICA ABD 1083 STANONIK JOŽE 1939 ŠKOFJA LOKA ABD 1084 STARC MARTIN 1971 VELIKE LAŠČE 2014 A 1085 STAREŠINIČ STANISLAV 1954 ČRNOMELJ ABD 1086 STOPAR JANJA 1985 VELENJE 2012 A 1087 STOPAR SABINA 1979 ČRNOMELJ 2012 A 1088 STRANŠČAK LADKA 1952 OPD KOPER ABD 36

37 DELO KOMISIJ PZS 1089 STRAŠEK IVAN 1954 ŠMARJE PRI JELŠ ABD 1090 STRAŽAR TOMAŽ 1961 POLJE ABD 1091 STRAŽAR TOMAŽ 1958 SATURNUS 2013 AB 1092 STRAŽE IVAN 1940 ŽUSEM 2013 AB 1093 STRMŠEK OLGA 1958 SKALCA HOČE-SL A 1094 STRNAD MIRKO 1952 ŽELEZNIČAR MB 2013 A 1095 STRNAD PETER 1975 ŽELEZNIČAR MB 2013 A 1096 STRNAD PODLESNIK 1963 KRIM 2012 A BOŠTJAN 1097 STROPNIK VLADO 1958 ŠOŠTANJ 2013 AB 1098 STRUNA MOJCA 1982 DRAGO BREGAR 2013 A 1099 STRŽINAR ANDREJ 1982 VRHNIKA 2012 A 1100 STUCHLY ANDREJ 1972 IMP LJUBLJANA ABCD 1101 STUPAN DANIJELA 1969 DRAVA MARIBOR 2014 A 1102 SUŠNIK MANCA 1978 RADOVLJICA 2013 AB 1103 SVET MARIJA MILENA 1967 ŠEMPETER V SAV A 1104 ŠAĆIRI DELIJA 1961 TISA ABDG 1105 ŠAFRAN MARJAN 1953 MATICA MURSKA S A 1106 ŠALAMON ANDREJ 1976 ATOMSKE TOPLICE 2013 A 1107 ŠALAMON CVETKA 1955 ATOMSKE TOPLICE 2012 A 1108 ŠALAMON IVAN 1950 ATOMSKE TOPLICE 2012 AB 1109 ŠALEHAR ALOJZ 1963 TREBNJE ABD 1110 ŠAMPERL JOŽEF 1968 HAKL 2013 AB 1111 ŠARC TOMAŽ 1967 RAŠICA 2012 A 1112 ŠEBALJ MIKŠE ŠTEFANIJA 1954 CERKNICA 2014 AB 1113 ŠEGA JOŽE 1963 SLOVENSKA BISTR AB 1114 ŠEGA VIKTORIJA 1965 SKALCA HOČE-SL A 1115 ŠEHOVIČ GORAN 1964 PODPEČ-PRESER AB 1116 ŠEMROV ALJAŽ 1990 POSTOJNA 2014 A 1117 ŠEMROV NEVA 1964 POSTOJNA 2013 A 1118 ŠEŠKO ANTON 1941 LISCA SEVNICA 2014 AB 1119 ŠEŠKO VINKO 1937 LISCA SEVNICA ABD 1120 ŠILAK PETER 1979 PTUJ ABD 1121 ŠILD FRANC 1965 SLOVENSKE KONJ ABD 1122 ŠINKO FRANC 1954 GRMADA ABD 1123 ŠINKOVEC MILAN 1970 KOMENDA ABD 1124 ŠIP DUŠAN 1948 ŽALEC 2014 AB 1125 ŠKARJA ANTON 1937 KAMNIK A - K 1126 ŠKEDELJ RUDOLF 1953 SEMIČ 2013 A 1127 ŠKERBINEK DANILO 1940 APD KOZJAK A - K 1128 ŠKOF FRANC 1956 AVTOTEHNA ABD 1129 ŠKOFLEK JANEZ 1957 DOBRNA 2014 AB 1130 ŠKOLC JOŽE 1959 VRHNIKA 2014 AB 1131 ŠKORC JOŽEF 1940 KRANJ ABD 1132 ŠKORJA MARJETKA 1960 SLOVENJ GRADEC ABD 1133 ŠKRILEC DARJA 1959 TISA 2012 AB 1134 ŠKRJANEC UROŠ 1971 POŠTA IN TEL. LJ A 1135 ŠKRLJ JERICA 1949 BLAGAJANA 2014 A 1136 ŠKRLJ RAJKO 1947 BLAGAJANA 2014 AB 1137 ŠKRUBEJ SLAVKO 1954 ZZV CELJE ABD 1138 ŠLAMBERGER BRANKO 1965 POHORJE ZG. POL A 1139 ŠLIBAR MATIJA 1979 JESENICE ABDG 1140 ŠMID GOJKO 1962 POŠTE IN TEL. CE AD 1141 ŠNUDERL MATEJ 1968 FRAM ABD 1142 ŠOLAR JERCA 1970 BLED 2014 AB 1143 ŠPANRING GVIDO 1967 POLJČANE 2012 AB 1144 ŠPENDOV TONE 1963 ŽIROVNICA ABD 1145 ŠTABUC IGOR 1967 TAM MARIBOR ABD 1146 ŠTALC DRAGICA 1958 KRIŽE AD 1147 ŠTAMCAR PRIMOŽ 1977 TRŽIČ ABD 1148 ŠTERBAN ANTON 1947 LAŠKO 2014 A 1149 ŠTERN JANEZ 1973 RAVNE NA KOR A 1150 ŠTERN KATJA 1973 RAVNE NA KOR A 1151 ŠTIFTAR MARJETA 1964 TISA 2013 A 1152 ŠTIGLIC MARTIN 1980 NAZARJE 2013 A 1153 ŠTOK ZORAN 1956 POLZELA ABD 1154 ŠTOKAR FRANC 1954 POLOM ABD 1155 ŠTOKAR ROBERT 1977 POLOM ABD 1156 ŠTROMAJER ALOJZ 1953 BREZJE 2013 A 1157 ŠTUBIČAR MILAN 1952 DRAVA MARIBOR ABD 1158 ŠTUMBERGER JOŽE 1951 RUŠE 2012 AB 1159 ŠTUPAR FRANC 1963 JEGLIČ 2013 A 1160 ŠTURM IVAN 1948 AK SLOV. BISTR ABCDE 1161 ŠUBIC ROBERT 1966 ŽIRI 2014 A 1162 ŠULER MILAN 1955 SLOVENJ GRADEC 2014 A 1163 ŠULIGOJ ALDO 1956 NOVA GORICA ABD 1164 ŠVAJGEL JOŽE 1965 VINSKA GORA 2014 A 1165 TABERNIK KATJA 1947 KAMNIK ABD 1166 TAJNIK MARTIN 1945 MISLINJA ABD 1167 TAJNIKAR ALENKA 1976 SLOVENSKE KONJ A 1168 TALER LUKA 1978 RADOVLJICA ABD 1169 TANŠEK GORAZD 1955 VELENJE ABDG 1170 TARKUŠ MIRAN 1955 TAM MARIBOR ABD 1171 TAVČAR FRANC 1962 ŠKOFJA LOKA 2013 AB 1172 TAVČER ALENKA 1966 ZABUKOVICA ABD 1173 TAVČER MITJA 1967 ŠEMPETER V SAV AB 1174 TEKAVEC RUŽA 1939 POŠTA IN TEL. LJ ABD 1175 TELBAN LOVRO 1957 SOVODENJ 2013 AB 1176 TERGLAV ALOJZIJ ANTON 1940 POŠTA IN TEL. LJ AB 1177 TERLIKAR TONČKA 1957 RADOVLJICA 2013 A 1178 TERŽAN ADOLF 1970 LIBOJE 2014 A 1179 TEŽAK JOŽEF 1935 POLJČANE 2013 A 1180 TISEL ROBERT 1968 LISCA SEVNICA 2014 A 1181 TOČAJ BOJAN 1955 CELJE-MATICA 2014 A 1182 TODOROVIČ IRISLAV 1965 ŠKOFJA LOKA ABD 1183 TOMAN RAJKO 1971 SLOVENSKE KONJ A 1184 TOMAŽIN ALOJZ 1949 ŠKOFJA LOKA 2012 A 1185 TOMAŽIN POLONA 1975 RADOVLJICA 2012 AB 1186 TOMINŠEK IGOR 1968 TISA 2014 A 1187 TOMŠIČ ANDREJA 1965 LJ. - MATICA ABD 1188 TOMŠIČ EDVARD 1964 POLET ŠENTRUP ABD 1189 TOMŠIČ STANISLAV 1947 POŠTA IN TEL. LJ ABD 1190 TONIN MATEJA 1962 POLJE 2014 A 1191 TOPLAK ROMAN 1959 GRMADA ABD 1192 TOPLAK TANJA 1983 GRMADA 2012 AB 1193 TOPOLČNIK ALOJZ 1946 SLOVENSKA BISTR A 1194 TOPOLOVEC MARJAN 1951 DRAVA MARIBOR 2012 AB 1195 TOŠ ALJA 1964 LJUBNO OB SAVIN A 1196 TOŠESKI BLAGOJA 1945 METLIKA 2013 A 1197 TOVŠAK CIRIL 1937 JAKOBA ALJAŽA ABDG 1198 TOVŠAK SLAVICA 1950 JAKOBA ALJAŽA 2014 AB 1199 TRAFELA FRANC 1966 HAKL 2012 A 1200 TRAMPUŠ NEŽA 1939 ŠKOFJA LOKA 2013 A 1201 TRAMPUŽ IVAN 1965 POŠTA IN TEL. LJ ABD 1202 TRATAR ROMAN 1975 POŠTA IN TEL. LJ ABD 1203 TRATNIK JANJA 1984 PREBOLD 2013 A 1204 TRBOVC JAKOB 1952 DRAMLJE 2014 A 1205 TRBOVC STANISLAV 1957 OJSTRICA 2014 AB 1206 TRČEK DRAGO 1955 GORENJA VAS 2013 A 1207 TROBEC MATEJ 1983 SEŽANA 2013 A 1208 TROBEVŠEK TADEJ 1978 JANEZ TRDINA 2012 A 1209 TROBIŠ MOJCA 1982 VOJNIK 2014 A 1210 TROP BOGOMIR 1956 PREVALJE ABD 1211 TROP PRIMOŽ 1973 PTUJ ABCDEG 1212 TROPE ANTON 1963 INTEGRAL 2012 AB 1213 TRSTENJAK FRANC 1944 DRAVA MARIBOR ABD 1214 TURK DENIS 1966 NOVA GORICA ABD 1215 TURKOVIĆ TINA 1988 SNEŽNIK ILIRSKA 2013 A 1216 TURNŠEK ALEKSANDER 1963 ŽALEC 2014 A 1217 TURNŠEK DARINKA 1954 BOČ-KOSTRIVNICA 2012 A 1218 TURŠIČ TINE 1993 VRHNIKA 2014 A 1219 UDIR BLAŽKA 1992 JESENICE 2013 A 1220 UDOVČ MATEJA 1974 KRANJ 2012 A 1221 ULAGA DARKO 1965 ŠEMPETER V SAV AB 1222 ULE ŠTEFKA 1960 KOČEVJE ABD 1223 UMEK GREGOR 1988 BOHOR SENOVO 2014 A 1224 UMEK JOŽE 1992 ŠENTJOŠT 2013 A 1225 URAN VALENTINA 1970 ŠOŠTANJ AD 1226 UREVC JANJA 1967 RADOVLJICA 2014 A 1227 URH ŠTEFKA 1944 ZABUKOVICA 2013 A 1228 URLAVB IZTOK 1963 RUŠE ABDG 1229 URŠIČ JANEZ 1951 KOMENDA ABD 1230 URŠIČ JOŽICA 1957 KOMENDA ABD 1231 URŠIČ MIROSLAV 1948 KAMNIK ABD 1232 UZAR SREČKO 1953 NAZARJE ABD 1233 UŽMAH SILVESTER 1960 SLIVNICA PRI CE A 1234 VADNAL IZABEL 1981 POSTOJNA ABD 1235 VAHTER UROŠ 1968 SLOVENSKE KONJ ABD 1236 VALENČAK LIDIJA 1957 RUŠE 2013 A 1237 VALENČIČ MIROSLAV 1956 RUŠE 2012 AB 1238 VALENTINČIČ JUDITA 1969 SATURNUS 2013 AB 1239 VALTL PETER 1964 BRICNIK MUTA ABD O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 37

38 1240 VANER MAJA 1963 MARIBOR - MATICA 2013 ADG 1301 VRČKOVNIK MAJA 1987 LJUBNO OB SAVIN ABD 1241 VANIČ NUŠA 1984 BREŽICE 2014 AB 1302 VRČKOVNIK PETER 1973 ŠMARTNO OB PAKI ABCDG 1242 VARL JOŽE 1942 RADOVLJICA ABD 1303 VREČEK JURE 1962 RADOVLJICA 2013 A 1243 VEČKO RAJKO 1957 SLOVENJ GRADEC 2014 A 1304 VRHOVŠEK LEON 1971 FRAM ABD 1244 VEHAR OBLAK MIHAELA 1966 ŽIRI AD 1305 VUKOBRAT MILOŠ 1958 MARIBOR - MATICA 2014 A 1245 VENGAR ROK 1988 JAVORNIK - KOR. B A 1306 VUKOVIČ BORUT 1951 LITIJA 2012 AB 1246 VERČEK REMS MOJCA 1967 POHODNIK NM 2014 A 1307 WILLEWALDT MATIC 1988 RADOVLJICA 2013 A 1247 VERČKO IVAN 1955 BRICNIK MUTA ABD 1308 ZADEL ALOJZ 1944 OPD KOPER AD 1248 VERK JANEZ 1976 POŠTE IN TEL. CE 2012 A 1309 ZAJC DREJC 1986 CERKNO 2012 A 1249 VERTELJ MATEJA 1980 LJ. - MATICA ABDG 1310 ZAJC JANEZ 1935 TREBNJE 2012 A 1250 VERTIČ JANEZ 1951 PTUJ ABD 1311 ZAJC JOŽE 1962 MERCATOR ABD 1251 VERZELAK DANILO 1957 ŠMARTNO OB PAKI 2014 A 1312 ZAJEC MIHAEL 1950 SLOVENJ GRADEC ABD 1252 VEŠNAR DANICA 1945 ŽELEZNIČAR MB 2013 A 1313 ZAJEC ROBERT 1969 POLJE 2013 A 1253 VEŠNAR MARJAN 1951 ŽELEZNIČAR MB ABD 1314 ZALAR BIZJAK SONJA 1948 VRHNIKA AD 1254 VIDALI MARKO 1966 KRIŽE ABD 1315 ZALOŽNIK ANA 1947 ŠMARJE PRI JELŠH ABD 1255 VIDALI MIHA 1980 DOMŽALE 2014 A 1316 ZAVERŠNIK EGIDIJ 1962 MISLINJA ABD 1256 VIDEC JOŽEF 1959 LAŠKO 2013 AB 1317 ZAVERŠNIK JOŽE 1963 MISLINJA ABD 1257 VIDIC KARIN 1964 RADOVLJICA 2014 A 1318 ZAVOLOVŠEK MATEJ 1975 GORNJI GRAD 2013 A 1258 VIDIC MARA 1960 TOLMIN ABD 1319 ZAVRŠNIK BOJAN 1966 ŽIROVNICA ABD 1259 VIDMAJER ADI 1942 PREBOLD 2014 A 1320 ZDOLŠEK MATJAŽ 1975 ŠENTJUR 2013 A 1260 VIDMAR BRANKO 1958 IDRIJA 2013 ABDG 1321 ZEBIČ ZLATKO 1952 LISCA SEVNICA ABD 1261 VIDMAR SREČKO 1952 AJDOVŠČINA 2014 A 1322 ZELNIK ALOJZ 1934 ISKRA KRANJ 2012 A 1262 VIDMAR ŠPELA 1983 GOZD MARTULJK 2012 A 1323 ZIDAR JANEZ 1956 ŠKOFJA LOKA ABD 1263 VIDOVIČ BORUT 1977 PTUJ ABCD 1324 ZLATINEK STANISLAV 1959 RIBNICA NA POH AB 1264 VIDOVIČ DEJAN 1974 PTUJ 2013 A 1325 ZMRZLIKAR PETER 1946 KOMENDA ABD 1265 VIDOVIČ JOŽE 1973 OBČINE KIDRIČEV A 1326 ZORKO ALENKA 1953 PTUJ 2014 A 1266 VIDOVIČ UROŠ 1973 PTUJ ABD 1327 ZORKO JANKO 1960 ŠENTJUR 2013 AB 1267 VIDOVIČ VLASTA 1971 PTUJ ABD 1328 ZUBIN ALDO 1951 OPD KOPER ABD 1268 VIHAR BOŠTJAN 1988 DRAVA MARIBOR 2014 A 1329 ZUPAN ALJAŽ 1988 LITIJA 2014 AB 1269 VILTUŽNIK VERONIKA 1960 PREVALJE ABD 1330 ZUPAN MOJCA 1978 SKALCA HOČE-SL A 1270 VIMPOLŠEK MARTIN 1942 BREŽICE ABD 1331 ZUPANC DARKA 1950 VELENJE 2012 A 1271 VINDIŠ POLONA 1983 PTUJ 2014 AB 1332 ZUPANC MIRO 1966 ZABUKOVICA 2014 AB 1272 VIRAG SONJA 1976 MATICA MURSKA S A 1333 ZUPANC PETER 1951 MISLINJA 2013 A 1273 VIRIJANT FRANC 1953 KOMENDA 2013 AB 1334 ZUPANČIČ DAMJAN 1974 POLET ŠENTRUP ABD 1274 VITEZ ADRIANA 1961 OPD KOPER 2014 A 1335 ZUPANČIČ DEJAN 1978 ZAGORJE 2013 A 1275 VITEZ IRENA 1987 OPD KOPER 2013 A 1336 ZUPANČIČ PRIMOŽ 1974 RAŠICA ABD 1276 VITEZ IVICA 1956 TREBNJE 2012 AB 1337 ZUPANIČ JANEZ 1963 CIRKULANE 2012 A 1277 VITEZ MILOJKA 1955 TREBNJE 2012 AB 1338 ŽAGAR DANIJEL 1982 BOVEC 2013 AB 1278 VNUK DAMIJAN 1976 HAKL 2013 AB 1339 ŽAGAR EMIL 1969 VELIKE LAŠČE 2014 A 1279 VOBIČ STANKA 1958 FRAM 2012 AB 1340 ŽAGAR FRIDERIK 1942 SLIVNICA PRI CE AB 1280 VOBIČ ZORAN 1959 FRAM 2012 AB 1341 ŽAGAVEC IRENA 1953 DOBRNA 2013 A 1281 VODENIK MARKO 1962 ŽELEZNIČAR CE 2014 A 1342 ŽEROVNIK MAJA 1985 GORNJI GRAD 2013 A 1282 VODOPIVEC TINA 1983 NOVA GORICA 2014 AB 1343 ŽIBRET KAREL 1951 ŠMARTNO OB PAKI 2012 AB 1283 VODUŠEK VINKO 1959 DRAMLJE ABD 1344 ŽIST MAGDA 1943 VELENJE 2012 A 1284 VOGEL MARKO 1978 MEŽICA 2013 A 1345 ŽITNIK AJDA 1983 OBRTNIK 2012 A 1285 VOGRINC MILAN 1957 GALICIJA 2014 AB 1346 ŽIVKOVIĆ MLADEN 1968 KRKA NOVO MEST ABD 1286 VOGRINEC JOŽEFA 1965 PTUJ 2012 A 1347 ŽIŽEK DUŠAN 1959 MERCATOR 2014 A 1287 VOK LIPOVŠEK MARIJA 1969 ZABUKOVICA 2013 A 1348 ŽIŽMOND ANTON 1953 VELENJE ABD 1288 VOLK JERNEJ 1969 LJ. - MATICA 2013 A 1349 ŽNIDAR JOŽE 1963 LOČE ABD 1289 VOLKAR JANEZ 1952 KAMNIK ABDG 1350 ŽNIDARČIČ ALBIN 1954 ŽELEZNIČAR LJ ABD 1290 VOLKAR TROBEVŠEK MOJCA 1981 JANEZ TRDINA 2012 A 1351 ŽNIDARKO BORIS 1986 DONAČKA GORA 2012 AB 1291 VOLONTAR KLEMEN 1962 JESENICE ABCDEGH 1352 ŽNIDARŠIČ SAMO 1960 TAM MARIBOR 2014 A 1292 VONČINA LIDIJA 1952 NOVA GORICA ABD 1353 ŽOHAR ANA MARIJA 1965 TRŽIČ 2013 A 1293 VOROŠ JANOŠ 1962 MATICA MURSKA S AB 1354 ŽOHAR MATJAŽ 1966 ŽALEC ABD 1294 VOŠINEK DAVORIN 1965 POLJČANE 2012 A 1355 ŽUČKO VIDA 1974 MORAVČE 2012 A 1295 VOVK DANIJEL 1939 ŽELEZNIČAR CE 2012 AB 1356 ŽUMER ANITA 1983 RAŠICA 2012 A 1296 VRAČKO FRANC 1958 LOVRENC NA POH AB 1357 ŽUNEC JOŽEF 1934 RAVNE NA KOR ABD 1297 VRAČKO PRIMOŽ 1987 LOVRENC NA POH AD 1358 ŽUPAN VINCENC 1965 ŠENTJERNEJ 2013 AB 1298 VRANKAR KATJA 1977 ZAGORJE 2012 A 1359 ŽUŽEK PAVEL 1959 DOBRNA 2012 AB 1299 VRATANAR MIRAN 1955 REČICA OB SAVIN ABD 1360 ŽVAN JURIJ 1951 GORJE ABD 1300 VRBNJAK BOJAN 1963 TAM MARIBOR 2014 AB 1361 ŽVEGLIČ LUKA 1980 LISCA SEVNICA 2014 AB Seznam pripravnikov za kategorijo A v letu 2012 zap. priimek in ime rojen planinsko društvo podaljšano 1. BIRSA GREGA 1992 ŽALEC BOBOVNIK KATJA 1985 PD FRAM BOBOVNIK NEJC 1990 PD FRAM BONČINA ANDREJ 1991 IDRIJA ČEŠEK ANDREJ 1973 POLZELA DOBNIK MONJA 1991 POLJČANE FLAJS NIKA 1988 OPD KOPER KAVČIČ PETER 1970 ŽALEC KOROŠEC RENATA 1982 POLJČANE LIČEN JURIJ 1988 NOVA GORICA MEŽA DOMEN 1990 ŽALEC NOVAK DAŠA 1980 RAŠICA PERKO ROK 1992 POLJČANE PETELINŠEK AMADEJ 1992 POLJČANE PETRIČ UROŠ 1977 RTV ŠIFRAR MIKLAVŽ 1985 SOVODENJ ŠINKOVEC VESNA 1984 GORENJA VAS TRČEK JAKA 1985 GORENJA VAS VOBIČ STAŠO 1984 FRAM VOGRINEC BORIS 1981 VINSKA GORA ZAJC MATEJ 1980 SOVODENJ ZAMUDA LEON LOJZE 1992 POLJČANE

39 REVIJA ZA VAS, LJUBITELJE GORA DELO KOMISIJ PZS Naročite se na Planinski vestnik in spoznajte gore z najstarejšo revijo v Sloveniji! pv@pzs.si, GOSPODARSKA KOMISIJA Ogled nove koče na Dobraču Tina Leskošek Sredi maja je Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije organizirala zanimivo in poučno strokovno ekskurzijo na 2167 m visoki avstrijski Dobrač, kjer je Beljaška sekcija Alpenvereina decembra leta 2010 dokončala novo kočo Dobratsch Gipfelhaus (uradno odprtje: junija 2011). Ekskurzija je bila namenjena spoznavanju modernih tehnologij s področja čiščenja odpadnih vod, varčevanja z vodo, izrabe alternativnih virov energije in uporabe naravnih materialov. Na Dobrač se nas je podalo 17, večinoma oskrbnikov in gospodarjev planinskih koč, članov Gospodarske komisije, pa tudi ostalih, ki nas zanima delovanje koče s čim manjšimi vplivi na okolje. Kočo, večinoma zgrajeno iz lesa, nam je razkazal odgovorni arhitekt Günter Weratschnig iz Beljaka in nam v simpatični koroški slovenščini nazorno razložil vse tehnološke skrivnosti, samo izvedbo projekta pa nam je predstavil predsednik koroške deželne zveze ÖAV Joachim Gfreiner ki je bil tudi vodja projekta izgradnje nove koče na Dobraču. Na Dobraču, foto Aleš Glavnik Stara koča na Dobraču ni imela urejene problematike čiščenja odpadnih voda, kar je zaradi zelo občutljivega vodozbirnega območja Dobrača predstavljalo velik potencialni vir onesnaževanja. Podzemne povezave vodo z vrha gore namreč v 6 urah pripeljejo v dolino, kjer pa jo uporabljajo kot pitno. Nova koča je bila postavljena izredno hitro (v 6 mesecih), saj so jo sestavljali kot montažno hišo. Za namen gradnje so morali do vrha gore prej obstoječi slabši kolovoz razširiti in utrditi v boljšo cesto. Pri gradnji so uporabili okolju prijazne materiale, uporabili pa so tudi skoraj vse ostanke stare koče. Pitno vodo pridobivajo iz deževnice, ki jo preko filtrov in UV dezinfekcijskega postopka vodijo v velike hranilne cisterne. Z vodo morajo varčevati, saj zadnji dež pade oktobra, nato pa na gori do aprila vladajo snežne razmere. Za splakovanje stranišč je porabijo izredno malo, saj ob pritisku na gumb stranišče sprazni vakuum in le majhna količina vode. Koča je na vseh udeležencih pustila velik vtis, predvsem zaradi premišljenosti gradnje in napredne tehnologije. Cela klet je polna cistern, filtrov, cevi, kompresorjev in ostalih Nova koča Dobratsch Gipfelhaus, foto Aleš Glavnik O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 39

40 raznoraznih»mašin«. V zgornjih prostorih pa vlada popolno nasprotje - topel les in ogromna okna, ki so razkrivala razgled na gore skoraj na vse strani neba. Dobili smo kar nekaj idej, kako bi lahko nekaj tehnoloških rešitev uporabili tudi na naših kočah. Pri primerjavah pa je potrebno upoštevati, da ima Dobrač do koče zgrajeno cesto, žičnico, da je koča priključena na električno omrežje in da je povprečno število obiskovalcev 300 na dan, saj leži v neposredni bližini Beljaka. Poleg izvrstne predstavitve Günterja, ki smo ga še med kosilom nadlegovali z vprašanji, smo se predstavniki planinskih društev in Planinske zveze spoznali tudi med seboj, delili ideje, nasvete in vizije. Na ta način bomo bolje sodelovali in preuredili naše koče v čim bolj okolju prijazne koče. Vikend je bil zelo uspešen, Gospodarska komisija Planinske zveze pa si za idejo in organizacijo zasluži vse pohvale. Več o obisku nove koče na Dobraču s fotogalerijo si oglejte na spletnem mestu PZS, PODELJEVANJE ZNAKA OKOLJU PRIJAZNA KOČA POZIV ZA ODDAJO VLOG Planinska zveza Slovenije pričenja z podeljevanjem znaka Okolju prijazna koča. Ta znak bodo prejele koče, ki s svojim celostnim delovanjem čim manj vplivajo na okolje. V lanskem letu je bila opravljena poskusna presoja 6 planinskih koč, na podlagi katere se je dopolnil vprašalnik, ki ga za podeljevanje znaka uporabljajo planinske zveze Nemčije, Avstrije in Južno Tirolske, in je sedaj prilagojen našim planinskim kočam. Vsako poglavje vsebuje dve vrsti kriterijev in sicer kriterije, ki jih koča mora izpolnjevati in kriterije, ki naj bi jih izpolnjevala. Slednji kriteriji so točkovani in od skupnega števila 102 točk jih mora koča za pridobitev znaka doseči vsaj 34. Vprašalnik je priloga tega razpisa. Vsa planinska društva, ki imajo planinske koče, vabimo, da se vključijo v program. Rok za oddajo pisnih vlog, v kateri je potrebno navesti, katero kočo vključujete v ocenjevanje, je sobota, 30. junij Vlogo je potrebno poslati priporočeno na naslov Planinska zveza Slovenije, Gospodarska komisija, Dvorakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana, s pripisom»okolju prijazna koča«, ali oddati v glavni pisarni PZS v času uradnih ur. Nepravočasno oddanih vlog komisija za pregled ne bo upoštevala. Vključitev zainteresiranih planinskih društev in koč v program, poteka izključno na prostovoljni osnovi. Vsako planinsko društvo se prostovoljno odloči, ali želi sodelovati in s katerimi kočami. Znak»Okolju prijazna koča se podeljuje za obdobje 4 let«. Po tem obdobju mora planinsko društvo ponovno prijaviti svojo kočo za pregled. Stroške izdelave znaka in certifikata, ter stroške 1. ogleda planinske koče krije PZS, stroške vsakega naslednjega obiska, v kolikor bo potreben, pa PD. Načelnik Gospodarske komisije Predsednik strokovne komisije Predsednik PZS PZS Aleš Glavnik l.r. mag. Drago Dretnik l.r. Bojan Rotovnik l.r. Na spletnem mestu PZS, si oglejte in prenesite Vprašalnik za podeljevanje znaka Okolju prijazna koča. ZNAK DRUŽINAM PRIJAZNA KOČA POZIV ZA ODDAJO PISNIH PREDLOGOV Planinska zveza Slovenije predlaga planinskim društvom skupno akcijo s ciljem privabiti na naše koče posebno dragocene goste otroke oziroma družine. V ta namen uvaja PZS posebno priznanje za koče, ki bodo s svojim celokupnim delovanjem poskrbele, da bodo otroci na kočah zaželeni gostje. Takšno priznanje v obliki znaka z napisom»družinam prijazna koča«, izobešenega na vidnem mestu v koči, bo jasno sporočilo obiskovalcem, da se vse osebje koče v največji možni meri in nenehno trudi, da bi bivanje na koči bilo prijetno in nepozabno doživetje za starše in naše najmlajše. Za dosego tega cilja je poleg usposobljenosti in motiviranosti osebja potrebna tudi določena specifična oprema na koči. Prepričani smo, da bodo koče, ponosne lastnice tega znaka, pridobile na ugledu in bodo bolj obiskane. Če želimo nadaljevati tradicijo slovenskega naroda kot naroda planincev, moramo poskrbeti tudi za varno in brezskrbno uvajanje naših najmlajših v ta naš lep gorski svet. Osnovne predpostavke za podelitev znaka»družinam prijazna koča«so: a) pripravljenost osebja koče, da sprejme najmlajše goste z vso pozornostjo in razumevanjem za njihove specifične potrebe b) takšna lega koče, da omogoča družinam sorazmerno lahek dostop c) okolica koče je primerna za nemoteno aktivnost otrok in družine d) posebnosti v okolici koče, ki so zanimive tudi za otroke e) po možnosti nudijo na koči tudi lastni program za družine. 40

