IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2013 Končno poročilo Ljubljana, junij 2014

Transkripcija

1 IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2013 Končno poročilo Ljubljana, junij 2014

2 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve Kotnikova Ljubljana Aleš Kenda Št. pogodbe: /2014 Izvajalec: Skrbnica naloge pri izvajalcu: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Rimska Ljubljana Mateja Nagode Naslov poročila: Avtorji poročila: Drugi sodelujoči: Izvajanje pomoči na domu, analiza stanja v letu 2013 mag. Mateja Nagode Lea Lebar, mag. družb. inf. Polonca Jakob Krejan, uni. dipl. soc. del. Nadja Kovač, uni. dipl. soc. Št. delovnega poročila IRSSV 12/2014 Datum izdaje poročila: 30. junij 2014 Izdaja: 01 Kopije: Odgovorna oseba: Skrbnik naloge na MDDSZ (1x tiskana verzija, 1x CD) Skrbnica pogodbe na MDDSZ (1x tiskana verzija) Arhiv IRSSV (1x) Prosti izvodi z dovoljenjem naročnika. mag. Barbara Kobal Tomc, v. d. direktorice IRSSV Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 2

3 POGOSTO UPORABLJENE KRATICE APZ CSD IRSSV MDDSZ PND Pravilnik Pravilnik o metodologiji oblikovanja cen ReNPSV ReNPSV SI-STAT SURS Uredba o oprostitvah ZSV Aktivna politika zaposlovanja Inštitut RS za socialno varstvo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Pomoč na domu Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev - stari: Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99 popr., 127/03, 125/04, 120/05 Odl. US: Uradni list RS 192/05-29, 60/05, 120/05, 2/06 popr., 140/06, 120/07, 90/08, 121/08 in 53/09 - novi: Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13 Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09, 6/12 Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje , Uradni list RS, št. 39/06 Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje , Uradni list RS, št. 39/13 Podatkovni portal Statističnega urada Republike Slovenije Statistični urad Republike Slovenije Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06- ZUTPG, 62/10-ZUPJS Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 ZUTPG, 23/07 popr. in 41/07 popr., 122/07 Odl. US: U-I-11/07-45, 61/10-ZSVarPre, 62/10- ZUPJS, 57/12 Nekateri uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Za osebe, ki izvajajo neposredno socialno oskrbo, uporabljamo izraz socialna oskrbovalka, saj je ženskega spola skoraj 97 % oseb, ki izvajajo neposredno socialno oskrbo (Smolej in drugi 2010, 26). Besedilo ni lektorirano. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 3

4 KAZALO VSEBINE 1. UVOD POMOČ NA DOMU KOT SOCIALNOVARSTVENA STORITEV METODOLOGIJA IZVEDBE ANALIZE SPREMLJANJE IZVAJANJA POMOČI NA DOMU V LETU Zagotavljanje storitve po slovenskih občinah Organizacije, ki izvajajo pomoč na domu Uporabniki pomoči na domu Število vseh uporabnikov pomoči na domu v letu Uporabniki glede na starost in spol Uporabniki glede na upravičenost Uporabniki, ki živijo v oskrbovanih stanovanjih Sestava pomoči na domu po vsebinskih sklopih in obseg pomoči na domu Sestava pomoči na domu po vsebinskih sklopih Obseg pomoči na domu Struktura cene in obseg stroškov pomoči na domu Veljavna cena na uro Celotni stroški na uro Celotna sredstva za pomoč na domu Kader in izvajanje pomoči na domu Časovna dostopnost storitve Ocena potreb po pomoči na domu Ocena potreb med uporabniki pomoči na domu Ocena potreb med potencialnimi uporabniki pomoči na domu Izvajanje pomoči na domu glede na nacionalno postavljene smernice Pomoč na domu za starejše Pomoč na domu za odrasle invalidne osebe, kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja Pomoč na domu za otroke in mladostnike SKLEPNE UGOTOVITVE VIRI IN LITERATURA PRILOGA Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 4

5 KAZALO SLIK Slika 1: Občine glede na status izvajalca Slika 2: Število uporabnikov pomoči na domu ( ) Slika 3: Starostna piramida Slika 4: Uporabniki glede na izpolnjevanje pogojev upravičenosti do pomoči ( ) Slika 5: Sestava pomoči na domu po sklopih opravil ( ) Slika 6: Obseg pomoči na domu Slika 7: Značilnosti skupin občin glede na sestavo in obseg storitve Slika 8: Povprečna potrjena cena storitve ob delovnikih v evrih/uro ( ) Slika 9: Potrjena cena storitve v evrih/uro Slika 10: Povprečna potrjena cena storitve v evrih/uro ( ) Slika 11: : Povprečna potrjena cena storitve v evrih/uro glede na regijo ( ) Slika 12: Možnost rezervacije v primeru pričakovane oziroma nepričakovane odsotnosti uporabnikov pomoči na domu Slika 13: Razlogi za računanje rezervacije Slika 14: Celotni stroški storitve v evrih/uro Slika 15: Povprečni celotni stroški storitve v evrih/uro ( ) Slika 16: Povprečni celotni stroški storitve v evrih/uro glede na regijo ( ) Slika 17: Sredstva za izvajanje pomoči na domu s strani občin, države in uporabnikov v evrih ( ) Slika 18: Časovna dostopnost storitve pomoči na domu glede na sprejeto ceno Slika 19: Ocena potreb po pomoči na domu Slika 20: Razlogi za zavrnitev potencialnih uporabnikov Slika 21: Razlogi, zaradi katerih se potencialni uporabniki v storitev ne vključijo Slika 22: Realizacija cilja ReNPSV ( ) - delež oseb, starih 65 let in več, ki prejemajo pomoč na domu Slika 23: Delež oseb, starih 65 let in več, ki prejemajo pomoč na domu po slovenskih občinah (v %) Slika 24: Delež oseb, starih 65 let in več, ki prejemajo pomoč na domu glede na statistične regije (v %) Slika 25: Realizacija cilja ReNPSV ( ) - vključitev odraslih invalidnih oseb, kronično bolnih in oseb z dolgotrajnimi okvarami zdravja v pomoč na domu KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Izvajalci pomoči na domu glede na status ( ) Preglednica 2: Število občin glede na status izvajalcev ( ) Preglednica 3: Število uporabnikov pomoči na domu glede na status izvajalcev Preglednica 4: Število uporabnikov pomoči na domu glede na starost ( ) Preglednica 5: Sestava storitve po vsebinskih sklopih ( ) Preglednica 6: Značilnosti skupin občin glede na sestavo in obseg storitve Preglednica 7: Povprečna potrjena cena storitve v evrih/uro ( ) in mediana Preglednica 8: Povprečna potrjena cena pomoči na domu po regijah ( ) Preglednica 9: Cena storitve za uporabnika v evrih/uro glede na status izvajalcev ( ) Preglednica 10: Celotni stroški storitve v evrih/uro ( ) in mediana Preglednica 11: Povprečni celotni stroški pomoči na domu po regijah ( ) Preglednica 12: Cena storitve za uporabnika in celotni stroški storitve v evrih/uro glede na status izvajalcev ( ) Preglednica 13: Podatki o finančnih sredstvih, namenjenih zagotavljanju in izvajanju pomoči na domu v evrih ( ) Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 5

6 Preglednica 14: Vodenje in koordiniranje ter neposredno izvajanje pomoči na domu ( ) Preglednica 15: Povprečno število mesečnih obiskov ene socialne oskrbovalke pri enem uporabniku, povprečni efektivni čas socialne oskrbovalke pri enkratnem obisku uporabnika v minutah in povprečno število efektivnih ur na socialno oskrbovalko na mesec po regijah (v letu 2013) Preglednica 16: Povprečno število mesečnih obiskov ene socialne oskrbovalke pri enem uporabniku, povprečni efektivni čas socialne oskrbovalke pri enkratnem obisku uporabnika v minutah in povprečno število efektivnih ur na socialno oskrbovalko na mesec glede na status izvajalca (v letu 2013) Preglednica 17: Časovna dostopnost storitve pomoči na domu glede na sprejeto ceno Preglednica 18: Izvajanje storitve glede na časovno dostopnost Preglednica 19: Realizacija ciljev ReNPSV ( ), ki se vežeta na izvajanje pomoči na domu Preglednica 20: Opredelitev ciljnih skupin v ReNPSV ( ) KAZALO PRILOG PRILOGA A: Učinek cilja ReNPSV ( ), PRILOGA B: Osnovni podatki o izvajanju pomoči na domu v letu Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 6

7 1. UVOD Prvo analizo spremljanja pomoči na domu je izvedla Skupnost centrov za socialno delo v letu 1998 (Skupnost centrov za socialno delo, 1999) in je zajela vse centre za socialno delo, ki so bili takrat tudi glavni ponudnik pomoči na domu. V vseh nadaljnjih analizah so podatke zbirali po občinah in ne po izvajalcih. Prvo takšno analizo je izvedlo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v letu 2003 (Poročilo o izvajanju Programa, 2003), naslednjo v letu 2005 (MDDSZ, 2005). Zatem smo s spremljanjem izvajanja pomoči na domu v letu 2008 začeli na Inštitutu RS za socialno varstvo (Smolej in drugi, 2008). Več o zgodovini spremljanja glej v Nagode (2009, 2012) in Hlebec (2010). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) je namreč pooblastilo Inštitut RS za socialno varstvo (v nadaljevanju IRSSV) 1, da v okviru letnega programa dela in razvoja IRSSV redno in sistematično spremlja izvajanje pomoči na domu po vseh slovenskih občinah. Glavni namen vzpostavitve sistematičnega in rednega spremljanja je bil v oblikovanju nacionalne statistike na področju izvajanja pomoči na domu v okviru mreže javne službe. Kakovostni in zanesljivi nacionalni podatki o pomoči na domu so pomembni iz več razlogov. Prvi je prav gotovo ta, da je spremljanje stanja in trendov pri organiziranju in izvajanju pomoči na domu predpogoj za vodenje učinkovite in transparentne politike na tem področju. Drugič, ažurno spremljanje omogoča preverjanje uspešnosti doseganja zastavljenih ciljev nacionalnega programa. Tretjič, podatki predstavljajo temeljni podatkovni vir za delo strokovnjakov, izvajalcev storitve, raziskovalcev, politikov in drugih načrtovalcev razvoja na tem področju. Gre namreč za pomembno in najbolj razširjeno socialnovarstveno storitev v okviru organizirane socialne oskrbe v skupnosti, tj. socialne oskrbe uporabnika na njegovem domu, ki jo je potrebno omogočiti še večjemu številu prebivalstva, in to na območju celotne države. Analiza je torej za stroko izjemnega pomena, saj je edini vir podatkov, ki prikazuje stanje na tem področju na nacionalni ravni in ki kot taka služi pri pripravi smernic in nadaljnjega razvoja socialnega varstva. Na IRSSV smo tako v tesnem sodelovanju z MDDSZ do sedaj pripravili že šest analiz, v tem poročilu pa predstavljamo sedmo. Najprej na kratko predstavimo pomoč na domu kot socialnovarstveno storitev, pojasnimo metodologijo zbiranja podatkov in predstavimo analizo pridobljenih podatkov o izvajanju pomoči na domu po vseh slovenskih občinah. Dobljene rezultate za leto 2013, kjer je to mogoče, primerjamo s podatki iz prejšnjih let ( ). 1 Naloga IRSSV je opravljanje informacijske, analitične, strokovno-dokumentacijske in programske dejavnosti ter izvajanje temeljnega, aplikativnega in razvojno-raziskovalnega dela na področju socialnega varstva. IRSSV je glede na vlogo, opredeljeno v ustanovitvenem aktu, ustanovljen za to, da zagotavlja informacijsko podporo ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo pri oblikovanju ukrepov nacionalne politike socialnega varstva. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 7