41 DELO KOMISIJ PZS Pri uvedbi znaka, programa in kriterijev bo PZS sledila že uveljavljenim rešitvam iz sosednjih alpskih dežel Avstrije, Nemčije in Južne Tirolske in jih prilagodila na naše razmere. V letošnjem letu bo Gospodarska komisija PZS poskusno izvedla ocenjevanje na petih izbranih planinskih kočah. Vsa zainteresirana planinska društva vabimo, da do sobote, 30. junija 2012, na naslov: Planinska zveza Slovenije, Gospodarska komisija, Dvorakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana, s pripisom»družinam prijazna koča«, posredujejo pisni predlog za vključitev njihove koče v testno ocenjevanje v letu 2012, ali ga oddajo v glavni pisarni PZS v času uradnih ur. Stroške ocenjevanja izbranih koč bo v letu 2012 krila PZS. Na podlagi analize letošnjega testnega ocenjevanja bo Gospodarska komisija PZS pripravila končno obliko programa Družinam prijazna koča. Program bo PZS začela izvajati predvidoma v letu Znak naj bi se podeljeval za dobo 4 let, nato bi sledilo ponovno preverjanje. Vključitev zainteresiranih planinskih društev in koč v program, poteka izključno na prostovoljni osnovi. Vsako planinsko društvo se prostovoljno odloči, ali želi sodelovati in s katerimi kočami. Načelnik Gospodarske komisije PZS: Aleš Glavnik l.r. Predsednik PZS: Bojan Rotovnik l.r. SVETOVALNA PISARNA PZS ZA PLANINSKE KOČE POZIV PLANINSKIM DRUŠTVOM Planinska zveza Slovenije je ustanovila svetovalno pisarno, ki je namenjena nudenju strokovne pomoči posameznim planinskim društvom (PD) pri obnovi in investicijah v planinske koče. Svetovalna pisarna bo delovala v okviru gospodarske komisije in bo nudila planinskim društvom svetovanje pri: izgradnji malih čistilnih naprav za odpadne vode (MČN) na planinskih kočah ravnanju z odpadki v planinskih kočah energetski oskrbi planinskih koč požarni varnosti planinskih koč Planinska društva, ki so lastniki planinskih koč in imajo interes pridobiti svetovanje pri omenjenih obnovah in investicijah v planinskih kočah, zato vabimo, da do petka, 29. junija 2012, pošljejo informativno prijavo na naslov: Planinska zveza Slovenije, Svetovalna pisarna, p. p. 214, 1001 Ljubljana ali na elektronski naslov: svetovalna.pisarna@pzs.si. Za dodatne informacije in pojasnila posredujte sporočilo na navedeni el. naslov ali pokličite tel. št.: (Klemen Petek, strokovni sodelavec GK PZS). V informativni prijavi navedite: za katero planinsko kočo želijo pridobiti svetovanje, na katerem področju PD potrebuje svetovanje, kratek opis že izvedenih aktivnosti in usmeritve PD na področju svetovanja, podatke o kontaktni osebi PD, ki bo sodelovala pri nadaljnjih usklajevanjih s področja svetovanja. OPOMBA: z informativno prijavo PD ne sprejema nobenih obveznosti. Svetovanje bo za planinska društva, ki upoštevajo odločitve PZS na področju planinskega gospodarstva, brezplačno. Svetovalna pisarna bo prejete informativne prijave preučila in v roku 45 dni posredovala odgovor prijavitelju o možnostih vključitve v svetovanje in predlog nadaljnjih ukrepov. Posebno pozornost naj temu razpisu namenijo planinska društva, ki nameravajo v prihodnjih 3 letih na svojih planinskih kočah zgraditi male čistilne naprave in se želijo pridružiti skupnemu projektu. V letošnjem letu bo PZS za sodelujoča planinska društva, ki imajo namen zgraditi ali obnavljati čistilne naprave, pripravila skupni projekt in poskušala pridobiti del sredstev za izvedbo prek enotne prijave na različnih javnih razpisih. Svetovanje in vodenje projekta bo potekalo v okviru svetovalne pisarne. Za informativne prijave PD na področju malih čistilnih naprav bo svetovalna pisarna pripravila predlog pisnega dogovora o nadaljnjem sodelovanju. V kolikor bo pisni dogovor podpisan, bo zavezoval tako PD kot svetovalno pisarno k sodelovanju pri izvajanju nadaljnjih aktivnosti pri izgradnji malih čistilnih naprav. Lep planinski pozdrav! Načelnik GK PZS: Aleš Glavnik Predsednik PZS: Bojan Rotovnik O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 41

42 KOMISIJA ZA TURNO KOLESARSTVO Spomladanska KTK tura 2012 obsijana s soncem Mirjan Bernetič ponedeljek, 9. aprila 2012, je bila izpeljana sedaj že tradicionalna, spomladan- V ska tura Komisije za turno kolesarstvo PZS. Navkljub poslabšanju vremena v dnevih pred turo smo verjeli v napoved sončnega dneva in ob 9. uri smo se že začeli zbirati v Poljanah. V hladnem jutru se je zbralo 23 ljubiteljev gorskih koles in kmalu smo se odpravili na pot. Dobre 4 kilometre s soncem obsijanega asfaltnega vzpona nas je dovolj ogrelo za nadaljevanje po lepi gozdni poti proti vrhu Sv. Primoža, kjer smo si ob cerkvici privoščili prvi daljši postanek. Izkoristili smo ga za dopolnitev zalog moči, fotografiranje okolice in Blegoša, ki se je, sveže zasnežen, ponujal kot na dlani, pa tudi za nabiranje regrata. Nato smo se počasi odpravili proti Javorju po poti, ki smo jo že predhodno izbrali, če bodo vremenske razmere primerne. Nizka temperatura je namreč poskrbela za odlično podlago in lahko smo nadaljevali do Plešavnikovega vrha, kjer se je skupina razdelila. Štirje udeleženci so izbrali lažji spust, ostali pa smo uživali na serpentinasti gozdni vlaki do stičišča s cesto, kjer smo se zopet združili. Nadaljevali smo po asfaltu do vasice Javorje, kjer smo si privoščili še malce oddiha pred vzponom proti Žetini, kjer smo nato zavili levo proti Malenskemu vrhu oz. cerkvi Marijinega vnebovzetja na Gori. Najvišja točka ture je bila tako dosežena in prepustili smo se sončnim žarkom. Občudovali smo nov kozolec, ki je nadomestil prejšnjega in pod katerim se da tudi lepo posedeti, zgoraj na podu pa tudi udobno bivakirati. V pisali smo se še v vpisno knjigo in sledil je še glavni spust do vasice Zakobiljek. Del skupine je zopet izkoristil lažjo možnost, ostali pa smo testirali brezhibnost zavor na na trenutke kar zahtevnem spustu. Še malce gor in dol do vasi Volče in pričakala nas je asfaltna cesta, ki nas je pripeljala do izhodišča v Poljanah. Odlično razpoloženi smo druženje zaključili v gostilni Pr' sedmic v Gorenji vasi. Nova spletna stran Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze slovenije Mirjan Bernetič Na spletnem naslovu je 19. aprila 2012 začela delovati prenovljena spletna stran Komisije za turno kolesarstvo PZS, na kateri so predstavljene dejavnosti najmlajšega izmed področij delovanje Planinske zveze Slovenije. Na spletni strani so predstavljene novice, dogodki in aktivnosti komisije, opisi tur z GPS sledmi, tehnično področje kolesarjenja, zakonodaja pri nas in v tujini s priporočili za turne kolesarje - etičnim kodeksom, usposabljanja za turnokolesarskega vodnika I in II ter galerija slik in forum, ki sta še v delu. Vabljeni k ogledu strani, ki med drugim ponuja tudi odgovore in pojasnila o sožitju vseh uporabnikov našega gorskega sveta, praktično pa na organiziranih turah z vodniki. Tudi Kramp turca 2012 uspela Žiga Krofl nedeljo, 3. junija, je 4. tradicionalna V kramp turca gostovala v Litiji. Na kramp turci se zberejo kolesarji iz vse Slovenije ki so pripravljeni dati svoj prosti čas za urejanje planinskih poti. Po navadi se po opravljenem delu s kolesi odpeljemo na izhodišče. Tako je bilo tudi tokrat. Zbralo se nas je 12. Prišlo je 6 kolesarjev iz vse Slovenije, trije člani Markacijskega odseka in trije člani Turnokolesarskega odseka PD Litija. Uredili in obnovili smo del planinske poti Litija-Janče. Po spoznavnem kramljanju smo se razdelili v tri skupine. Gostje na čelu z Jožetom Rovanom so na začetnem strmem delu poti, kjer imamo največ težav ob močnejših nalivih, uredili odvodnjavanje, popravili erozijske zaščite in ostala zemeljska dela. Skupina pod vodstvom načelnika litijskih markacistov Aleša Moharja je postavila nove smerne table, domači kolesarji pa smo obnovili markacije od AMD-ja do domačije Šmic. Po končanem delu je sledila malica v Planinskem domu na Jančah. Načelnik turnokolesarskega odseka je pred kratkim opravil izpit za markacista in je bil na kratki slovesnosti sprejet v markacijski odsek. Ob jedači in pijači je stekel prijeten pogovor, ki se je po kolesarskem spustu nazaj na izhodišče, nadaljeval v Litiji. V akciji smo opravili 45 delovnih ur, najbolj pomembno pa je, da smo kolesarji pustili dober vtis pri markacistih, markacisti pa pri kolesarjih. Postanki z razgledi, foto Jure Božič Turno kolesarstvo v hribovitem in gorskem svetu se naglo razvija in širi, zato potrebuje urejene pogoje za izvajanje same aktivnosti kot tudi za odnose med uporabniki poti. KTK PZS si s svojim izobraževalnim in organizacijskim delovanjem želi prispevati k urejenosti in promociji tega segmenta gibanja v gorah. Polovica udeležencev akcije, foto Denis Cindro 42

43 4. turnokolesarski tabor KTK Koprivna razpis Spoštovane ljubiteljice in ljubitelji turnega kolesarstva! Komisija za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije vas vljudno vabi na že 4. turnokolesarski tabor, ki bo potekal med 10. in 15. avgustom Baza tabora bo v Planinskem domu»pri Kumru«v dolini Koprivne, kjer bo poskrbljeno za nastanitev, prehrano in družabne aktivnosti. Udeleženci boste razporejeni v dve manjši skupini glede na izkušnje in znanje na področju turnega kolesarstva (zahtevnejša in lažja). Spodnja starostna meja za aktivno kolesarsko udeležbo na taboru je dopolnjenih 15 let, mladoletne osebe pa se lahko tabora udeležijo samo v spremstvu staršev oz. drugih polnoletnih oseb. OBVEZNA OPREMA je tehnično brezhibno gorsko kolo s profiliranimi gumami in druga varnostna oprema, ki zagotavlja varno kolesarjenje (čelada, rokavice, itd.). Seznam potrebne opreme boste udeleženci dobili po prijavi na tečaj. DATUM: 10. do 15. avgust KRAJ: Planinski dom»pri Kumru«v dolini Koprivne. CENA: 190 EUR. Vključuje: - 5x polpenzion (vključen brezalkoholni napitek med in pri obrokih) - 5x»lunch-paket«za na turo (žitna ploščica, sadje) - 1x malica prvi dan - vodene kolesarske izlete - strokovne delavnice - gradivo (opisi poti, GPS sledi...) - zavarovanje in organizacijo tabora V ceno ni vključen prevoz do tabora, prevozi na dnevna izhodišča tur ter fakultativni izleti. PRIJAVE pošljite na izpolnjeni priloženi prijavnici na elektronski naslov: turno.kolesarstvo@pzs.si. Prijavnico najdete na ROK PRIJAV: torek, 10. julij DODATNE INFORMACIJE: turno.kolesarstvo@pzs.si ali maac1975@gmail.com. DELO KOMISIJ PZS POMEMBNO OPOZORILO: Pogoj za udeležbo je poravnana članarina v PD za leto 2012! Druge opombe: Zaradi omejenih kapacitet je število udeležencev omejeno na 20. Pridržujemo si pravico do spremembe oziroma odpovedi programa zaradi objektivnih okoliščin. Po prijavi boste prejeli potrdilo s podatki o načinu plačila. S plačilom boste svojo prijavo tudi dokončno potrdili. Vračila prijavnine v primeru upravičene odpovedi udeležbe: več kot 30 dni 100 % vračilo, dni 50 % vplačila, 3-15 dni 20 % vplačila. Razpis in PRIJAVNICA sta objavljena na spletnem mestu KTK PZS, Vljudno vabljeni na nepozabni teden druženja na in ob kolesih s sorodnimi kolesarskimi dušami! Foto Marjan Pučnik - Maac KOMISIJA ZA TEKMOVALNO TURNO SMUČANJE Zmaga Nejca Kuharja na tekmi Marmolada Full Gas, Nejc Kuhar Na svojem 'na pol' domačem terenu, sem danes dosegel prvo zmago na klasičnih tekmah v Italiji. Tekmo so sicer zaznamovale odlične vremenske in predvsem snežne razmere. Najhitrejši trije na Marmoladi (zmagovalec Nejc Kuhar na sredi), foto skialper Na Marmoladi sem pretreniral res ogromno, ampak takega pršiča kot danes, zagotovo nisem doživel. Preprosto 'can't be better'!:) Danes sem imel res svoj dan in že na polovici prvega vzpona sem se odlepil od zasledovalcev in do vrha Punta Rocce, do kjer smo iz Fedaie naredili že 1200 višinskih metrov, sem si nabral že okrog 3 min prednosti. Sledil je spust 'naravnost' in spodaj so se kontrolorji hecali, če ne znam nič zavijati. Drugi vzpon je minil solo v svojem tempu, prav tako spust, ki sem ga odpeljal povsem uživaško in previdno skozi kanjon. Na zadnjem vzponu z le 250 višinskimi metri sem zgolj nadzoroval zasledovalce in na koncu zmagal z lepo prednostjo pred kolegom Filippom na 2. mestu. Za 14 km dolgo progo s 1700 višinskimi metri sem potreboval 1 h 41 min. REZULTATI: 1. Nejc Kuhar, SLO 2. Filippo Beccari, ITA 3. Roberto de Simone, ITA O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 43

44 Nejc Kuhar z odličnimi uspehi zaključil letošnjo sezono Zdenka Mihelič Za konec sezone je našega reprezentanta Nejca Kuharja čakala še zadnja tekma pokala Grande Course: slavni švicarski Patrouille des Glaciers. Od četrtka do sobote se je na traso Haute Route med Zermattom in Verierjem podalo skoraj 5000 tekmovalcev. S 53 km in 4000 metri višinske razlike je PDG je najdaljša tekma v turnem smučanju. Skupno pa je Nejc v Grande Course dosegel izjmeno 5. mesto, čestitke! Rezultati Grande Course: 1. William Bon Mardion (FRA) 2. Lorenzo Holzknecht (ITA) 3. Pietro Lanfranchi (ITA) 4. Kilian Jornet (ESP) 5. Nejc Kuhar (SLO) Ekipa TEAM C.A.M.P v Verbierju, foto Oscar Angeloni 22. aprila je ZMAGAL v paru s Filippom Beccarijem na 57. SCI ALPINISTI- CA MONTE CANIN. Na tekmi sta v paru nastopila tudi Matjaž Mikloša in Klemen Triler, oba člana slovenske reprezentance v tekmovalnem turnem smučanju; dosegla sta 4. mesto. REZULTATI: 1. Nejc Kuhar/Filippo Beccari (SLO/ITA) 2. Niederwieser/Oberfrank (ITA) 3. Piccoli/-- (ITA) 4. Matjaž Mikloša/Klemen Triler (SLO) Nejcu čestitamo za odlične dosežke v tej sezoni. Več na spletnem mestu PZS, KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI Srečanje evropohodnikov 2012 Tone Tomše soboto, 12. maja 2012, se je pri kopališču V Nadiža pri vasi Robič pričelo srečanje planincev in evropohodnikov V uvodu so nas pozdravili domačini in županja občine Kobarid Darja Hauptman. V okviru prireditve je bila predstavljena tudi nova informacijska tabla, ki bo stala na mejnem prehodu Robič, torej tam, kjer E-7 vstopi v našo državo. Po uradnem delu odprtja smo se skupaj s turističnimi, planinskimi in gozdarskimi vodniki pohodniki podali po odseku poti E-7 Del pohodnikov na odprtju info table, foto Tone Tomše od kopališča Nadiža, preko Starega sela do Kobarida, kjer je bil krajši postanek v hotelu Hvala. Pot je na novo urejena, za kar so poskrbeli markacisti in člani PD Kobarid. Pohodniki smo uživali v naravnih in kulturnih lepotah ob vznožju Stola in Krna. Na poti do kampa KOREN smo si ogledali še sirarski muzej»od planine do Planike«v mlekarni Planika Kobarid. Tu so namreč skupaj s tolminskim muzejem postavili zgodovinsko- etnološko zbirko OD PLANINE DO PLANIKE, kjer je predstavljena dediščina planinskega pašništva in razvoj sirarstva, na osnovi katere je nastala današnja Mlekarna Planika. Po ogledu kratkega filma in predavanju direktorice Mlekarne Planika ga. Anke Miklavčič Lipušček smo poskusili še nekaj mlečnih dobrot. Druženje v kampu KOREN se je pričelo ob 15. uri s kulturnim programom in pozdravi gostov. Spregovorili so: županja občine Kobarid Darja Hauptman, predstavniki ustanoviteljic Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji in predstavnica lokalne turistične organizacije. Predsednik Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji Jože Prah je ob koncu uradnega dela podelil priznanja za prehojeni poti E-6 in E-7. Zaključek tečaja za markaciste PZS na Jelovicah Uroš Vidovič soboto, 19. maja 2012, je potekal zaključek tečaja za markaciste PZS na Jelovicah V pri Majšperku. Pripravniki, ki so tečaj opravljali v letu 2010 na Boču in Donački gori, so uspešno izvedli dvoletno pripravništvo ter se udeležili zaključnega dela tečaja. Na Jelovicah je sodelovalo 23 pripravnikov in 4 inštruktorji PZS. V dopoldanskem času so potekala predavanja o Zakonu o planinskih poteh in uporabi GPS naprav za snemanje planinskih poti. Pripravniki so se seznanili tudi z novitetami na področju dokumentacije in organiziranosti markacistov PZS. Po kosilu je sledilo delo na planinskih poteh. V treh skupinah smo uredili del Haloške planinske poti in evropske pešpoti E7 na Jelovicah, v Narapljah in v Doleni. Pripravniki so skupaj z inštruktorji vgradili lesena varovala ter obnovili markacije. Zaključek tečaja, je spremljalo toplo in sončno vreme, ki nam je omogočilo izvedbo vseh zastavljenih aktivnosti. Posebna zahvala pa velja osebju Turistične kmetije Lončarič, ki je odlično poskrbelo za prehrano udeležencev tečaja. Ob koncu tečaja smo slovesno podelili značke Markacist PZS ter se razšli z željo po uspešnem delu na naših planinskih poteh v bodoče. Za zaključek tečaja še skupinska fotografija, foto KPP PZS 44

45 DELO KOMISIJ PZS Razpis Komisije za planinske poti PZS za smerne table Komisija za planinske poti PZS na podlagi sklepa 4. korespondenčne seje objavlja RAZPIS za sofinanciranje postavitve usmerjevalnih tabel na izhodiščih planinskih poti in planinskih poteh Predmet razpisa je sofinanciranje postavitve usmerjevalnih tabel na izhodiščih planinskih poti in planinskih poteh v višini 50 %. Višina sredstev, ki se namenja za postavitev usmerjevalnih tabel je ,00 EUR. Na razpis se lahko prijavijo planinska društva, ki vzdržujejo planinske poti. S prijavo na razpis se planinsko društvo zavezuje, da bo na svoje stroške postavilo usmerjevalne table in o tem naredilo poročilo. Table morajo biti postavljene najkasneje do 10. oktobra 2012, kar je tudi zadnji rok za oddajo poročil. Prijava mora vsebovati: skice usmerjevalnih tabel v Microsoft Word datoteki na predlogah, ki so priloga tega razpisa skupno število smernih tabel, pritrdilnih konzol in drogov podatek o načinu pritrditve smerne table (kovinski drog, lesen drog, zid...) fotokopijo zemljevida, iz katerega je razvidno, na katerem stojišču stojijo posamezne usmerjevalne table Postopek naročila in poročanja: PD se prijavi na razpis z izdelanimi predlogami za smerne table in po izstavljenem predračunu potrdi naročilo PZS izstavi PD račun za polno ceno tabel in materiala, ki ga PD poravna v celoti pred prevzemom. PD prevzame in namesti table, ter po končani namestitvi pošlje na KPP pisno poročilo na ustreznem obrazcu, ki je priloga razpisa. Poročilo mora vsebovati tudi fotografijo križišča, oziroma mesta, kjer je pritrjena tabla pred in po namestitvi usmerjevalnih tabel. Ko so izpolnjeni vsi pogoji (poročilo mora biti poslano do zgoraj navedenega roka), PZS povrne planinskemu društvu 50 % polne cene tabel in materiala (pritrdilne konzole, drogovi). V kolikor bo prijavitelj ugotovil, da tabel ne more postaviti, mora o tem nemudoma pisno obvestiti KPP PZS. V kolikor bo komisija ugotovila, da table niso bile nameščene pravočasno zaradi malomarnosti prijavitelja, ali da je prijavitelj posredoval lažno poročilo o postavitvi, bo prijavitelj dolžan plačati polno ceno usmerjevalnih tabel. Polne cene tabel (z DDV) in materiala za pritrditev so naslednje: smerna tabla mala 32,00 smerna tabla velika 42,60 kovinski drog 30,00 leseni drog 20,00 Cevni nosilec table 07,80 Oblika tabel in napisi so v skladu z zakonom o planinskih poteh. Velikost tabel Za en ali dva napisa uporabljamo smerne table dimenzije 145 x 500 mm (mala smerna tabla) Za tri ali štiri napise pa smerne table dimenzije 200 x 500 mm (velika smerna tabla) Prijava mora biti poslana najkasneje do 1. julija 2012, oziroma do porabe sredstev na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za planinske poti, Dvorakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana ali osebno vročena v tajništvu PZS, Dvorakova 9, Ljubljana. Prijava mora biti poslana oziroma vročena v zaprti ovojnici z oznako»prijava na razpis KPP za smerne table«. Dodatne informacije in pojasnila dobite pri strokovnem sodelavcu KPP Klemenu Petku, klemen.petek@pzs.si ali na tel: Komisija za planinske poti PZS Načelnik: Igor Mlakar l.r. Priloge (obrazci za poročila in vse predloge tabel) so objavljene na spletni strani PZS, O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 45

46 PLANINSKI VESTNIK Planinski vestnik tudi na ipadih v aplikaciji E-TRAFIKA Planinski vestnik Od aprilske številke naprej boste tudi revijo za ljubitelje gora - Planinski vestnik - lahko prebirali na Applovih tabličnih računalnikih. Vabljeni Glavna prednost nakupa naše revije preko e-trafike je, da so vam vsebine na voljo ne glede na to, kje ste. Aplikacija (e-trafika) za dostop do revije je brezplačna in si jo naložite preko App Store oz. itunes. Lahko se odločite za nakup posameznega izvoda ali celoletno naročnino Planinskega vestnika. - Cena posameznega izvoda je v e-trafiki 2,99 (redna cena v prosti prodaji: 3,40 ), - letna naročnina stane 29,49 (namesto redne cene: 34 ). Pripravljamo tudi dostop Planinskega vestnika preko Androidov. Ko bo aplikacija pripravljena, vas bomo obvestili. Vabljeni! Planinski vestnik tudi v spletni trgovini Zdenka Mihelič Obveščamo vas, da je od sredine maja 2012 moč kupiti Planinski vestnik posamezno (majsko) številko ali se naročiti na celotni letnik - tudi prek spletne trgovine Planinske zveze Slovenije. Planinski vestnik je najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja vse od leta Leto 2012 je njegovo 117. leto izhajanja. Je osrednja revija slovenskih planincev, gornikov, plezalcev, alpinistov, varuhov gorske narave, ljubiteljev narave in gora ter eden nosilnih stebrov planinske dejavnosti. Pokriva področja informiranosti, poljudne znanosti, kulture, vzgoje, izobraževanja, s tem pa pomembno prispeva tudi k ohranjanju kulturne identitete slovenskega naroda. Planinski vestnik, junij 2012 Uredništvo Planinskega vestnika junijski številki Planinskega vestnika V smo se v temi meseca posvetili pohodom, ki jih pri nas ni tako malo. Nekatera med njimi so kar množično obiskana. Marta Krejan se je pogovarjala s Stevom Housom, ki ga dobro poznamo tudi Slovenci. Preberite si del pogovora Marte Krejan s Stevom Housom Povzpeli smo se na Montaž in na divje gore na Aljaski, pretekli Slovensko planinsko pot, obiskali Turčijo, stopili na malo znani Karnijski gori, srečali medveda... V rubriki Z nami na pot smo se povzpeli na prvaka Karavank Stol in na bele stolpe Samarskih sten v Gorskem Kotarju. Objavljamo zadnji nagrajeni spis na natečaju ob 100-letnici gorskega reševanja. Vabimo vas na Modrasovec, na cvetoče travnike... Ne manjkajo redne rubrike o varstvu narave, alpinističnih novicah, pismih bralcev in novicah iz planinske organizacije. V uvodniku Andrej Mašera razmišlja o sledovih, ki jih človek lahko pusti za sabo. Tokratna naslovnica Petra Strgarja je nekoliko bolj poetična... Do 30. junija 2012 ga lahko naročite po akcijski ceni. Vabljeni! PLANINSKA ZALOŽBA Velika predsezonska akcija PZS Planinska zveza Slovenije je za vas, obiskovalce gorskega sveta, pripravila veliko predsezonsko akcijo, ki bo trajala do 30. junija Na voljo so vam zemljevidi, vodniki, plezalni vodniki, strokovna literatura, leposlovje in druge edicije po zelo ugodnih cenah. Edicije so znižane od 20 do 50 odstotkov. Več o edicijah in popustih si lahko ogledate na spletni strani PZS: KMALU v Planinski založbi Plezalni vodnik Kamniška Bistrica Avtorji: Tone Golnar, Silvij Morojna, Bojan Pollak 46

47 V Planinski založi PZS bo kratkem izšel plezalni vodnik Kamniška Bistrica. Stari vodnik, ki je izšel leta 1995, je pošel že dolgo nazaj. Novi vodnik bo natisnjen na preko 400 straneh. Novi vodnik, ki bo natisnjen na preko 400 straneh, bo imel 121 skic in shem, 94 fotografij, polepšan pa je tudi s 46 barvnimi prilogami. Vodnik bo popisoval 443 smeri in variant. Avtorji vodnika so se potrudili posodobiti sheme nekaterih prosto preplezanih klasičnih smeri in poleg tehničnih ocen dodati tudi proste. Na hrbtni strani vodnika je pregleden zemljevid območja. Plezalni vodnik Kamniška Bistrica bo izšel s podporo Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Tehnični podatki: Format: 130 x 210 mm Obseg: 408 strani Cena: 39,90, do 30. junija 2012 pa ga lahko kupite s popustom po akcijski ceni 35,91*. *DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik. Slovenska planinska pot, planinski vodnik Avtorja: Milenko Arnejšek Prle in Andraž Poljanec To je vodnik, ki vas bo kar najbolj neposredno seznanil s traso najstarejše vezne poti pri nas in v Evropi. Torej s potjo, ki nas že več kot pol stoletja domiselno vodi na najzanimivejše vrhove in nam predstavi vse pomembnejše planinske koče. Pot, ki je bila načrtovana že leta 1950 in urejena leta 1953, povezuje najzanimivejše predele slovenskega gorskega sveta od njenega začetka v Mariboru do cilja v Ankaranu. Kljub 630 km dolgi poti pa je to le majhen delček naše lepe domovine. Vodnik vam bo pričaral lepote slovenskega hribovitega sveta in življenja v njem ter pomagal pri načrtovanju tur in izletov. Na slovenski planinski poti lahko vsakdo najde kaj zase. Rdeče-bela znamenja, Knafelčeve markacije, nas vodijo skozi pohorske gozdove v osrčje prepadnih sten, skalovja in snežišč Savinjsko-Kamniških Alp, v osrčje Karavanškega pogorja, mimo brezen, jezer, slapov in čez najvišje vrhove Julijskih Alp ter nas mimo kraških vrtač in blagih obmorskih gričev pripeljejo do obale Jadranskega morja. Na poti nam ponujajo pogled na delo in počitek slovenskega človeka, v njegovo kulturo, stavbarstvo in predstavijo njegove navade in kulinarične posebnosti posameznih predelov. Skratka, bogata in nazorna predstavitev naše zemlje in našega človeka. Planinski vodnik bo izšel s podporo Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Tehnični podatki: Format: 12 x 16 cm Obseg: 344 strani Vezava: PVC ovitek, šivano s sukancem, okrogel hrbet Dolenjska, Bela krajina, Notranjska Avtor: Roman Mihalič Dolenjska je dobila ime po dolnji legi v nekdanji deželi Kranjski, Notranjska po notranji legi, Bela krajina je domnevno dobila ime po značilnih brezah, morda tudi po belih narodnih nošah. DELO KOMISIJ PZS Dolenjska sega od Ljubljanske kotline do Kolpe, na Notranjsko meji z visokima planotama Krima in Blok, na severu in vzhodu pa meji na reko Savo. Gorski čok Gorjancev je južna meja Dolenjske in jo ločuje od nižinske valovite Bele krajine, s katero je povezana s cestnima prelazoma Brezovica (588 m) in Vahta (615 m). Bela krajina je najbolj na jugu ležeča slovenska pokrajina in jo z juga omejuje reka Kolpa. Notranjska sega od Ljubljanske kotline do Krasa in Istre, od katere jo razmejujejo gozdnate neposeljene kraške planote Hrušice in Nanosa ter flišni Brkini. Vsebina planinskega vodnika Vsebina Splošno o Dolenjski,Beli krajini in Notranjski Praktični napotki Gorjanci Bela krajina Kočevski rog Kočevsko in zgornja kolpska dolina Stojna Goteniška gora in Goteniški Snežnik Borovška gora in obkolpske stene Ribniška dolina Dobrepolje Trška gora Kumljansko hribovje Stična, višnja gora, litija, Grosuplje, Velike Lašče Krimsko pogorje Borovnica in Vrhnika Loški potok, Loška dolina, Cerknica, Javorniki Snežnik Vodnik bo izšel s podporo Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Tehnični podatki: Format: 12 x 16 cm Obseg: 200 strani Vezava: PVC ovitek, šivano s sukancem, okrogel hrbet INFORMACIJE in NAROČILA: Planinska zveza Slovenije, Planinska založba, - po pošti: Dvorakova ulica 9, p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, - tel: ali fax: , - prek brezplačne številke (24 ur/dan, vse dni v letu) - e-naročila: planinska.zalozba@pzs.si ali - prek spletne trgovine PZS, Slovenski planinski muzej, - Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana, - tel , fax: , - e-naročila: info@planinskimuzej.si. O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 47

48 NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV 40 let Mladinskega odseka OPD Koper Maruška Lenarčič OPD Koper je na svojem rednem občnem zboru 16. marca s kratkim kulturnim programom obeležilo 40 let delovanja mladinskega odseka. Nastopila je njihova pevska skupina in folklorna skupina Obalnega društva Sožitje, Darko Butinar, prvi načelnik MO pa se je spominjal prvih korakov dejavnosti in vseh, ki so dali svoj kamenček v pestro delo odseka, kjer so vzgojili na tisoče ljubiteljev gora. Mnogi nekdanji in sedanji mentorji, načelniki in vodniki so se odzvali vabilu in popestrili večer. Zaključek je bil še posebej slovesen, saj je njihov častni član Nerone Olivieri, znan športni in planinski delavec, praznoval 90. rojstni dan. Z Maro Godnič, eno prvih usposobljenih mentoric v MO OPD in prejemnica visokega priznanja PZS, sta prisotne presenetila s tortama. Foto Valter Valenčič Nadaljevali so s formalnim občnim zborom. Predsednik Aldo Zubin je poročal o letu, ki ni bilo leto presežkov, a vendarle uspešno, saj so večino načrtovanih ciljev dosegli vsi odseki. Članstvo je nekoliko upadlo in šteje nekaj manj kot 700 članov, kar jih še vedno uvršča med največja društva PZS. Ob vseh dobro utečenih običajnih aktivnostih: pohodništvo, kolesarjenje, delo z mladimi, markiranju, promociji, alpinizmu je izpostavil gospodarski odsek in skupino prostovoljcev, večinoma upokojencev. Opravili so 1300 ur pri obnovi pohodniških poti iz projekta»poti MO Koper«, vzdrževanju planinskih poti v domeni društva in»poti zdravja in prijateljstva«ter izdelavi in vzdrževanju društvene opreme. S temi zahtevnimi in napornimi deli so pridobili znatna finančna sredstva za delovanje društva. Poudaril je tudi dobro sodelovanje z drugimi društvi, posebej še ponovno utrjevanje vezi z istrskimi planinskimi društvi, saj so bile le-te pred nastankom samostojnih držav izredno močne in pristne. Zato so medse še posebej z zadovoljstvom sprejeli predstavnike HPD»Čičarija«iz Buj in HPD»Platak«z Reke ter predsednika Zveze istrskih društev. Na občnem zboru so sprejeli tudi smernice za delovanje v letu Nadaljevali bodo s pripravo za izgradnjo čistilne naprave na Slavniku, ki bo v letu 2017 za obratovanje koče obvezna in ki bi tudi omogočila obsežnejše posodobitve na koči. Na koncu so podelili priznanja PZS za dolgoletno planinsko delo srebrne in bronaste častne znake naslednjim članom: Tatjani Leban in Marjanu Vidmarju oz. Milanu Cerkveniku, Željku Volašu in Boženi Zubin. Tradicionalne cvetke brez smetke Adrijana Vitez in Maruška Lenarčič Za tradicionalno čistilno akcijo v organizaciji Mladinskega odseka OPD Koper velja, da je namen akcije privzgojiti že mladim planincem, kako ravnati z odpadki na svojih potepanjih po naravi in pohodniških poteh. Vsako leto, v soboto, po občnem zboru, odidejo mladi planinci s starši in mentorji na poti zaledja Kopra. Akcijo so zaključili z razvedrilnimi igrami pri Zadružnem domu v Sočergi, kjer so planinske skupine prejele pohvale za sodelovanje in se za spomin fotografirali. Foto Adrijana Vitez Letos so se zbrali 17. marca v Sočergi, bilo jih je kar 150 (planinske skupine iz 4 vrtcev in 5 osnovnih šol). Očistili so poti Tuljaki Sokoliči Veli vir, pa Sočerga Kvirik z okolico in Sočerga Sokoliči Veli vir. Pobiranje smeti so popestrili s pesmijo, prisluhnili so zanimivi zgodbi, si ogledovali prve pomladne cvetice in živali. 7. Plezalni vikend Tura 2012 Helena Škrl Minuli vikend smo se ob vznožju Gradiške ture na Vipavo že sedmič zapovrstjo zbrali plezalni navdušenci. Za uvod smo si v petek v dvorani zadružnega doma v Gradišču nad Vipavo ogledali večkrat nagrajeni film Sfinga, o osvajanju kultne smeri v Severni Triglavski Steni. Film, narejen z malim proračunom in velikim srcem, o katerem smo na koncu še dolgo klepetali z njegovim idejnim vodjem Tinetom Marenčem. Sobota se je začela s plezalno tekmo otrok, ki so se pomerili v štirih starostnih kategorijah. Prav vsak je dal vse od sebe in pravi užitek jih je bilo gledati in navijati zanje. Že nekaj dni pred Plezalnim vikendom pa je poleg umetne stene počasi rasla in dobivala svojo končno podobo velika balvanska stena, ki jo je sestavljal domačin Benjamin Kodele. V štirih smereh, ki sta jih postavila Tine Ščuka in Jernej Česen, so se v soboto popoldan začele kvalifikacije za tekmo v balvanskem športnem plezanju, v kateri sta se pomerili dve dekleti in devet fantov. Vsak je imel štiri minute za rešitev posamičnega balvanskega problema in prav nikogar ni motilo občasno pršenje z neba. 48

49 Zvečer se je dogajanje preselilo pod streho, kjer smo gostili odličnega slovenskega alpinista in vrhunskega fotografa Urbana Goloba. Urban nas je v dobro uro trajajočem predavanju odpeljal na prvo zimsko prečenje slovenskih Alp in nato še višje, pravzaprav najvišje, na odpravo SKI Everest 2000, na kateri je Davo Karničar opravil prvi neprekinjen smučarski spust z najvišjega vrha sveta. Vrhunec sobotnega večera je bil finale balvanskega plezanja, kjer so težki balvani dobro podkurili navitim tekmovalcem. Navdušenje in navijanje je raslo in segrelo tudi občinstvo, ki je glasno spodbujalo in na koncu zaploskalo zmagovalcema: Maji Šuštar in Martinu Ušaju. Nedeljsko jutro se je začelo sivo, ampak tako je bilo samo vreme. Na prijavnem prostoru so se kmalu po osmih zjutraj začeli zbirati tekmovalci 42-kilometrov dolge tekme, imenovane Adventure race, na kateri so morali premagati 10 m umetne stene, opraviti 11 km gorskega teka, prekolesariti 31 km po Nanoških pobočjih, se spustiti čez letos izjemno adrenalinsko tirolsko prečnico, ki je tistim zadnjim postregla še s cukrčkom s spustom v meglo, nadaljevati s spustom ob vrvi, vmes pa še streljati samostrelom in pokazati svoje orientacijske sposobnosti. Ko so že mislili, da je konec, pa jih je čakal še dodatek: sprehod s tresočimi nogami po visečih gumah in vzpon po napeti vrvi nad igriščem. Vseh 13 prijavljenih ekip je srečno končalo tekmo, na kateri je zmagala ekipa Interšport, ki sta jo sestavljala Robert Pobežin in Klemen Udovič (ekipa Intersport), ki sta za las prehitela lanska zmagovalca, brata Slejko iz Lokavca. Iskrena hvala vsem sodelujočim se vidimo na 8. Plezalnem vikendu Tura 2013! IV. Skiventure 2012 uspel Davo Karničar Velika udeležba in novozapadli sneg je naredilo srečanje IV. Skiventure, 9. aprila 2012, kot smo ga lahko samo želeli. Udeležilo se ga je kar 55 turnih smučarjev. Na strminah Vadin, foto Jure Svetina Za vsakega udeleženca je poskrbljeno po njegovih sposobnostih - nekateri so po pristopu na Jezersko sedlo odsmučali v dolino Belske Kočne, se vrnili in preko Savinskega sedla še v Mrzli dol nad Okrešljem v Logarski dolini. Dokaj hladno vreme je botrovalo, da nismo vsi hkrati odsmučali izpod Rink, zato pa je na strminah Vadin kar mrgolelo. Prav vsi udeleženci so prinesli velikonočne kulinarične dobrote, tako da je bilo kosilo pred žrebanjem nagrad pri Gorniškem centru res obilno in okusno. Najlepša hvala vsem, ki so prišli in vsem, ki so z nagradami omogočili družaben zaključek, še posebno glavnemu pokrovitelju Elanu. Srečanje mladih planincev PO MO Podravja in Pomurja Sanja Peklar Letošnje srečanje je organiziralo planinsko društvo Lenart. Srečanja se je udeležilo 191 planincev iz planinskih društev Lovrenc na Pohorju, Ruše, Maribor Matica, Drava Maribor, Gornja Radgona, Hakl, Lenart in KPD Hej, gremo naprej. Zbrali smo se v soboto, 31. marca 2012, na RŠC Polena v Lenartu. Lenart je majhno mestece sredi Slovenskih goric. Leži na nadmorski višini 256 m. Okolica je znana po številnih vinogradih in jezerih. Po kratki predstavitvi prisotnih mladinskih odsekov smo se odpravili na pohod po Franckovi poti, ki vodi okrog jezera Komarnik. Ob poti smo videli mnogo žival, rastlin, grad Hrastovec, v daljavi pa se je bohotilo Mariborsko Pohorje. Po končanem pohodu smo na Poleni mladinskim odsekom PD podelili zahvale za sodelovanje na srečanju, nato pa smo čas zapolnili z družabnimi igrami. Na koncu smo se vsi veseli in polni doživetij vrnili domov. Po tihem pa se sprašujemo, kje neki nas bo vodila pot naslednje leto. Zbrani na tradicionalnem srečanju, foto Monika Črnčec NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV 100 x na Kamnek Erna Anderle Planinsko društvo Tržič je društvo z več kot 100letno tradicijo in zelo raznoliko z delovanjem odsekov: alpinističnim, športno- plezalnim, varstvom gorske narave, markacistov, mladinsko- vodniškim, turno- kolesarskim. Naši planinski domovi: pod Storžičem, na Kofcah, na Zelenici, na Dobrči in bivak v Storžiču primerno skrbijo za dobro počutje planincev, gornikov, smučarjev..., skratka vseh, ki imajo radi gorsko naravo. Ob praznovanju 100-letnice društva pred štirimi leti smo začeli z desetletno akcijo»vrhovi brez meja«. Nadaljujemo tradicijo Tržiške planinske poti. Več let pa organiziramo tudi akcijo»100 x na Kamnek«. To je 873 m visoka razgledna vzpetina nad Tržičem. Na Kamnek vodijo različno zahtevne poti, tako da vsak lahko izbira po svoje. Tudi letos je že minilo prvih 100 dni v letu, zato smo se z najbolj»pridnimi«in vztrajnimi, ki so se prav vsak dan povzpeli na hrib, veselili na praznični ponedeljek, ko so vpisovali prve stotke. Bilo jih je enajst. Tistih pa, ki smo se jim pridružili, je bilo najmanj petkrat toliko. Bil je čudovit dan z razgledom na: Dobrčo, Stol, Begunjščico, Košuto v vsej svoji veličini, pa Storžič... Gremo na Kamnek! Foto Janez Štefe Prav prešerno razigrano razpoloženje ob najraznovrstnejših kulinaričnih dobrotah je dokaz več, da je tudi druženje še kako pomembno. Še posebej z ljudmi, s katerimi se srečujemo in včasih le mimogrede pozdravimo, ko se vzpenjamo na hrib ali spuščamo v dolino. V tem letu smo zabeležili že več kot 6000 vpisov v knjigo. V mesecu marcu, se je vsak dan v povprečju vpisalo 72 pohodnikov. V mesecu decembru bomo na skupnem srečanju zaključili akcijo in verjamem, da bo število vpisanih zavidljivo visoko. Še posebej zato, ker se prav vsi še kako dobro zavedamo dejstva, da se mnogo bolje počutimo, če vsak ali pa skoraj vsak dan nekaj naredimo zase. O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 49

50 Srečanje planincev MDO PD Podravja in 9. pohod po ormoški planinski poti Tokrat so se planinci MDO PD Podravja odločili, da vsakoletno srečanje povežejo s praznovanjem PD Ormož, ki letos praznuje 50-letnico obstoja. Okoli 150 se jih je 12. maja zbralo v Ormožu, kjer je mesec dni prej potekala uspešno zaključena skupščina PZS. Štiriurni pohod iz Ormoža do Huma (310 m) in Koga (316 m) je potekal v prijetnem razpoloženju pohodnikov, foto Marjan Kukovec Za zastavo PZS se je vila dolga kolona planincev, vseh starosti. Pozdravljali so jih mehki obrisi ormoških goric in nežno valovita pokrajina s čudovitimi domačijami ob poti.ormožanci znajo biti od nekdaj čudoviti gostitelji, zato je planinska pot vsako leto dobro obiskana. Zaključna prireditev je potekala na Kogu, kjer so prisotne pozdravili predsednik PD Ormož Marjan Kukovec, predsednik MDO PD Podravja Tone Purg, v imenu PZS pa je spregovorila podpredsednica PZS Slavica Tovšak. Učenci osnovne šole Kog so pripravili zanimiv kulturni program, ki je bil pravi odsev pokrajine, ki nas je tisti dan sprejela v svoje nedrje. Ob odhodu smo se, polni novih vtisov spominjali besed pisateljice ormoških goric in ormoške pokrajine Erne Meško, ki je slikovito opisala rodno grudo z besedami:»tam, kjer se reka Drava obotavljaje se začne poslavljati od prelepe slovenske zemlje in se s svojo desno polovico že spušča v hrvaško naročje, stoji lepo čisto mestece Ormož. To se začno in se razprostirajo vse do Ljutomera, prijazne prleške metropole, ormoško ljutomerske gorice v severovzhodni Sloveniji. Še enkrat naša planinska dežela vzvalovi in kakor s čipkami obrobljena zaključuje svojo mejo tam pri Kogu. Tu je svet po vseh gričih zasajen z vinsko trto. Lepo je tukaj.«svečana prisega novih gorskih stražarjev in letni zbor OVN MDO PD Podravja Darko Lorenčič petek, 18. maja 2012, smo se v Koči pri V Šumiku na Pohorju na rednem letnem zboru zbrali člani Odbora za varstvo narave pri Meddruštvenemu odboru planinskih društev Podravja. Tokratni zbor je bil na koledarju nekoliko kasneje kot običajno, ko smo to opravili včasih že v decembru, ali najkasneje v mesecu januarju. Za takšno zakasnitev smo imeli zelo tehten razlog, saj je v letošnjem letu končalo izobraževanje za gorske stražarje kar trideset novih gorskih stražarjev, na kar smo vsi v odboru zelo ponosni. Na samem začetku zbora so novi gorski stražarji svečano prisegli in prejeli izkaznice in značke. Tako so postali polnopravni člani odbora in so tako lahko že aktivno sodelovali na zboru. Obravnavali smo poročilo o delu v letu 2011, plan dela za leto 2012 in informacije aktualnih dogodkih. Lansko leto smo dosegli veliko delovnih uspehov in za letošnje leto prav tako zastavili ambiciozen program. Pri realizaciji tega računamo prav na nove gorske stražarje. Zbora so se udeležili tudi gostje, predstavnica PZS in Komisije za varstvo gorske narave PZS Irena Brložnik, vodja markacistov pri MDO PD Marjan Mally in predstavnik MDO PD Danijel Hengelman. Po zaključku delovnega zbora je sledilo družabno srečanje. Svečana prisega novih gorskih stražarjev in letni zbor OVN MDO PD Podravja, foto Miran Ritonja Srečanje savinjskih planincev in planinski pohod po poti XIV. divizije Manja Rajh Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev in Planinsko društvo Atomske toplice iz Podčetrtka sta v soboto, 26. maja 2012, organizirala prijeten planinski pohod, ki se bo v naslednjih letih nadaljeval po celotni trasi XIV. divizije od Sedlarjevega do Rastk. Patronat nad planinsko potjo je pred leti prevzel S MDO, za vzdrževanje poti pa skrbijo društva, preko katerih trasa poteka. Vsako leto bo meddruštveni odbor za obnovo poti prispeval del sredstev. Želimo, da bi sedanjim in prihodnjim rodovom ohranili vsaj del takratne epopeje in jim omogočili spoznavanje lepot pokrajine. Za prijeten začetek v Sedlarjevem (žig št. 1) so poskrbeli udeleženci Pohoda mladosti, ki so odšli v Kumrovec. Člani matičnega planinskega društva in moški pevski zbor so pripravili prisrčen kulturni program. Čakala nas je 21 km dolga pot do planinske koče na Bohorju. V lepem sončnem vremenu smo hodili skozi vasi Polje ob Sotli, Vrenska Gorca, Zeče in preko Klak prispeli v Pilštanj (žig št. 2). Predsednik Turističnega društva Pilštanj in domačin Andrej Kolar nas je popeljal skozi kraj in nam slikovito predstavil bogato zgodovino. Seveda nismo ostali brez pristne drnulove marmelade, drnulovega kompota in različnih pijač, ki jih kuha družina Zakošek iz plodov drena. Pranger v Pilštanju, foto Manja Rajh 50

51 Do Lesičnega je naša pot vodila predvsem po lokalni cesti, od tu naprej pa po gozdnih poteh in kolovozu. Ob poti so številni spomeniki v spomin bojem XIV. divizije. Najhujšo strmino smo premagali do domačije Leskošek (žig št. 3), kjer nas je mladi gospodar pričakal z živahno glasbo in svojo gostoljubnostjo. Čeprav dokaj blizu urbanega naselja, je še vedno brez ceste. Bohor prekrivajo bogati gozdovi. V preteklosti je bilo tod tudi nekaj gozdarskih hiš in na temeljih ene od njih stoji domačija Tovornik, kjer so nas prijazno pogostili z ocvirkovko. Tudi žejnih nas niso pustili naprej. S hojo smo nadaljevali do Bresta, kjer se planinska pot XIV. divizije priključi Zasavski planinski poti. Po celodnevni hoji smo si v Planinski koči na Bohorju (žig št. 4) privoščili toplo malico in se z avtobusnim prevozom, ki nam ga je donirala Občina Podčetrtek, odpeljali na izhodišče v Sedlarjevo. Udeleženci iz desetih društev smo si bili enotni, da se prihodnje leto, zadnjo soboto v maju, zopet vidimo in nadaljujemo etapo od tokratnega zaključka na Lisco oz. Lovrenc. Čudovita narava, ptičje petje so poskrbeli, da smo se prepustili uživanju in pozabili na vsakodnevne skrbi. Naravovarstvenoizobraževalni pohod k rastišču rumenega sleča pod Gorjanci Rozi Skobe Planinsko društvo Krka Novo mesto in Odbor za varstvo gorske narave pri MDO PD Dolenjske in Bele krajine sta v soboto, 19. maja 2012, organizirala izobraževalni naravovarstveni pohod k rastišču rumenega sleča Azaleja pontica (Rhododendrom luteum) pod Gorjanci. V Sloveniji so jo odkrili leta Prof. botanike dr. Tone Wraber jo je uvrstil med sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Zaradi redkosti pri nas sodi med ogrožene rastlinske vrste in je od leta 1976 zavarovana, kar pomeni, da je ne smemo trgati, izkopavati ali kako drugače poškodovati. Je listopaden grm, ki zacveti v maju in ima čudovite živo rumene cvetove, ki omamno dišijo. Pohod je bil namenjen spoznavanju te endemične rastline in pomenu njenega varovanja ter Mednarodnemu dnevu biotske pestrosti. Med potjo pa smo udeleženci spoznavali tudi druge gozdne in travniške rastline. Srečanje planincev MDO PD Ljubljane 2012 Marinka Koželj Stepic in Irena Pečavar Čarman soboto, 26. maja 2012, so se planinci V MDO PD Ljubljane srečali na 42. planinskem taboru pri Lavričevi koči na Gradišču nad Šentvidom pri Stični. Bili smo v gosteh pri PD Šentvid pri Stični, ki kočo tudi oskrbuje. Predstavljamo vam nekaj utrinkov. Mare, Dušan, Jože in še en Jože, ki slišijo tudi na ime Stiški kvartet, so nas s svojimi glasovi očarali. Irena Pečavar se je preizkušala v povezovanju kulturnega programa. Mladinka Špela je predstavila Planinsko društvo Šentvid pri Stični. Maks Jerin, naš gostitelj, pa je vse lepo pozdravil. Tudi predsednica MDO PD Ljubljane Marinka Koželj Stepic je pozdravila zbrane planince. Iz OŠ Ferda Vesela iz Šentvida je Simona pripeljala pravo pojočo četico, mladinski pevski zbor. Jure jih je spremljal na kitari, Urška in Ana pa na violini. Gospa Adela je prav za to priložnost pripravila razstavo svojih likovnih del. Letos je Planinsko društvo Šentvid pri Stični staro 30 let. Za svoje dosedanje delo je prejelo iz Marinkinih rok pohvalo, od prisotnih pa dolg aplavz. NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV Vsi, ki smo bili na Gradišču, smo spoznali, da so tu doma ljudje pridnih rok,vajenih trdega dela, vendar širokega srca, z nasmehom na obrazu in s pesmijo v ustih. Kot vsako leto so tudi pred tokratnim srečanjem vseh planincev ljubljanskega območja izdali Bilten MDO PD Ljubljane, ki lepo predstavi delo njihovega meddruštvenega odbora planinskih društev, število strokovnih kadrov, obhodnice na tem območju, poročila odborov v MDO PD Ljubljane, število članov po društvih, dejavnosti, zanimive utrinke itd. (op. ur.) 20 let PD Boč Kostrivnica Besedilo in foto: Darinka Turnšek maju, mesecu lepot, pričakovanj in navsezadnje mesecu mladosti, smo pla- V ninci PD Boč Kostrivnica obeležili 20-letnico praznovanja našega društva. V nedeljo, 27. maja 2012, so se pri naši koči Velikonočnici pričeli zbirati člani društva, prijatelji sosednjih društev, s svojim obiskom pa so nam izkazali veliko čast ugledni gostje: generalni sekretar PZS Matej Planko, predsednica Savinjskega MDO PD Manja Rajh, Branko Kidrič, župan občine Rogaška Slatina, predstavnik KS Kostrivnica ter domači župnik Viktor Vratarič. Seveda je bilo med nami veliko predsednikov sosednjih društev in drugih gostov. Ob tej priložnosti je enajst novih članov Gorske Straže prejelo izkaznice in značke, ki dokazujejo uspešno opravljeno izobraževanje na področju varovanja gorske narave. Foto Zdravko Damjanovič Somy Nekaj prisotnih se je takole postavilo pred objektiv, foto Dominik Košir Ob tej priložnosti smo razvili društveni prapor, ki priča, da tudi v kriznih časih ljudje s svojimi prispevki dokažejo svojo pripadnost, foto Darinka Turnšek O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 51

52 20 let je morda kratko obdobje, ampak če vsa leta temeljito in odgovorno delaš, je to dogodek, ki si zasluži pozornost. Dejavnost našega društva so izleti, izobraževanja, delo z mladimi planinci... Če pa še ob vsem tem»zraste«planinska koča Velikonočnica, menim, da je prav, da smo ponosni, saj imamo resnično kaj pokazati. V vsakem društvu je pomemben vsak član. Naše društvo se tega še posebno zaveda, saj smo le z medsebojnim sodelovanjem dosegli uspehe, s katerimi se lahko pohvalimo. Srce društva in gonilna sila je zagotovo naš bivši predsednik Jože Erjavec. Dan pa se je po uradnem delu razvil v prijetno druženje. Ljudje so med sabo poklepetali, zaplesali in katero rekli. Vzdušje je bilo pristno, razpoloženje prisrčno. Ko so sončni žarki še zadnjič objemali prizorišče, so posamezniki in skupine z nasmehom na ustnicah odhajali v dolino. Preživeli so lep dan v družbi prijateljev. Za to so se potrudili mnogi. Vsak člen v verigi šteje. Naša veriga je močna in želimo, da takšna tudi ostane. Čas praznovanja je za nami. Kje je najlepše obujati spomine? Na prihodnjem izletu, seveda. Vsem varen korak in nasvidenje na naših prečudovitih planinskih poteh. Planinski dom in GUC na Zelenici tudi uradno odprta Tone Tomše in Erna Anderle Planinsko društvo Tržič je v nedeljo, 27. maja 2012, organiziralo prireditev ob odprtju novega doma na Zelenici. Lep sončen dan je privabil številne planince, ki so na prireditev prišli z Ljubelja, preko Begunjščice in iz doline Završnice. Prišli so iz vseh koncev Slovenije in tudi iz sosednje avstrijske Koroške. Za tiste, ki se niso podali peš, je bil omogočen tudi prevoz z žičnico. Planinski dom na Zelenici, v katerem deluje tudi Gorniški učni center Zelenica, je popolnoma nov, sodoben planinski dom. Dom so tržiški planinci obnavljali vse od leta 1999, ko je pogorel prejšnji planinski dom. Nov dom ima vse elemente modernega objekta. Kuhinjska oprema je izdelana v skladu z zakonodajo o opravljanju gostinske dejavnosti. Za objektom, na mestu nekdanje greznice, je nameščena čistilna naprava velikosti 30 PE. Za pravilno delovanje, vzdrževanje in praznjenje je sklenjena pogodba z Komunalo Tržič d.o.o.. Zagotovljena je tudi stalna telefonska linija, zaradi javljanja požara. Izvedena je napeljava novega optičnega kabla iz platoja na Ljubelju preko vseh žičniških postaj do planinskega doma. S tem so bile zagotovljene potrebe po povezavi žičniških postaj, omogočen dostop do interneta in ostalih računalniških povezav. Dela so bila izvedena v sodelovanju z Elektro Gorenjska d.d. Povečana je moč električnega odjema za potrebe doma, ker se je glede na prejšnje potrebe poraba povečala. Vgrajen je tudi UV dezinfektor pitne vode. S tem je zagotovljena neoporečna voda za potrebe doma. V objektu je nameščeno novo pohištvo za spalni in gostinski del ter za potrebe Gorskega učnega centra. Uporabno dovoljenje za uporabo doma je bilo izdano dne, 13. aprila Na odprtju, foto Stanko Koblar V domu je bila na ogled prodajna razstava slik Viktorja Klofutarja iz Tržiča. Po uradnem delu se je nadaljevalo prijetno druženje vseh prisotnih, ki so z zadovoljnimi obrazi odhajali nazaj v dolino. Kronologijo gradnje poglejte na spletnem mestu PZS, Odprtje Doma pri izviru Završnice Tone Tomše Planinsko društvo Žirovnica je v soboto, 2. junija 2012, organiziralo prireditev ob odprtju Doma pri izviru Završnice. Kljub meglenemu in deževnemu vremenu se je odprtja doma udeležilo lepo število planincev in domačinov. Planinski dom pri izviru Završnice so žirovniški planinci pričeli obnavljati leta 1996, praktično takoj po ustanovitvi planinskega društva. Nekdanja karavla in kasneje Iskrška koča, poimenovana Dom Janeza Rezarja, je kljub številnim oviram z leti dobivala podobo modernega planinskega objekta. Številne prostovoljne akcije članov društva in domačinov so obrodile sadove. Danes na mestu nekdanje karavle stoji sodoben planinski dom, ki bo služil planincem, ki obiskujejo področje Zelenice, Stola, Srednjega vrha in Vrtače. Stoji namreč na povezovalni trasi med Ljubeljem in vrhom Stola. Seveda pa bo potrebno za nemoteno delovanje doma zgraditi še čistilno napravo, urediti pravni status doma in pridobiti lastništvo od MORS. V uradnem delu, ki se je pričel ob 12. uri je najprej nastopila mešana pevska skupina dr. France Prešeren iz Žirovnice. Nato je zbrane nagovoril predsednik PD Žirovnica Anže Feldin, ki je orisal zgodovino gradnje doma. Žirovniški župan Leopold Pogačar se je zahvalil vsem, ki so karkoli pomagali, da ima danes dom takšno podobo. Občina Žirovnica je namreč vseskozi sodelovala pri urejanju pravnih zadev, glede gradnje in seveda z finančnimi sredstvi. Podpredsednik PZS Tone Tomše je pohvalil izredno lep objekt in povedal, da PZS pripravlja kar nekaj novosti na področju planinskega gospodarstva, ter zaželel, da bi objekt služil svojemu namenu. Kot zadnji govornik pa je nastopil predsednik PD Radovljica Franci Ažman, ki je poudaril, da je dom lepa povezava med Roblekovim domom, Valvasorjevim domom in Planinskim domom na Zelenici. Obenem je pohvalil tudi zgledno sodelovanje vseh treh planinskih društev, ki s temi domovi upravljajo. Dom sta odprla župan občine Žirovnice Leopold Počagar in predsednik PD Žirovnica Anže Feldin, foto Vika Meterc Po uradnem delu je za dobro razpoloženje poskrbel ansambel Trio KIM. V domu je potekala multivizijska predstavitev obnove doma in stojnica s predstavitvijo delovanja PD Žirovnica. Organiziran je bil tudi srečelov. Nekaj načrtovanih aktivnosti pa je zaradi slabega vremena žal odpadlo. 52

53 Festival rekreativnega plezanja 2012 Planinsko društvo Atomske toplice Podčetrtek je v nedeljo, 10. junija 2012, ob zaključku rekreativnega plezanja za osnovnošolsko mladino v šolskem letu , organiziralo drugo tekmovanje v rekreativnem športnem plezanju na umetni plezalni steni v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek. Tekmovanja, ki so ga pomagali organizirati člani Plezalnega kluba Rogaška Slatina, se je udeležilo 34 tekmovalcev iz štirih društev. Tekmovalne smeri so postavili člani Plezalnega kluba Rogaška Slatina in člani našega Planinskega društva Atomske toplice. Prav tako so tekmovanje vodili in sodili člani Plezalnega kluba Rogaška Slatina. Pripravo in varovanje otrok med plezanjem in zapisnik pa so izvajal člani našega Planinskega društva. Tekmovanje je potekalo v čudovitem navijaškem vzdušju sotekmovalcev in staršev otrok. Ker so se tekmovanja udeležili tudi tekmovalci drugih društev, so rezultati tekme šteli NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV še za društveno tekmovanje. Rezultati so v priponki. Naslednji rekreativni ciklus rekreacije otrok na umetni plezalni steni se bo odvijal od meseca oktobra v šolskem letu in se bo prav tako končal s tekmovanjem. Novi rodovi za nove prijateljske vezi med planinci nove prijateljske vezi med planinci na Gorenjskem ter na Koroškem in Furlaniji Julijski Krajini. Srečanja so izmenično na različnih lokacijah, letos so bili organizatorji člani Planinskega društva Jesenice, ki so bili leta 1972 na čelu z Janezom Košnikom tudi pobudniki. Predsednik Planinskega društva Jesenice Branko Bergant in predstavniki ostalih društev so v pozdravnih besedah obujali spomine na štirideset dosedanjih srečanj in poudarili, da se vezi krepijo danes naprej z novimi rodovi in brez uradnih meja. Besedilo in fotografije Janko Rabič Jutranji dež v nedeljo, 10. junija 2012, ni skalil dobrega razpoloženja med udeleženci 41. srečanja z zamejskimi planinskimi društvi iz Celovca, Gorice, Trsta in Planinske družine Benečije. Kmalu ob prihodu pred Erjavčevo kočo na Vršiču sta se dež in nadležna megla umaknila in okoli tristo udeležencem omogočila, da so preživeli čudoviti dan tega dela Julijskih Alp. Najprej jih je pozdravil predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, zatem pa so odšli na pohod na Slemenovo špico. Ob vrnitvi je bil pred Erjavčevo kočo uradni del srečanja s kulturnim programom. Poleg godbenikov je v kulturnem programu sodelovala harmonikarica Marjana Komel z Jesenic. Ta dan je bil spet priložnost za stisk rok starih prijateljev in obujanje spominov na srečanja s prijetnimi doživetji ki vedno tkejo Ob 40-letnici od prvega srečanja so podelili priznanji častni članici Planinskega društva Jesenice Anici Stojan in Pihalnemu orkestru Jesenice- Kranjska Gora za sodelovanje na vseh srečanjih. Koča na Kriški gori razpis za oskrbniški par PD Križe Planinsko društvo Križe išče oskrbniški par za oskrbovanje koče na Kriški gori (1471 m) za zimsko sezono, in sicer od do za vikende in praznike. Pogoji so ustrezno znanje za oskrbovanje koče in opravljanje manjših vzdrževalnih del v koči ter zunaj nje. Izbrani par se bo moral naučiti upravljati s tovorno žičnico. Vloga mora vsebovati: osnovne podatke, dosedanje izkušnje pri tovrstnih in podobnih delih, načrt oskrbovanja koče v primerih povečanega obiska (možnost angažiranja dodatne ekipe) in dodatna znanja ter veščine. Rok prijav: prijave zbiramo do 15. junija 2012 na naslovu: PD Križe, Vrtna ulica 6, 4294 Križe. Dodatne informacije na: info@pd-krize.si. Vabljeni O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 53