8 Trende na področju pomoči na domu obravnavamo skozi prizmo uresničevanja ciljev nacionalnega programa. Do sedaj smo zasledovali cilj iz Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje (v nadaljevanju ReNPSV ), v tokratni analizi pa cilje iz Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje (v nadaljevanju ReNPSV ), ki cilje, vezane na socialnovarstveno storitev pomoč na domu v primerjavi z ReNPSV , opredeluje nekoliko drugače. V zadnjem, sklepnem, poglavju na kratko povzamemo stanje na področju zagotavljanja in izvajanja pomoči na domu v Sloveniji ter izpostavimo ključne ugotovitve. Zbrani podatki po posameznih občinah so predstavljeni v prilogah. Vse analize, ki smo jih pripravili na IRSSV, ažurno objavljamo tako na spletni strani inštituta kot tudi na spletni strani naročnika analize tj. MDDSZ. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 8

9 2. POMOČ NA DOMU KOT SOCIALNOVARSTVENA STORITEV Pomoč družini na domu po Zakonu o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) predstavlja eno izmed socialnovarstvenih storitev. Obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru starosti, invalidnosti ter v drugih primerih, ko pomoč na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. ZSV v 43., 44. in 99. členu določa, da organizacija pomoči na domu spada v pristojnost občine, saj mora občina s pogodbo z javnim zavodom ali s podelitvijo koncesije zagotoviti mrežo javne službe na tem področju. Pomoč na domu lahko izvajajo javni zavodi ali zasebni izvajalci, ki jim je občina podelila koncesijo/pogodbo za opravljanje te socialnovarstvene storitve. Socialna oskrba na domu, ki je ena izmed oblik pomoči družini na domu, je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti, hude invalidnosti, kronične bolezni ali težje telesne ali duševne motnje ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne organizirane oblike praktične pomoči na domu, s katerimi upravičencem vsaj za določen čas nadomestimo institucionalno varstvo v zavodu, v drugi organizirani obliki ali v drugi družini. Socialna oskrba na domu je natančneje opredeljena v Pravilniku o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev 2 (v nadaljevanju Pravilnik). Njene značilnosti opišemo v nadaljevanju. Storitev obsega več sklopov opravil: - pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb; vzdrževanje in nego osebnih ortopedskih pripomočkov; - gospodinjsko pomoč: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabavo živil in pripravo enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov in odnašanje smeti; postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. Upravičenec je do pomoči na domu upravičen le, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov prej navedenih opravil. Socialna inšpekcija obenem opozarja, da se 2 V letu 2010 je bil sprejet prenovljen Pravilnik, ki je v primerjavi s prej veljavnim uvedel nekatere spremembe. Omenjeni Pravilnik je bil še dvakrat spremenjen in dopolnjen (Uradni list RS, št. 28/11, Uradni list, št 104/11) v letu 2011 ter enkrat v letu 2013 (Uradni list, št 111/13). Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 9

10 lahko navedeno pravilo razume kot po eno opravilo iz dveh sklopov (dve opravili) ali kot po dve opravili iz dveh sklopov (štiri opravila) (Arnšek 2013, 18). V pričujoči nalogi določilo obravnavamo kot dve opravili (po eno opravilo iz dveh sklopov). Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugih oseb ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju. Pod temi pogoji so upravičenci do pomoči na domu naslednje skupine oseb: - osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje, - osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu, - druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij, - kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida in so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobni za samostojno življenje, - hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva. Socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo strokovni delavec, strokovni sodelavec, neposredni izvajalec oskrbe (oskrbovalka), upravičenec ter ključni ali odgovorni družinski člani. Storitev se začne izvajati na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela. Prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino. Drugi del storitve zajema vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev ter neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu. Spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve lahko predlagata izvajalec storitve, upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik. Strokovna priprava izvajanja storitve v obliki analize primera, priprava dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med predstavniki izvajalca in upravičencem traja v povprečju osem ur na upravičenca oziroma do 12 ur na par. Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca se lahko izvaja vse dni v tednu, vendar največ 20 ur tedensko. V primeru, ko zaradi potreb upravičenca storitev izvajata dva izvajalca neposredne socialne oskrbe, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 10

11 Socialno oskrbo na domu izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci ter laični delavci. Prvi del storitve vodi strokovni delavec iz 69. člena ZSV. Drugi del storitve (vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev) opravlja strokovni delavec iz 69. člena ali strokovni sodelavec iz 70. člena ZSV z najmanj višješolsko izobrazbo. Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca opravljajo strokovni sodelavci iz 70. člena ZSV, ki so končali najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki usposablja za socialno oskrbo ali zdravstveno nego, lahko pa tudi delavci, ki imajo pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja socialne oskrbe na domu in opravljeno usposabljanje po verificiranem programu za socialno oskrbo. Program verificira Socialna zbornica Slovenije. Posamezna opravila lahko pod vodstvom strokovnega delavca izvajajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na drugi pravni podlagi tudi laični delavci in drugi delavci. Pravilnik določa tudi normativ storitve pomoči na domu, in sicer se storitev organizira po naslednjih načelih: - ugotavljanje upravičenosti, priprava dogovora o izvajanju storitve, organizacija ključnih članov okolja in začetno srečanje: en strokovni delavec na vsakih 200 upravičencev, ki imajo sklenjen dogovor z izvajalcem. Ta normativ se izračuna na povprečno število upravičencev na mesec (prvi del storitve); - vodenje storitve, koordinacija izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev: 0,5 strokovnega delavca ali sodelavca na vsakih 20 neposrednih izvajalcev oskrbe. V primeru, da neposredni izvajalec oskrbe oskrbuje v povprečju več kot pet uporabnikov, se lahko uporabi normativ 0,55 strokovnega delavca ali sodelavca na 20 neposrednih izvajalcev oskrbe (drugi del storitve); - neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca povprečno 110 ur efektivnega dela (letno) na mesec. V primeru, da gre za posebnost naselja (razpršenost uporabnikov, dostopnost do uporabnikov in podobno) ali posebno obravnavo upravičencev, lahko povprečno število efektivnih ur na mesec odstopa za največ 10 %. Odstopanja, določena v zadnjih dveh alinejah, so možna v dogovoru z občino (drugi del storitve). Cena standardne storitve pomoči družini na domu, ki se izvaja v mreži javne službe, se določa po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (v nadaljevanju Pravilnik o metodologiji oblikovanja cen) 3. Slednji opredeljuje naslednje stroške storitve: - stroški strokovne priprave v zvezi s sklenitvijo dogovora 4, 3 Sprejet je bil Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, ki je stopil v veljavo v januarju Kot je določeno pri prvem delu storitve v pravilniku, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 11

12 - stroški vodenja in koordiniranja neposrednega izvajanja storitve in - stroški za neposredno izvajanje storitve na domu uporabnikov. Cena storitve pomoči na domu se določi na način, da se upoštevajo navedeni stroški storitve tako, da se le ti najprej zmanjšajo za oprostitev kot je določena v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev (v nadaljevanju Uredba o oprostitvah). Preostanek stroškov se nato zmanjša za subvencijo v višini najmanj 50 % stroškov storitve, ki jo je dolžna zagotoviti občina. Od preostanka stroškov se odšteje še morebitna višina subvencije s strani Republike Slovenije, ki jo določi Vlada Republike Slovenije v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ). Ostanek stroškov se deli s številom efektivnih ur vseh neposrednih izvajalcev oskrbe na mesec. Cena ure storitve, opravljene v nedeljo ali v nočnem času se lahko poveča največ za 40 %, opravljene na dan državnega praznika in dela prostega dne pa največ za 50 %, in sicer glede na dejansko povečanje stroškov dela. V primeru, da je uporabnik deležen storitve pomoč na domu v občini, v kateri ima začasno prebivališče, jo prejema po ceni, kot velja v občini začasnega prebivališča. Občina stalnega prebivališča je dolžna zagotoviti občinsko subvencijo v višini, kot sicer znaša subvencija v občini začasnega prebivališča uporabnika. V primeru, da je uporabnik upravičen tudi do oprostitve v skladu z Uredbo o oprostitvah, občina stalnega prebivališča zagotovi tudi sredstva za doplačilo v višini oprostitve v skladu z odločbo centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Občina stalnega prebivališča je dolžna zagotavljati subvencijo in morebitna sredstva za oprostitev svojega občana največ leto dni, vendar pa se lahko ta rok podaljša s soglasjem občine. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 12

13 3. METODOLOGIJA IZVEDBE ANALIZE Občine so subjekti, ki imajo največ informacij o izvajanju pomoči na domu in so verodostojen in zanesljiv vir podatkov, zato jih IRSSV vsako leto zaprosi za podatke o izvajanju pomoči na domu v njihovem lokalnem okolju. Instrument, ki ga pri tem uporabljamo, je anketni vprašalnik. Prevzeli smo ga od MDDSZ, vsako leto ga v sodelovanju z njim sproti prilagajamo ter ga glede na povratne informacije poročevalcev in glede na vsebinske trende tudi spreminjamo in izboljšujemo. Z anketnim vprašalnikom pridobivamo večinoma kvantitativne podatke, ki predstavljajo uradno nacionalno statistiko na področju mreže javne službe pomoči na domu v Sloveniji. Letošnji anketni vprašalnik je, podobno kot prejšnja leta, sestavljen iz šestih sklopov vprašanj, ki se nanašajo na: - podatke o občini, - podatke o organizaciji, ki v posamezni občini izvaja storitev pomoči na domu oziroma ima podeljeno koncesijo za izvajanje storitve v mreži javne službe, - podatke o uporabnikih pomoči na domu v okviru mreže javne službe, - podatke o strukturi in obsegu storitve pomoči na domu v okviru mreže javne službe, - podatke o strukturi cene pomoči na domu v okviru mreže javne službe, - podatke o izvajanju pomoči na domu ter izvajalkah storitve v okviru mreže javne službe. Podatke za leto 2013 smo začeli zbirati , ko smo vsem slovenskim občinam poslali dopis in anketni vprašalnik o izvajanju pomoči na domu v njihovi občini. Anketni vprašalnik, ki ga je po običajni in elektronski pošti prejelo slovenskih občin je bil dostopen tudi na spletnem naslovu IRSSV 6. K izpolnitvi anketnega vprašalnika smo občine ponovno pozvali z dopisom z dne Občine, ki se niso odzvale, smo nato pozvali še po telefonu. Pozivanje občin je potekalo dokler nismo prejeli izpolnjenih anketnih vprašalnikov vseh naslovljenih občin ( ), kar pomeni, da je zbiranje podatkov trajalo dober mesec. Sledila je logična kontrola prispelih vprašalnikov in nato še razjasnjevanje morebitnih nejasnosti v odgovorih (po elektronski pošti ali po telefonu). Analiza odraža zelo natančen posnetek stanja na področju izvajanja pomoči na domu v letu 2013 in vsebuje najrelevantnejše podatke, ki so v tem trenutku na tem področju v Sloveniji dosegljivi. Namen tokratne analize je predvsem prikazati stanje v letu Poleg tega v analizi, kjer je to možno, prikazujemo tudi trende, ki se nakazujejo iz do sedaj zbranih podatkov ( ). Ko govorimo o časovni vrsti oziroma ko primerjamo podatke, zbrane v zadnjih osmih 5 V letu 2013 je delovalo 211 občin. Občina Ankaran bo kot samostojen subjekt začela delovati v letu Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 13