54

55 KORISTNE INFORMACIJE KORISTNE INFORMACIJE Kaj storiti ob srečanju z medvedom? Zavod za gozdove Slovenije in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Napadi medveda na človeka so v splošnem zelo redki, vendar za to obstaja možnost in lahko pride do nastanka poškodb. To možnost lahko zmanjšamo, če upoštevamo nekatera preprosta navodila obnašanja v gozdu. Navodila sta pripravila Zavod za gozdove in Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Vedeti moramo, da naš rjavi medved ne napada ljudi kot plen - za hrano, ampak do napada pride, če se ob nekaterih posebnih okoliščinah - srečanjih, medved človeka toliko ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil. Do napada navadno pride, kadar medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje, oz. nima časa za umik. To je pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umikati. Zato priporočamo: imejmo ob sprehodih v gozd vedno psa na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj -junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten tudi medved; med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo - npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa..., ni pa potrebno kričati, da ne motimo»gozdnega miru«; kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in v večini primerov se bo umaknil; ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi zadenjsko umaknimo; če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika); za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji. nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih; ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov; poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na prisotnost človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom; ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se čim prej umaknimo; med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje; nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane (tudi mladičem!). Dobro je vedeti tudi: agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda sicer res lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča, zato tega početja ne priporočamo; medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil. Geopark Karavanke - Zabavno, poučno, nič mučno Zdenka Mihelič sklopu projekta Geopark Karavanke so V ustvarjalci Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave letos pripravili učni pripomoček Zabavno, poučno, nič mučno, namenjen vzgojiteljem, učiteljem, staršem in otrokom. Učni pripomoček Zabavno, poučno, nič mučno Geopark Karavanke, popelje mladega raziskovalca na zabavno in poučno geo-dogodivščino skozi Geopark Karavanke. Zasnovali so ga geologi, vzgojitelji in učitelji, ki so se družili na geoloških delavnicah. Nekaj idej se je porodilo v naših glavah, nekaj so jih našli na svetovnem spletu in nekaj v knjigah. Naslove le-teh so dodali na koncu učnega pripomočka in če boš navdušen, prelistaj še te. Številni fotografi so podarili svoje fotografije, piko na i je gradivu dodal še ilustrator. S skupnimi močmi so pripravili učni pripomoček, ki naj ti bo v pomoč, predvsem pa v veselje in zabavo. Namenjamo ga tudi tvojim vzgojiteljem, učiteljem, staršem, prijateljem, vodnikom in interpretatorjem po Geoparku Karavanke. Razdelili so ga na pet tematskih sklopov: Zemlja, kamnine, kristali in minerali, fosili in voda. Vsako poglavje ima poenostavljeno»strokovno razlago«. Če pa bo še vedno pretežko, naj ti pomagajo vzgojitelj, učitelj ali starši. Za lažje sprehajanje skozi učni pripomoček je vsak od naštetih sklopov obarvan v svojo prepoznavno barvo. Vabljeni v Geopark Karavanke tudi s pomočjo UČNEGA PRIPOMOČKA. Več na spletnem mestu PZS, O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 55

56 ZANIMIVOSTI Poštne dopisnice ob 100-letnici organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji Gorska reševalna zveza Slovenije Pošta Slovenije je ob 100-letnici organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji pripravila in bo izdala posebno dopisnico, znamko in žig. Dopisnice bodo izšle 25. maja Dopisnice imajo posebej za to obletnico pripravljeno znamko vrednosti A, kar pomeni, da veljajo v prometu v Sloveniji. Dopisnice boste lahko tudi čez npr. 5 let še vedno lahko uporabljali za pošiljanje. Prvi dan izdaje priložnostne dopisnice z znamko bo 25. maj 2012 v Kranjski Gori. Prav tako bo ta dan v Kranjski Gori in še 14 dni (kot trenutno potrjeno) na voljo priložnostni ŽIG ob 100-letnici gorske reševalne službe v Sloveniji. Dopisnice bodo izšle z različnimi motivi na zadnji strani, na voljo bodo tudi na vseh enotah Pošte po Slovenije. Cena 1 dopisnice je 0,60 EUR. Mednarodna podpora boju proti gradnji vetrnega parka na Brennerju Namera Italije, da bo na območju prelaza Brenner zgradila vetrno elektrarno, pomeni kršitev Alpske konvencije, sporoča Club Arc Alpin, ki je v reševanje te problematike sedaj vključil Odbor za preverjanje izvajanja Alpske konvencije. Prvič v zgodovini Alpske konvencije je prišlo do uvedbe postopka, ki zahteva odobritev začetka izvajanja določenega projekta. Na Sattelbergu/I je na več kot m. n. v. načrtovana gradnja 19 vetrnic. Južnotirolska deželna vlada je za izvedbo projekta oktobra 2011 že izdala dovoljenje in to kljub negativnemu mnenju okoljskega sveta. Proti projektu se je v svojem stališču izrekla tudi vlada avstrijske zvezne dežele Tirolske projekt gradnje vetrnega parka na brennerski meji ima namreč posledice tudi za Avstrijo, saj bi bili objekti postavljeni v neposredni bližini enega od avstrijskih zavarovanih krajinskih parkov in območja Natura Sodi protokol o energiji v zakonodajo EU? Gradnja vetrnega parka pomeni kršitev protokola Alpske konvencije o energiji, svoje nasprotovanje argumentira klub Club Arc Alpin, vrhovna zveza alpskih društev. V protokolu je namreč zapisano, da morajo pogodbenice, torej tudi Italija, upoštevati pomen zavarovanih območij, kar vključuje tudi njihova tamponska območja, in izboljšati energetsko infrastrukturo glede na obremenljivost alpskih ekosistemov, v tem primeru torej vetrnice. Kot je načrtovano, naj bi vetrni park postavili v tamponskem delu obeh zavarovanih območij. Pokrajina Bolzano pa do danes ni opravila presoje vplivov, ki bi jih vetrnice in dovozne ceste imele na tamkajšnja zavarovana krajinska območja in območja Natura Tako kot v Italiji je Alpska konvencija v veljavi tudi v Evropski uniji. Italija protokola konvencije o energiji sicer ni ratificirala, je pa članica EU, kjer omenjeni protokol velja od leta 2006 dalje. Odbor za preverjanje izvajanja Alpske konvencije mora sedaj ugotoviti, ali je protokol o energiji tudi pravo EU, saj bi v tem primeru postal zavezujoč za vse države članice, torej tudi za Italijo oziroma pokrajino Bolzano. Postopek o vetrnem parku na Sattelbergu že piše pravno zgodovino Alpske države in EU vsako četrto leto izdajo poročilo o izvajanju obveznosti Alpske konvencije. Neodvisno od tovrstnega periodičnega preverjanja lahko od leta 2002 dalje vsi, ki imajo status opazovalca, v primeru kršitve zakonodaje s strani ene od pogodbenic zaprosijo za pomoč Odbor za preverjanje. Club Arc Alpin je bil tako prvi opazovalec, ki je izkoristil to pravico. Odbor ni pravni, temveč je politični organ, ki ga sestavljajo predstavniki posameznih alpskih držav. Odločitve v odboru se sprejemajo s tričetrtinsko večino. Zdaj se bo torej pokazalo, ali je odbor primeren instrument za reševanje tovrstnih spornih vprašanj oz. uvedbo ukrepov zaradi morebitnih kršitev določb Alpske konvencije Nagradni natečaj»risanje z GPS napravo Garmin v naravi«vir: Garmin.si Geoset, d.o.o. razpisuje nagradni natečaj»risanje z GPS napravo Garmin v naravi«, katerega predmet je oblikovati risbo, ki nastane iz sledi posnete z GPS napravo Garmin. Sodelujete lahko tako, da oddate svojo risbo v.gpx obliki, ki nastane iz sledi posnete z GPS napravo Garmin, na e-naslov marketing@ garmin.si s pripisom»za nagradni natečaj«. Vse informacije na: 56

57 VABIMO VABIMO Dan alpskih jezer 2012 Bohinjsko jezero je največje slovensko alpsko jezero in leži v Triglavskem narodnem parku. Slovi po svoji lepoti, veliki pestrosti živali in rastlin ter dobri kvaliteti vode. Jezero pa skriva v sebi še mnogo skrivnosti. Kako se obnaša jezerski ekosistem Kaj lahko storimo, da ohranimo ali izboljšamo kakovost vode v alpskih jezerih? Kako dobro poznamo Triglavski narodni park? Na taka in podobna vprašanja boste lahko našli odgovore 19. in 20. junija 2012 na DNEVU ALPSKIH JEZER 2012, v Ribčevem Lazu Pod Skalco. Predstavili bomo tudi druga alpska jezera iz sosednjih držav. Prireditev je brezplačna. Organizira jo Nacionalni inštitut za biologijo iz Ljubljane v sodelovanju z Lokalno turistično organizacijo Bohinj, Notranjskim ekološkim centrom Cerknica in Univerzo v Novi Gorici. Dogodek poteka v okviru evropskega projekta SILMAS (Mehanizmi za trajnostno upravljanje alpskih jezer). Lepo vabljeni! PROGRAM DELAVNIC IN PREDAVANJ Torek, Ob Slikarska delavnica na temo jezerskega ekosistema (slikanje z ogljem), ki jo bo vodil likovni pedagog Nal Mahne in voden ogled razstave v šotoru (delavnica za otroke, najavljene šole, naključne obiskovalce). Ob in ob Delavnica o jezeru, živalih in rastlinah z ekologinjama Jano Laganis in Polono Zevnik, voden ogled razstave v šotoru (delavnica za otroke, najavljene šole, naključne obiskovalce) Ob Predstavitev mobilne informativne točke Triglavskega narodnega parka (Iztok Butinar, vodnik TNP) Predavanje o Triglavskem narodnem parku (Iztok Butinar, vodnik TNP) Sreda, Ob Slikarska delavnica na temo jezerskega ekosistema (slikanje z ogljem), ki jo bo vodil likovni pedagog Nal Mahne in voden ogled razstave v šotoru (delavnica za otroke, najavljene šole, naključne obiskovalce). Ob in ob Delavnica o jezeru, živalih in rastlinah z ekologinjama Jano Laganis in Polono Zevnik; voden ogled razstave v šotoru (delavnica za otroke, najavljene šole, naključne obiskovalce) Ob predavanje Hidrološke značilnosti Bohinjskega jezera - vodostaj, hidromorfologija, bilanca, led, temperatura (Peter Frantar, Agencija Republike Slovenije za okolje) Ob predavanje Ekologija alpskih jezer (Anton Brancelj, Nacionalni inštitut za biologijo) Ves čas bodo v razstavnem prostoru prisotni tudi strokovnjaki, ki bodo odgovarjali na morebitna vprašanja obiskovalcev. V razstavnem šotoru bodo obiskovalci lahko na koncu svojega obiska rešili tudi preprost test in poskusili odgovoriti na vprašanja o jezeru in njegovem delovanju. Glede na število doseženih točk si bodo lahko prislužili različne nagrade! Zaradi lažje organizacije vse večje zainteresirane skupine in šole prosimo, da se predhodno prijavijo na naslov polona@ nec-cerknica.si Za vse ostale informacije pa se lahko obrnete na naslov Tina.Leskosek@nib.si. 10. tradicionalni alpinistični tabor Pipa miru 2012 Marko Petek Alpinistični odsek Planinskega društva Kamnik vas junija 2012 vabi na 10. tradicionalni alpinistični tabor Pipa miru Tabor je posvečen spominu Mateja Mošnika Matota. Letos mineva deset let tabora. Zanimive zgodbe so že za nami. Od deževnih nalivov, snega in vročega sonca, do raznolikih in doživetih vzponov ter vse do dolgih večerov ob kitari in tabornem ognju. Nikdar nam ni dolgčas in tudi tokrat nam ne bo. Petkove njive z okoliškimi stenami so odlična priložnost za izpitne ture. Nekako smo se že privadili,da naši tečajniki tu zaključijo svoje šolanje in postanejo pripravniki. Prvi dan je namenjen spoznavanju in postavitvi tabora. Simbolično prižgemo pipo Miru, zakopljemo vse bojne sekire in stresne trenutke iz doline. V petek zjutraj nas prebudi znani trio»svizec pa ne še ti«. Razkropimo se po stenah in razen nekaj»joodli«se ne dogaja nič. V soboto gre zares. To je dan, ki je navadno najbolj obiskan. Letos je predvidena tekma v žimarjenju. Gre za hitrostno tekmo dvojic na izpadanje. Zmagovalec dobi»nič kaj dosti«. Zvečer nam bo svoje plezalske zgodbe zaupal Marko Prezelj. V nedeljo je časa še za kakšno lepo smer in pot v dolino. Nekaj pomembnih informacij: Tabor je lociran na Petkovih njivah pod Korošico. Dostop iz planine Podvežak, iz Kamniške Bele čez Presedlaj ali čez Skok. Tabori se v svojih šotorih. Za prehrano poskrbi vsak udeleženec sam. Vsak odgovarja za svojo varnost in čisto ter neokrnjeno naravo. Kdor ne želi spati v šotoru ima najbližjo možnost prenočitve v Kocbekovem domu na Korošici (20 min), kjer pa je tudi najbližja voda. Če boste spali v koči, si prenočišče rezervirajte. Veseli bomo vašega obiska v taboru, kjer se odvija večina dogodkov. Zaželena zglasitev pri organizatorju. Za kakršne koli informacije pokličite (Marko Petek Keli) ali na marko@robur.si. Na Petkovih njivah je GSM signal slab, zato so dodatne informacije na voljo pred začetkom tabora. O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 57

58 80 let Koče pod Bogatinom Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju bo v soboto in v nedeljo, 23. in 24. junija, praznovalo 80 let od odprtja prve koče bohinjske podružnice, ki so jo slovesno odprli 7. avgusta Ob tem bodo počastili tudi 140-letnico prvega planinskega združenja na Slovenskem, Triglavski prijatelji, ki ima svoje korenine prav v Bohinju. Za slovesnost so člani planinskega društva Srednja vas pripravili zanimiv program. Prvi, sobotni dan se bodo udeleženci srečanja zbirali pri Koči pod Bogatinom do 17. ure, ko bo Tomaž Butkovič predstavil dogajanje na Planini na Kraju med prvo svetovno vojno. Dogajanje v zaledju vojne bo predstavi ob sprehodu med ruševinami na planini, v koči bo sledila še predstavitev dokumentacije in fotografij. Zvečer bodo v kulturnem programu nastopili člani kvinteta trobil in moškega pevskega zbora Franc Urbanc. Naslednji, nedeljski dan bodo krenili na pohode proti Bogatinskemu sedlu na Bogatin z ogledom ostankov prve svetovne vojne, na Govnjač ali Lanževico. Ko se bodo pohodniki vrnili, bo ob 14. uri še osrednja slovesnost ob 80-letnici Koče pod Bogatinom s kulturnim programom. Po slovesnosti bo ob 15. uri maša padlim vojakom, planincem in majarjem. Vabljeni! Napovednik planinskih dogodkov Svečana akademija ob 40-letnici PD Fram PD Fram Nočni pohod na Trdinov vrh s kresovanjem MO PD Krka Novo mesto Rok Kovšca, Naravovarstveni dan na Kališču PD Kranj Mlinarjev spominski pohod PD Podpeč - Preserje Marko Goršič, , Mednarodno srečanje planincev železarjev, Mariborsko Pohorje PD Železničar Maribor Mija Pilko, Dan slovenskih planincev 2012 in 100-letnica organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji PZS v soorganzaciji z Gorsko reševalno zvezo Slovenije , info@pzs.si Nočni pohod na Paški Kozjak PD Dobrna Ana, , pd.dobrna@gmail.com pohod od Gorice do Planice PD Fram Leon Vrhovšek, Štirje vrhovi Nemčije PD Ruše, PD Ojstrica Celje Franček Hribernik, tradicionalni alpinistični tabor Pipa miru 2012 Alpinistični odsek PD Marko Petek - Keli, ali marko@robur.si Kamnik pohod ob Kresni noči na Goro Oljko PD Polzela Jožica Jegrišnik, Mala tura PD Bajtar info@pdbajtar.si Valvasorjev dan'', srečanje" PD Radovljica Valentin Rezar, , Elvis Demšar, Pohod na Stol PD Žirovnica Tabor mladih planincev Završnica MO PD Polzela Zoran Štok, Planinsko-plezalni tabor v Paklenici PD Grmada Celje Franc Šinko, Kresna noč na Gori - na ŠENTJUGERTI PD Galicija Viktor Furman, let Koče pod Bogatinom PD Srednja vas v Bohinju Valvazorjev dom pod Stolom in Dovžanova soteska PD Laško Jože Videc, , do zasedbe sedežev v avtobusu Dan kamniških planin PD Kamnik PD Kamnik, Pohod na Golico v sodelovanju z Občino Jesenice PD Jesenice, Občina Jesenice , , Pohod ob Dnevu državnosti PD Kočevje Anton Ožbold, Pohod Ruše-Ruška koča ob Dnevu državnosti PD Ruše Franček Hribernik, pohhod družin ob Dnevu državnosti na Stolpnik PD Slovenske Konjice Marta Šmalc, Družinski pohod na Mrzlico PD Trbovlje Miro Drnovšek, Tradicionalni pohod na Čreto PD Vransko Anton Sitar, pohod po Igorjevi krožni poti PD Vrelec Rogaška Vlado Vistoropski , pd.vrelec@gmail.com Družinski pohod na Mirno goro PD Semič Franc Jakofčič, Srečanje Slovenija-Češka (v Sloveniji) PD Železničar Celje Jože Ratej, Tradicionalni pohod Gornja Radgona-Negova PD Gornja Radgona info@pdradgona.si, , Pohod na Petruvo" v Osilnico" PD Kočevje Anton Ožbold, Spominski dan v Kranjski koči na Ledinah PD Kranj Pohod po Rečiški planinski krožni poti PD Laško Jože Videc, Pohod po obronkih Celja, Veliki vrh, Zelenica PD Grmada Celje Alenka Mirnik, Pohod v Robanov kot PD Solčava Žiga Prepadnik, gorski tek na Goro Oljko iz Andraža PD Polzela Zoran Štok, Spominska maša za ponesrečene planince PD Radovljica Miloš Stroj, Blegoš, Zlatorogova transvezala ponosa, gremo v hribe PD Škofja Loka , Dan bohinjskih planincev PD Bohinjska Bistrica Andreja Šivec, mladinski planinski tabor PD Litija Janez Medved, Letni tečaj gorništva za zahtevne ture PD Ljubljana-Matica Marko Jurič, Kilimanjaro PD Podpeč - Preserje Marko Goršič, , Panoramske poti pod vrhovi Bernine, Ortlerja, Otztala in Brente PD Rašica Primož Zupančič, Mladinski planinski tabor PD Drava Maribor Bojana in Viktor Munda, tabor mladih planincev PD Gornja Radgona , , info@pdradgona.si 58

59 šahovski turnir za memorial Tomaža Kavarja v Gozdu PD Križe Ivan Likar, družinski plan PD Litija Janez Medved, Potepanje po Alpah PD Tisa Maribor Delija Šačiri, Spominski pohod po poteh prijateljstva Češka koča-ledine PD Železničar Celje Dani Vovk, Monte Disgrazija PD Hakl Sv. Trojica Drago Lipič, Planinarjenje po Ukrajini PD Podpeč - Preserje Marko Goršič, , spominski Bregarjev pohod-tnp PD Drago Bregar Gabrijel Jerovšek, študentski planinski tabor PD Litija Gregor Podkrajšek, Mladinski planinski tabor MO PD Postojna Vlado Smrekar, Vseslovenski tabor alpinističnih družin 2012 Komisija za alpinizem PZS in AO PD Rašica David Pavlovič, david.pavlovic@gmail.com, Tradicionalno srečanje planincev na planini Razor PD Tolmin PD , pdtolmin@gmail.com pohod čez Dravo na Vurberk PD Fram Stanka Vobič, Iz Avstrije na Peco PD Mežica Stojan Krivec, Mladinski planinski tabor MO PD Janez Trdina Gašper Mahnič, Mengeš Izobraževanje Mladinski voditelj 2012 Mladinska komisija PZS MK PZS, , mladinska.komisija@pzs.si Planinska zabava ''Ratitovec raja'', Krekova koča na Ratitovcu PD za Selško dolino Alojz Lotrič, , lotric.lojze@gmail.com Železniki Južna Švica PD Ruše, PD Ojstrica Celje Franček Hribernik, Dolomiti, Tofane PD Ljubljana-Matica Jože Drab, www,pd-ljmatica.si Andrejčkov pohod na Ciprnik PD Kranjska gora Franja Krevzel, spominski pohod po poteh Vinka Kobala PD Podbrdo Jože Drakskobler, , joze.drakskobler@gmail.com Popoldne ob citrah PD Rimske Toplice Seme Valerija, Planina Kolobar in Ovčar, Srbija PD Železničar Celje Jože Ratej, Dan alpske možine, Planina za Liscem - rastišče Lisec PD Bohinjska Bistrica Lovro Vojvoda, Pohod po obronkih Celja, Olševa PD Grmada Celje Alenka Mirnik, Na Roblek bom odšel, glasbeno-planinska prireditev PD Radovljica Miro Pogačar, Tabor mladinskega odseka v Trenti PD Domžale Matej Ogorevc, turnokolesarski tabor KOPRIVNA 2012 Komisija za turno kolesarstvo PZS turno.kolesarstvo@pzs.si ali maac1975@gmail.com pohod na Lovreška jezera PD Lovrenc na Pohorju Lovro Paradiž, Maša na Vogarju v spomin na planince umrle v gorah PD Železničar Ljubljana Jože Janežič, Pot prijateljstva, Sadnig, Avstrija PD Podpeč - Preserje Marko Goršič, , Tatre PD Ljubljana-Matica Jože Drab, www,pd-ljmatica.si Družinski tabor v Trenti PD Grmada Celje Franc Šinko, spoinski pohod na Gorjance - Trdinov vrh iz Novega mesta in PD Krka Novo mesto Tone Pogar, , Gabrja Gorniški tabor pod Poncami PD Ljubljana-Matica Gašper Ošlaj, , in Polona Drobnič, (na taboru) Miholov pohod PD Bajtar Velika planina info@pdbajtar.si tradicionalni pohod na Donačko goro - Jermekov pohod PD Hakl Sv. Trojica Pero Feliks, Praznovanje 30. letnice PD Metlika na Krašnem Vrhu ter Srečanje PD Metlika Anton Krašovec, planincev Dolenjske in Bele Krajine srečanje planincev in borcev PD Velenje Marjan Skaza, rekreativno kolesarjenje okrog Ratitovca PD za Selško dolino Alojz Lotrič, , lotric.lojze@gmail.com Železniki Spominski pohod po poteh 1. svetovne vojne Batagonica, Peski PD Železničar Celje Dani Vovk, Pohod Logatec-Triglav PD Logatec Janez Slabe, , Poletno srečanje planincev na Poreznu PD Cerkno Damjana Čadež, Gremo na Kokoš PD Sežana Albin Žnidarčič, Dolomiti, Cima Pisciadu PD Ljubljana-Matica Nataša Kramberg, www,pd-ljmatica.si Igrajmo se v Rutah, Deloigra MO PD Gozd Martuljk Sara Mertelj, Velika tura PD Bajtar Velika planina info@pdbajtar.si Pohod po poteh prenosa ranjencev Želin-Vojsko PD Idrija Marica Brezavšček, Kolesarjenje prijateljstva PD Nazarje Marjan Gračner-Oki, Proslava pred spomenikom štirih srčnih mož na Ribičevem Lazu PD Srednja vas v Bohinju Janez Korošec, , PD, pohod bosonogih iz Prtovča na Ratitovec PD za Selško dolino Alojz Lotrič, , lotric.lojze@gmail.com Železniki Pohod po obeležjih NOB v KS Griže PD Zabukovica Jože Jančič, letni pohod na Čaven PD Ajdovščina Dušan Kompara, Srečanje planincec pri Blejski koči v Lipanci PD Bled Janez Petkoš, Srečanje Jeseničanov v spomin na Janeza Košnika pri koči na Golici PD Jesenice , , Kumska nedelja PD Kum Marjeta Bricl, , marjeta,bricl@gmail.com Pohod po obronkih Ponikve PD Žalec, PS Ponikva Dani Jelen, Pot prijateljstva, Polinik, Avstrija PD Podpeč - Preserje Marko Goršič, , Dan domžalskih planincev na Mali planini PD Domžale Janko Vodlan, VABIMO O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 59

60 PUS Bavšica je glavno središče Planinske zveze Slovenije za usposabljanje strokovnih kadrov. Nahaja se v neokrnjeni dolini Bavšice le 7 km od Bovca in je posebej prilagojeno za večdnevna izobraževanja in usposabljanja za zaključene skupine. Največ aktivnosti v njem izvaja Mladinska komisija, ki objekt tudi upravlja. Poleg tečajev PZS pri nas gostujejo tudi planinska društva, šole in druge organizacije s svojimi izobraževalnimi programi. Gorsko okolje s številnimi brezpotji različnih zahtevnosti predstavlja odličen učni poligon za željne znanja o planinstvu in z njim povezanimi dejavnostmi. Le malokatera m k. p z s. s i / p u s pokrajina ponuja toliko naravnih lepot in možnosti za športno udejstvovanje kot Bovško. Objekt je primeren za izvajanje planinskega tabora, šole v naravi, planinske šole in podobnih izobraževalnih aktivnosti. Gostom je na razpolago večja predavalnica z vso potrebno avdio-vizualno opremo, drugi skupni prostori, knjižnica s planinsko literaturo ter pester nabor pripomočkov za družabne igre. Ob objektu je urejeno igrišče za odbojko, v bližini pa se nahaja planinski učni poligon z zavarovano potjo in nekaj lažjih plezalnih smeri. Vabimo vas, da nas obiščete! Več informacij: mladinska.komisija@pzs.si 01/

61

62 ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 3/2012 Vsebina: - Statut Planinske zveze Slovenije - Zapisnik Skupščine Planinske zveze Slovenije - Merila za dvonamensko rabo planinskih poti - Zapisnik 9. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije - Popravljene najvišje cene čaja v planinskih kočah I. in II. kategorije - Najvišje cene prenočevanja, določenih jedi in napitkov v planinskih kočah kočah I. in II. kategorije v letu Vpis nove planinske koče v seznam planinskih koč PZS

63 VSEBINA Statut Planinske zveze Slovenije 3 Zapisnik Skupščine Planinske zveze Slovenije 18 Merila za dvonamensko rabo planinskih poti 33 Zapisnik 9. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije 34 Popravljene najvišje cene čaja v planinskih kočah I. in II. kategorije 42 Najvišje cene prenočevanja, določenih jedi in napitkov v planinskih kočah kočah I. in II. kategorije v letu Vpis nove planinske koče v seznam planinskih koč PZS 55 Številka: S/ Ob upoštevanju: - in spoštovanju pobude, ki jo je dalo Gorsko društvo Triglavski prijatelji leta 1876 v Bohinju za ustanovitev društva z namenom»zanimanje za gorske izlete buditi in jih olajšati«, - ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta 1893 v Ljubljani,»da bi ohranili slovensko lice slovenskim goram«in njegovega nasledstva, - da je planinstvo del identitete in tradicije slovenske nacije, - 4., 7., 9. in 13. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 61/2006, Uradni list RS št. 58/2009, Uradni list RS št. 39/2011 in Uradni list RS št. 64/2011) in 40. člena Statuta Planinske zveze Slovenije (Obvestila PZS, ) je skupščina Planinske zveze Slovenije 14. aprila 2012 v Ormožu sprejela STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, ki je vpisana v register društev pri Upravni enoti Ljubljana pod zaporedno številko A. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (opredelitev PZS) (1) Planinska zveza Slovenije (v nadaljevanju: PZS) je prostovoljna zveza društev, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja društva. Glavna dejavnost PZS je povezovanje društev in zagotavljanje pogojev za planinstvo v Sloveniji ter mednarodnem prostoru. Goji slovensko planinsko izročilo, izvaja prostovoljsko delo in deluje kot del civilne družbe, v javnem interesu in kot nacionalna panožna zveza s področja planinstva. (2) PZS ne deluje na strankarskem in verskem področju. 2. člen (ime in sedež) (1) Ime zveze je Planinska zveza Slovenije, kratica pa PZS. Angleški prevod imena PZS je Alpine Association of Slovenia. (2) Sedež PZS je v Ljubljani. 3. člen (predmet statuta) (1) Ta statut ureja delovanje PZS in razmerja med PZS ter društvi, ki so njeni ustanovitelji in člani. 4. člen (pomen izrazov) (1) Izrazi, uporabljeni v tem statutu, imajo naslednji pomen: (2) planinstvo/gorništvo (uporabljamo ju kot sopomenki) je športna, gospodarska, raziskovalna, naravovarstvena, zaščitno-reševalna, humanitarna in kulturna dejavnost, povezana z gorsko naravo, 2

64 STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (3) dejavnosti in področja (v nadaljevanju: dejavnosti) v društvih in PZS so planinarjenje, alpinizem, športno plezanje, turno smučanje, turno kolesarjenje in drugi gorski športi, nepoklicno vodništvo, gradnja, vzdrževanje, opremljanje in upravljanje planinskih poti, planinskih koč (vključno z gostinstvom in nastanitvami), plezališč in plezalnih sten, spoznavanje in varovanje gorske narave, založništvo, informiranje, arhivska ter muzejska dejavnost in druge dejavnosti v objektih in naravi, (4) planinske akcije (v nadaljevanju: akcije) so planinski izleti, planinski pohodi, planinske ture, planinski tabori, alpinistični, športnoplezalni, turnokolesarski in planinsko orientacijski vzponi ter spusti, turni smuki, tekmovanja, tečaji in usposabljanja, odprave v tuja gorstva, delovne akcije, sestanki, zbori, prireditve, razstave, predavanja, srečanja in druge akcije, (5) planinsko društvo (v nadaljevanju: društvo) je prostovoljno združenje posameznikov, ustanovljeno v skladu z zakonom, ki ureja društva, katerega glavna dejavnost, opredeljena v njegovem temeljnem aktu, je planinstvo ali njegov del iz drugega odstavka tega člena, kar je razvidno tudi iz imena društva, in je član PZS, (6) planinska organizacija so med seboj organizacijsko povezani posamezniki, društva, organi PZS in strokovna služba. (7) Opredelitev fizičnih oseb v tem statutu je nevtralna in se nanaša na pripadnike obeh spolov. Vsak izraz v ednini se lahko, kjer je to potrebno, uporabi tudi v množini in obratno. 5. člen (poslanstvo in vrednota) (1) Poslanstvo planinske organizacije je: Planinstvo kot način življenja. (2) Častni kodeks slovenskih planincev (v nadaljevanju: kodeks) je vrednota, ki jo spoštuje ter uresničuje planinska organizacija in je kot priloga sestavni del tega statuta. (3) Načela delovanja organov PZS in strokovne službe so zlasti: a) celovito planinstvo in njegova promocija, b) usmerjenost k društvom, c) usposabljanje za varnejše gibanje v gorah, d) varovanje gorske narave, e) strokovnost in sodelovanje, f) preglednost delovanja in g) vključevanje javnosti v sprejemanje odločitev. 6. člen (pravna osebnost in zastopnik) (1) PZS je samostojna in nepridobitna pravna oseba zasebnega prava. (2) PZS nastopa v pravnem prometu z drugimi v svojem imenu in za svoj račun. (3) PZS lahko sklepa pogodbe s tretjimi osebami v imenu in na račun posameznih društev in drugih organizacij, vendar le na podlagi njihovega pisnega pooblastila. (4) Zastopnika PZS sta predsednik PZS in generalni sekretar PZS. Zastopata samostojno. Predsednik PZS zastopa brez omejitev, generalni sekretar PZS ima pooblastilo za izvajanje že sklenjenih pogodb in zastopanje pred upravnimi organi v zadevah, ki pomenijo realizacijo sprejetih odločitev. B. SIMBOLI PZS 7. člen (simboli) (1) Simboli PZS so: grb PZS, zastava PZS, prapor PZS in himna PZS. (2) Prapor PZS in himna PZS sta svečana simbola PZS. 8. člen (grb, zastava, prapor in himna) (1) Grb PZS je silhueta Jalovca, ki jo obkroža moder trak v obliki podkve z napisom Planinska zveza Slovenija. Spodaj je moder trak povezan z belim trakom, na katerem je letnica 1893, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Na vozlišču je bel trak oblikovan s pentljo, v kateri je kratica SPD. (2) Zastava PZS je modre barve z grbom PZS. O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 3

65 (3) Prapor PZS je modre barve, obrobljen je z zlatim trakom. Na čelni strani prapora je grb PZS. Na hrbtni strani prapora je v središču prapora šesterokotnik, v katerem je upodobljen pogled na Triglav z juga. Šesterokotnik je obrobljen z belim okvirom, v središču je zavita zlata nit. Pod šesterokotnikom je napis PZS z zlatimi črkami. (4) Himna PZS je prva kitica pesmi Oj, Triglav, moj dom pesnika Matije Zemljiča Slavina in skladatelja Jakoba Aljaža. C. CILJI IN NALOGE PZS 9. člen (cilji) (1) PZS deluje tako, da: a) izpolnjuje in uresničuje vsebine 1. člena ter planinstvo in planinske akcije iz 4. člena tega statuta, b) deluje v dobro društev in njihovih članov, obiskovalcev gora in gorske narave ter c) je njeno delovanje tudi v javnem interesu. 10. člen (varovanje gorske narave) (1) Poleg ustavnih in zakonskih določil, Alpske konvencije, spoznanj in načel naravovarstvene stroke in priporočil IUCN (Svetovne zveze za varstvo narave) ter lastnih strokovnih izhodišč upošteva PZS pri delovanju na področju varstva gorske narave tudi določila Tirolske deklaracije o dobri praksi v gorskih športih. 11. člen (javni interes) (1) Z delovanjem v javnem interesu na področju športa, varstva narave, humanitarnih dejavnosti, v mladinskem sektorju ter na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami PZS omogoča in svetuje vsem obiskovalcem gora možnost vključevanja v društva, udeležbo na akcijah, planinskem usposabljanju ter preventivnih programih varnosti v gorah, souporabo planinskih poti, planinskih koč, plezalnih sten ter plezališč, dostop do vsebin, ki so ustvarjene z javnimi sredstvi in sodelovanje pri oblikovanju odločitev. (2) Delovanje v javnem interesu je prispevek PZS k blaginji prebivalcev Slovenije. 12. člen (naloge) (1) PZS: a) normativno ureja, organizira, povezuje, usmerja in vodi planinstvo v Republiki Sloveniji, b) izvaja učinkovito vodenje organov PZS in organizira strokovno službo, c) izvaja naloge in storitve, ki so jih nanjo prenesla društva, d) izvaja članski servis za uresničevanje pravic in obveznosti društev in posameznikov, e) izvaja program, v katerem se vsebine 1. člena ter drugega, tretjega in četrtega odstavka 4. člena tega statuta dopolnjujejo in prepletajo, f) spremlja stanje, vrednoti predloge in odloča na podlagi dejstev ter pregledno poroča o svojem delu, g) razvija športne zvrsti in izvaja planinske športne panoge, h) določa sistem državnih tekmovanj, predpisuje pogoje za nastopanje v njih, jih organizira in vodi, i) izvaja akcije za različne ciljne in starostne skupine ter krepi medgeneracijsko sodelovanje, j) prepoznava različne motive za ukvarjanje s planinstvom ter za njihovo uresničevanje oblikuje partnerstva in mreže, k) skrbi za Planinsko, Alpinistično in Športnoplezalno šolo ter zastopanje vsebin s področja varstva gorske narave v vseh programih planinskega usposabljanja, l) prepoznava dejavnike tveganja v gorah in skrbi za preventivne programe varnosti v gorah, za programe ozaveščanja zdravstveno ogroženih obiskovalcev gora in organizira akcije za osebe s posebnimi potrebami, m) izvaja trajnostni planinski turizem in skrbi za planinske objekte, naprave in oznake, n) vodenje in usklajevanje dejavnosti urejanja planinskih poti o) informira in komunicira z javnostmi in jih vključuje v sprejemanje odločitev, p) upravlja s premoženjem PZS, r) usposablja za delo v planinski organizaciji in za varnejše ter naravi prijazno obiskovanje gora, s) izvaja znanstveno-raziskovalne naloge s področja planinstva, t) skrbi za varovanje gorske narave, u) skrbi za kulturno, založniško, arhivsko in muzejsko dejavnost. 13. člen (programska vodila) (1) PZS cilje in naloge uresničuje tudi s pomočjo programskih vodil, ki so kot priloga sestavni del tega statuta. 14. člen (pridobitna dejavnost) (1) PZS ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne ali pretežne dejavnosti. 4

66 STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (2) PZS po Standardni klasifikaciji dejavnosti lahko izvaja naslednje pridobitne dejavnosti pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon: Šifra Naziv dejavnosti Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti Ravnanje z nenevarnimi odpadki Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki Zemeljska pripravljalna dela Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s športno opremo Trgovina na drobno po pošti ali po internetu Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic Planinski domovi in mladinska prenočišča Dejavnost avtokampov, taborov Izdajanje knjig Izdajanje imenikov in adresarjev Izdajanje časopisov Izdajanje revij in druge periodike Drugo založništvo Drugo izdajanje programja Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij Obratovanje spletnih portalov Drugo informiranje Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike Raziskovanje trga in javnega mnenja Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti Dajanje športne opreme v najem in zakup Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup Dejavnost potovalnih agencij Dejavnost organizatorjev potovanj Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice Organiziranje razstav, sejmov, srečanj Zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje Pomožne dejavnosti za izobraževanje Drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe Dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve Umetniško uprizarjanje Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje Umetniško ustvarjanje Varstvo kulturne dediščine Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot Obratovanje športnih objektov Dejavnost športnih klubov Druge športne dejavnosti Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas Dejavnost strokovnih združenj Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij D. SODELOVANJE PZS Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI 15. člen (sodelovanje z drugimi organizacijami) (1) PZS pri doseganju ciljev in nalog sodeluje z domačimi, tujimi in mednarodnimi organizacijami. PZS se lahko včlani vanje, če je njihovo delovanje v skladu z interesi PZS in pravnim redom Republike Slovenije. Sklep o včlanitvi sprejme UO PZS. Če sodelovanje zahteva kadrovske in finančne obveznosti PZS, sklep o vključitvi sprejme skupščina PZS. O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 5

67 (2) PZS z organizacijami iz prejšnjega odstavka usklajuje svoj interes ter se z njimi dogovarja in sporazumeva o skupnem delovanju in nastopanju. V njihovo delo se lahko vključujejo delegati in strokovnjaki iz vrst PZS. Imenovanje delegatov v organe upravljanja drugih organizacij na predlog predsednika opravlja upravni odbor PZS (v nadaljevanju: UO PZS), v strokovne organe drugih organizacij pa delegate PZS s soglasjem predsedstva PZS imenujejo pristojne komisije. Usmeritve za sodelovanje delegatov v organih drugih organizacij sprejema predsedstvo PZS. (3) PZS na skupščinah organizacij iz prvega odstavka tega člena zastopa predsednik PZS ali od njega pooblaščena oseba. E. ČLANSTVO V PZS 16. člen (včlanitev društva v PZS) (1) Društvo postane član PZS z dnem sklepa UO PZS: a) društvo na podlagi sklepa občnega zbora pisno izrazi prošnjo za članstvo, b) izpolnjuje zahteve petega odstavka 4. člena tega statuta, c) ima pravila, ki so skladna s Statutom PZS in drugimi splošnimi akti PZS ter upoštevajo kodeks in zahteve drugega odstavka 27. člena tega statuta, d) sprejme obveznost za redno plačevanje dela članarine PZS in (2) Nova društva se po včlanitvi vključijo v program uvajanja, ki traja dve leti in poteka pod mentorstvom društva iz krajevno pristojnega Meddruštvenega odbora planinskih društev (v nadaljevanju: MDO PD). 17. člen (pravice in dolžnosti društva) (1) Pravice društev so predvsem, da v skladu s tem statutom in kodeksom: a) imenujejo delegate za skupščino, b) kandidirajo svoje člane v organe PZS, c) seznanjajo PZS o svojih problemih in potrebah ter od nje dobivajo strokovno in organizacijsko pomoč, d) sodelujejo pri delu organov PZS, e) imajo vpogled v dokumentacijo PZS, f) sodelujejo z drugimi društvi v PZS in g) izvajajo še druge pravice, za katere se v PZS dogovorijo. (2) Dolžnosti društev so predvsem, da v skladu s tem statutom in kodeksom: a) izvajajo in promovirajo planinstvo v svojem okolju, predvsem z nudenjem ustreznih in zanimivih programov planinskih dejavnosti, usposabljanjanjem obiskovalcev gora in pospeševanjem dela z mladimi ter dela mladih, b) v PZS delujejo redno, aktivno in odgovorno ter prispevajo k uresničevanju ciljev PZS, c) se njihovi delegati udeležujejo skupščine, d) priznavajo pristojnost in odločitve PZS, kakor so določene s tem statutom, e) PZS redno odvajajo del članarine, f) seznanjajo MDO PD s spremembami svojih pravil pred potrditvijo na zboru članov PD, g) o svojem delu redno poročajo PZS ter MDO PD na enotnem obrazcu in h) opravljajo še druge dolžnosti, za katere se v PZS dogovorijo. 18. člen (včlanitev in delovanje pridruženega društva v PZS) (1) Pridruženi član PZS lahko postane društvo ali druga organizacija iz prvega odstavka 15. člena tega statuta na podlagi sklepa svojega najvišjega organa, če: a) izrazi pisno prošnjo za članstvo in b) je njegova dejavnost povezana s planinstvom in akcijami iz 4. člena tega statuta in ni v nasprotju s tem statutom. (2) Pridruženi član PZS sodeluje pri delu PZS in sodeluje na skupščini, nima pa glasovalne pravice. Posamezniki, ki so člani pridruženega člana PZS, ne uživajo pravic iz pravilnika iz drugega odstavka 23. člena tega statuta. (3) Višino letne članarine za pridružene člane določi UO PZS in ne sme biti manjša od petkratnika najvišje članarine posameznika po pravilniku iz drugega odstavka 23. člena tega statuta. (4) O včlanitvi pridruženega člana odloča UO PZS. 19. člen (prenos nalog društev na PZS) (1) PZS je pristojna in odgovorna za skupno uresničevanje nalog, ki se izvajajo na območju celotne države, ali nalog, katerih uresničevanje je vzajemno povezano za doseganje boljših rezultatov dela in zagotavlja: a) oblikovanje sistemskih rešitev kakovostnega planinstva, 6

68 STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE b) sodelovanje pri pripravi zakonov in drugih pravnih aktov, ki zadevajo planinstvo, c) zastopanje skupnih interesov društev in PZS pred državnimi organi in v mednarodnih organizacijah, d) oblikovanje enotnega informacijskega spletnega sistema, e) oblikovanje kategorij članstva posameznikov in vodenje centralnega imenika društev in posameznikov po pravilniku iz drugega odstavka 23. člena tega statuta ter izvedbo ugodnosti in zavarovanja posameznikov, f) analizo in uporabo podatkov o delu društev, g) usposabljanje strokovnih delavcev in vzpostavitev planinskih učnih središč, h) izvajanje preventivnih programov varnosti v gorah in skrb za varovanje gorske narave, i) promocijo planinstva, kulturne, muzejske in založniške dejavnosti, j) sprejetje standardov za planinske koče in njihovo razvrščanje ter določitev najvišjih cen osnovne oskrbe in prenočevanja, k) pomoč pri informiranju društev o javnih razpisih, ki se navezujejo na planinstvo, l) vzpostavitev enotnega registra nepremičnin v lasti društev, m) vzpostavitev enotnega vrednotenja prostovoljnega dela v planinski organizaciji, n) vzdrževanje planinskih poti na podlagi vsakoletnega načrta, o) podeljevanje priznanj in p) druge naloge, ki jih prenese skupščina. (2) PZS vzpostavi centralni imenik iz e) vrstice prvega odstavka tega člena v skladu s tem statutom in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 20. člen (prenos nalog društev na MDO PD) (1) MDO PD za skupno uresničevanje nalog, ki se izvajajo na območju posameznega MDO PD, zagotavlja: a) spremljanje, usklajevanje in pospeševanje dela društev, b) svetovanje in mentorstvo društvom, ki se vključujejo v PZS, c) koordinacijo izhodišč in dialog pri oblikovanju ciljev in nalog PZS, d) koordinacijo in izvedbo skupnih akcij, projektov Alpske konvencije, obmejnega sodelovanja in akcij komisij po predhodnem dogovoru, e) skupno vzdrževanje planinskih poti na podlagi vsakoletnega načrta, f) obravnavanje predlogov za priznanja in g) druge naloge, ki jih društva prenesejo na MDO PD. 21. člen (prenehanje članstva v PZS) (1) Društvo preneha biti član PZS: a) ob upoštevanju razlogov v skladu z zakonom, ki ureja društva, b) po volji najvišjega organa društva z izstopom, c) z izbrisom, če društvo šest mesecev po koncu poslovnega leta ne odvede PZS dela članarine PZS ali dve leti zapored ne posreduje poročila iz drugega odstavka 17. člena, d) z dokončnim sklepom o izključitvi iz članstva. (2) O sklepu najvišjega organa društva, da je društvo izstopilo iz članstva PZS, mora društvo v petnajstih (15) dneh obvestiti UO PZS. S prenehanjem članstva ne prenehajo finančne obveznosti bivšega člana do PZS in drugih članov PZS. 22. člen (izključitev iz PZS) (1) Društvo, ki ne izpolnjuje pravic in dolžnosti iz 17. ali 18. člena tega statuta ali ne posluje v skladu s tem statutom, kodeksom in sklepi skupščine ali sicer s svojim delovanjem škoduje ugledu planinske organizacije, lahko UO PZS izključi iz članstva ali pridruženega članstva PZS. (2) Zoper sklep UO PZS lahko društvo v mesecu dni po prejemu pisnega sklepa o izključitvi iz članstva vloži ugovor na skupščino, ta pa o njem dokončno odloči. F. ČLANSTVO V DRUŠTVU IN ČLANARINA 23. člen (članstvo v društvih) (1) Društva svoje članstvo posameznikov urejajo z lastnim temeljnim aktom. Članstvo v društvu v skladu s kodeksom ne sme zapostavljati nikogar ne po starosti, spolu, jeziku, veri, nacionalni, etnični, socialni pripadnosti ali kakšni drugi osebni okoliščini. (2) Kategorije članstva morajo biti usklajene s pravilnikom o članstvu posameznikov, ki ga sprejme UO PZS po predhodni javni obravnavi. O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 7

69 24. člen (članarina) (1) Članarina, ki jo posamezniki plačajo društvu, je sestavljena iz dveh delov: iz društvenega dela in iz dela PZS. Znesek članarine iz dela PZS določi UO PZS. Društvo odvede ta del članarine PZS. (2) Po vzpostavitvi centralnega imenika iz e) vrstice prvega odstavka 19. člena lahko posameznik vplača celotno članarino PZS. PZS odvede društveni del članarine društvu, ki ga izbere posameznik. G. ORGANI PZS 25. člen (mandatna doba) (1) Mandatna doba članov organov PZS je štiri leta. 26. člen (skupščina) (1) Skupščina je najvišji organ PZS in jo sestavljajo po en delegat iz vsakega društva. Delegati so praviloma predsedniki društev. (2) Vsak delegat ima za odločanje na skupščini en glas. 27. člen (pristojnosti skupščine) (1) Skupščina: a) sprejema ter spreminja statut, kodeks in programska vodila, če je bilo to predvideno s sklicem skupščine, b) sprejema poslovnik o delu skupščine, c) sprejema druge splošne akte, če za to ne pooblasti UO PZS, d) ustanovi, ukinja in spreminja komisije in odbore PZS, e) odloča o letnem vsebinskem in finančnem programu ter letnem vsebinskem in finančnem poročilu, f) določa pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju PZS iz prvega odstavka 56. člena g) odloča o odtujitvi nepremičnega premoženja PZS, vrednega več kakor , h) voli in razrešuje predsednika PZS, podpredsednike PZS ter člane UO PZS, predsednika in člane NO, varuha pravic gora, i) potrjuje programske smernice predsednika PZS, j) odloča o predlogih, vlogah, ugovorih in pritožbah društev zoper odločitve organov PZS, k) odloča o vključevanju v druge organizacije v skladu z 1. Odstavkom 15. člena, l) sklepa o prenehanju PZS v skladu z 68. členom statuta in m) odloča o drugih vprašanjih na podlagi zakona, drugih predpisov in tega statuta. (2) Sklepi skupščine so obvezni za društva, organe PZS in strokovno službo. 28. člen (predsednik PZS) (1) Predsednik PZS: a) samostojno zastopa in predstavlja PZS, b) izvaja vsebinski in finančni program dela PZS, c) odgovarja za delovanje PZS v skladu z zakonom in tem statutom, d) predlaga skupščini v izvolitev podpredsednike PZS, e) sklicuje skupščine ter skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, f) sklicuje in vodi seje UO PZS in predsedstva PZS ter skrbi za izvrševanje sklepov UO PZS in predsedstva PZS, g) zagotavlja javnost dela PZS, h) predlaga UO PZS v imenovanje in razrešitev vodjo in člane odborov iz 35. člena tega statuta, i) redno poroča UO PZS o svojem delu, j) imenuje generalnega sekretarja PZS (v nadaljevanju: GS) ob predhodnem soglasju UO PZS in ga razrešuje, k) pooblašča in imenuje za izvajanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti druge sodelavce ter l) odloča o drugih vprašanjih na podlagi zakona, tega statuta in drugih aktov PZS. (2) Predsednik PZS lahko zaustavi odločitev organov iz 34., 35. člena tega statuta do prve naslednje seje UO PZS, če meni, da so v nasprotju z zakonom ali tem statutom. 29. člen (podpredsedniki PZS) (1) PZS ima največ štiri podpredsednike PZS. Podpredsedniki PZS pomagajo predsedniku PZS pri njegovem delu in v dogovoru z njim opravljajo posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. 8

70 STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (2) Če je predsednik PZS odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik PZS, ki ga je določil predsednik PZS. Če predsednik PZS ni določil podpredsednika PZS, ki naj ga nadomešča, ali če predsedniku PZS preneha funkcija, ga nadomešča najstarejši podpredsednik PZS. 30. člen (predsedstvo PZS) (1) Predsedstvo PZS sestavljajo predsednik PZS in podpredsedniki PZS. Člani predsedstva PZS so za svoje delo odgovorni skupščini in UO PZS. (2) Pri delu predsedstva PZS stalno sodeluje GS PZS, redno načelniki komisij, občasno pa tudi vodje organov PZS, sodelavci strokovne službe in drugi. (3) Predsedstvo PZS: a) vodi operativno izvedbo vsebinskega in finančnega programa PZS, sklepov skupščine in sklepov UO PZS, b) skrbi za enotno delovanje in poslovanje PZS, c) koordinira delo organov PZS, d) skrbi za izvedbo programskih smernic predsednika PZS, e) pripravlja gradivo za sejo UO PZS, f) redno poroča o svojem delu UO PZS, g) odloča o izvrševanju finančnega programa za posamezno programsko sestavino do višine 5.000, h) odloča o izbiri neodvisnega revizorja v skladu z zakonom, ki ureja društva, i) odloča o upravljavcih za nepremičnine, ki so v lasti PZS, j) odloča o podelitvi pohval, častnih znakov PZS, jubilejnih listin za društva in o izrednih priznanjih, k) določa sistemizacijo delovnih mest strokovne službe, l) odloča o drugih aktih, ki niso v pristojnosti skupščine, UO PZS ali komisij in m) odloča o predlogih za imenovanje iz drugega odstavka 15. člena tega statuta na predlog komisij in daje soglasje k drugim imenovanjem. 31. člen (upravni odbor PZS) (1) UO PZS upravlja PZS med dvema skupščinama in izvršuje njene sklepe. (2) UO PZS sestavljajo predsednik PZS, podpredsedniki PZS, do 7 članov, izvoljenih na skupščini, ter predsedniki MDO PD. 32. člen (pristojnosti upravnega odbora PZS) (1) UO PZS: a) odloča o predlogu dnevnega reda in predlogu gradiva za skupščino in imenuje komisijo za pripravo volitev, b) izvaja in spremlja uresničevanje sklepov skupščine, c) daje soglasje k vodstvom komisij in imenuje ter razrešuje člane odborov iz 35. člena tega statuta ter druge organe, d) imenuje delegate in strokovnjake iz drugega odstavka 15. člena tega statuta, e) odloča o znesku članarine iz prvega odstavka 24. člena tega statuta, f) določa vsebino poročila iz drugega odstavka 17. člena tega statuta, g) določa pravilnik o članstvu posameznikov iz drugega odstavka 23. člena tega statuta, h) določa območje MDO PD iz 37. člena tega statuta, i) določa spremembo poslovnega naslova PZS, j) določa pravilnik o priznanjih PZS iz 66. člena tega statuta, k) določa pravilnik o raziskovalni dejavnosti iz 65. člena tega statuta, l) daje soglasje k predlogu za imenovanje GS, m) izvršuje ustanoviteljske pravice v ustanovah in javnih zavodih, n) daje soglasje k pravilnikom komisij iz prvega odstavka 34. člena tega statuta in pravilnikom MDO PD, o) enkrat na leto odloča o sprejemu društev v članstvo PZS, p) odloča o načrtu upravljanja s premoženjem PZS iz četrtega odstavka 55. člena tega statuta, r) odloča o odtujitvi nepremičnega premoženja do ,00 EUR, s) odloča o podelitvi spominske plakete, svečane listine in nazivu častni član PZS, t) odloča o izbrisu in izključitvi društev iz PZS in sprejme ugotovitveni sklep drugih načinih prenehanja članstva društev v PZS, u) odloča o poroštvih društvom po predhodnem soglasju nadzornega odbora PZS (v nadaljevanju: NO PZS), v) po predhodni javni obravnavi odloča o merilih za razvrščanje društev v prednostne skupine in o seznamu razvrščenih društev ter z) odloča o drugih vprašanjih na podlagi zakona, drugih predpisov in tega statuta. (2) UO PZS sprejme pravilnik o varovanju osebnih podatkov, s katerim se določijo organizacijski in tehnični postopki ter ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov, vodenih v zbirkah osebnih podatkov, s katerimi upravlja PZS. O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 9

71 33. člen (poslovnik in odgovornost za delo) (1) UO PZS sprejme poslovnik o svojem delu. (2) UO PZS je za svoje delo odgovoren skupščini. 34. člen (komisije) (1) PZS ima: a) komisijo za alpinizem (kratica: KA), b) komisijo za gorske športe (kratica: KGŠ), c) gospodarsko komisijo (kratica: GK), d) mladinsko komisijo (kratica: MK), e) komisijo za planinske poti (kratica: KPP), f) komisijo za športno plezanje (kratica: KŠP), g) komisija za turno kolesarstvo (kratica: KTK), h) komisijo za varstvo gorske narave (kratica: KVGN) in i) vodniško komisijo (kratica: VK). (2) Mandat komisij je najmanj dve leti in največ štiri leta. (3) Komisije so strokovni organi in imajo lastne zbore dejavnosti, na katerih sprejmejo lasten pravilnik, s katerim uredijo organiziranost komisije in odgovornost organov, volijo načelnika in izvršni odbor v skladu z določili pravilnika ter odločajo o predlogu letnega vsebinskega in finančnega programa. Komisije delujejo samostojno v okviru na skupščini sprejetega letnega vsebinskega in finančnega programa. Komisije se med seboj čim bolj povezujejo in vsebinsko sodelujejo. (4) Načelniki redno sodelujejo v delu predsedstva PZS in UO PZS in imajo pooblastilo za izvajanje na skupščini sprejetega letnega vsebinskega in finančnega programa. Načelniki so odgovorni za namensko porabo finančnih sredstev. (5) Izvršni odbori komisij štejejo od pet (5) do dvanajst (12) članov. Komisije imajo praviloma do tri (3) strokovne odbore z do sedmimi (7) člani, ki jih vodijo vodje odborov. Članstvo v izvršnem odboru je nezdružljivo s članstvom v strokovnem odboru. 35. člen (stalni odbori) (1) PZS ima odbore: a) za usposabljanje in preventivo, b) za članstvo, c) za pravne zadeve, d) za založništvo in informiranje, e) za sodelovanje z Gorsko reševalno zvezo Slovenije Gore in varnost. (2) Odbor vodi vodja, ki ga člani izvolijo izmed sebe na predlog predsednika PZS. (3) Odbor za usposabljanje in preventivo je strokovno telo, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju usposabljanja strokovnih delavcev v športu na področju planinstva in preventive ter varnosti v gorah. (4) Odbor za članstvo je strokovno telo, ki skrbi za promocijo in pravice članstva ter njihovo uveljavljanje, razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju članstva, prostovoljnega dela, usposabljanja za organizacijsko delo v planinski organizaciji in priznanj. (5) Odbor za pravne zadeve je strokovno telo, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge pri pripravi pravnih aktov in se opredeljuje do vseh drugih zadev pravne narave, ki se nanašajo na društva, organe PZS in strokovno službo PZS. (6) Odbor za založništvo in informiranje je strokovno telo, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju založništva in planinskih medijev ter usklajuje njihovo delo in programske zasnove. (7) Odbor Gore in varnost je strokovno telo, ki skrbi za uresničevanje dogovora o sodelovanju med PZS in Gorsko reševalno zvezo Slovenije. 36. člen (nadzorni odbor PZS) (1) NO PZS ima predsednika in štiri člane. (2) NO PZS spremlja in nadzoruje delo organov PZS in strokovne službe, predvsem pa celotno vsebinsko in finančno delovanje PZS ter ugotavlja skladnost delovanja z zakonom, tem statutom in drugimi akti. 10

72 STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (3) Člani NO PZS imajo pravico in dolžnost biti na skupščini, na sejah predsedstva PZS, UO PZS, komisij in odborov ter morajo imeti na voljo vse gradivo. (4) NO PZS poroča o svojih ugotovitvah skupščini in o njih redno obvešča predsednika PZS in UO PZS. (5) NO PZS je za svoje delo odgovoren skupščini PZS. (6) Funkcije predsednika PZS, podpredsednikov PZS, članov UO PZS in predsednikov/načelnikov komisij ter vodij odborov PZS so nezdružljive s funkcijami v NO PZS. 37. člen (meddruštveni odbor planinskih društev) (1) PZS ima do dvanajst MDO PD, ki so organ v sestavi PZS. MDO PD je oblika dela in forum za izmenjavo mnenj PZS in društev. Organiziranost in delovanje MDO PD podrobneje ureja pravilnik o delu MDO PD, ki ga sprejme večina PD v MDO in mora biti v skladu s Statutom PZS. (2) UO PZS v sodelovanju z društvi oblikuje območja MDO PD, ki lahko obsegajo le pokrajinsko sklenjeno ozemlje. (3) MDO PD sestavljajo po en predstavnik vsakega društva (praviloma predsednik društva) s sedežem na območju MDO PD in predsednik MDO PD. (4) MDO PD o svojem delu vsako leto najpozneje do poročajo društvom in PZS. (5) MDO PD je za svoje delo odgovoren društvom in UO PZS. 38. člen (vodstvo MDO PD) (1) MDO PD vodi predsednik, ki ga praviloma izmed sedanjih ali bivših predsednikov društev, povezanih v MDO PD, na podlagi predhodno izvedenega enotnega kandidacijskega postopka za volitve članov UO PZS, izvolijo predstavniki društev na seji MDO PD. Mandat predsednika MDO PD je usklajen z mandatom članov UO PZS. (2) Predsednik MDO PD je predstavnik vseh vključenih društev in mora na UO PZS predstaviti njihova stališča in interese. (3) Predsednik MDO PD zastopa PZS na občnih zborih in prireditvah društev po predhodnem pooblastilu predsednika PZS. (4) Predsednik MDO PD ima namestnika, ki ga predstavniki društev izvolijo na predlog predsednika MDO PD na prvi seji MDO PD. Če predsedniku MDO PD preneha mandat, ga do izvolitve novega nadomešča namestnik. (5) Finančna sredstva za izvajanje letnega načrta MDO PD zagotavlja in vodi PZS v okviru letnega finančnega programa. 39. člen (varuh pravic gora) (1) Varuh pravic gora je od organov PZS neodvisen strokovnjak, ki se: a) v imenu PZS hitro odziva na nedovoljene ali sporne dejavnosti ter posege v gorah in b) pripravlja predloge za izboljšanje zakonodaje glede dejavnosti in posegov v gorah. (2) Varuh pravic gora je za svoje delo odgovoren predsedniku PZS in skupščini PZS. (3) Organi PZS in strokovna služba zagotavljajo varuhu pravic gora odzivnost in strokovno pomoč na njegov poziv. H. POSTOPKI 40. člen (delo organov PZS) (1) Člani organov PZS morajo biti izvoljeni svobodno in neodvisno na podlagi veljavnih volilnih pravil. Člani organov PZS se morajo izločiti iz postopkov odločanja, pri katerih zaradi konflikta interesov ni zagotovljena njihova nepristranskost in neodvisnost. (2) Organi PZS, razen skupščina, so sklepčni, če je navzoča več kakor polovica glasov za odločanje. (3) Članstvo v organih iz 34. in 35. člena tega statuta, razen načelniku in voljenim članom, samodejno ugasne zaradi neaktivnosti ob neupravičeni neudeležbi zapored na treh sejah. (4) Organi PZS, razen skupščina, si prizadevajo za odločanje s soglasjem. V primeru, da to ni mogoče, se odloča z glasovanjem z večino navzočih glasov. O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 11