14 letih ( ), moramo biti pozorni predvsem na časovni zajem podatkov, ki je po posameznih letih različen, in sicer: - prvo zbiranje podatkov smo izvedli ob koncu leta 2007 in v začetku leta 2008, analiza pa je obravnavala stanje (oziroma mesečno povprečje) v letu ter v prvi polovici leta 2007 (Smolej in drugi 2008); - drugo zbiranje podatkov je potekalo jeseni 2008, analiza se je nanašala na stanje v prvi polovici leta 2008 (Smolej in drugi 2009); - tretje zbiranje podatkov smo izvedli v začetku leta 2010, analiza se je nanašala na stanje v letu 2009 oziroma na stanje na dan (Smolej in drugi 2010); - četrto zbiranje podatkov je potekalo v začetku leta 2011, analiza se je nanašala na stanje v letu 2010 oziroma na dan (Nagode in drugi 2011); - peto zbiranje podatkov je potekalo v začetku leta 2012, analiza pa se je nanašala na stanje v letu 2011, natančneje, stanje na dan (Nagode in drugi 2012); - šesto zbiranje podatkov je potekalo v začetku leta 2013, analiza pa se nanaša na stanje v letu 2012, na dan (Nagode in Lebar 2013); - sedmo zbiranje podatkov, na katerem temelji pričujoča analiza, je potekalo v začetku leta 2014, analiza pa se nanaša na stanje v letu 2013, na dan Odkar poteka zbiranje podatkov smo torej postopoma prešli na kontinuirano spremljanje celega leta na presečni datum: Kljub temu da se časovni zajem podatkov (referenčno obdobje/datum) po posameznih letih razlikuje, lahko z določenimi omejitvami opazujemo neprekinjeno časovno vrsto v večjem delu podatkov. Podatke z različnih časovnih točk smo tako v analizi pogosto obravnavali enakovredno. Kot smo že zapisali, smo sčasoma določena vprašanja izločili (na primer spol socialnih oskrbovalk), nekatera dodali (na primer spol uporabnikov, obseg storitve), druga pa spremenili (na primer celoten obseg sredstev, sestava storitve). Te spremembe smo uvedli predvsem zato, da vprašalnik ne bi bil predolg, prezahteven in preveč obremenjujoč za poročevalce. Primerjava nekaterih podatkov zato ni niti mogoča niti smiselna. Ob tem bi radi opozorili tudi na to, da so podatki iz prvih let zbiranja (2006, 2007) manj popolni od podatkov, pridobljenih v zadnjem zbiranju (2013), zato jih pogosto izpuščamo iz pregleda. Dejstvo je, da smo na IRSSV pri prvem zbiranju podatkov največ truda vložili predvsem v to, da bi bil zajem podatkov kolikor je bilo mogoče popoln. Z drugimi besedami, prizadevali smo si, da bi prejeli odgovore od vseh občin in pri tem nismo bili toliko pozorni na vsebino podatkov. Ker je bilo to prvo leto poročanja, nismo imeli osnovnih meril oziroma izhodiščnega stanja, po katerem bi lahko presojali, kako natančni in verodostojni so pridobljeni podatki. 7 Za to leto smo zbirali le podatke o številu uporabnikov pomoči na domu in o njihovi starosti. 8 Torej, koliko je bilo upravičencev na ta dan in ne koliko uporabnikov je na ta dan prejelo storitev. Izbira referenčnega datuma je pogojena z ostalimi statistikami, saj je ta datum najpogosteje uporabljen (glej Statistični urad Republike Slovenije). Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 14

15 Pripravljavci analize se zavedamo nepopolnosti nekaterih podatkov, vendar lahko po drugi strani zagotovimo, da so podatki iz leta v leto bolj zanesljivi in natančni. Kakovost podatkov je odvisna od različnih dejavnikov, predvsem od učinkovitosti sodelovanja, vzajemnega interesa in poročevalske ozaveščenosti vseh akterjev, ki sodelujejo v procesu zbiranja in sporočanja podatkov (IRSSV, predstavniki občin, izvajalci storitve). Nagode (2014) je po načelih Standardnega poročila kakovosti 9 (SURS 2003, Seljak 2011) ovrednotila podatke o izvajanju pomoči na domu za leto 2011 (Nagode in drugi 2012) in potrdila hipotezo, da so navedeni podatki kakovostni. Na kakovost zbranih podatkov lahko vpliva tudi redno spremljanje izvajanja pomoči na domu in na tej osnovi izdelane analize, ki so javno dostopne in lahko služijo za primerjavo med občinami in med izvajalci. 9 Standardno poročilo kakovosti je statistični instrument, ki ga uporabljajo statistični uradi in druge institucije, katerih domena je pridobovanje in zagotovljanje verodostonjih in kakovostnih podatkov. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 15

16 4. SPREMLJANJE IZVAJANJA POMOČI NA DOMU V LETU Zagotavljanje storitve po slovenskih občinah Pomoč na domu se je v okviru mreže javne službe na dan izvajala v 200 slovenskih občinah. Ugotavljamo, da na ta dan v enajstih občinah ni bilo nobenega uporabnika pomoči na domu, od tega: - ena občina (Horjul) ni podelila koncesije za izvajanje pomoči na domu oziroma ni sklenila pogodbe z nobenim javnim zavodom. Občina namerava do sredine leta 2014 pričeti s postopki podelitve koncesije; - dve občini (Jezersko in Osilnica) imata sklenjeno pogodbo o izvajanju s pristojnim CSD, vendar v praksi do izvajanja ni prišlo, niti niso sprejeli cene za izvajanje pomoči na domu; - so imele štiri občine (Kostel, Solčava, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Žetale) sklenjeno koncesijo/pogodbo z izvajalcem in tudi potrjeno ceno ure pomoči na domu; v teh občinah v letu 2013 ni bilo nobenega uporabnika pomoči na domu; - so imele štiri občine (Gorišnica, Loški Potok, Luče in Zavrč) sklenjeno koncesijo/pogodbo z izvajalcem in tudi potrjeno ceno ure pomoči na domu; v teh občinah beležimo od enega do dva uporabnika v letu 2013, vendar pa nobenega ob koncu leta 2013 (na dan ). V obdobju spremljanja izvajanja pomoči na domu ( ) se je polagoma zmanjševalo število občin, v katerih uporabnikov te storitve ni bilo. V preteklih štirih letih smo beležili od osem do enajst takšnih občin, letos je takšnih občin zopet enajst (v letu 2012 jih je bilo osem). Občine so po 43. členu ZSV dolžne organizirati socialnovarstveno storitev pomoči na domu za svoje občane, kar pomeni, da morajo zagotoviti mrežo javne službe na tem področju ter skleniti pogodbo ali podeliti koncesijo za izvajanje te socialnovarstvene storitve vsaj enemu izvajalcu. V letu 2006 šest občin ni zagotovilo storitve svojim občanom (Cankova, Horjul, Jezersko, Loški potok, Osilnica, Preddvor), v letu 2013 je takšna občina še ena, in sicer Horjul, ki pa v prvi polovici leta 2014 namerava pričeti s postopkom podelitve koncesije. Stanje na področju organiziranja in zagotavljanja pomoči na domu se je torej z leti izboljšalo, čeprav storitev, kljub zakonski obvezi, še vedno ni zagotovljena v vseh občinah. V nekaterih občinah pa, kot kaže naša analiza, je zagotovljena le pravno formalno. Glavni argument občin je, da v svoji lokalni skupnosti ne zaznavajo potreb po tovrstni storitvi. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 16

17 4.2 Organizacije, ki izvajajo pomoč na domu V večini občin, ki so v letu 2013 zagotavljale izvajanje pomoči na domu, mrežo javne službe na tem področju izvaja en izvajalec, le v občinah Ajdovščina in Ljubljana jo izvajata dva izvajalca (v Ajdovščini CSD Ajdovščina in Zavod za socialno oskrbo Pristan, v Ljubljani pa Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Zavod za socialno oskrbo Pristan). Slovenske občine so imele konec leta 2013 sklenjeno koncesijo oziroma pogodbo za izvajanje socialnovarstvene storitve pomoči na domu z 82 različnimi izvajalci, med njimi je bilo največ CSD (37). CSD so tisti, ki so pred dobrimi dvajsetimi leti pričeli razvijati storitev pomoči na domu v slovenskem prostoru in so še danes med številčnejšimi organizatorji in ponudniki te storitve (več o zgodovini razvoja pomoči na domu v Nagode 2012). Ne glede na to, pa zadnja leta opažamo upad števila CSD kot izvajalcev pomoči na domu ter porast števila domov za starejše in zasebnikov s koncesijo občine. V letu 2013 je pomoč na domu v primerjavi z letom 2011 izvajal en CSD manj, in sicer CSD Murska Sobota, ki je v letu 2012 storitev izvajal za 11 občin. Namesto CSD Murska Sobota so izvajanje pomoči na domu prevzeli naslednji izvajalci: - Dom starejših Rakičan v občinah v občinah Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Moravske Toplice, Murska Sobota, Šalovci in Tišina; - Socialnovarstveni zavod Hrastovec v občini Hodoš; - Dom Kuzma d.o.o. v občini Kuzma; - DOMANIA, Zavod za dnevno varstvo starejših in pomoč na domu v občini Rogašovci. V občini Divača je v letu 2013 izvajanje pomoči na domu od Doma upokojencev Sežana na novo prevzela organizacija Vezi Vizija d.o.o., v občinah Poljčane in Slovenska Bistrica pa od CSD Slovenska Bistrica Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane. Prišlo je še do nekaterih menjav izvajalca pomoči na domu v okviru mreže javne službe, in sicer je: - v občini Duplek od Centra za pomoč na domu Maribor izvajanje storitve prevzel Dom Danice Vogrinec Maribor; - v občini Križevci od CSD Ljutomer izvajanje storitve prevzel Oskrba in pomoč Olga Lupša s.p.; - v občini Naklo od Doma upokojencev Kranj izvajanje storitve prevzel Dom starejših občanov Preddvor; - v občini Žužemberk od izvajanje storitve od Doma starejših občanov Novo mesto prevzel CSD Novo mesto. Ugotavljamo, da se je od leta 2007 skupno število različnih izvajalcev rahlo povišalo, in sicer od 72 v letu 2007 na 82 v letu V tem času je pomoč na domu v okviru mreže javne službe prenehalo izvajati devet CSD 10 in en posebni socialnovarstveni zavod 11, vstopilo pa je 10 Idrija, Ljubljana Šiška, Litija, Metlika, Ruše, Slovenj Gradec, Kamnik, Domžale in Murska Sobota. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 17

18 devet domov za starejše 12 in en posebni socialnovarstveni zavod 13. V tem obdobju se je v javno mrežo zagotavljanja pomoči na domu na novo vključilo 15 zasebnikov 14, izstopilo pa jih je pet 15. PREGLEDNICA 1: IZVAJALCI POMOČI NA DOMU GLEDE NA STATUS ( ) 2007 (januar - junij) 2009 (1. 12.) 2012 ( ) 2013 ( ) N N N N AS MIN MAX , Dom za starejše in posebni socialnovarstveni zavod ,5 1 8 Specializiran zavod za PND* ,5 1 4 Zasebnik s koncesijo občine** ,0 1 8 Skupaj , * Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD - standardni odklon, ki pove koliko so enote razpršene okoli aritmetične sredine; MIN - enota z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota z najvišjo vrednostjo. V povprečju je v letu 2013 en izvajalec izvajal pomoč na domu za 2,6 občin; podobno kot v letu 2012 (2,7). Kot je razvidno iz Preglednice 1, CSD v primerjavi z ostalimi tipi izvajalcev povprečno pokrivajo največje število občin (2,9 na en CSD), med njimi največ CSD Ptuj. Ta javni zavod je pomoč na domu v letu 2013 izvajal v kar 15 občinah, in sicer: Cirkulane, Destrnik, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Ptuj, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Število občin pri ostalih tipih izvajalcev je v povprečju nižje. Domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi tako pokrivajo povprečno 2,5 občin na en dom, med njimi največ Dom starejših Rakičan, ki je velik del pomoči na domu prevzel od CSD Murska Sobota, in sicer v naslednjih občinah: Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Moravske Toplice, Murska Sobota, Šalovci in Tišina. Povprečje se je pri zasebnikih s koncesijo občine iz 1,9 na enega izvajalca v letu 2012 povišalo na 2,0 v letu Med njimi z visokim številom občin izstopa predvsem Zavod za 11 Prizma Ponikve. 12 Koroški dom starostnikov - PE Slovenj Gradec, Dom počitka Metlika, Dom Tisje, Dom upokojencev Vrhnika, Dom za varstvo odraslih Velenje, Dom starejših občanov Preddvor, Dom Danice Vogrinec Maribor, Dom starejših Rakičan, Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane. 13 Socialnovarstveni zavod Hrastovec. 14 Comett domovi d.o.o (Pegazov dom), DOMANIA, Zavod za dnevno varstvo starejših in pomoč na domu, Senior, center za pomoč starejšim, Lidja Umek s.p., Zavod medgeneracijsko društvo Komenda, Zavod Sv. Martina Srednja vas, Zavod sv. Rafaela Vransko, Zavod sv. Terezije, Zavod za pomoč na domu Šenčur, ŽAREK UPANJA, osebne storitve, Andreja Orel s.p., Dom upokojencev Idrija, oskrba in varstvo starostnikov d.o.o., Oskrba in pomoč Olga Lupša s.p., Pomoč družini na domu, Janja Kos s.p., Zavod za patronažo in dolgotrajno oskrbo na domu, Hriberšek Danica, Lovrenc na Pohorju, Dom Kuzma d.o.o., Vezi Vizija d.o.o. - dislocirana enota Divača. 15 Zavod Pelikan Karitas, Pomurski socialni servis, Zora plus, d.o.o., KIP Vizija, d.o.o., Zavod za pomoč na domu Šenčur. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 18

19 socialno oskrbo Pristan, ki pomoč na domu izvaja v občinah Ajdovščina, Hrpelje-Kozina, Kamnik, Komen, Ljubljana, Vipava, Log Dragomer in Postojna. Kar 5,6 % zasebnikov pomoč na domu izvaja zgolj v eni občini. Med specializirane zavode za pomoč na domu sodita le Center za pomoč na domu Maribor in Zavod za oskrbo na domu Ljubljana. Prvi pomoč na domu izvaja v štirih občinah podravske regije (Hoče Slivnica, Maribor, Rače Fram, Starše), medtem ko je Zavod za oskrbo na domu specializiran zgolj za Ljubljano. Med izvajalci pomoči na domu po številu, kljub postopnemu prenašanju storitve na druge izvajalce, še vedno prevladujejo CSD. V letu 2013 so namreč pomoč na domu izvajali v več kot polovici slovenskih občin, kot je razvidno tudi iz Slike 1. SLIKA 1: OBČINE GLEDE NA STATUS IZVAJALCA Trend izvajanja pomoči na domu po slovenskih občinah glede na status izvajalca za obdobje prikazujemo v naslednji preglednici. Od leta 2007 do leta 2013 se je povečalo število občin, ki so zagotavljanje storitve prepustile v roke zasebniku (tj. za 18 občin) ali domu za starejše in posebnem socialnovarstvenem zavodu (tj. za 18 občin), zmanjšalo pa se je število občin, kjer storitev izvaja CSD (tj. za 26 občin) ali specializiran zavod za pomoč na domu (tj. za 4 občine). Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 19

20 PREGLEDNICA 2: ŠTEVILO OBČIN GLEDE NA STATUS IZVAJALCEV ( ) 2007 (januar - junij) 2008 (januar - junij) 2009 (1. 12.) 2010 (1. 12.) 2011 ( ) 2012 ( ) 2013 ( ) Dom za starejše in posebni socialnovarstveni zavod Specializiran zavod za PND* Zasebnik s koncesijo občine** Skupaj * Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. 4.3 Uporabniki pomoči na domu Na dan je bilo v Sloveniji uporabnikov pomoči na domu, kar je 43 manj kot v preteklem letu. Število uporabnikov te storitve je sicer od leta 2006 do 2011 počasi naraščalo, ob koncu leta 2013 pa že drugo leto zapored beležimo upad uporabnikov glede na prejšnje leto. SLIKA 2: ŠTEVILO UPORABNIKOV POMOČI NA DOMU ( ) ,1 5595, (celo leto) 2008 (januar do junij) 2010 ( ) 2012 ( ) Na dan je bilo največ uporabnikov pomoči na domu v občini Ljubljana, in sicer 823, kar je 75 več kot leto prej. Nad 200 uporabnikov so imele, podobno kot v letu 2012, tudi naslednje tri občine: Maribor (382), Celje (272) in Nova Gorica (205). 16 Ker imata dve občini po dva izvajalca, ena občina pa nima nobenega izvajalca, je število občin za eno občino višje od skupnega števila občin. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 20

21 Z velikim povprečnim številom uporabnikov glede na tip izvajalca izstopata specializirana zavoda za pomoč na domu, ki pokrivata dve največji slovenski mesti in imata posledično izstopajoče visoko število uporabnikov (povprečno 570). Izmed ostalih tipov izvajalcev imajo najvišje povprečno število uporabnikov domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi (74), sledijo jim CSD (71). Če primerjamo javne zavode z zasebniki, ugotovimo, da imajo zasebniki v povprečju manj uporabnikov (52) 17. PREGLEDNICA 3: ŠTEVILO UPORABNIKOV POMOČI NA DOMU GLEDE NA STATUS IZVAJALCEV Število uporabnikov N AS MIN MAX Dom za starejše in posebni socialnovarstveni zavod Specializiran zavod za PND* Zasebnik s koncesijo občine** Javni: 88 (N = 63) Zasebni: 52 (N = 19) Skupaj / * Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD - standardni odklon, ki pove koliko so enote razpršene okoli aritmetične sredine; MIN - enota z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota z najvišjo vrednostjo Število vseh uporabnikov pomoči na domu v letu 2013 V letošnji analizi poleg števila vseh uporabnikov na dan prikazujemo tudi število vseh uporabnikov, ki so v letu 2013 prejemali pomoč na domu. Ugotavljamo, da je bilo takšnih uporabnikov 9.425, kar je za uporabnikov več kot na dan Glede na podatke vidimo, da je fluktuacija števila uporabnikov med letom dokaj visoka. Največje število uporabnikov v letu 2013 beležimo v občini Ljubljana (1.317 uporabnikov), sledi ji občina Maribor (548 uporabnikov). Nad 300 uporabnikov v letu beležimo še v občini Celje (388 uporabnikov), v ostalih občinah so v letu 2013 oskrbovali manj kot 300 uporabnikov. Na precejšnjo fluktuacijo uporabnikov pomoči na domu opozarja tudi Nagode (2014), ki na podlagi sinteze različnih raziskav ugotavlja, da se v storitev vključujejo vedno novi uporabniki ter da je le manjši delež uporabnikov v storitev vključen dalj kot 7 let. Najpogostejša razloga za fluktuacijo uporabnikov sta odhod nekdanjih uporabnikov v dom za starejše in smrt uporabnikov. 17 Pri primerjavi javnih zavodov z zasebniki s koncesijo občine smo izvedli Mann Whitney U-test. Razlike so bile statistično značilne pri 5-odstotni stopnji značilnosti (p<0,05). Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 21

22 4.3.2 Uporabniki glede na starost in spol Več kot 60 % uporabnikov pomoči na domu je bilo ob koncu leta 2013 starih 80 let in več (3.971 uporabnikov). Njihov delež med uporabniki pomoči na domu v letu 2013 je glede na prejšnje leto za 1,6 odstotne točke nižji (glej Preglednica 4). Delež uporabnikov v starosti 65 let in več je glede na prejšnje leto nekoliko višji (tj. 88,5 %), delež uporabnikov v starosti do 65 let pa nekoliko nižji (tj. 11,5 %). Delež uporabnikov v starosti 18 let ali manj je bil ob koncu leta 2013 le 0,1-odstoten. PREGLEDNICA 4: ŠTEVILO UPORABNIKOV POMOČI NA DOMU GLEDE NA STAROST ( ) leto število vseh uporabnikov 0-64 (število) 0-64 (v %) uporabniki glede na starost 65 + (število) 65 + (v %) 80 + (število) 2006 (celo leto)* 5.328, , ,9 86, ,1 49, (januar junij)* 5.595,2 714,9 12, ,3 87, ,7 0, (januar junij)* 80 + (v %) ,4 11, ,8 88, ,6 53, (1. 12.)** , , , (1. 12.)** , , , ( )*** , , , ( )*** , , , ( )*** , , ,7 * Povprečno število uporabnikov na mesec; ** število uporabnikov na dan ; *** število uporabnikov na dan Z naraščanjem starosti narašča tudi delež žensk v primerjavi z deležem moških. Razlike so najbolj opazne v starostnih skupinah med 70 do 94 let, kjer je žensk (3.714) več kot enkrat več od moških (1.631). Sicer pa je tudi v celotni populaciji prejemnikov pomoči na domu v okviru mreže javne službe precej več žensk kot moških, in sicer je žensk približno dve tretjini (66,1 %), tj Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 22

23 SLIKA 3: STAROSTNA PIRAMIDA Uporabniki glede na upravičenost Glede na izpolnjevanje pogojev za upravičenost do pomoči oziroma sestavo uporabnikov glede na vzrok, zaradi katerega so upravičeni do pomoči na domu in jo iz tega naslova tudi prejemajo, ugotavljamo, podobno kot v preteklih letih, da je v letu 2013 velika večina (87,2 % oziroma 5.702) uporabnikov pomoči na domu do te storitve upravičena zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost. Precej manj (5,7 % oziroma 374 uporabnikov) je kronično bolnih oseb in oseb z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, so pa po oceni pristojnega CSD brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje. Sledijo druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij (3,7 % oziroma 241 uporabnikov), in osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja (3,2 % oziroma 212 uporabnikov). Najmanj je hudo bolnih otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva (0,2 % oziroma 11 uporabnikov). Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 23

24 SLIKA 4: UPORABNIKI GLEDE NA IZPOLNJEVANJE POGOJEV UPRAVIČENOSTI DO POMOČI ( ) ,2 86,3 85,7 81,9 83,6 83,9 3,23,7 5,7 3,4 4,2 5,8 3,0 4,1 6,9 3,7 4,4 9,8 4,2 4,9 7,2 3,5 4,7 7,6 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% starost (5702 uporabnikov) status invalida (ZDVDTPO) (212 uporabnikov) invalidi s pravico do tuje pomoči in nege (241 uporabnikov) kronična bolezen (374 uporabnikov) hudo bolni otroci (11 uporabnikov) V zadnjih letih opažamo (glej Sliko 4), da zaradi starosti oziroma pojavov, ki spremljajo starost, pomoč na domu prejema vse večji odstotek oseb (81,9 % v letu 2010, 85,7 % v letu 2011, 86,3 % v letu 2012 in 87,2 % v letu 2013), manj pa je kronično bolnih oseb in oseb z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, so pa po oceni pristojnega CSD brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje (9,8 % v letu 2010, 6,9 % v letu 2011, 5,8 % v letu 2012 in 5,7 % v 2013) Uporabniki, ki živijo v oskrbovanih stanovanjih Za leto 2013 smo preverili koliko uporabnikov pomoči na domu živi v oskrbovanem stanovanju. Velika večina občin je poročala, da pomoči na domu ne zagotavljajo nikomur, ki bi živel v oskrbovanem stanovanju (198 občin). Na dan je v oskrbovanem stanovanju živelo 27 uporabnikov pomoči na domu, in sicer v naslednjih občinah: Celje, Kamnik, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica in Trzin. 4.4 Sestava pomoči na domu po vsebinskih sklopih in obseg pomoči na domu Sestava pomoči na domu po vsebinskih sklopih Merjenje sklopa o sestavi pomoči na domu se je v preteklih letih izkazalo za dokaj problematično, kar smo opazili iz odgovorov v anketnem vprašalniku, na to pa so nas opozorili tudi nekateri izvajalci, zato smo v letih 2012 in 2013 to vprašanje zastavili bolj 18 V legendi je v oklepaju zapisano število uporabnikov za leto Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 24