73 (5) O sejah organov PZS se vodi zapisnik, ki se ga potrdi na prvi naslednji seji, razen zapisnika skupščine PZS, ki ga overita overovatelja zapisnika. Učinki odločitev organa PZS nastopijo takoj. (6) Organi PZS, razen skupščina, lahko poslujejo v elektronski obliki in sklicujejo dopisne seje za vsebine, ki terjajo zgolj formalno potrditev. Odločitev je na dopisni seji sprejeta, če zanjo glasuje več kakor tri četrtine vseh članov. (7) Organi PZS odgovarjajo na prejete zadeve najpozneje v tridesetih dneh od prejetja zadeve. 41. člen (ugotavljanje ustreznosti društvenih pravil) (1) Usklajenost temeljnega akta društva, ki se želi včlaniti v PZS, s Statutom PZS, preveri krajevno pristojni MDO PD in izda pisno soglasje. V primeru nejasnosti zagotavlja svetovalno in strokovno pomoč MDO PD odbor PZS za pravne zadeve. (2) MDO PD spremlja tudi usklajenost spremenjenega in dopolnjenega temeljnega akta društva, ki je član PZS, s Statutom PZS, pred potrditvijo na zboru članov PD. 42. člen (obveznost poročanja društev) (1) Na podlagi poročila, ki je bilo sprejeto na zboru članov, društva enkrat na leto najpozneje do poročajo PZS ter MDO PD na enotnem obrazcu. 43. člen (sklic skupščine) (1) Skupščino skliče predsednik PZS vsaj enkrat na leto. O sklicu, ki vsebuje dnevni red, gradivo in predloge sklepov, morajo biti društva obveščena vsaj trideset (30) dni pred sklicem. (2) Društva vlagajo pisna dopolnila k objavljenim sklepom do deset (10) dni pred sklicem. Do dopolnil se opredeli predsedstvo PZS in vsaj pet (5) dni pred sklicem objavi dopolnila in stališča na spletnem mestu PZS. (3) Predsednik PZS mora sklicati skupščino tudi, kadar to zahteva več kakor tretjina društev ali NO PZS, če je ta zahtevo sprejel soglasno. Če predsednik PZS tega ne stori v roku tridesetih (30) dni od prejema pisne zahteve, jo skliče predlagatelj sklica. (4) Skupščino vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina. Najprej se glasuje o predlogih predsednika PZS, če ni drugače zapisano v poslovniku skupščine. (5) Če skupščina ne izvoli predsednika PZS ali več kakor polovice članov UO PZS, nadaljujejo delo dotedanji organi. Dotedanji predsednik PZS v roku šestih (6) mesecev skliče volilno skupščino. 44. člen (sklepčnost skupščine) (1) Skupščina veljavno odloča, če je pred glasovanjem navzoča vsaj tretjina društev, ki so člani PZS. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje več kakor polovica navzočih glasov. (2) O Častnem kodeksu slovenskih planincev, prenehanju delovanja PZS in o nepremičnem premoženju iz f) točke 27. člena tega statuta odloča skupščina z dvotretjinsko večino vseh navzočih glasov. 45. člen (kandidacijski postopki) (1) Kandidacijski postopki za izvedbo volitev v organe PZS začnejo teči najprej šest (6) mesecev pred iztekom mandata. Kandidacijski postopek za predsednika PZS in podpredsednike PZS se konča najpozneje devetdeset (90) dni pred iztekom mandata, za ostale organe pa petinštiridesed (45) dni pred iztekom mandata. (2) Kandidate za organe PZS predlagajo društva izmed svojih članov. (3) Kandidat za predsednika PZS ne sme kandidirati za podpredsednika PZS in obratno. Kandidatura za predsednika PZS ali podpredsednika PZS izključuje kandidaturo za člana UO PZS. (4) Funkcija voljenega ali imenovanega funkcionarja organov PZS je nezdružljiva z voljeno ali imenovano funkcijo organov političnih strank na državni ravni. (5) Pri kandidaturah v organe PZS društva sledijo načelu enakomerne zastopanosti obeh spolov. 12

74 STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 46. člen (volitve) (1) Volitve organov PZS so praviloma tajne. Skupščina PZS lahko sprejme sklep, da so volitve javne, razen za predsednika PZS. 47. člen (volitve predsednika PZS in podpredsednikov PZS) (1) Kandidat za predsednika PZS ob vložitvi kandidature predloži: a) predlog programskih smernic in b) v roku sedmih (7) dni po koncu kandidacijskega postopka listo kandidatov za podpredsednike PZS. (2) Za predsednika ali podpredsednika PZS lahko kandidira polnoletni član društva, ki: a) ima vsaj visokošolsko izobrazbo, b) je v zadnjih petih (5) letih vsaj dve (2) leti opravljal naloge predsednika društva ali ima vsaj štiri (4) leta vodstvenih izkušenj pri delu organov PZS in c) govori angleški jezik ali katerega od jezikov drugih alpskih držav. (3) Kandidat za podpredsednika, ki ima dolgoletne (najmanj 5 letne) vodstvene izkušnje pri delu organov PZS, ima lahko nižjo izobrazbo od tiste, ki je določena v prejšnjem odstavku. (4) Volitve predsednika in podpredsednikov PZS se opravijo na podlagi enotne liste. Glasuje se o celotni listi. Izvoljena je lista, ki dobi večino glasov prisotnih delegatov. (5) Predsednik PZS je lahko izvoljen največ dvakrat zapored. 48. člen (volitve članov UO PZS) (1) Izvoljeni so tisti kandidati UO PZS, ki so dobili največje število glasov, vendar najmanj eno četrtino glasov prisotnih delegatov. V kolikor na ta način ni izvoljeno potrebno število članov UO PZS, se volitve ponovijo s kandidati, ki niso prejeli za izvolotev potrebno število glasov. V primeru,da izvoljeni član UO PZS odstopi ali mu preneha funkcija, postane član UO PZS naslednji kandidat, ki je dobil največje število glasov, vendar ne manj od ene četrtine prisotnih delegatov 49. člen (volitve članov NO PZS) (1) Za predsednika in člane NO PZS so izvoljeni kandidati, ki so prijeli večino glasov prisotnih delegatov. 50. člen (dopolnjevanje letnega vsebinskega dela programa PZS) (1) Dopolnjevanje letnega vsebinskega programa PZS lahko poteka sproti z odločitvijo predsedstva PZS in soglasjem UO PZS na prvi naslednji redni seji, če so za ta del programa na voljo finančna sredstva. 51. člen (sklic upravnega odbora in odločanje) (1) UO PZS skliče predsednik PZS vsaj štirikrat na leto in vsaj štirinajst (14) dni pred dnevom seje. (2) Ob sklicu pošlje predsednik PZS gradivo, izjemoma je lahko gradivo na voljo šele sedem (7) dni pred sklicem. (3) UO PZS veljavno odloča, če je pred glasovanjem navzočih vsaj polovica članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje več kakor polovica navzočih članov. 52. člen (volitve varuha pravic gora) (1) Za varuha pravic gora lahko kandidira član društva, ki: a) ima najmanj visokošolsko izobrazbo, b) je uveljavljen strokovnjak s področja varstva narave ali sorodnih področij in c) ima vsaj pet let izkušenj dela v društvih ali organih PZS. I. PREMOŽENJE IN POSLOVANJE PZS 53. člen (vrste premoženja) (1) PZS ima: a) neopredmeteno premoženje: blagovne znamke, avtorske, materialne in moralne pravice na stvareh, izdelkih ter kulturno-umetniških delih, znanje iz dejavnosti PZS, b) opredmeteno premoženje: nepremična in premična osnovna sredstva, O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 13

75 c) naložbene nepremičnine: solastniški deleži na stavbah, zemljiščih in drugih premičninah in nepremičninah, d) dolgoročne finančne naložbe: solastniški deleži v družbah, ustanoviteljski deleži v ustanovah, vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti. 54. člen (viri premoženja) (1) PZS pridobiva vire premoženja s/z: a) članarino društev in posameznikov, b) prostovoljnim delom, c) prispevki za vodenje tekmovanj, d) dotacijami in donacijami, e) prijavami na javne razpise in pozive za črpanje javnih sredstev, f) zapuščinami, darili in volili, g) pridobitno dejavnostjo PZS iz 14. člena tega statuta in h) drugimi viri. 55. člen (upravljanje premoženja) (1) PZS upravlja s premoženjem po načelu dobrega gospodarja. (2) Premoženje PZS je nerazdelno in si ga društva ne morejo razdeliti med seboj. (3) Ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov premoženja se uporabi izključno za uresničevanje ciljev in izvajanje nalog PZS. (4) S premoženjem PZS upravlja UO PZS na podlagi načrta upravljanja s posameznimi vrstami premoženja (v nadaljevanju: načrt upravljanja). (5) V primeru prenehanja delovanja društva, v katerem ima PZS premoženje, in v skladu s temeljnim aktom tega društva njegovo premoženje preide v lastništvo pravnega naslednika oz. drugega društva, ki je član PZS, PZS pa obdrži svoje premoženje tudi v tem društvu. 56. člen (finančno in materialno poslovanje) (1) PZS izvaja finančno in materialno poslovanje v skladu z računovodskim standardom za društva in pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju PZS, ki ga sprejme skupščina PZS. (2) Finančno in materialno poslovanje PZS vodi strokovna služba. J. REŠEVANJE SPOROV 57. člen (arbitraža) (1) Spori med PZS in društvi ter spori v organih PZS in strokovni službi se rešujejo sporazumno. Če sporazumna rešitev ni dosežena, obe strani v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve, ki so bile sprejete v nasprotju s tem statutom ali zakonom, določita arbitražo, tako da vsaka imenuje po enega arbitra, skupaj pa izberejo tretjega člana predsednika arbitraže. (2) Arbitraža si določi pravila postopka. (3) Odločitev arbitraže je dokončna. (4) Izpodbijanje odločitve organov PZS pred sodiščem ni dopustna, če pred tem ni bila izkoriščena možnost arbitraže. K. GENERALNI SEKRETAR IN STROKOVNA SLUŽBA 58. člen (generalni sekretar) (1) GS je vodja strokovne službe in je za svoje delo odgovoren predsedniku PZS in UO PZS. (2) Mandatna doba GS je štiri leta oz. do prenehanja mandata predsednika PZS, ki ga je imenoval. Po izteku te dobe je lahko GS znova imenovan. (3) Ob koncu mandata oz. po izvolitvi novega predsednika PZS opravlja GS svoje naloge kot vršilec dolžnosti do imenovanja novega GS. 14

76 STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 59. člen (naloge GS) (1) GS: a) vodi in organizira strokovno službo, b) v okviru svojih pristojnosti odgovarja za zakonito poslovanje PZS, c) skrbi za operativno izvajanje nalog po sklepu predsedstva PZS in UO PZS, d) pripravlja gradivo in stalno sodeluje na skupščini, sejah UO PZS in predsedstva PZS brez glasovalne pravice. 60. člen (strokovna služba) (1) Strokovna služba opravlja strokovna, administrativna in tehnična dela za organe PZS ter skrbi za centralni imenik iz e) vrstice prvega odstavka 19. člena tega statuta. (2) UO PZS daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest v strokovni službi (v nadaljevanju: sistemizacija), delovna razmerja delavcev strokovne službe pa se uredijo v skladu s predpisi, splošnimi akti PZS in kolektivno pogodbo za negospodarstvo. (3) Strokovna služba se členi na učno središče in administrativni ter tehnični del. (4) Strokovni sodelavci v učnem središču morajo imeti poleg ustrezne splošne izobrazbe, ki jo določa sistemizacija delovnih mest v strokovni službi, tudi ustrezno planinsko usposobljenost strokovnega delavca 3 v športu, ki si jo pridobi najpozneje v treh letih po zaposlitvi. (5) Strokovni sodelavci v učnem središču so po položaju člani izvršnega odbora komisije, za katero izvajajo strokovna dela, vendar brez glasovalne pravice. (6) Strokovna služba odgovarja na prejete zadeve iz njenega ožjega delokroga praviloma v sedmih dneh od prejema zadeve. L. JAVNOST DELA IN INFORMIRANJE 61. člen (javnost dela) (1) Delo PZS je javno. (2) Javnost dela je zagotovljena s tem, da so seje organov PZS javne. Javnosti so lahko izključene le pri obravnavanju vsebin, ki jih je predsedstvo PZS ali UO PZS označilo s stopnjo zaupnosti. (3) PZS obvešča javnosti v glasilih PZS in s spletnim mestom. Delovanje glasil je urejeno s pravilnikom. 62. člen (glasila PZS) (1) Uradno glasilo PZS so Obvestila PZS. (2) Planinski vestnik, ustanovljen leta 1895, je kulturno, strokovno in poljudnoznanstveno glasilo PZS. M. SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ 63. člen (Slovenski planinski muzej) (1) PZS je soustanoviteljica Slovenskega planinskega muzeja (v nadaljevanju: SPM). Upravljavske pravice PZS izvršuje z imenovanjem predstavnikov v organe upravljanja SPM. (2) SPM hrani predmete, dokumente, fotografije in drugo muzejsko ter arhivsko gradivo, ki je sestavni del nacionalne planinske muzejske zbirke. (3) PZS finančno podpira delovanje in razvoj SPM na podlagi pogodbe. 64. člen (prenos nalog PZS na SPM) (1) PZS je deloma ali v celoti prenesla na SPM svoje naloge: a) načrtno zbiranje, varovanje in predstavitev gradiva ter druge kulturne in duhovne dediščine iz dejavnosti društev in PZS, ki ima zgodovinsko vrednost in je pomembno za slovensko planinstvo, b) organizacijo razstav, srečanj in dogodkov, ki promovirajo slovensko planinstvo in PZS. O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 15

77 N. RAZISKOVALNA DEJAVNOST 65. člen (raziskovalna dejavnost) (1) PZS izvaja raziskovalno dejavnost, ki jo vodi, koordinira in izvaja raziskovalna skupina PZS. (2) Raziskovalno dejavnost in delo raziskovalne skupine ureja pravilnik, ki ga sprejme UO PZS. O. PRIZNANJA 66. člen (priznanja) (1) PZS podeljuje društvom, posameznikom in drugim organizacijam, ki so močno pripomogle k pomenu ali razvoju planinske dejavnosti, priznanja: a) za razvoj množičnega planinstva, b) za življenjsko delo in za dolgoletno aktivno delo v planinski organizaciji, c) za zasluge pri širjenju planinske ideje in d) za izjemne dosežke, ki dvigajo ugled slovenskega planinstva doma in v tujini. (2) Vrste priznanj in njihovo podelitev ureja pravilnik za priznanja PZS. (3) Posamezne komisije iz 34. člena tega statuta podeljujejo vsako leto omejeno število samo najvišjih priznanj za dolgoletne in izjemne dosežke na področju komisije. 67. člen (častni član) (1) Častni član je najvišje priznanje, ki ga lahko PZS podeli: a) posamezniku iz društva, ki je že prejel svečano listino PZS, b) nekdanjemu predsedniku PZS in c) tujemu državljanu, predstavniku tuje države ali tuje organizacije za izjemne zasluge pri razvoju planinstva, uveljavljanju PZS in za izjemna dejanja, vredna posebne časti. (2) Sočasno ima lahko PZS največ osem (8) častnih članov. PZS podeli to priznanje na skupščini PZS. P. PRENEHANJE DELOVANJA PZS 68. člen (prenehanje delovanja) (1) PZS preneha obstajati po sklepu skupščine, po samem zakonu ali če postane število članov, ki jo sestavljajo, manjše od treh članov. O prenehanju delovanja PZS in razdelitvi premoženja morata glasovati dve tretjini vseh delegatov. Glasovanje o prenehanju delovanja lahko poteka samo v primeru, če je bilo to predvideno s sklicem skupščine. (2) V sklepu o prenehanju skupščina določi društvo ali zvezo društev, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti in po vračilu neporabljenih proračunskih sredstev prenese premoženje PZS. (3) Ob prenehanju delovanja PZS brez sklepa skupščine pripade njeno premoženje članom PZS po ključu, ki ga določi likvidacijska komisija, sestavljena iz predstavnikov članov PZS. R. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 69. člen (veljavnost statuta) (1) Ta statut začne veljati osem (8) dni po objavi v Obvestilih PZS. Statut PZS se objavi v roku tridesetih (30) dni po tistem, ko pristojni organ ugotovi, da je v skladu z zakonom, ki ureja društva. (2) Z dnem veljavnosti novega Statuta PZS preneha veljati Statut PZS, sprejet člen (obvezna razlaga) (1) Obvezno razlago posameznih členov Statuta PZS daje skupščina. 71. člen (sprememba statuta) (1) Pobudo za spremembo ali dopolnitev statuta lahko da 5 % društev ali posamezni organ PZS. 16

78 STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (2) Postopek za začetek sprememb in dopolnitev statuta oz. za sprejem novega statuta se začne na podlagi sklepa UO PZS, v katerem tudi imenuje delovno skupino za pripravo. (3) Delovna skupina pripravi osnutek statuta in ga predloži Upravnemu odboru. Če Upravni odbor po razpravi predloženi osnutek statuta sprejme, ga da v javno obravnavo. Po končani javni obravnavi Upravni odbor določi predlog sprememb in dopolnitev oz. predlog novega statuta in ga predloži skupščini v obravnavo in sprejem. 72. člen (uskladitev s statutom) (1) Vse pravne akte organov PZS in strokovne službe je treba uskladiti s tem statutom najpozneje do (2) Društva morajo svoje temeljne akte uskladiti s tem statutom v roku štiriindvajset (24) mesecev od njegove uveljavitve. (4) Komisije, ki so delovale pred sprejetjem tega statuta, se postopoma preoblikujejo v komisije iz 34. člena tega statuta z združitvijo, pripojitvijo ali ukinitvijo najpozneje do ) UO PZS in ostali organi nadaljujejo svoje delo do skupščine PZS v letu 2014 v sestavi, določeni s statutom PZS, sprejetim (6) PZS sprejme programska vodila iz 13. člena tega statuta najpozneje v roku dveh (2) let od njegove uveljavitve. (7) PZS vzpostavi enotni informacijski sistem iz 19. člena tega statuta najpozneje v roku osemnajst (18) mesecev od njegove uveljavitve. (8) PZS sprejme pravilnik iz drugega odstavka 23. člena tega statuta v roku šestih (6) mesecev od uveljavitve tega statuta. (9) PZS vzpostavi centralni imenik društev in posameznikov po pravilniku iz drugega odstavka 23. člena tega statuta v roku osemnajst (18) mesecev od uveljavitve tega statuta. (10) PZS vzpostavi enotni register nepremičnin iz 19. člena tega statuta v roku dveh 18 mesecev od uveljavitve tega statuta. (11) Strokovni sodelavci iz 4. odstavka 60. člena morajo ustrezno planinsko usposobljenost strokovnega delavca v športu pridobiti najpozneje v treh letih od dne ustanovitve učnega središča v sistemizaciji delovnih mest. V Ormožu, O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 17

79 18

80 ZAPISNIK SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 19

81 20

82 ZAPISNIK SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 21

83 22

84 ZAPISNIK SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 23

85 24

86 ZAPISNIK SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 25

87 26

88 ZAPISNIK SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 27

89 28

90 ZAPISNIK SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE SKUPŠČINA PZS PRILOGA I Dvorakova 9, p.p. 214, 1001 Ljubljana, Slovenija LISTA PRISOTNOSTI Tel.: +386(0) info@pzs.si, ZAP. ŠT. PLANINSKO DRUŠTVO ŠT. GLASOV IME DELEGATA PRIIMEK DELEGATA PRISOTNOST PREDČAS. ODHOD 1. Akademsko planinsko društvo Kozjak 1 2. Akademsko planinsko društvo Ljubljana 1 3. Alpinistični klub SLOVENSKA BISTRICA 1 4. Alpinistični klub VERTIKALA 1 5. Alpski gorniški klub 1 6. Društvo ekstremnih športov 1 7. Društvo plezalcev Koper 1 8. Društvo Prosti čas Šmartno 1 9. Društvo za razvoj plezalne kulture Društvo šaleški alpinistični odsek Gorniško športno društvo Bricalp Škofja Loka Kolesarsko-pohodniško društvo Hej, gremo naprej 1 Igor Oprešnik Obalni alpinistični klub 1 Sonja Živec Obalno planinsko društvo Koper 1 Aldo Zubin Planinska družina Benečije Planinski klub Peca - Olševa Planinsko društvo A-banka Planinsko društvo Ajdovščina 1 Bogdan Kodele Planinsko društvo Atomske toplice - Podčetrtek 1 Ivan Šalamon Planinsko društvo Avtomontaža Planinsko društvo Avtotehna Planinsko društvo Bajtar Velika planina Planinsko društvo Blagajana - Polhov Gradec 1 Herman Rednak Planinsko društvo Blagovica 1 Peter Urankar Planinsko društvo Bled 1 Janez Petkoš Planinsko društvo Boč - Kostrivnica 1 Jože Erjavec Planinsko društvo Bohinjska Bistrica Planinsko društvo Bohor Senovo 1 Damjan Omerzu Planinsko društvo Borovnica Planinsko društvo Bovec Planinsko društvo Brda Planinsko društvo Brezje Planinsko društvo Brežice 1 Tone Jesenko Planinsko društvo Bricnik Muta 1 Vlasta Senica Planinsko društvo Brkini 1 Marijan Drožina Planinsko društvo Celje-Matica Planinsko društvo Cerknica 1 Slavko Kržič Planinsko društvo Cerkno 1 Damjana Čadež Planinsko društvo Cirkulane Planinsko društvo Črna na Koroškem 1 Emil Savelli Planinsko društvo Črnomelj Planinsko društvo Črnuče Planinsko društvo Delo Planinsko društvo Dobrepolje Planinsko društvo Dobrna 1 Mirko Blazinšek Planinsko društvo Dobrovlje - Braslovče 1 Toni Ramšak Planinsko društvo Dol pri Hrastniku 1 Anton Pulič Planinsko društvo Dolga pot Dravograd 1 Franc Heber Planinsko društvo Domžale 1 Janko Vodlan Planinsko društvo Donačka gora Planinsko društvo Dovje - Mojstrana 1 Miro Eržen Planinsko društvo Drago Bregar Planinsko društvo Dramlje 1 Valentin Zdravko Golež Planinsko društvo Drava Maribor Planinsko društvo Dravograd 1 Jožica Heber Planinsko društvo Fram 1 Jože Bobovnik Planinsko društvo Galicija 1 Viktor Furman Planinsko društvo Gorenja vas 1 Alenka Pivk Planinsko društvo Gorje 1 Marica Okršlar Planinsko društvo Gornik Planinsko društvo Gornja Radgona 1 Tonček Mlinarič Planinsko društvo Gornji Grad 1 Klemen Petek Planinsko društvo Gozd Martuljk 1 France Benedik Planinsko društvo Grmada Planinsko društvo Grosuplje Planinsko društvo Hakl Sv. Trojica 1 Dragotin Kuster Planinsko društvo Haloze 1 Anton Purg Planinsko društvo Horjul Planinsko društvo Hrastnik 1 Anton Paulič Planinsko društvo Hudournik Planinsko društvo Idrija 1 Irena Laharnar Planinsko društvo IMP Planinsko društvo Integral 1 Maruša Reya Planinsko društvo Iskra Planinsko društvo Iskra Kranj 1 Emil Leon Sekne Planinsko društvo Jakoba Aljaža 1 Slavica Tovšak Planinsko društvo Janez Trdina 1 Emil Pevec 1 O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 29

91 78. Planinsko društvo Janko Mlakar Planinsko društvo Javornik - Črni vrh nad Idrijo 1 Irena Laharnar Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela 1 Darko Oblak 1 odhod Planinsko društvo Jeglič Planinsko društvo Jesenice 1 Branko Jensterle Planinsko društvo Jezersko 1 Gregor Muri Planinsko društvo Kamnik 1 Ivan Resnik Planinsko društvo Kamnik 1 Stane Simšič Planinsko društvo Kobarid Planinsko društvo Kočevje 1 Franc Janež Planinsko društvo Komenda 1 Jurček Nowakk Planinsko društvo Kranj 1 Tine Marenče Planinsko društvo Kranjska Gora Planinsko društvo Kres Planinsko društvo Krim Planinsko društvo Križe 1 Ivan Likar Planinsko društvo Križna gora 1 Dušan Plesničar Planinsko društvo Krka Novo mesto 1 Anton Progar Planinsko društvo Kum 1 Marjeta Bricl Planinsko društvo Laško 1 Fanika Wiegelle Planinsko društvo Lenart 1 Sanja Peklar Planinsko društvo Lendava Planinsko društvo Liboje 1 Franci Čretnik Planinsko društvo Lisca Sevnica Planinsko društvo Litija 1 Roman Ponebšek Planinsko društvo Ljubljana - Matica 1 Tomaž Willenpart Planinsko društvo Ljubljana - Matica 1 Tomaž Willenpart Planinsko društvo Ljubljana - Matica 1 Tomaž Willenpart Planinsko društvo Ljubljana - Matica 1 Tomaž Willenpart Planinsko društvo Ljubno ob Savinji 1 Luka Budna Planinsko društvo Ljutomer 1 Ivan Kraljič Planinsko društvo Loče Planinsko društvo Logatec 1 Alenka Mrak Planinsko društvo Loški Potok Planinsko društvo Lovrenc na Pohorju 1 Franc Bečan Planinsko društvo Ložno Sv. Florijan Planinsko društvo Luče Planinsko društvo Majšperk 1 Miran Smolej Planinsko društvo Makole 1 Miroslava Rojs Planinsko društvo Maks Meško Ormož 1 Marijan Kukovec Planinsko društvo Maribor Matica 1 Ivan Eder Planinsko društvo Mariborski tisk Planinsko društvo Matica Murska Sobota 1 Jože Ružič Planinsko društvo Medvode 1 Branko F. Stropnik Planinsko društvo Mercator 1 Martin Slemenšek Planinsko društvo Metlika Planinsko društvo Mežica 1 Rudolf Burjak Planinsko društvo Miklavž na Dravskem polju 1 Franc Kocbek Planinsko društvo Mislinja 1 Egidij Zaveršnik Planinsko društvo Moravče 1 Jurček Nowakk Planinsko društvo Mozirje 1 Olga Berložnik Planinsko društvo Mura 1 Franc Donša Planinsko društvo Naveza Planinsko društvo Nazarje Planinsko društvo Nova Gorica 1 Slava Katerina Murovec Planinsko društvo občine Kidričevo Planinsko društvo Obrtnik Planinsko društvo Ojstrica 1 Vilhelm Vengust Planinsko društvo Onger 1 Emil Pevec Planinsko društvo Oplotnica 1 Anton Klinc Planinsko društvo Ožbalt - Kapla 1 Luka Ciglar Planinsko društvo Paloma Sladki vrh 1 Jožef Bračko Planinsko društvo Panorama Planinsko društvo Piran Planinsko društvo Planika Maribor Planinsko društvo Podbrdo Planinsko društvo Podnanos Planinsko društvo Podpeč - Preserje 1 Rudi Bevc Planinsko društvo Pohodnik Planinsko društvo Pohorje Planinsko društvo Polet 1 Jože Bučar Planinsko društvo Poljčane 1 Janko Kovačič Planinsko društvo Polje 1 Marjeta Černe Planinsko društvo Polom Planinsko društvo Polzela 1 Zoran Štok Planinsko društvo Polž Planinsko društvo Postojna Planinsko društvo Pošte in Telekoma Celje 1 Igor Golčman Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana 1 Zdenka Gorenc Planinsko društvo Pošte in Telekoma Maribor 1 Ivan Eder Planinsko društvo Prebold Planinsko društvo Prevalje 1 Jože Merc Planinsko društvo Prevorje Planinsko društvo Pristava Planinsko društvo Ptuj 1 Anton Purg Planinsko društvo Radeče Planinsko društvo Radlje ob Dravi 1 Dušan Švajger 1 30

92 ZAPISNIK SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 165. Planinsko društvo Radovljica 1 Tone Tomše Planinsko društvo Rašica Planinsko društvo Rateče Planica Planinsko društvo Ravne na Koroškem 1 Ferdo Igerc Planinsko društvo Rečica ob Savinji 1 Olga Berložnik Planinsko društvo Rega Log Planinsko društvo Ribnica na Dolenjskem Planinsko društvo Ribnica na Pohorju 1 Dušan Švajger Planinsko društvo Rimske Toplice 1 Anton Pulič Planinsko društvo Rovte Planinsko društvo RTV 1 Matjaž Medvedšek Planinsko društvo Ruše 1 Iztok Urlavb Planinsko društvo Saturnus Planinsko društvo Semič Planinsko društvo Sežana 1 Branko Banovac Planinsko društvo Skalca Hoče - Slivnica Planinsko društvo Slavnik Planinsko društvo Slivnica pri Celju 1 Silvo Užmah Planinsko društvo Sloga Rogatec 1 Harold Križanec Planinsko društvo Slovenj Gradec 1 Mirko Tovšak Planinsko društvo Slovenska Bistrica 1 Breda Jurič Planinsko društvo Slovenske Konjice 1 Marta Šmalc Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica Planinsko društvo Snežnik v Loški dolini Planinsko društvo Solčava Planinsko društvo Sovodenj Planinsko društvo Spin Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju Planinsko društvo Sveti Vid 1 Boštjan Otoničar Planinsko društvo Šempeter Planinsko društvo Šentjernej Planinsko društvo Šentjošt Planinsko društvo Šentjur 1 Miro Rožej Planinsko društvo Šentvid pri Stični Planinsko društvo Škale - Hrastovec 1 Zvonko Miklavžina Planinsko društvo Škofja Loka 1 Jože Stanonik Planinsko društvo Šmarje pri Jelšah 1 Ana Založnik Planinsko društvo Šmarna gora Planinsko društvo Šmartno ob Paki 1 Zoran Predolnik Planinsko društvo Šoštanj 1 Jurij Drev Planinsko društvo Špik Planinsko društvo Tabor 1 Natalija Marovt Planinsko društvo TAM Maribor 1 Andrej Napotnik Planinsko društvo TISA MARIBOR Planinsko društvo Tolmin 1 Milena Brešan Planinsko društvo Trbovlje 1 Bojan Gorjup Planinsko društvo Trebnje Planinsko društvo Tržič 1 Erna Anderle Planinsko društvo Valentin Stanič Kanal 1 Mirko Strosar Planinsko društvo Večer 1 Franc Kocbek Planinsko društvo Velenje 1 Anton Žižmond Planinsko društvo Velike Lašče 1 Olga Verovšek Planinsko društvo Vevče 1 Ernest Gradišar Planinsko društvo Videm Planinsko društvo Viharnik 1 Andrej Lipovšček Planinsko društvo Vinska Gora 1 Manja Rajh Planinsko društvo Vipava Planinsko društvo Vitanje 1 Drago Črešnar Planinsko društvo Vojnik 1 Mirko Blazinšek Planinsko društvo Vransko 1 Anton Sitar Planinsko društvo Vrelec Planinsko društvo Vrhnika 1 Roman Novak Planinsko društvo Vuzenica 1 Ivica Filipi Planinsko društvo za Selško dolino Železniki 1 Alojz Lotrič Planinsko društvo Zabukovica 1 Jožef Jančič Planinsko društvo Zagorje 1 Franc Gričar Planinsko društvo Zavod za zdr.varstvo Celje Planinsko društvo Zreče 1 Drago Črešnar Planinsko društvo Žalec 1 Vlado Rojnik Planinsko društvo Železar Štore 1 Miro Rožej Planinsko društvo Železničar Celje 1 Jožef-Konrad Ratej Planinsko društvo Železničar Ljubljana Planinsko društvo Železničar Maribor 1 Albert Marzidovšek Planinsko društvo Žetale Planinsko društvo Žiri Planinsko društvo Žirovnica 1 Anže Feldin Planinsko društvo Žusem 1 Rok Ozis Plezalni klub 6 b Plezalni klub Divača Plezalni klub Ekstrem Plezalni klub LAŠKO Plezalni klub Martinček Plezalni klub Novo mesto Plezalni klub Ribnica Plezalni klub RIFNIK Plezalni klub ROGAŠKA SLATINA GRS Bohinj 1 O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 31