25 transparentno. Namesto vprašanja o tem kolikšen delež celotne strukture pomoči na domu je predstavljal vsak od navedenih sklopov opravil smo prosili za podatek o številu uporabnikov, ki so na dan prejemali določen tip opravil. Na tej osnovi smo sami izračunali sestavo storitve in sestavo uporabnikov glede na opravila, ki jih prejemajo (glej Preglednico 5). PREGLEDNICA 5: SESTAVA STORITVE PO VSEBINSKIH SKLOPIH ( ) OPRAVILA Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih Število uporabnikov Sestava storitve (%) Sestava uporabnikov (%) leto Gospodinjska pomoč Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov Skupaj / / V letu 2013 so vsi uporabniki skupaj prejeli opravil iz vseh treh sklopov. Število opravil se je v primerjavi z letom 2012 nekoliko povečalo, uporabniki so v letu 2013 prejeli 236 opravil več. Uporabniki so v povprečju prejeli 2,2 opravili. Ta podatek je skladen s 6. členom Pravilnika, ki navaja, da je upravičenec upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov, kar pomeni, da mora biti končno število opravil vsaj dvakrat višje od skupnega števila uporabnikov. Na podlagi podatkov lahko rečemo, da je v povprečju na agregatni oziroma nacionalni ravni ta kriterij izpolnjen. Kljub temu lahko za nekatere občine sklepamo, da 6. člena Pravilnika ne izvajajo dosledno. V šestih občinah je namreč skupno število uporabnikov po opravilih enako številu vseh uporabnikov ali manjše od dvakratnika števila uporabnikov, kar pomeni, da najmanj en uporabnik prejema zgolj opravila iz enega sklopa opravil, namesto vsaj iz dveh. V primerjavi z letom 2012 je v letu 2013 število občin, ki 6. Člena Pravilnika ne izvajajo dosledno, več kot trikrat manjše. Kot je razvidno iz Preglednice 5 je sestava opravil v letu 2013 podobna kot leto prej. Najvišji je delež gospodinjske pomoči (39,9 %), sledi pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (33,6 %), najnižji pa je delež pomoči pri temeljnih dnevnih opravilih (26,5 %). Sestava storitve se je primerjavi z leti 2009, 2010 in 2011 močno spremenila, kar je posledica spremembe Pravilnika v letu 2010, razlog pa je zaradi spremembe vprašanja tudi metodološki (sprememba vprašanja), zato neposredna primerjava med leti ni možna. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 25

26 SLIKA 5: SESTAVA POMOČI NA DOMU PO SKLOPIH OPRAVIL ( ) ,9 26,5 33, ,0 27,2 32, ,4 43,3 16, ,5 44,8 12, ,0 43,0 8, ,0 45,0 9,0 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% gospodinjska pomoč pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih pomoč pri ohranjanju socialnih stikov Obseg pomoči na domu Glede na pridobljene podatke, ugotavljamo, da je velika večina uporabnikov ob koncu leta 2013 prejemala storitev v obsegu manj kot 3,5 ure na teden tj oziroma 57,5 % uporabnikov. Dobra četrtina uporabnikov (25,6 % oziroma uporabnikov) je storitev prejemala v obsegu 3,5 do 7 ur na teden, ostali (16,9 % oziroma 1.108) pa 7 ur na teden ali več. SLIKA 6: OBSEG POMOČI NA DOMU 19 V nadaljevanju smo preverili ali med občinami obstajajo podobnosti glede na delež uporabnikov po posameznih vrstah opravil, ki jih prejemajo (pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjska pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov) in glede na delež uporabnikov z manjšim (do 3,5 ur na teden), srednjim (3,5 do pod 7 ur na teden) ter večjim (7 ur na teden ali več) obsegom storitve. Uporabili smo hierarhično metodo razvrščanja v 19 Za izdelavo slik smo ponekod uporabili infogr.am. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 26

27 skupine 20 (Ferligoj, 1989), ki ne zahteva opredelitve vnaprejšnjega števila skupin. Izkazalo se je, da lahko v podatkih najdemo štiri različne skupine občin glede na vrsto opravil in obseg ur pomoči na domu, ki ga prejemajo uporabniki (glej Preglednico 6). PREGLEDNICA 6: ZNAČILNOSTI SKUPIN OBČIN GLEDE NA SESTAVO IN OBSEG STORITVE % uporabnikov 1 skupina 2 skupina 3 skupina 4 skupina skupno povprečje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih 44,0 73,8 85,2 72,4 63,8 gospodinjska pomoč 91,2 72,0 91,3 85,9 84,7 pomoč pri ohranjanju socialnih stikov 84,4 92,4 35,4 74,3 76,4 do 3,5 ur na teden 68,4 37,1 43,9 15,7 49,4 3,5 do pod 7 ur na teden 19,2 42,5 37,3 13,1 29,7 7 ur na teden ali več 12,4 20,3 18,9 71,3 20,9 število občin V prvi skupini, kjer je največje število občin (tj. 82) najdemo občine, ki imajo pretežno uporabnike, ki prejemajo gospodinjsko pomoč (91,2 % uporabnikov) in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (84,4 % uporabnikov). V tej skupini je v primerjavi s preostalimi tremi skupinami najmanj uporabnikov, ki prejemajo pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (44,0 %). Po obsegu oskrbe je v prvi skupini največ uporabnikov (68,4 %) z najmanjšim obsegom pomoči tj. pod 3,5 ur na teden. Značilnost druge skupine (64 občin) je predvsem visok delež uporabnikov, ki prejema pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (92,4 %) ter znaten delež prejemnikov pomoči na domu s srednjim obsegom (42,5 %) ur pomoči. V tretji skupini (40 občin) so občine, kjer uporabniki prejemajo pretežno gospodinjsko pomoč (91,3 % uporabnikov) ter pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (85,2 %). V primerjavi s preostalimi skupinami je v tej skupini najmanj uporabnikov, ki prejemajo pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (35,4 %). Za to skupino je značilen srednji obseg pomoči. Za četrto skupino (16 občin) je v primerjavi z ostalimi skupinami predvsem značilen visok delež uporabnikov (71,3 %) z največjim obsegom storitve (7 ur na teden ali več). Opravila so dokaj enakomerno zastopana, saj gospodinjsko pomoč prejema 85,9 % uporabnikov, pomoč pri ohranjanju socialnih stikov 74,3 % ter pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih 72,4 % uporabnikov. Osnovne značilnosti vseh štirih skupin so prikazane tudi na naslednji sliki. 20 Uporabili smo Wardovo metodo združevanja ter evklidsko razdaljo za mero podobnosti (po Ferligoj, 1989). Vse spremenljivke so numerične in izražene v odstotkih. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 27

28 SLIKA 7: ZNAČILNOSTI SKUPIN OBČIN GLEDE NA SESTAVO IN OBSEG STORITVE pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih gospodinjska pomoč pomoč pri ohranjanju socialnih stikov do 3,5 ur na teden 3,5 do pod 7 ur na teden 7 ur na teden ali več 1 skupina 2 skupina 3 skupina 4 skupina povprečje opravila pomoči na domu obseg pomoči na domu 4.5 Struktura cene in obseg stroškov pomoči na domu Veljavna cena na uro Povprečna potrjena cena (cena, ki jo plača uporabnik) storitve pomoči na domu na uro je na dan znašala 5,12 evrov, kar je 15 centov manj kot Mediana 21 cene znaša 5,14 evrov. To je cena, ki je veljala ob delavnikih. Če izračunamo ponderirano povprečno potrjeno ceno na uporabnika na dan (torej upoštevamo, koliko uporabnikov plačuje določeno potrjeno ceno pomoči na uro), je ta cena nekoliko nižja, in sicer 4,60 evrov, kar je 13 centov manj kot na dan SLIKA 8: POVPREČNA POTRJENA CENA STORITVE OB DELOVNIKIH V EVRIH/URO ( ) 6 5 4,18 4,17 4,46 4,39 5,12 5,27 5, (januarjunij)* 2008 (januarjunij)* 2009 (1. 12.)** 2010 (1. 12.)** 2011 ( )** 2012 ( )** 2013 ( )** * potrjena cena in celotni stroški storitve v letu oziroma trenutno, ** potrjena cena in celotni stroški storitve na dan 21 To je tista vrednost enote populacije, od katere ima polovica enot manjšo, druga polovica pa večjo vrednost (ceno). Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 28

29 Za storitve, opravljene ob sobotah, je povprečna potrjena cena znašala 5,33 evrov, za storitve ob nedeljah 6,48 evra, ob praznikih pa 6,76 evrov. Glede na preteklo leto so se cene storitve ob vseh terminih znižale za od 0,9 (ob nedeljah) do 2,8 % (ob delovnikih) (glej indeks 2013/2012 v Preglednici 7). PREGLEDNICA 7: POVPREČNA POTRJENA CENA STORITVE V EVRIH/URO ( ) IN MEDIANA Leto Delovnik Sobota Nedelja Praznik AS Me AS Me AS Me AS Me 2007 (januar junij)* 4,18 3,98 np. np. np. np. np. np (januar junij)* 4,17 4,00 np. np. np. np. np. np (1. 12.)** 4,46 4,50 AS=6,27; Me=6,01 6,51 6, (1. 12.)** 4,39 4,24 5,43 5,43 5,92 5,81 6,35 6, ( )** 5,12 5,00 5,39 5,35 6,24 6,30 6,50 6, ( )** 5,27 5,21 5,43 5,26 6,54 6,38 6,84 6, ( )** 5,12 5,14 5,33 5,14 6,48 6,54 6,76 6,79 indeks 2013/2012*** 97,15 98,66 98,16 97,72 99,08 102,51 98,83 99,41 Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; Me vrednost enote populacije, od katere ima polovica enot manjšo, druga polovica pa večjo vrednost (ceno). * potrjena cena in celotni stroški storitve v letu oziroma trenutno, ** potrjena cena in celotni stroški storitve na dan, np ni podatka, *** Verižni indeks opisuje spremembo glede na preteklo leto. Če je indeks enak 100, do stopnje rasti ni prišlo, če je večji od 100, je stopnja rasti pozitivna, če je manjši od 100, je stopnja rasti negativna. Že drugo leto zapored (2012 in 2013) je imela najvišjo ceno za uporabnika občina Loški Potok. Znašala je 9,69 evra na uro. V ostalih občinah cena za uporabnika ni dosegla 9 evrov. Druga najvišja cena je znašala 8,63 evra, in sicer v občini Mengeš. Kako cene variirajo med slovenskimi občinami, prikazujemo na Sliki 9, kjer posebej označimo občine, ki so storitev za uporabnike zagotavljale zastonj (Brezovica, Ig, Škofljica in Odranci), občine, kjer cena za uro storitve za uporabnika znaša do 3,5 evra, občine s ceno nad 3,5 do 6,5 evra in občine, kjer je cena za uporabnika višja od 6,5 evra na uro. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 29

30 SLIKA 9: POTRJENA CENA STORITVE V EVRIH/URO Spremembe v povprečni potrjeni ceni za uporabnika na uro v zadnjih nekaj letih so razvidne iz naslednje slike, kjer so posebej označene občine, ki najbolj odstopajo od slovenskega povprečja. V letu 2012 je maksimalna cena na uro v primerjavi s prejšnjim letom ostala enaka (9,69 EUR), povprečna cena pa se je v primerjavi z letom poprej nekoliko znižala (iz 5,27 v 2012 na 5,12 v letu 2013). Skozi obdobje zadnjih sedmih let opažamo, da se cene po slovenskih občinah postopoma homogenizirajo, tj. da razpon med njimi postaja vse manjši. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 30

31 SLIKA 10: POVPREČNA POTRJENA CENA STORITVE V EVRIH/URO ( ) 22 V štirih občinah (Brezovica, Ig, Odranci in Škofljica) se pomoč na domu za uporabnike izvaja brezplačno že ves čas spremljanja izvajanja storitve ( ), saj celotne stroške izvajanja storitve krijejo iz občinskih sredstev. Ugodne cene (pod 3 EUR) so tudi v občinah Bovec (2,83 EUR) ter v občinah Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveta Ana in Sveti Jurij v Slovenskih goricah (v vseh 2,81 EUR). V nekaterih občinah so se cene glede na preteklo leto znatno spremenile. Cena je znatno padla v podravskih občinah Gorišnica, Podlehnik in Sveti Andraž v Slovenskih goricah (iz 9,07 EUR na 6,00 EUR) ter v Cirkulanah (iz 9,07 EUR na 6,91 EUR). Povečala pa se je v Medvodah (iz 3,29 EUR na 5,51 EUR) ter v Dornavi, kjer v preteklem letu storitve uporabnikom niso zaračunali, v letu 2013 pa je cena za storitev znašala 6,63 evra (kar je še vedno manj kot v letu 2011, ko je storitev uporabnika stala 9,07 EUR). Iz Slike 11 je razvidna variabilnost veljavne cene med regijami ter med občinami znotraj regij najnižja povprečna cena je bila v letu 2013 v goriški regiji (4,49 EUR), najvišja pa v 22 Okvirček pri posameznem letu predstavlja srednjih 50 % vseh enot (občin), kar pomeni, da je znotraj okvirčka zajeta srednja polovica vseh veljavnih cen na uro, ki so jih navedle občine v določenem letu. Vodoravna črta znotraj okvirčka predstavlja mediano. Mediana je srednja vrednost, ki razdeli zaporedje enot (občin) na dve enaki polovici. To pomeni, da ima polovica enot (občin) nižjo ceno od mediane, polovica pa višjo. Ročice navzgor in navzdol predstavljajo zgornjih 25 % enot in spodnjih 25 % enot oziroma občin. Točke nad ročicami in pod njimi s pripadajočimi imeni so občine, ki najbolj odstopajo od povprečja. Rdeča vodoravna črta predstavlja nacionalno povprečje v letu 2013 (tj. 5,12 EUR). Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 31

32 jugovzhodni Sloveniji (6,06 EUR) 23. Največji razpon med cenami beležimo v osrednjeslovenski regiji, kjer nekatere občine zagotavljajo storitev zastonj (0 EUR), nekatere pa zanjo zaračunajo 8,63 evrov. Velik razpon med cenami beležimo tudi Pomurju, in sicer od 0 do 7,8 evra na uro. Najmanjšo variabilnost zaznamo med občinami notranjsko-kraške regije, kjer se cene razprostirajo na kontinuumu od 3,75 evra do 5,7 evra. Nekateri izvajalci so uspeli po (vseh) občinah, v katerih zagotavljajo storitev, poenotiti ceno za uporabnika. SLIKA 11: : POVPREČNA POTRJENA CENA STORITVE V EVRIH/URO GLEDE NA REGIJO ( ) 24 V Preglednici 8 lahko vidimo, da so se glede na preteklo leto, povprečne cene po nekaterih regijah nekoliko spremenile (indeks 2013/2012). Največjo spremembo beležimo v podravski in koroški regiji, kjer se je povprečna potrjena cena znižala za okrog 5,5 %. Cena se je znižala še v savinjski, obalno-kraški regiji, jugovzhodni Sloveniji ter v spodnjeposavski regiji. V notranjsko kraški regiji je povprečna cena glede na leto 2012 ostala nespremenjena, medtem ko se je za od 0,2 do 1,2 % povišala v gorenjski, goriški, zasavski in osrednjeslovenski regiji. 23 Pri primerjavi regij smo izvedli analizo variance. Razlike so bile statistično značilne pri 10 % stopnji značilnosti (p < 0,1). 24 Okvirček pri posameznem letu predstavlja srednjih 50 % vseh enot (občin), kar pomeni, da je znotraj okvirčka zajeta srednja polovica vseh veljavnih cen na uro, ki so jih navedle občine v določenem letu. Vodoravna črta znotraj okvirčka predstavlja mediano. Mediana je srednja vrednost, ki razdeli zaporedje enot (občin) na dve enaki polovici. To pomeni, da ima polovica enot (občin) nižjo ceno od mediane, polovica pa višjo. Ročice navzgor in navzdol predstavljajo zgornjih 25 % enot in spodnjih 25 % enot oziroma občin. Točke nad ročicami in pod njimi s pripadajočimi imeni so občine, ki najbolj odstopajo od povprečja. Rdeča vodoravna črta predstavlja nacionalno povprečje (tj. 5,12 EUR) Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 32

33 PREGLEDNICA 8: POVPREČNA POTRJENA CENA POMOČI NA DOMU PO REGIJAH ( ) Regija Povprečna potrjena cena storitve v evrih na uro ( ) Povprečna potrjena cena storitve v evrih na uro AS SD MIN MAX AS SD MIN MAX Indeks 2013/2012* Gorenjska 4,96 1,02 3,13 6,50 5,02 1,02 3,13 6,50 101,2 Goriška 4,48 1,12 2,83 6,86 4,49 1,14 2,83 6,97 100,2 Jugovzhodna Slov. 6,31 1,53 3,78 9,69 6,06 1,45 3,78 9,69 96,1 Koroška 5,37 1,71 3,53 7,16 5,08 1,47 3,53 6,97 94,6 Notranjsko-kraška 4,83 0,65 3,75 5,70 4,83 0,65 3,75 5,70 100,0 Obalno-kraška 5,79 1,39 4,00 8,32 5,59 0,85 4,36 6,56 96,5 Osrednjeslovenska 4,94 2,47 0,00 8,67 4,98 2,41 0,00 8,63 100,9 Podravska 4,85 2,14 0,00 9,07 4,58 1,40 2,81 7,99 94,4 Pomurska 5,86 1,71 0,00 8,14 5,76 1,67 0,00 7,80 98,2 Savinjska 5,38 1,22 3,60 8,20 5,15 1,11 3,60 8,20 95,6 Spodnjeposavska 5,12 1,20 3,75 6,34 5,00 1,15 3,62 6,14 97,6 Zasavska 5,09 1,45 3,47 6,29 5,12 1,23 3,84 6,29 100,5 Slovenija 5,27 1,76 0,00 9,69 5,12 1,54 0,00 9,69 97,2 Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD - standardni odklon, ki pove koliko so enote razpršene okoli aritmetične sredine; MIN - enota z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota z najvišjo vrednostjo. * Verižni indeks opisuje spremembo glede na preteklo leto. Če je indeks enak 100, do stopnje rasti ni prišlo, če je večji od 100, je stopnja rasti pozitivna, če je manjši od 100, je stopnja rasti negativna. V Preglednici 9 so predstavljene cene storitve v občinah glede na status izvajalca za leti 2012 in Podatki kažejo, da imajo v letu 2013 najvišjo povprečno ceno storitve za uporabnika domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi (5,60 EUR), tem pa sledijo zasebniki s koncesijo občine (5,49 EUR). Cena je nižja pri CSD (4,77 EUR) in predvsem specializiranih zavodih za pomoč na domu (4,31 EUR). Zasebniki s koncesijo (5,49 EUR) imajo nekoliko višjo povprečno ceno za uporabnika od javnih zavodov (5,04 EUR) 25. V primerjavi z letom 2012 je najbolj izrazito upadla povprečna cena pri CSD (iz 5,17 EUR na 4,77 EUR). Možen vzrok temu je menjava izvajalca CSD Murska Sobota, ki je v letu 2012 pokrival 11 občin (glej Poglavje 4.2), cena storitve pa je bila v desetih občinah razmeroma visoka (7,23 EUR). Izvajanje storitve v večini teh občin je v letu 2013 prevzel Dom starejših Rakičan. Povprečna cena je v primerjavi z letom 2012 nekoliko narasla pri zasebnikih s koncesijo občine (iz 5,33 EUR na 5,49 EUR), pri domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih ter specializiranih zavodih za pomoč na domu pa se ni bistveno spremenila. 25 Pri primerjavi javnih zavodov z zasebniki s koncesijo občine smo izvedli Mann Whitney U-test. Razlike niso bile statistično značilne. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 33

34 PREGLEDNICA 9: CENA STORITVE ZA UPORABNIKA V EVRIH/URO GLEDE NA STATUS IZVAJALCEV ( ) Center za socialno delo Dom za starejše in posebni socialnovarstveni zavod Specializiran zavod za PND* Zasebnik s koncesijo občine** Cena za uporabnika ( ) Cena za uporabnika N AS MIN MAX N AS MIN MAX 121 5,17 0,00 9, ,77 0,00 8,20 Javni 50 5,57 3,00 9,69 5, ,60 3,00 9,69 (N = 177) 6 4,38 3,61 4,53 5 4,31 3,43 4, ,33 0,00 8,58 Zasebni 5,32 (N = 33) 38 5,49 3,35 8,03 Javni: 5,04 (N = 172) Zasebni: 5,49 (N = 38) Skupaj 210 5,27 0,00 9,69 / 210 5,12 0,00 9,69 / * Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD - standardni odklon, ki pove koliko so enote razpršene okoli aritmetične sredine; MIN - enota z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota z najvišjo vrednostjo. Nekateri izvajalci nudijo možnost t. i. rezervacije v primeru pričakovane oziroma nepričakovane odsotnosti uporabnikov pomoči na domu 26. Podatki s terena kažejo, da izvajalci rezervacijo opredeljujejo različno, variira pa tudi cena rezervacije, zato smo v letu 2013 preverjali, v koliko občinah je tovrstna rezervacija mogoča, ali je plačljiva ter kolikšna je njena cena storitve. Ugotavljamo, da v 32 občinah rezervacija ni mogoča in v 157 občinah rezervacije ne zaračunajo. V občini Ajdovščina, v kateri pomoč na domu izvajata dva izvajalca, pri enem od obeh rezervacija ni mogoča, pri drugem pa je ne zaračunavajo. V občini Ljubljana je storitev plačljiva pri obeh izvajalcih, vendar pa se cena storitve razlikuje. Občini smo tako prešteli dvakrat. Rezervacijo zaračunajo v 20 občinah, in sicer pri 12 različnih izvajalcih. V eni občini za rezervacijo termina uporabniki plačajo 25 % storitve, v treh občinah 40 % storitve, v šestih občinah 50 % storitve in v desetih občinah 80 %. V povprečju torej uporabniki pri izvajalcih, ki rezervacijo zaračunajo, za rezervacijo plačajo 62,3 % cene storitve. Uporabniki storitev rezervacije največkrat plačujejo v primerih začasne odsotnosti (npr. zaradi rehabilitacije, dopusta, začasne namestitve v domove za starejše, pomoči sorodnikov, oddiha, tudi nenadne hospitalizacije), pod pogojem, da uporabnik želi ohraniti isti obseg, časovni termin in nespremenjeno vsebino pomoči. V nekaterih občinah rezervacija sme trajati do največ enega meseca, v eni občini do 14 dni. V štirih občinah rezervacijo nad 30 dni prekinitve storitve zaračunajo ne glede na vrsto odsotnosti. V petih občinah rezervacijo zaračunajo le, kadar odsotnost traja več kot 30 dni. 26 To možnost nekateri izvajalci opredeljujejo v notranjih aktih oziroma v Pravilniku o postopkih pri uveljavljanju, izvajanju in prekinitvi storitve pomoč družini na domu v obliki socialne oskrbe na domu. Dostopni so na primer na spletnih straneh CSD Ravne na Koroškem (2010), Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana (2011), CSD Zagorje ob Savi (2011). Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 34