93 252. GRS Bovec GRS Celje GRS Kamnik 1 Franc Miš GRS Kranj GRS Ljubljana GRS Maribor GRS Prevalje GRS Radovljica Plezalno društvo Grif Brezovica Plezalni klub Stena Plezalni klub ŠKOFJA LOKA Plezalno društvo Krimper Posavski alpinistični klub Slovensko planinsko društvo Celovec Slovensko planinsko društvo Trst Slovensko planinsko društvo v Gorici Športno društvo BTC - planinska sekcija Športno društvo Levitacija Koroški alpinistični klub 1 Igor Radovič Alpinistični klub Črna 1 Igor Radovič Alpinistični klub Slovenj Gradec 1 Igor Radovič Plezalni klub Slovenske Konjice 1 Marko Bezenšek 1 odhod Alpinistični klub Ravne na Koroškem 1 Igor Radovič Zgornjesavinjski alpinistični klub Rinka Športno društvo Triumf Športno planinsko društvo Gams Športno plezalni klub Andreja Kokalja Športno plezalno društvo KORENJAK Turno smučarski klub Olimpik 1 SKUPAJ ZAP. ŠT. DRUŠTVO/ORGANIZACIJA IME DELEGATA PRIIMEK DELEGATA FUNKCIJA PRISOTNOST 1 PD Ajdovščina Mirko Soban član 2 PD Ajdovščina Marjana Soban član 3 PD Ajdovščina Vera Soban član 4 Lovska zveza Slovenije mag. Emilijan Trafela predstavnik 5 ZDOS Janez Matoh predsednik 6 KA Jasna Pečjak vodja PTLP 7 MDO LJUBLJANA Marinka Koželj Stepic predsednica 8 PD Viharnik Anica Popovič 9 URSZR Martin Smodiš vodja izpostave Murska Sobota 10 PD Integral Rašo Adrović član 11 UO PZS Danilo Škerbinek član 12 PD Ojstrica Ivanka Kolenc članica 13 PV Vlado Habjan 14 PV Irena Mušič Habjan 15 KTK Jože Rovan član 16 KTK Peter Šilak član 17 PZS Bojan Rotovnik predsednik 18 PZS Matej Planko generalni sekretar 19 PZS Borut Peršolja podpredsednik 20 PD Škofja Loka Rudi Zadnik član 21 Občina Ormož Alojz Sok župan 22 Upravna enota Ormož Irena Meško Kukovec načelnica 23 Gimnazija Ormož Blanka Erhatič ravnateljica 24 Osnovna šola Ormož Stanka Hebar predstavnica 25 PZS Katarina Maček 26 PZS Anica Brancelj 27 PZS Urša Mali 28 PZS Klemen Petek SKUPAJ 0 PZS Veronika Susman PZS Matjaž Šerkezi PZS Vera Šmid PZS Mija Damjan Stegu PZS Zdenka Mihelič KVGN Janez Bizjak načelnik PD DOVJE-MOJSTRANA Iztok Arnol NO PZS Andrej Brvar predsednik OP Jože Melanšek predsednik PD KALNIK, KRIŽEVCI, HRVAŠKA Stjepan Ljembrek 32

94 MERILA ZA DVONAMENSKO RABO PLANINSKIH POTI MERILA ZA DVONAMENSKO RABO PLANINSKIH POTI Merila za določitev kriterijev za dvonamenske poti so bila, da se odprejo planinske poti, ki vodijo po prometnicah, ki so bile grajene za vožnjo. Ostale planinske poti pa bomo odprli le na predlog in s soglasjem skrbnika planinske poti. 1. Izhodišča za izbor Vse planinske steze (poti, ki niso bile grajene za vožnjo / (2.člen Zakona o planinskih poteh) so zaprte za kolesarje, razen tistih, za katere na predlog skrbnika poti strokovni odbor za izvajanje kriterijev o dvonamenski rabi planinskih poti oceni, da izpolnjujejo pogoje za dvonamensko rabo. Po vseh prometnicah, ki so grajene za vožnjo, pa je vožnja s kolesi dovoljena. 2. Vožnje s kolesi niso dovoljene: po brezpotjih; tudi po vodotokih, po planinskih poteh nad gozdno mejo (visokogorje), razen po obstoječih prometnicah (ceste in traktorske poti), po planinskih poteh čez barja, mokrišča in sipkem-nestabilnem terenu, po planinskih poteh, ki so obremenjene z množičnim pohodništvom, po planinskih poteh z vgrajenimi kovinskimi in lesenimi varovali, v zavarovanih območjih, razen na poteh, namenjenih kolesarjem. 3. Tehnični kriteriji za izbor poti, primernih za dvonamensko rabo Svetla širina poti: najmanj 1,50 m; na nevarno izpostavljenih odsekih tudi več. Naklon poti: v povprečju pod 20 %, Pot, primerna za dvonamensko rabo, mora na vsej dolžini (na celotni trasi), ne le na posameznih odsekih, ustrezati kriterijem za izbor. Morebitna odstopanja presoja strokovni odbor za izvajanje kriterijev o dvonamenski rabi planinskih poti v soglasju s skrbnikom poti. 4. Pogoji za dvonamenske poti Obvezno pisno obvestilo lastniku zemljišča o dvonamenski rabi planinske poti, vsaka dvonamenska pot mora biti na začetku in na križiščih z drugimi potmi označena z ustreznim znakom za kolesarje; planinske poti brez teh oznak niso dovoljene za kolesarje; 5. Pravila obnašanja (priporočila gorskim kolesarjem) Na dvonamenskih poteh imajo absolutno prednost pešci/pohodniki. Pri srečevanju pohodnikov in kolesarjev so se kolesarji dolžni ustaviti in počakati, da gredo pohodniki mimo. Še posebej obzirni in previdni morajo biti kolesarji do pohodnikov z otroki. Kadar se kolesarji približujejo pešcem/pohodnikom od zadaj, so jih dolžni pravočasno glasno opozoriti. 6. Naloge strokovnega odbora za izvajanje kriterijev o dvonamenski rabi planinskih poti so: Priprava sistema označevanja dvonamenskih poti, enotnega za vse planinske poti v Sloveniji. Piktogram kolesarja na modri podlagi v velikosti 7,5 x 7,5 cm. Modra črta pod Knafelčevo markacijo (predlog). Dopolnitev pravilnika PZS o označevanju planinskih poti s prej omenjenimi oznakami. Odbor za izvajanje kriterijev o dvonamenski rabi planinskih poti v letu 2012 vzorčno označi tri poti, ki jih skrbniki določijo za dvonamensko rabo. 7. Varnost (dodatne nevarnosti) in odgovornost na dvonamenskih poteh: Gibanje v gorskem svetu in uporaba planinskih poti je na lastno odgovornost. Dvonamenske poti prinašajo dodatne nevarnosti in možnosti nesreč, zato so kolesarji dolžni upoštevati priporočila gorskim kolesarjem. Predsednik komisije za pripravo kriterijev za dvonamenske poti Tone Tomše, podpredsednik PZS Komisija za turno kolesarstvo Komisija za varstvo gorske narave Komisija za planinske poti Jože Rovan, Janez Bizjak, Igor Mlakar, načelnik načelnik načelnik O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 33

95 34 Številka: UO/ Datum: Z A P I S N I K 9. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki je bila v četrtek, 8. marca 2012, v prostorih PGD Kamnik v Kamniku. Prisotni so bili: Predsedstvo PZS: Bojan Rotovnik (predsednik PZS) in Slavica Tovšak (podpredsednica). Voljeni člani UO PZS: Miro Eržen, Mirko Tovšak, Uroš Vidovič in Danilo Škerbinek. Predsedniki in načelniki oz. namestniki komisij PZS z zborom dejavnosti: Miha Habjan (KA), Franc Gričar (VK), Igor Mlakar (KPP), Damjan Omerzu (namestnik MK). Predsedniki MDO PD: France Benedik (MDO PD Gorenjske), Drago Horjak (MDO PD Koroške), Jurček Nowakk (MDO PD Kamniško Bistriškega območja), Anton Purg (MDO PD Podravja), Manja Rajh (Savinjski MDO PD), Gregor Rupnik (MDO PD Posočja), Borut Vukovič (MDO PD Zasavja), Marko Goršič (MDO PD Notranjske), Marinka Koželj Stepic (MDO PD Ljubljane), Dragotin Kuster (MDO PD Pomurja), Marko Vidmar (MDO Primorsko-notranjskih PD). Načelniki komisij in odborov PZS, ki nimajo zborov: Jože Melanšek, predsednik Odbora za priznanja, Jože Rovan, načelnik Komisije za turno kolesarstvo, Milena Brešan, vodja Odbora za članstvo, Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika. Predsednik Nadzornega odbora: Andrej Brvar. Predsednik Častnega sodišča: Stanislav Simšič. Ostali: Ivan Resnik (predsednik PD Kamnik), Matej Planko, generalni sekretar PZS, Vera Šmid, računovodkinja PZS in Mija Damjan- Stegu, vodja pisarne PZS. Opravičili so se: Borut Peršolja (podpredsednik PZS) in Tone Tomše (podpredsednik PZS), Janez Bizjak (KVGN), Borut Kavzar (KŠP), Rudolf E. Skobe (MDO PD Dolenjske in Bele Krajine) in Aleš Glavnik (GK). Pred uradnim delom seje je predsednik PD Kamnik Ivan Resnik predstavil primer dobre prakse: dežurstvo prostovoljcev v Koči na Kamniškem sedlu. Skladno s poslovnikom je predsednik PZS Bojan Rotovnik predstavil seznam vabljenih na sejo in povedal, kdo je svojo udeležbo opravičil. Prisotnih je bilo 20 članov od 26 članov UO PZS tako, da je bila sklepčnost 77 %. Predlog dnevnega reda: 1. Pregled in potrditev zapisnika 8. seje z dne (Matej Planko) informacija o odločitve častnega sodišča glede podane prijave upravnega odbora (Stane Simšič) 2. Informacija o aktivnostih v obdobju od pretekle seje UO PZS (Matej Planko) 3. Skupščina PZS 2012: a. Vsebinska poročila o delu organov PZS za leto 2011 (Matej Planko) b. Finančno poročilo za leto 2011 (Vera Šmid) c. Programi dela organov PZS za leto 2013 (Bojan Rotovnik) d. Finančni načrt za leto 2013 (Vera Šmid) e. Solastništvo nepremičnin (Bojan Rotovnik) f. Statut PZS (Borut Vukovič) 4. Planinsko gospodarstvo a. Prenos nepremičnine PZS na PD Rogaška Slatina, parcele na Donački gori (Aleš Glavnik) b. Predlog cen in popustov v planinskih kočah (Aleš Glavnik) c. Vpis nove planinske koče v seznam planinskih koč (Aleš Glavnik) d. Informacija o dolgoročnem najemu določenih nepremičnin MORS s strani PD (Matej Planko) 5. Predlog dogovora o sodelovanju z Rdečim križem Slovenije (Slavica Tovšak) 6. Imenovanja, potrditve in razrešitve (Bojan Rotovnik) 7. Soglasje k delitvi sredstev Planinskega sklada (Matej Planko) 8. Letna članarina ZDOS (Matej Planko) 9. Včlanitev društev v PZS (Matej Planko) 10. Informacija o merilih za dvonamensko rabo planinskih poti (Igor Mlakar) 11. Izhodišča za pogovore z Vlado RS (Borut Peršolja) 12. Vprašanja in pobude članic in članov upravnega odbora (Bojan Rotovnik, Matej Planko). 13. Razno Predsednik PZS je v glasovanje podal sklep: SKLEP 1/ : Upravni odbor PZS potrjuje predlagani dnevni red 9. seje UO PZS. Sklep je bil soglasno sprejet. AD. 1 Pregled in potrditev zapisnika 8. seje upravnega odbora Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo. Generalni sekretar je podal pregled in realizacijo sklepov 8. seje upravnega odbora. Zapisnik je bil poslan članom UO PZS v pregled. Do seje UO PZS smo prejeli samo pripombo Manje Rajh, vendar je bila njena pripomba brezpredmetna, saj je to že pisalo v zapisniku.

96 ZAPISNIK 9. SEJE UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE SKLEP 2/ : Upravni odbor PZS potrjuje zapisnik 8. seje upravnega odbora, ki je bila Sklep je bil soglasno sprejet. Predsednik je pozval člane UO PZS, da se prijavijo za razprave pod točko 12, Vprašanja in pobude članic in članov UO. V pisni obliki smo dobili pobude: Danila Škerbineka Manje Rajh Mirka Tovšaka Marka Goršiča Prijavila pa sta se še: Jurček Nowakk Danilo Škerbinek Pri točki 13, Razno, pa ni bilo prijavljenih razpravljavcev. Predsednik Častnega sodišča pri PZS je podal informacijo o odločitvi častnega sodišča glede podane prijave UO PZS: Častno sodišče pri Planinski zvezi Slovenije ugotavlja, da je predlog tožilca pri Častnem sodišču Planinske zveze Slovenije za postopek z dne in podan ob upoštevanju Častnega kodeksa slovenskih planincev iz leta 1994 in ne po veljavnem častnem kodeksu slovenskih planincev iz leta Po 3. členu pravilnika o delu Častnega sodišča pri Planinski zvezi Slovenije sodišče obravnava kršitve Statuta Planinske zveze Slovenije in Častnega kodeksa slovenskih planincev, ki jih storijo člani organov Planinske zveze Slovenije. Po 32. členu veljavnega Statuta Planinske zveze Slovenije so organi Planinske zveze Slovenije: Skupščina PZS, predsednik PZS, Upravni odbor PZS, Nadzorni odbor PZS in Častno sodišče pri PZS, torej pomeni, da delovne skupine za pripravo Statuta PZS ne moremo smatrati za organ PZS in zato morebitne kršitve pri delu te skupine ne spadajo v pristojnost Častnega sodišča pri PZS. Ob tem pa Častno sodišče pri PZS ugotavlja, da je delo delovne skupine za pripravo Statuta PZS pomanjkljivo dokumentirano in da je dejansko dogajanje za nazaj, odgovornost g. Nowakka in morebitno soodgovornost vodje skupine glede sporne določbe predloga statuta težko ugotoviti. Iz teh razlogov Častno sodišče PZS ne sprejme predloga tožilca pri Častnem sodišču PZS in s tem postopek zaključuje. Po 18. členu Pravilnika o delu Častnega sodišča PZS je ta odločitev dokončna in zoper njo ni pritožbe. AD. 2 Informacija o aktivnostih v obdobju od pretekle seje UO PZS Generalni sekretar je podal informacijo o preteklih aktivnostih. V tem obdobju med sejama je potekalo veliko aktivnosti: Nadgradnja sistema članarine, izdelana navodila, izdana priloga v decembrski številki Obvestil PZS. Vzpostavljen je bil sistem pomoči društvom v zvezi s članarini in spletno aplikacijo. V začetku januarja sta bila izvedena dva posveta o prenovi članarine, Ljubljana 75 udeležencev, Žalec udeležencev. Predstavitve spletne aplikacije po MDO PD-jih. Poslali smo poslanico od mednarodnem dnevu gora. Obisk predsednika Nepalske planinske zveze v Sloveniji in podelitev priznanj slovenskim alpinistom, ki so osvojili Everest z nepalske strani. Predstavnica PZS Slavica Tovšak je postala članica Sveta Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva. V decembru je potekala akcija STOPIMO SKUPAJ, namenimo del dohodnine planinski organizaciji. Izšel je prenovljen Planinski koledarček, ki je sedaj Planinski kažipot. Izšel je Vodnik po Karnijskih feratah. Predstavljena je bila reprezentanca v turnem smučanju, na dosedanjih tekmah dosegli dobre rezultate. Nejc Kuhar je bil 5. na tekmi svetovnega pokala na Etni Uspešno sta bili zaključeni odpravi El Capitan 2011 in Venezuela. Dve slovenski odpravi Charakusa in Xuelian Feng sta nominirani za najvišje priznanje na področju alpinizma, Zlati cepin Začela so se tekmovanja v lednem športnem plezanju za svetovni pokal, ki se jih udeležuje naša reprezentanca. Podelili smo priznanja za vrhunske dosežke v alpinizmu in športnem plezanju za leto Usposabljanje za alpinistične inštruktorje. Državno tekmovanje Mladina in gore je potekalo v Rušah, zmagala je ekipa MO PD Vransko. Izvedena je bila orientacijska tekma Foto eksponent v Ljubljani. Izšla je druga številka revije Gremo pod objem gora. KVGN je imela na Igu Zbor delegatov. PZS se je pridružila akciji Očistimo Slovenijo 2012 kot partner. Podana je bila izjava za javnost v primeru neprimerne akcije Radia 1, na njeni podlagi je bila akcija nošnje televizorjev na Komno tudi ustavljena. Informacija o informacijskem sistemu PZS. AD. 3 Skupščina PZS 2012: a. Vsebinska poročila o delu organov PZS za leto 2011 Gradivo je bilo posredovano po elektronski pošti, generalni sekretar je podal kratko obrazložitev. Ker ni bilo razprave, je bil v sprejetje podan: O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 35

97 SKLEP 3/ : Upravni odbor PZS soglaša z vsebino poročil organov PZS za leto 2011 in jih posreduje skupščini v potrditev. Vsebinska poročila za leto 2011 bodo objavljena samo na spletni strani, PD pa v tiskani obliki dobijo Letopis PZS 2011, kjer bodo predstavljeni bistveni poudarki iz poročil za leto Sklep je bil soglasno sprejet. b. Finančno poročilo za leto 2011 (Vera Šmid) Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo, Vera Šmid računovodja PZS je podala kratko obrazložitev. Finančno poročilo je bilo narejeno 2011 in pregledano že od revizijske hiše, ki je napovedalo pozitivno mnenje, v postopku pa je pregled nadzornega odbora, ki bo zaključen do 20. marca. Prihodki Planinske zveze so v letu 2011 presegli mejo 2 milijona in so bili povečani za 4 %. Izračunana je bila pridobitna in nepridobitna dejavnosti v razmerju 25,51 % pridobitna in 74,49 % nepridobitna dejavnost. Posebnosti na prihodkovni strani so: Izveden je bil projekt MG povečanje prepoznavnosti planinskih poti in koč. Iz tega programa smo nekaj pridobljenih sredstev dali v dolgoročne časovne razmejitve, ki se bodo uporabili za amortizacijo računalniškega programa (povečanja prepoznavnosti koč) v letu 2012 in Zato so iz teh prihodkov izvzeta. Članarina se je povečala vrednostno zaradi povečanega števila članov, zaradi lanskih rezerv (KČR) in reciporocitete 2010 (KČR), ki je bila namenjena za projekt MG lastna sredstva. Posebnosti na odhodkovni strani pa so: Povečanje pri energiji zaradi nakupa goriva v tujini (veliko povečanje). Stroški storitev, ki predstavljajo večino naših odhodkov (69 %) so se povečali za 9 %. Povečanje je bilo predvsem na račun projekta MG (promocija), tiskanja programov Ciciban planinec in Mladi planinec ter literaturo za planinsko gospodarstvo. Obrtne in druge storitve so se povečale tudi na račun vodenja sredstev MDO PD na PZS. Ob enem pa so se zmanjšale dotacije MDO PD (prejšnja leta so MDO PD-ji dobili dotacijo na tisto PD, ki je vodilo sredstva. Sedaj pa so v tej postavki zajete samo tiste dotacije, ki so bile po odredbi MDO PD-jev nakazane društvom za posamezne izvedene vsebine. Drugi stroški pa so zajeti v storitvah im materialu. Ostanek neporabljenih sredstev je za (po posameznih MDO PD-jih je to prikazano v tabeli prihodkov po stroškovnih mestih). Amortizacija se povečuje na račun računalniških programov (MG) in se bo v prihodnjih letih še. Stroški dela so povečani na račun novih zaposlenih, čeprav še niso bili celo leto, zato sredstva niso dosegla načrtovane višine. Davek od dohodkov pravnih oseb ni bil obračunan, ker smo upoštevali investicijske olajšave (nove nabave OS). Ostanka je za , ki se prenese v društveni sklad. Finančno poročilo je prikazano po posameznih dejavnostih po novih stroškovnih mestih in komisijah. Planinski sklad je bil izpolnjen razen nekaterih projektov (KUP, KVGN in GK). Podrobnejši prikaz je v pisnem poročilu. Predsednik je odprl razpravo: Anton Purg je razpravljal, da niso bila porabljena sredstva MDO PD-jev. Za posamezne MDO PD-je bi morali biti izdelan podrobnejši prikaz prihodkov in odhodkov po vsebini. Odgovor: prihodki in odhodki MDO PD se vodijo po vrstah v skladu z računovodskimi standardi, po vsebini (STRM) pa naj vsak MDO PD pripravi predloge. Marko Goršič je komentiral o povečanju odhodkov za avtorske honorarje. Odgovor je povečanje avtorskih honorarjev za usposabljanja, ker koriščenje sredstev Evropskih socialnih skladov kot upravičene stroške priznavajo samo avtorski honorar (ni več možnosti predavateljem obračunati samo potne stroške). Manja Rajh je povprašala o odpisu terjatev (vzrok je bil stečaj Geodetskega inštituta Slovenije) in druge nerešene terjatve predvsem fizičnih oseb in nekaterih društev iz preteklega obdobja tako za Planinski vestnik, Komisijo za športno plezanje lastna udeležba in usposabljanja iz društev. Postavila je tudi vprašanje porabe sredstev predsedstva; odgovor: v tej postavki so potni stroški za delo na sejah predsedstva, potni stroški predsednika in podpredsednikov, ki jih opravijo doma in v tujini, reprezentanca in stroški za obisk delegacij na PZS. Po razpravi je bil v glasovanje podan: SKLEP 4/ : Upravni odbor PZS soglaša s finančnim poročilom 2011 s pojasnili in predlaga skupščini, da ga potrdi. Sklep je bil soglasno sprejet. c. Programi dela organov PZS za leto 2013 Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo, predsednik je podal kratko obrazložitev in odprl razpravo. Manja Rajh, predsednica Savinjskega MDO PD-ja, je postavila vprašanje, zakaj pri Planinski založbi PZS še vedno ni izšel zemljevid Zahodno Pohorje, Dobrovlje in Menina planina, čeprav so sredstva zagotovljena in je bilo delo opravljeno. Odgovor je podal generalni sekretar Matej Planko: Planinska zveza Slovenije, Planinska založba, je podpisala pogodbo za izdelavo karte Mozirske planine-strojna-zahodno Pohorje-Dobrovlje. Zadeva je narejena do vključno tretje faze, preostaneta še dve fazi, in sicer: izdelava planinske tematike, hrbtne strani, naslovnice ter tisk karte in platnic z grafično dodelavo. Predvidevamo, da bo do sezone karta stiskana. Miro Eržen je predlagal, da se v mednarodno dejavnost vključi tudi Srečanje treh dežel, ter je prosil za tehnično pomoč KPP PZS pri izdelavi tehnične ferate v SPM. Odgovor je podal predsednik Bojan Rotovnik, ki je soglašal s predlogom, da se vključi Srečanje treh dežel v mednarodno dejavnost. Pobudo za tehnično pomoč pri ferati pa je potrebno nasloviti na KPP. V razpravi so sodelovali še Marko Goršič, Marko Vidmar, Milena Brešan in Anton Purg. Po razpravi sta bila v sprejetje podana: SKLEP 5/ : Upravni odbor PZS potrjuje okvirni program dela PZS za leto 2013 in predlaga skupščini, da ga potrdi. 36

98 ZAPISNIK 9. SEJE UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE SKLEP 6/ : Upravni odbor PZS potrjuje predlog sklepa za skupščino: Skupščina sprejema okvirni program dela PZS za leto 2013 in pooblašča: komisije z zbori dejavnosti, da sprejmejo podroben program dela posamezne dejavnosti za leto 2013, soglasje k programu mora podati upravni odbor, Upravni odbor PZS, da na predlog organov PZS brez zborov dejavnosti sprejme podrobne programe dela PZS na posameznih področjih za leto Sklepa sta bila soglasno sprejeta. d. Finančni načrt za leto 2013 Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo. Vera Šmid je povzela finančne podatke predloga okvirnega finančnega načrta 2013, ki je naravnan v okvirih predvidenih možnosti, ki jih predvidevamo glede na varčevanje na vseh nivojih. Mirko Tovšak je imel pripombo glede naziva stroškovnega mesta UO, kjer naj se doda še predsedstvo, ki naj bo samostojno predstavljeno. Želel je dodatno razlago glede povečanja amortizacije odgovor je posledica novih računalniških programov, ki se amortizirajo več let in prav zato so tudi oblikovane dolgoročne časovne razmejitve, kar je razvidno tudi v načrtovanih prihodkih. Predsedniki MDO PD-jev so razpravljali o znižanih načrtovanih prihodkih za delo MDO PD. Odgovor delo MDO PD je sofinancirano iz javnih sredstev Fundacije športnih organizacij. V primeru, da bodo ta sredstva ostala na ravni 2011, se tudi ta popravek lahko naredi in se sredstva povečajo. Po razpravi sta bila v sprejetje podana spodnja: SKLEP 7/ : Upravni odbor PZS potrjuje okvirni finančni načrt dela PZS za leto 2013 in predlaga skupščini, da ga potrdi. Sklep je bil sprejet z dvema glasova proti (Marko Goršič in Drago Horjak). SKLEP 8/ : Upravni odbor PZS potrjuje predlog sklepa za skupščino: Skupščina sprejema okvirni finančni načrt PZS za leto 2013 in pooblašča upravni odbor za sprejem podrobnega finančnega načrta za leto Sklep je bil soglasno sprejet. d. Solastništvo nepremičnin Gradivo je bilo posredovano v gradivo za sejo. Predsednik Bojan Rotovnik je podal obrazložitev, da so bili na 1. konferenci o planinskem gospodarstvu, ki je bila na Igu, sprejeti sklepi in zaključki, da organi PZS izvedejo razpravo o možnostih natančnejše ureditve solastniških razmerij v tistih primerih, kjer je PZS lastnik ali skupaj s PD solastnik planinskih koč in pripadajočih funkcionalnih zemljišč, da naj se skladno z že sklenjenimi pogodbami za prenos dela lastništva nepremičnin iz PZS na PD, in skladno z zakonodajnimi možnostmi, na podlagi aneksov k osnovnim pogodbam ustrezneje in natančneje uredijo naslednja področja: 1. prenos pravic upravljanja nad objekti s PZS na PD, kjer je PD solastnik nepremičnine, 2. PD, ki so solastniki planinskih koč skupaj s PZS, ob prevzemu pravic upravljanja prevzamejo tudi dolžnosti iz naslova upravljanja planinskih koč, 3. natančnejšo določitev, da je solastniški delež PZS namenjen predvsem za nadzor PZS nad morebitnimi prodajami planinskih objektov ali spremembami njihove namembnosti. V ostalih primerih, kjer je potrebo soglasje solastnika, PZS praviloma podpre odločitev PD, ki je solastnik nepremičnine. Gospodarska komisija PZS je obravnavala vse sklepe konference in določila odgovorne za izvedbo posameznih sklepov. Ker je tematika upravljanj nepremičnin vezana na sklepe skupščine, predvsem na sklep skupščine iz leta 1999 o prenosu 9/10 lastništva nad objekti in funkcionalnimi zemljišči iz PZS na PD in ker je potrebno sistematično in dolgoročno urediti problematiko upravljanja planinskih nepremičnin oz. planinskih koč, kjer je PZS solastnik, je predsednik PZS predlagal, da Skupščini PZS podamo v sprejem sklepe. Pred glasovanjem je predsednik odprl razpravo, v kateri so sodelovali Drago Horjak, Danilo Škerbinek, Manja Rajh, Miro Eržen, Marko Goršič, Borut Vukovič in Andrej Brvar. Danilo Škerbinek je glede predlagane»natančne ureditve solastniških razmerij«opozoril na dejstvo, da prenosi pomenijo finančne posledice, kar pa že od nekdaj urejuje Statut PZS, isto je predvideno tudi v predlogu novega Statuta. Pri tem so bistvene tudi vrednosti takih prenosov. Zaradi povedanega ne bo glasoval za potrditev sklepa 10/ Po končani razpravi so bili v glasovanje podani naslednji: SKLEP 9/ : Temeljni interes PZS na področju planinskih objektov/nepremičnin je, da so le-ti v lasti planinskih organizacij ter da je njihov osnovni namen omogočanje izvajanje planinske dejavnosti. Sklep je bil soglasno sprejet. SKLEP 10/ : Skupščina pooblašča predsednika, da skladno z obstoječimi pogodbami, ki urejajo solastniška razmerja med PZS in posamičnimi PD na planinskih objektih/nepremičninah in skladno z veljavno zakonodajo, sklene Dodatek k tem pogodbam. V Dodatku se uredijo pravica do posesti, uporabe, uživanja in upravljanja planinskih objektov. V kolikor PZS na PD prenese pravice, ki PZS pripadajo iz naslova solastnine, mora PD prevzeti tudi vsa bremena, ki odpadejo na te pravice. O vseh sklenjenih Dodatkih predsednik redno poroča UO PZS. Sklep je bil soglasno sprejet. SKLEP 11/ : Skupščina PZS sprejema stališče, da je solastniški delež PZS na planinskih objektih/nepremičninah namenjen zaščiti temeljnega interesa PZS na področju planinskih objektov/nepremičnin. S solastniškim deležem je PZS omogočen nadzor nad morebitno prodajo planinskih objektov (predkupna pravica) in nadzor nad spremembo namembnosti objekta. V preostalih O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 37