35 SLIKA 12: MOŽNOST REZERVACIJE V PRIMERU PRIČAKOVANE OZIROMA NEPRIČAKOVANE ODSOTNOSTI UPORABNIKOV POMOČI NA DOMU 27 rezervacija ni mogoča (32 občin) ne zaračunajo (157 občin) zaračunajo (20 občin) 25 % cene (1 občina) 40 % cene (3 občine) 50 % cene (6 občin) 80 % cene (10 občin) Večina izvajalcev navaja, da rezervacije ne zaračunajo v primeru nujne zdravniške pomoči, torej kadar uporabnik biva v bolnišnici ali negovalni bolnišnici oziroma gre na pregled k zdravniku. Pri dveh občinah rezervacije ne zaračunajo, ko začasna prekinitev traja več kot 14 dni oziroma nad en mesec. SLIKA 13: RAZLOGI ZA RAČUNANJE REZERVACIJE Z analizo smo ugotovili, da izvajalci različno opredeljujejo možnost rezervacij v primeru pričakovanje oziroma nepričakovane odsotnosti uporabnikov in jo izvajajo na različne načine. Predvsem pa so med njimi velike razlike pri zaračunavanju rezervacij, nekateri jo zaračunavajo, drugi ne. Predlagamo, da se za to področje zavzame skupno stališče, ki bi zagotovilo vsaj do neke mere poenoteno ravnanje pri opredeljevanju in izvajanju rezervacij. 27 V občini Ajdovščina, v kateri pomoč na domu izvajata dva izvajalca, pri enem od obeh izvajalcev rezervacija ni mogoča, pri drugem pa je ne zaračunavajo. Občino smo prišteli v obe kategoriji. V občini Ljubljana oba izvajalca rezervacijo zaračunata po različnih cenah, zato smo v tem primeru občino upoštevali dvakrat. Cena storitve je pri obeh izvajalcih različna. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 35

36 Celotni stroški na uro Celotni stroški pomoči na domu na uro so na dan v povprečju znašali 16,91 evrov, kar je za 66 centov manj oziroma 3,76 % kot na dan (glej indeks 2013/2012 v Preglednici 10). Mediana celotnih stroškov je v istem obdobju znašala 16,71 evrov. V letu 2013 sta imeli najvišje celotne stroške storitve na uro občini Škocjan (23,68 EUR) ter Loška Dolina (23,60 EUR), z najnižjimi stroški pa izstopata občini Rogatec (13,30 EUR) in Lovrenc na Pohorju (13,37 EUR). Najvišji strošek se je glede na leto 2012 znižal iz 24,34 evrov na uro na 23,68 evrov na uro, najnižji pa se je povišal iz 11,50 na 13,30 evrov na uro. PREGLEDNICA 10: CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO ( ) IN MEDIANA Leto AS Me 2007 (januar junij)* 13,85 13, (januar junij)* 15,09 14, (1. 12.)** 16,60 16, (1. 12.)** 17,00 16, ( )** 17,30 17, ( )** 17,57 17, ( )** 16,91 16,71 indeks 2013/2012*** 96,24 94,84 Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; Me vrednost enote populacije, od katere ima polovica enot manjšo, druga polovica pa večjo vrednost (ceno). * potrjena cena in celotni stroški storitve v letu oziroma trenutno, ** potrjena cena in celotni stroški storitve na dan *** Verižni indeks opisuje spremembo glede na preteklo leto. Če je indeks enak 100, do stopnje rasti ni prišlo, če je večji od 100, je stopnja rasti pozitivna, če je manjši od 100, je stopnja rasti negativna. Celotne stroške pomoči na domu na uro po občinah prikazujemo na naslednjem zemljevidu, kjer posebej označimo občine, ki storitve ne izvajajo, občine, kjer celotni stroški storitve na uro znašajo do vključno 15 evrov, občine, kjer celotni stroški na uro znašajo med 15 in 20 evrov ter tiste občine, kjer so celotni stroški storitve na uro višji od 20 evrov. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 36

37 SLIKA 14: CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO Trend, ki smo ga beležili v obdobju , je bilo postopno zviševanje celotnih stroškov pomoči na domu na uro, in sicer iz 13,85 evrov v letu 2007 na 17,57 evrov v letu V zadnjem letu pa beležimo prekinitev tega trenda, saj se je celotni strošek storitve na uro iz 17,57 evrov v letu 2012 prvič v celotnem obdobju spremljanja izvajanja storitve znižal, in sicer na 16,91 evrov v letu Trend celotnih stroškov pomoči na domu na uro je razviden iz Slike 15, ki obenem prikazuje razpon višine stroškov med občinami. Pri celotnih stroških pomoči na domu na uro ugotovimo, da z leti cene ure pomoči na domu postajajo vedno bolj podobne oziroma homogene (manjšanje razlike med minimalno in maksimalno ceno), da se torej razlike med občinami zmanjšujejo, kar deloma lahko pripišemo tudi rednemu spremljanju izvajanja pomoči na domu v zadnjih letih ter distribuciji pridobljenih podatkov širši strokovni javnosti, kar omogoča, da so podatki javno dostopni vsem občinam in izvajalcem, ki si pri določanju cene pomagajo tudi z nacionalnim povprečjem in cenami v drugih občinah. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 37

38 SLIKA 15: POVPREČNI CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO ( ) 28 Iz Slike 16 je razvidna variabilnost celotnega stroška storitve med regijami ter med občinami znotraj regij najnižji povprečni strošek je bil v letu 2013 v koroški regiji (14,96 EUR), najvišji pa v notranjsko kraški regiji (20,77 EUR) 29. Največji razpon med celotnimi stroški storitve beležimo v jugovzhodni Sloveniji, kjer v nekaterih občinah celotni stroški storitve znašajo 13,59 evra (npr. Metlika), v nekaterih pa celo do 23,68 evrov (npr. Škocjan). Najmanjšo variabilnost zaznamo med občinami spodnjega Posavja, kjer se celoten strošek razprostira od 18,11 evra do 18,96 evra. Podobno je v koroški regiji, kjer znaša najnižji celotni strošek 14,74 evra, najvišji pa 15,74 evra. 28 Okvirček pri posameznem letu predstavlja srednjih 50 % vseh enot oziroma občin, kar v našem primeru pomeni, da je znotraj razpona, ki ga obsega okvirček, zajeta srednja polovica vseh ekonomskih cen na uro, ki so jih navedle občine v določenem letu. Vodoravna črta v sredini okvirčka predstavlja mediano. Mediana je srednja vrednost, ki razdeli zaporedje enot (občin) na dve polovici. To pomeni, da ima polovica enot (občin) manjšo vrednost od mediane, polovica pa višjo. Ročice navzgor in navzdol predstavljajo zgornjih 25 % enot in spodnjih 25 % enot (občin). Točke nad ročicami in pod njimi predstavljajo občine, ki najbolj odstopajo od povprečja. Rdeča črta predstavlja nacionalno povprečje v letu 2013 (tj 16,91 EUR). 29 Pri primerjavi regij smo izvedli analizo variance. Razlike so bile statistično značilne pri 10 % stopnji značilnosti (p < 0,1). Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 38

39 SLIKA 16: POVPREČNI CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO GLEDE NA REGIJO ( ) 30 V Preglednici 11 lahko vidimo, da so se glede na preteklo leto povprečni celotni stroški storitve po nekaterih regijah nekoliko spremenili (indeks 2013/2012). Največjo spremembo beležimo v Pomurju, kjer so se povprečni celotni stroški storitve znižali za okrog 10 % (iz 18,28 v letu 2012 na 16,37 evrov v letu 2013). Cena se je znižala še v spodnjeposavski, obalno-kraški in podravski regiji, na Goriškem, v jugovzhodni Sloveniji, v notranjsko-kraški in savinjski regiji ter na Gorenjskem. Za od 0,7 % do 2,5 % so se povprečni celotni stroški storitve povišali v zasavski, koroški in osrednjeslovenski regiji. 30 Okvirček pri posameznem letu predstavlja srednjih 50 % vseh enot (občin), kar pomeni, da je znotraj okvirčka zajeta srednja polovica vseh ekonomskih cen na uro, ki so jih navedle občine v določenem letu. Vodoravna črta znotraj okvirčka predstavlja mediano. Mediana je srednja vrednost, ki razdeli zaporedje enot (občin) na dve enaki polovici. To pomeni, da ima polovica enot (občin) nižjo ceno od mediane, polovica pa višjo. Ročice navzgor in navzdol predstavljajo zgornjih 25 % enot in spodnjih 25 % enot oziroma občin. Točke nad ročicami in pod njimi s pripadajočimi imeni so občine, ki najbolj odstopajo od povprečja. Rdeča črta predstavlja nacionalno povprečje (tj 16,91 EUR). Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 39

40 PREGLEDNICA 11: POVPREČNI CELOTNI STROŠKI POMOČI NA DOMU PO REGIJAH ( ) Regija Povprečni celotni stroški storitve v evrih na uro ( ) Povprečni celotni stroški storitve v evrih na uro AS SD MIN MAX AS SD MIN MAX Indeks 2013/2012* Gorenjska 17,86 2,27 14,52 23,16 17,72 1,89 14,52 21,89 99,2 Goriška 19,38 2,37 15,25 22,92 18,51 2,29 14,63 22,26 95,5 Jugovzhodna Slov. 18,13 2,53 12,96 23,70 17,54 2,76 13,59 23,68 96,7 Koroška 14,74 0,70 13,35 15,98 14,96 0,29 14,74 15,74 101,5 Notranjsko-kraška 21,33 3,03 16,44 24,35 20,77 2,44 16,94 23,60 97,4 Obalno-kraška 16,72 0,79 15,64 17,98 15,71 1,04 13,83 16,72 93,9 Osrednjeslovenska 17,42 1,27 14,64 19,78 17,55 0,95 15,85 19,78 100,7 Podravska 16,86 1,69 11,50 19,18 15,87 1,09 13,37 19,90 94,1 Pomurska 18,28 1,26 14,87 20,10 16,37 0,61 14,87 16,85 89,6 Savinjska 17,10 1,27 13,35 19,74 16,77 1,23 13,30 19,74 98,1 Spodnjeposavska 20,13 2,07 18,87 23,22 18,54 0,48 18,11 18,96 92,1 Zasavska 15,67 2,81 13,49 18,84 16,07 2,57 14,49 19,03 102,5 Slovenija 17,57 2,11 11,50 24,35 16,91 1,86 13,30 23,68 96,2 Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD - standardni odklon, ki pove koliko so enote razpršene okoli aritmetične sredine; MIN - enota z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota z najvišjo vrednostjo. * Verižni indeks opisuje spremembo glede na preteklo leto. Če je indeks enak 100, do stopnje rasti ni prišlo, če je večji od 100, je stopnja rasti pozitivna, če je manjši od 100, je stopnja rasti negativna. Najvišje povprečne celotne stroške storitve na uro imajo specializirani zavodi za PND (17,77 EUR), sledijo jim domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi (17,30 EUR), med javnimi zavodi pa imajo najnižjo ceno CSD (16,96 EUR). Izrazito izstopajo zasebniki s koncesijo občine, kjer je povprečna cena na uro statistično značilno nižja kot je cena pri preostalih treh tipih izvajalcev, in je na dan znašala 16,01 evra 31. V primerjavi z letom 2012 se je razlika med povprečnimi celotnimi stroški storitve pri javnih zavodih in zasebnikih s koncesijo občine znižala (iz 1,62 EUR na 1,09 EUR). 31 Pri primerjavi javnih zavodov z zasebniki s koncesijo občine smo izvedli Mann Whitney U-test. Razlike niso bile statistično značilne. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 40