99 primerih urejanja solastniških razmerij med PZS in posamičnim PD, kjer je potrebno soglasje PZS kot solastnika, skupščina pooblašča predsednika, da takšno soglasje na predlog PD tudi poda, v kolikor to ni škodljivo za PZS ali v nasprotju s temeljnim interesom PZS na področju planinskih objektov/nepremičnin. Sklep je bil sprejet z dvema glasova proti (Marko Goršič in Danilo Škerbinek). f. Statut PZS Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo. Borut Vukovič, vodja delovne skupine za pripravo statuta je podal uvodno obrazložitev. Povedal je, da je delovna skupina v času javne razprave prejela 4 amandmaje, poslali so jih: PD Kum Trbovlje, PD Moravče, Jurček Nowakk in predsednik Bojan Rotovnik. Čeprav vse pripombe niso bile oblikovane kot amandmaji, se je delovna skupina odločila, da bo vse obravnavala po vsebini in se do njih opredelila. Po krajši razpravi je bil v glasovanje podan: SKLEP 12/ : Upravni odbor PZS potrjuje predlog besedila Statuta PZS, s popravkom v 3. odstavku 47. člena, dodati (najmanj 5 letne) in predlaga skupščini, da ga potrdi. Sklep je bil soglasno sprejet. Ob zaključku te točke je predsednik še povedal, da bo Skupščina PZS 14. aprila v prostorih Kulturnega doma v Ormožu, pred skupščino bosta od 9. ure dalje v prostorih Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož potekali vzporedni delavnici na temi: predstavitev predloga meril za dvonamensko rabo planinskih poti in problematika turističnega vodenja in turističnih aranžmajev v planinstvu. Slavica Tovšak je podala tudi predlog MDO PD Podravja za delovnega predsednika skupščine. Predsednik je podal v glasovanje: SKLEP 13/ : Upravni odbor PZS potrjuje predlog MDO PD Podravja, da se za predsednika delovnega predsedstva Skupščine PZS 2012 predlaga Jožefa Bobovnika (PD Fram). Sklep je bil soglasno sprejet. AD. 4 Planinsko gospodarstvo a. Prenos nepremičnine PZS na PD Rogaška Slatina, parcele na Donački gori Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo, Manja Rajh je podala uvodno obrazložitev, povedala je, da je PD Vrelec Rogaška je poslalo prošnjo za prenos lastništva parcele na Donački gori s PZS na PD. To prošnjo je obravnavala GK na svoji redni 3. seji, , in jo predlaga UO PZS v sprejem. Razprave ni bilo, predsednik je podal v glasovanje: SKLEP 14/ : Upravni odbor PZS na predlog PD Vrelec Rogaška in na podlagi pozitivnega mnenja gospodarske komisije potrjuje zemljiškoknjižni prenos 1/1 lastništva parcele k.o. Donačka Gora št. 370/2 v izmeri 600 m2, v lasti PZS, v last PD Vrelec Rogaška. Vrednost parcele po oceni GURS znaša 664. Vse stroške prenosa nepremičnine krije PD Vrelec Rogaška. Sklep je bil soglasno sprejet. b. Predlog cen in popustov v kočah Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo, Manja Rajh je podala uvodno obrazložitev, povedala je, da so cene in popusti enaki kot lansko leto. V razpravo se je vključil Marko Goršič, ki ga je zanimalo, kaj pomeni, da v ceno ni vključena posteljnina; Marko Vidmar pa je vprašal, zakaj PD Ljubljana-Matica obračunava samo 30 % popust. Marinka Koželj-Stepic je dodala, da nekateri v kočah ne odobravajo, da imamo s seboj posteljnino. Na koncu je Jože Rovan dodal, da bi bilo potrebno pred začetkom glavne planinske sezone narediti obsežno kampanjo glede uporabe svoje posteljnine v kočah. Po razpravi sta bila v glasovanje podana: SKLEP 15/ : Upravni odbor PZS na predlog gospodarske komisije potrjuje najvišje cene določene prehrane in napitkov v planinskih kočah I. in II. kategorije. Upravljavci planinskih koč III. kategorije samostojno oblikujejo cene hrane in pijače. Cene veljajo do sprejetja novih ali do preklica. SKLEP 16/ : Upravni odbor PZS na predlog gospodarske komisije potrjuje najvišje cene nočitev v planinskih kočah I. in II. kategorije. Upravljavci planinskih koč III. kategorije samostojno oblikujejo cene nočitev, dolžni pa so spoštovati 50 % popust pri prenočevanju članov (domačih in tujih na podlagi sporazuma o reciprociteti) z veljavno planinsko izkaznico za tekoče leto. Cene veljajo do sprejetja novih ali do preklica. Sklepa sta bila soglasno sprejeta. c. Vpis nove planinske koče v seznam planinskih koč Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo, Manja Rajh je podala uvodno obrazložitev, razprave ni bilo, v glasovanje je bil podan: SKLEP 17/ : Upravni odbor potrjuje, da se v seznam planinskih koč PZS vpiše Planinski dom pod Ježo, 740 m nadmorske višine, III. kategorija, ki je v lasti PD Valentin Stanič Kanal. Sklep je bil soglasno sprejet. d. Informacija o dolgoročnem najemu določenih nepremičnin MORS s strani PD Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo, Matej Planko je podal uvodno obrazložitev. Kronologija dogodkov, v letu 2010 je bilo več pogovorov med predstavniki Planinske zveze Slovenije in predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje. Prvi sestanek je bil , na njem je bilo dogovorjen postopek ureditve dolgoročnega najema objektov. V skladu s tem dogovorom si je večina planinskih društev uredila status društva v javnem interesu na področju zaščite in reševanja. O tem je zapisnik z dne Po tem so se stvari ustavile. 38

100 ZAPISNIK 9. SEJE UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Generalni sekretar se je v urejanje tega problema vključil junija Na to temo je imel razgovor z gospodom Butom iz URSZR. Obljubil je pomoč in polno angažiranost, za konkretne nadaljnje korake se nisva mogla dogovoriti. Na podlagi dopisa je pozval planinska društva, da pošljejo zahtevano dokumentacijo, ki jo bo zbral in skupaj za vsa društva izročil MORSU ter se dogovoril za naslednje korake. Do danes je potrebne dokumente poslalo samo PD Lisca Sevnica in PD Žirovnica. Dogovorjeno je bilo, da generalni sekretar PZS skliče v roku enega meseca sestanek, na katerega bo povabil vse PD-je in se bodo zjasnili, kakšni so njihovi interesi in želje glede teh objektov in se bo s tem nastopalo v pogovorih z MORS-om. AD. 5 Predlog dogovora o sodelovanju z Rdečim križem Slovenije Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo, Slavica Tovšak je podala uvodno obrazložitev, povedala je, da si obe organizaciji, torej PZS in RKS že nekaj časa prizadevata najti skupne aktivnosti in jih potrditi v obliki dogovora. Predlog temelji na različnih oblikah medsebojnega sodelovanja. PZS bo na osnovi skupnega dogovora lahko dala priporočilo PD, meddruštvenim odborom planinskih društev, komisijam PZS, za izvedbo kvalitetno pripravljenih tečajev prve pomoči iz strani RKS. Dogovor omogoča skupno sodelovanje pri akcijah planinec krvodajalec. Vsaka izmed skupno načrtovanih akcij daje priložnost in možnost za skupno pripravo promocijskega gradiva, namenjenega ciljnim skupinam v šolskih vrstah in pri odraslih. Različna tematska in ciljna predavanja za mlade planince, vodnike in druge obiskovalce gora lahko pripomorejo k varnejši hoji v gorskem svetu, kar pomeni, da se v izvajanje dogovorjenih aktivnosti lahko vključita obe organizaciji. RKS lahko po potrebi ponudi materialno pomoč pri izvajanju programa oživljanja v izobraževalnih procesih v organizaciji PZS. Podpisnici dogovora lahko najdeta skupne točke tudi pri reševanju socialnih stisk družin, katerih otroci nimajo materialnih možnosti, da bi se vključevali v počitniške planinske tabore in druge oblike druženja mladih. Če bo dogovor sprejet bo slovesno podpisan v prvem tednu maja, ko se praznuje Teden rdečega križa. Razprave ni bilo, zato je predsednik podal v glasovanje: SKLEP 18/ : Upravni odbor PZS potrjuje vsebino dogovora o medsebojnem sodelovanju med Rdečim križem Slovenije in Planinsko zvezo Slovenije ter pooblašča predsednika za podpis. Sklep je bil soglasno sprejet. Na seji UO PZS je bilo v tem času prisotnih še 18 članov UO PZS z glasovalno pravico (oz. 69 %). AD. 6 Imenovanja, potrditve in razrešitve Gradivo je bilo posredovani v gradivu za sejo. Predlog Odbora za članstvo za imenovanje člana. SKLEP 19/ : Upravni odbor PZS na predlog vodje odbora za članstvo imenuje Damjana Omerzu (PD Bohor Senovo) za člana odbora za članstvo. Sklep je bil soglasno sprejet. Ustanova Avgusta Delavca poziv za imenovanje predstavnika PZS Prejeli smo poziv ustanoviteljem Ustanove Avgusta Delavca za imenovanje predstavnikov v organe Ustanove za mandatno obdobje Ta poziv je obravnavalo P PZS na seji in sprejelo sklep 38/4, na podlagi katerega so bilo pozvani vsi člani UO PZS naj podajo svoje predloge kandidatov za to funkcijo. Prejeli smo samo predlog Marka Vidmarja (MDO Primorsko-notranjskih PD), ki predlaga predsednika PZS Bojana Rotovnika. Predsedstvo UO PZS predlaga Andreja Barvarja, predsednika Nadzornega odbora PZS, v organe Ustanove Avgusta Delavca. SKLEP 20/ : Upravni odbor PZS na predlog predsedstva UO PZS imenuje Andreja Brvarja (predsednika NO PZS) v Nadzorni odbor Ustanove Avgusta Delavca za mandatno obdobje Sklep je bil soglasno sprejet. Predlog Pravne komisije za imenovanje dveh dodatnih članov SKLEP 21/ : Upravni odbor PZS na predlog vodje pravne komisije in predsednika PZS imenuje Miro Eržena (PD Dovje Mojstrana) in Jožeta Melanška (PD Velenje) za člana Pravne komisije PZS. Sklep je bil soglasno sprejet. Predlog Založniškega odbora Planinske založbe za razrešitev člana. SKLEP 22/ : Upravni odbor PZS na predlog predsednika Založniškega odbora Planinske založbe PZS razrešuje člana Založniškega odbora Planinske založbe Andreja Mašera (PD Ljubljana-Matica). Sklep je bil soglasno sprejet. AD. 7 Soglasje k delitvi sredstev Planinskega sklada Gradivo je bilo posredovani v gradivu za sejo. Kratko obrazložitev je podal predsednik Bojan Rotovnik, ki je povedal, da je Predsedstvo UO PZS prejelo predlog Komisije za športno plezanje, da bi jim iz sredstev Planinskega sklada sofinancirali velike tekmovalne dogodke v Sloveniji v letu 2012, in sicer svetovni pokal v balvanskem plezanju Log-Dragomer in tradicionalno tekmo svetovnega pokala v težavnosti v Kranju, v višini SKLEP 23/ : Upravni odbor PZS soglaša s sklepom predsedstva, da se iz sredstev Planinskega sklada nameni za sofinanciranje velikih tekmovalnih dogodkov Komisije za športno plezanje v Sloveniji, in sicer za tekmi svetovnega pokala v Log-Dragomeru in Kranju. Sklep je bil soglasno sprejet. O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 39

101 AD. 8 Letna članarina ZDOS Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo, Matej Planko je podal uvodno obrazložitev. Povedal je, da ko se je PZS vključevala v ZDOS ni bilo nobenega govora o članarini. PZS je članica ZDOS od leta Članstvu v ZDOS-u je bilo do leta 2011 brezplačno. Na skupščini ZDOS-a, ki je bila so pa določili članarino in sicer 500 za organizacije, ki imajo letni finančni promet do in za organizacije, ki imajo večji finančni promet kot je Prav velike koristi od te organizacije nimamo. V njih smo včlanjeni že preko OKS-a. Po kratki razpravi je bil v glasovanje podan: SKLEP 24/ : Upravni odbor PZS soglaša z nadaljnjim članstvom Planinske zveze Slovenije v Združenju društvenih organizacij Slovenije (ZDOS), če je članstvo za PZS brezplačno, v nasprotnem primeru bo PZS izstopila iz te organizacije. Sklep je bil soglasno sprejet. AD. 9 Včlanitev društev v PZS Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo, Matej Planko je podal uvodno obrazložitev. Prejeli smo 7 prošenj za včlanitev v PZS: Koroški alpinistični klub, Alpinistični klub Črna, Alpinistični klub Slovenj Gradec, Alpinistični klub Ravne na Koroškem, Plezalni klub Slovenske Konjice, Zgornjesavinjski alpinistični klub Rinka in Plezalno društvo Grif Brezovica. Po kratki razpravi, v kateri so sodelovali Manja Rajh, Marko Goršič in Danilo Škerbinek, je bil v glasovanje podan SKLEP 25/ : Upravni odbor PZS na podlagi 23. člena statuta sprejema: Koroški alpinistični klub, Center 101, Črna na Koroškem (MDO PD Koroške). Alpinistični klub Črna, Rudarjevo 22, Črna na Koroškem (MDO PD Koroške. Alpinistični klub Slovenj Gradec, Pod gradom 30, Slovenj Gradec (MDO PD Koroške). Alpinistični klub Ravne na Koroškem, Trg svobode 17, Ravne na Koroškem (MDO PD Koroške). Plezalni klub Slovenske Konjice, Kajuhova ulica 4, Slovenske Konjice (Savinjski MDO PD). Zgornjesavinjski alpinistični klub Rinka, Luče 95, Luče (Savinjski MDO PD). Plezalno društvo Grif Brezovica, Podpeška cesta 50c, Brezovica pri Ljubljani (MDO PD Notranjske). med člane PZS. Sklep je bil soglasno sprejet. Matej Planko je podal še prošnjo MDO PD Notranjske za prestavitev PD Krimper iz MDO PD Notranjske v MDO PD Ljubljana. MDO PD Ljubljana se s predlogom strinja, prav tako PD Krimper. SKLEP 26/ : Upravni odbor PZS potrjuje predlog Meddruštvenega odbora planinskih društev Notranjske, da se Plezalno društvo Krimper zaradi teritorialne bližine uvrsti v delo Meddruštvenega odbora planinskih društev Ljubljane. Sklep je bil soglasno sprejet. AD. 10 Informacijo o merilih za dvonamensko rabo planinskih poti Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo, Igor Mlakar je podal uvodno obrazložitev, povedal je, da so na podlagi skupnega sestanka načelnikov Komisije za varstvo gorske narave (KVGN), Komisije za planinske poti (KPP) in Komisije za turno kolesarstvo (KTK) pripravili izhodišča v 15 točkah, ki bodo služila za pripravo kriterijev, na podlagi katerih bi lahko odpirali določene poti za dvonamensko rabo. Javna razprava o merilih za dvonamensko rabo planinskih poti naj bi trajala od 8. marca do 30. aprila V okviru javne razprave bo pred Skupščino PZS v Ormožu, ki bo 14. aprila 2012, potekala tudi javna predstavitev in razprava v okviru ene od dveh delavnic, ki bosta potekali pred skupščino. Predsedniki MDO bodo obravnavo teh meril vključili na sestanke MDO-jev, ki bodo potekali v času javne obravnave. AD. 11 Izhodišča za pogovore z Vlado RS Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo, predsednik Bojan Rotovnik je podal uvodno obrazložitev. Povedal je, da se bo Planinska zveza Slovenije skušala dogovoriti s pristojnimi ministrstvi o problematiki planinstva in odprte probleme predstavila Vladi Republike Slovenije (ministrstvom). Po kratki razpravi je bil v glasovanje podan: SKLEP 27/ : Upravni odbor PZS potrjuje izhodišča PZS za pogovore z Vlado RS. Sklep je bil soglasno sprejet. AD. 12 Vprašanja in pobude članic in članov upravnega odbora Gradivo je bilo posredovano po elektronski pošti dan pred sejo. Pobude so v pisni obliki podali Danilo Škerbinek, Manja Rajh, Mirko Tovšak in Marko Goršič. Na vprašanje Manje Rajh je bilo odgovorjeno že med sejo, zato je Manja svoje vprašanje umaknila. Danilo Škerbinek je podal pobudo za pripravo strokovnega gradiva za vodenje planinskih aktivnosti za seniorje. Povedal je, da je na 7. seji SS RS za šport v mesecu decembru Združenje športnih zvez predložilo v potrditev program usposabljanja vaditeljev športne aktivnosti za seniorje (športni delavec 1) in vaditelja športne rekreacije odraslih (strokovni delavec 1). Programa sta bila s 13. sklepom omenjenega organa potrjena. O velikem številu starejših oseb v planinski organizaciji je še v prejšnjem mandatu razpravljal Odbor PZS za članstvo skupno s predsedniki meddruštvenih odborov planinskih društev, spoznal za nujno, da se strokovno gradivo za delo s starejšimi pripravi in potrdilo tudi neke vrste teze, ki bi jih naj omenjeno gradivo zajemalo. Čeprav v našem primeru ne gre za usposabljanje vaditeljev ali vodnikov za delo z starejšimi, nam bi lahko sprejeta programa služila kot odlično vodilo, pomagalo ali le usmeritev za prepotrebno vsebinsko in 40

102 ZAPISNIK 9. SEJE UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE metodološko gradivo za delo s starejšimi pri izvajanju planinske dejavnosti v PD ali planinskih skupinah v različnih okoljih. Seveda bo treba zaprositi za dovoljenje za uporabo teh programov. Predsednik mu je odgovoril, da se bo s tem vprašanjem seznanilo KUP, ki bo podal pisni odgovor. Mirko Tovšak je postavil vprašanje:»v sredstvih javnega obveščanja je bila dokaj odmevna vest, da sta Radio 1 in Bing Bang organizirala akcijo prenašanja starih televizorjev na Komno. Tej absurdni akciji je svoje strinjanje pridodala še Karmen Karničar, oskrbnica koče na Komni. Ta gospa je torej pozdravila to bedasto akcijo, čeprav Komna sodi v območje Triglavskega narodnega parka, ki je zaščiten z vsemi mogočimi zakoni, tudi z evropsko Naturo Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da smo planinci ogorčeni, da se takšne akcije onesnaževanja sploh dovoljujejo, zato bi morala Planinska zveza Slovenije ob tem početju ogorčeno reagirati in tudi v javnosti jasno izraziti svoje nestrinjanje. Žal takšne odločne zavrnitve in protesta naše zveze nisem nikjer zasledil, niti na naši spletni strani, niti v E-novicah naše organizacije. Sprašujem torej, zakaj ob tej nesmiselni akciji ni bolj odločno nastopila naša krovna organizacija?«predsednik mu je podal odgovor, da se je na to neprimerno akcijo Radia 1 Planinska zveza Slovenije takoj ostro odzvala, kar je bilo tudi zapisano v različnih medijih in je Radio 1 na pobudo Planinske zveze Slovenije akcijo tudi prekinil. Ob tem je prosil vse člane UO, da se naj pri postavljanju vprašanj in pobud članov upravnega odbora predhodno prepričajo o utemeljenosti vprašanja ali predloga. Marko Goršič je podal več vprašanj, vprašanje glede PD Krimper je bilo razrešen že med samo sejo, prav tako je bila poslana vsem članom UO PZS kalkulacija za nakup novega kombija. 2. vprašanje:»no opozarjamo, da ni več naključno, da se neprekinjeno krši 8. Člen poslovnika UO PZS.«Predsednik je odgovoril, da smatra, da so gradiva kvalitetno pripravljena, zato je včasih gradivo malo kasneje pri članih UO, ni pa nikoli gradivo posredovano na sami seji, tako da imajo člani UO PZS še vedno čas preučiti gradivo in se pripraviti na diskusijo. V prihodnje bo predsednik v sodelovanju s strokovno službo poskušal zagotoviti, da bodo člani upravnega odbora prejeli gradivo za sejo v pisni obliki vsaj 6 dni pred sejo (preko elektronske pošte dobijo člani upravnega odbora gradivo praviloma 14 dni pred sejo, zadnji sklop gradiv pa 7 dni pred sejo, celotno gradivo za sejo pa je objavljeno tudi na spletni strani). 3. vprašanje.:»kot smo lahko prebrali, je bila knjižnica PZS preseljena na drugo lokacijo, zato nas zanima, ali je 53 dolžnikov vrnilo izposojeno literaturo-knjige? Ali je bila predaja pri selitvi dokumentirana in prejem potrjen? Dne 12. oktobra 2009 je knjižničarka predala v tajništvo seznam dolžnikov zavedeno pod številko 5049/09. Takratni generalni sekretar je bil s sklepom P UO PZS zadolžen, da zadevo uredi. Sprašujemo zato, ker je bilo na seznamu kar nekaj primerkov redkih izvodov.«odgovor je podala Slavica Tovšak, povedala je, da je ideja o ureditvi knjižnice PZS stara že dobro desetletje. Doslej se tega problema ni lotil nihče. Novo vodstvo je ugotovilo, da je knjižni fond v nezavidljivem stanju, obisk v zadnjih dveh letih ni presegel 6 8 obiskovalcev letno. Predsedstvo je sprejelo sklep, da se problematika knjižnice prouči in dokončno reši problem knjig. Imenovana je bila komisija v sestavi Slavica Tovšak, Tone Tomše, Blaž Lesnik. Aktivnost komisije je podprl tudi UO PZS na seji Komisija se je lotila obsežnega projekta, razmejila je knjige, ki jih je sprejela Mestna knjižnica Ljubljana in knjige, ki jih je prevzel Slovenski planinski muzej. V Mestni knjižnici je bil urejen planinski kotiček, ki je namenjen različnim predstavitvam planinske literature. S pogajanji je bilo doseženo, da bodo knjige brezplačno prenesene v sistem Cobbis. Za obe predaji je bil urejen seznam oziroma primopredajni zapisnik. Knjige so na obeh lokacijah dostopne slehernemu uporabniku. Komisija pa ni bila seznanjena z dejstvom, da nekatere knjige niso bile vrnjene in so že desetletje ali več pri izposojevalcih. Ta seznam je pred mesecem posredoval Franci Ekar. O seznamu izposojenih knjig ob primopredaji med Francijem Ekarjem in Bojanom Rotovnikom novi predsednik PZS ni bil seznanjen. Slavica Tovšak je predlagala, naj se v projekt izterjave knjig vključijo tudi drugi člani UO PZS, pri čemer je imela v mislih Marka Goršiča, nekdanjega podpredsednika in sedanjega člana UO. Problem izposojeni knjig bi namreč moralo rešiti že prejšnje vodstvo. Da lahko pripomorejo k boljšemu delu in reševanju skupnih problemov in nalog vsi člani UO PZS, je menil tudi predsednik PZS Bojan Rotovnik. Na koncu je predsednik Bojan Rotovnik povedal, da bodo za vsa ostala vprašanja podani pisni odgovori. Seja je bila zaključena ob Zapisala: Mija Damjan-Stegu, vodja pisarne PZS Matej Planko, generalni sekretar PZS Bojan Rotovnik, predsednik PZS O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 41

103 POPRAVLJENE NAJVIŠJE CENE ČAJA V PLANINSKIH KOČAH I. IN II. KATEGORIJE Upravni odbor PZS je na svoji 10. seji 31. maja 2012 sprejel popravek že sprejetih cen o najvišjih cenah določenih pijač in prehrane (sprejete na 9. seji 8. marca 2012, objavljene v Obvestilih PZS, marec 2012, in na spletni strani PZS, Sklep: Upravni odbor PZS na predlog planinskih društev spreminja ceno čajev (0,25 l) v ceniku, in sicer iz 1 na največ 1,3 za koče II. kategorije, ter za koče I. kategorije največ 1,6 in največ 1,8 v primeru, ko je potreben prenos/prevoz energenta ali vode iz doline. Cene čajev 0,5 l se odstranijo iz cenika, cene čaja 1 l (za na pot) ostane enaka. Bojan Rotovnik, predsednik PZS NAJVIŠJE CENE PRENOČEVANJA, DOLOČENIH JEDI IN NAPITKOV V PLANINSKIH KOČAH I. IN II. KATEGORIJE V LETU 2012 Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je na svoji 9. seji, 8. marca 2012, sprejel najvišje cene nočitev, določene prehrane in napitkov v planinskih kočah I. in II. kategorije; ter na svoji 10. seji, 31. maja 2012, popravek o višini cen čaja v planinskih kočah I. in II. kategorije. Upravljavci planinskih koč III. kategorije samostojno oblikujejo cene hrane in pijače, prav tako cene nočitev, dolžni pa so spoštovati 50-odstotni popust pri prenočevanju članov (domačih in tujih) z veljavno planinsko izkaznico za tekoče leto. NAJVIŠJE CENE NOČITEV V PLANINSKIH KOČAH Koče I. kategorije Koče II. kategorije NOČNINE (najvišje cene) Člani (50 % popust) Nečlani Člani (50 % popust) Nečlani v cene ni vključena uporaba posteljnine v cene je vključena uporaba posteljnine a) soba 1-4 postelje 12 * 24 * b) soba 5 in več postelj 10 * 20 * 8 16 c) skupna ležišča 8 * 16 * 6 12 OPOMBA: V zimskem času se lahko navedene cene prenočevanja povečajo za prispevek največ 2,50 /nočitev zaradi uporabe kuriva za ogrevanje koče. * pri prenočevanju v planinskih kočah I. kategorije v ceno ni všteta posteljnina. Planinska zveza Slovenije priporoča vsem obiskovalcem, da za prenočevanje uporabljajo svojo, s seboj prineseno, posteljnino. Uporaba posteljnine pri prenočevanju je obvezna in osebje planinske koče ima pravico do izvajanja kontrole v sobah - zloraba se kaznuje s trikratnim plačilom polne cene prenočevanja. PZS priporoča, da se spanje na koči ponuja s polpenzionom. Pravico do članske cene prenočevanja, imajo v sobah in na skupnih ležiščih: vsi člani PZS z veljavno planinsko izkaznico z znamkico za tekoče leto, člani slovenskih zamejskih planinskih društev in slovenskih planinskih društev v tujini, člani Planinske zveze Hrvaške, na osnovi bilateralnega sporazuma iz leta 1992, za pripadnike SV, ko opravljajo službene dolžnosti v gorah in člani planinskih organizacij, s katerimi ima PZS sklenjen sporazum o reciprociteti: 42

104 POPRAVLJENE NAJVIŠJE CENE ČAJA V PLANINSKIH KOČAH I. IN II. KATEGORIJE Avstrija OeAV - Österreichister Alpenverein Nizozemska Italija CAI - Club Apino Italiano AVS - Alpenverein Südtirol Španija NKBV - Niederlandse Klim - en Bergsport Vereniging FEDME - Federacion Espańola de Deportes de Montańa Nemčija DAV - Deutscher Alpenverein CAS Club Alpin Suisse Belgija CAB Club Alpin Belge AACBa Akademischer Alpenclub Basel KBF Klim und Bergsportfederatie Švica AACB Akademischer Alpenclub Bern Francija CAF - Club Alpin Français CAAG Club Alpin Académique de Genève Liechtenstein LAV - Liechtensteiner Alpenverein AACZ Akademischer Alpenclub Zürich Luxembourg GAL - Groupe Alpin Luxembourgeois Velika Britanija AC - Alpine Club Seznam zvez /združenj, ki imajo pravico uporabljati (nakupa) individualne znamkice za reciprociteto in so njihovi člani prav tako upravičeni do popusta pri prenočevanju: British Mountaineering Council, American Alpine Club, Club alpin Monégasque, Dansk Bjergklub, Federacio Andorrana de Muntanyisme, Mountaineering Council of Ireland, Fédération française montagne-escalades in New Zealand Alpine Club. Dodatnih 10 % popusta, na člansko ceno, kar velja le na SKUPNIH LEŽIŠČIH, imajo mladi člani P+O kategorije do dopolnjenega 15. leta starosti, registrirani alpinisti, registrirani vodniki PZS, registrirani mentorji planinskih skupin, registrirani varuhi gorske narave, registrirani markacisti in registrirani gorski reševalci. Ugodnost za družine: pri prenočevanju dveh odraslih oseb ima otrok do 7. leta starosti prenočevanje brezplačno. Do brezplačnega prenočišča so upravičeni gorski reševalci in markacisti na akciji. Planinskim društvom priporočamo, da brezplačno prenočevanje na skupnih ležiščih omogočijo tudi vsem registriranim vodnikom PZS in gorskim vodnikom, ki vodijo organizirane planinske skupine (s potrdilom PD). Za gorske vodnike, ki jih plačajo posamični klienti, to priporočilo ne velja. Upravljavci planinskih koč III. kategorije samostojno oblikujejo cene nočitev, dolžni pa so spoštovati 50 % popust pri prenočevanju članov (domačih in tujih) z veljavno planinsko izkaznico za tekoče leto. Dodatkov k navedenim cenam (ekološke takse, takse za obnovo koče ipd.), razen turistične takse za nečlane planinske organizacije, ni dovoljeno obračunavati. Cene in pogoji veljajo do sprejetja novih ali do preklica. NAJVIŠJE CENE DOLOČENE PREHRANE IN NAPITKOV V PLANINSKIH KOČAH HRANA Koče I. kategorije Koče II. kategorije a) enolončnica brez mesa 5,0 4,0 b) enolončnica z mesom 6,5 5,0 c) golaž in segedin 7,0 5,5 PIJAČA Koče I. kategorije Koče II. kategorije a) čaj 0,25 litra 1, oziroma 1,8 v primer prevoza energenta/vode 1,3 iz doline b) čaj do 1,0 litra za na pot 3,5 2,5 c) voda 1,5 litra 3,5 2,5 d) voda 0,5 litra 2,0 1,5 Vse ostale cene prehrane in pijač v planinskih kočah I. in II. kategorije se oblikujejo prosto. Upravljavci planinskih koč III. kategorije samostojno oblikujejo cene hrane in pijače. Obiskovalcem, ki pri mizi v notranjih prostorih planinske koče uživajo le lastno prehrano (iz nahrbtnika) in hrane ali pijače v koči ne naročijo, se lahko zaračuna strošek uporabe in čiščenja v višini 1,00 na osebo. V ceno te storitve je vključena tudi uporaba jedilnega pribora, krožnika in skodelice. Plačila tega stroška so oproščeni otroci kategorije P+O. Planinskim društvom priporočamo, da članom planinske organizacije s plačano članarino v tekočem letu v planinski koči I. in II. kategorije ponudijo eno toplo jed po znižani članski ceni. Cene in pogoji veljajo do sprejetja novih ali do preklica. Bojan Rotovnik, predsednik PZS O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 43

105 VPIS NOVE PLANINSKE KOČE V SEZNAM PLANINSKIH KOČ PZS PD Oplotnica je na Planinsko zvezo Slovenije podalo prošnjo za ponovni vpis njihove Koče na Pesku na seznam planinskih koč PZS. Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije je na svoji drugi korespondenčni seji, dne , sprejela sklep o vpisu nove koče v seznam planinskih koč III. kategorije. Pozitivno mnenje k vpisu je predhodno podal tudi MDO PD Podravja. V sklopu obiska planinskih koč na Pohorju (Rotovnik, Glavnik, Petek), je bil 3. maja 2012 opravljen ogled Koče na Pesku. Ob pregledu koče in po pogovoru z predstavnikom društva in oskrbnikom je bilo ugotovljeno, da Koča na Pesku izpolnjuje pogoje za vpis v register planinskih koč. Objekt stoji na 1386 metrih nadmorske višine, ima 60 sedežev, 49 ležišč in je odprt celo leto. Sklep: Upravni odbor PZS potrjuje, da se v seznam planinskih koč PZS vpiše Koča na Pesku, v seznam planinskih koč III. kategorije. Bojan Rotovnik, predsednik PZS 44