41 PREGLEDNICA 12: CENA STORITVE ZA UPORABNIKA IN CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO GLEDE NA STATUS IZVAJALCEV ( ) Celotni stroški storitve ( ) Celotni stroški storitve N AS MIN MAX N AS MIN MAX Center za socialno delo ,76 12,96 24, ,96 13,30 23,60 Dom za starejše Javni Javni in posebni 50 17,99 14,68 23,70 17, ,30 13,59 23,68 17,10 socialnovarstveni (N = 177) (N = 172) zavod Specializiran zavod za PND* 6 17,81 16,34 19, ,77 16,71 19,90 Zasebnik s koncesijo občine** 33 16,18 11,50 18,94 Zasebni 16,18 (N = 33) 38 16,01 13,37 18,58 Zasebni 16,01 (N = 38) Skupaj ,57 11,50 24,35 / ,91 13,30 23,68 / * Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD - standardni odklon, ki pove koliko so enote razpršene okoli aritmetične sredine; MIN - enota z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota z najvišjo vrednostjo Celotna sredstva za pomoč na domu Praviloma obstajata dva vira, iz katerih se krijejo stroški pomoči na domu: prispevki uporabnikov in občinska sredstva. Poleg omenjenih dveh virov so stroški pomoči na domu v letu 2013 v določeni meri kriti tudi s sredstvi države, natančneje s sredstvi Zavoda RS za zaposlovanje, namenjeni ukrepom APZ. Celotna sredstva za pomoč na domu (skupaj z oprostitvami) so v letu 2013 skupaj znašala ,07 evrov (v povprečju ,84 evrov mesečno). Občine so za subvencioniranje pomoči na domu v letu 2013 skupaj namenile ,12 evrov (brez oprostitev). Trend naraščanja občinskih sredstev v letih se je torej v letu 2013 prekinil, saj prvič opazimo upad sredstev, in sicer za dobre pol milijona evrov ( ,53 EUR) oziroma za 3,3 % (indeks 2013/2012) v primerjavi z letom Poleg tega so v letu 2013 občine za doplačila oziroma oprostitve plačila storitve nekaterim uporabnikom (merila natančno določa Uredba o oprostitvah) namenile dodatnih ,05 evrov 32, kar je najmanj do sedaj. V primerjavi z letom 2012, so se ta sredstva v letu 2013 znižala za 4 %. Državne subvencije (sredstva iz naslova APZ) so v letu 2013 znašale ,60 evrov in so v primerjavi z letom poprej narasle za 30 % (indeks 2013/2012). Sredstva države so v letu 2013 pridobili v 37 občinah. 32 V vprašalniku smo občine prosili, da pri postavki subvencije občine ne upoštevajo sredstev za oprostitev. O višini sredstev za oprostitve so poročali v posebni postavki. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 41

42 PREGLEDNICA 13: PODATKI O FINANČNIH SREDSTVIH, NAMENJENIH ZAGOTAVLJANJU IN IZVAJANJU POMOČI NA DOMU V EVRIH ( ) Subvencija občine (brez sredstev za oprostitve po Uredbi o oprostitvah) Plačilo uporabnika (sredstva, ki so jih plačali uporabniki) Subvencija države (APZ) Celotni stroški storitve skupaj Sredstva za oprostitve plačila, do katerih so po Uredbi o oprostitvah upravičeni nekateri uporabniki 2009 (1. 12.) 2010 (1. 12.) , , , , , , , , , , ( ) 2012 ( ) 2013 ( ) Indeks 2013/2012* , , , , , , , , , , , , , , ,05 96,7 101,3 130,0 98,2 96,0 * Verižni indeks opisuje spremembo glede na preteklo leto. Če je indeks enak 100, do stopnje rasti ni prišlo, če je večji od 100, je stopnja rasti pozitivna, če je manjši od 100, je stopnja rasti negativna. Metodologija zbiranja podatkov o celotnih in posameznih stroških pomoči na domu se je v obdobju spreminjala, zato o trendu težko podamo zanesljivo in realno oceno vsaj zaradi naslednjih razlogov: - podatki za leti 2007 in 2008 se nanašajo na prvo polletje določenega leta, podatki za obdobje od 2009 do 2013 pa so zbrani za vse leto; - podatke za obdobje od 2009 do 2013 smo bolj natančno preverjali, pogosto s ponovnimi poizvedbami pri poročevalcih; - za razliko od prejšnjih let, ko smo poročevalce pozivali, da posredujejo podatke iz obrazca za izračun cene 2/1, smo za leta od 2010 do 2013 spraševali po stroških storitve iz internih obrazcev oziroma zahtevkov, ki jih izvajalci izstavljajo občini. Na ta način smo ugotovili dejanske stroške storitve (na podlagi izstavljenih zahtevkov) in ne le ocene stroškov (obrazec za izračun cene). Ker za leto 2007 nimamo podatka o plačilu uporabnikov, pri letu 2008 pa imamo zgolj podatke za prvo polletje, ti dve leti nista vključeni v naslednji grafični prikaz. Zaradi prej omenjenih omejitev predvsem za leto 2009 grafični prikaz (glej Sliko 17) lahko služi zgolj kot ocena in ne kot prikaz realnega stanja. Slika potrjuje že prej omenjeno, namreč subvencije občine so do leta 2012 naraščale, v letu 2013 pa nekoliko upadle, sredstva države pa so močno upadla v letih 2012 in Sredstva uporabnikov se v letih niso bistveno spreminjala. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 42

43 SLIKA 17: SREDSTVA ZA IZVAJANJE POMOČI NA DOMU S STRANI OBČIN, DRŽAVE IN UPORABNIKOV V EVRIH ( ) , , , , , , , ,00 0, (1. 12.) 2010 (1. 12.) 2011 ( ) 2012 ( ) 2013 ( ) Subvencija občine (brez oprostitev) Plačilo uporabnika Subvencija države Občina ima pri pokrivanju stroškov pomoči na domu zelo pomembno vlogo, saj iz Pravilnika o metodologiji izhaja, da morajo občine zagotoviti subvencijo v višini najmanj 50 % stroškov storitve. Glede na podatke o tem, kolikšen delež celotnih stroškov storitve na uro plača posamezen 'financer', ugotavljamo, da so v letu 2013 slovenske občine glede na razpoložljive podatke v povprečju zagotavljale 75,8 % vseh sredstev (brez sredstev za oprostitev) za izvajanje pomoči na domu (za vodenje in izvajanje neposredne oskrbe), 2,0 % sredstev je prispevala država, uporabniki pa so prispevali dobro petino sredstev (22,2 %). Podatki so podobni kot leta 2012, za 1,2 odstotni točki se je znižal prispevek občine, prispevka države in uporabnikov pa sta malenkost narasla, prvi za 0,5, drugi pa za 0,7 odstotne točke. Na podlagi podatkov o celotnih stroških (subvencije občin brez oprostitev + plačilo uporabnika + subvencija države) storitve pomoči na domu v posamezni občini v letu 2013, ugotavljamo da so štiri občine (Brezovica, Ig, Odranci in Škofljica) v tem obdobju zagotavljale 100-odstotno subvencijo k ceni, kar pomeni, da so nosile vse stroške izvajanja in koordiniranja pomoči na domu. Po drugi strani pa na podlagi istega preračuna ugotavljamo, da ena občina v letu 2013 ni zagotavljala vsaj 50 % subvencije k ceni storitve, in sicer je pokrila 44,9-odstotni delež storitve. Iz poročanih deležev storitve na efektivno uro, ki jo krije posamezen deležnik, je razvidno, da so občine v letu 2013 v povprečju krile 68,1 % vseh sredstev, država 1,3 % in uporabniki 30,6 % sredstev. 4.6 Kader in izvajanje pomoči na domu Občine in izvajalci pomoči na domu nam vsako leto poročajo tudi delež zaposlitev za vodenje in koordiniranje in število zaposlenih socialnih oskrbovalk za izvajanje neposredne Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 43

44 socialne oskrbe. V letu 2012 smo občine prosili, naj nam sporočijo število zaposlitev v organizaciji z upoštevanjem zaposlitve (deleža) in ne osebe. V letu 2013 smo vprašanje nekoliko spremenili in izvajalce prosili, naj poročajo o številu zaposlenih oseb v občini ter obsegu zaposlitve teh oseb v občini. S tem smo poskušali razrešiti dilemo med številom in deležem ter posledično zmanjšati število napak pri poročanju občin, pričakovali pa smo, da bo delež nekoliko nižji kot v preteklih letih. Številke, navedene v naslednji preglednici, je torej treba interpretirati z ozirom na to metodološko opombo. Za vodenje in koordiniranje pomoči na domu je bilo v letu 2013 zadolženih 60,8 zaposlenih, kar je 1,6 osebe oziroma 2,6 % (indeks 2013/2012) manj kot v letu Kot je razvidno iz Preglednice 14 v obdobju beležimo rahlo upadanje števila zaposlitev za vodenje in koordiniranje pomoči na domu. PREGLEDNICA 14: VODENJE IN KOORDINIRANJE TER NEPOSREDNO IZVAJANJE POMOČI NA DOMU ( ) Zaposleni Za vodenje in koordiniranje storitve 2009 (1. 12.) 2010 (1. 12.) 2011 ( ) 2012 ( ) 2013 ( ) Indeks 2013/2012* 66,9 63,8 64,4 62,4 60,8 97,4 Za neposredno socialno oskrbo ,6 924,1 909,8 911,2 890,7 97,8 - redno zaposlene 551,7 571,5 821,9 845,0 836,7 99,0 - za nedoločen čas / / 604,7 731,0 741,9 101,5 - za določen čas / / 217,3 114,0 94,8 83,2 - subvencionirane zaposlitve APZ 215,1 239,6 34,9 12,0 2,5 20,8 - javna dela (APZ) 64,8 77,5 33,0 38,9 44,6 114,7 - druga pogodbena razmerja 16,0 35,5 20,0 15,3 6,9 45,1 * Verižni indeks opisuje spremembo glede na preteklo leto. Če je indeks enak 100, do stopnje rasti ni prišlo, če je večji od 100, je stopnja rasti pozitivna, če je manjši od 100, je stopnja rasti negativna. Neposredno socialno oskrbo na domu je v letu 2013 izvajalo 890,7 oseb, kar je 20,5 oseb oziroma 2,2 % (indeks 2013/2012) manj kot v letu Nižje število oseb oziroma zaposlitev je po naši oceni verjetneje posledica prej omenjene spremembe vprašanja v letu 2013 in ne toliko zmanjšanje števila socialnih oskrbovalk, vendar tega zagotovo ne moremo trditi. Velika večina (93,9 %) socialnih oskrbovalk je bila v letu 2013 redno zaposlena, 5 % jih je bilo zaposlenih preko javnih del (APZ), 0,8 % preko drugih pogodbenih razmerij 34 (samostojni podjetniki, preko pogodb in osebnega dopolnilnega dela, študentskega dela nismo upoštevali) in zgolj 0,3 % preko subvencionirane zaposlitve APZ. 33 Pri vsoti upoštevamo tudi druga pogodbena razmerja. Kot druga pogodbena razmerja so izvajalci navedli samostojne podjetnike, pogodbe in osebno dopolnilno delo. Študentskega dela nismo upoštevali. 34 Kot druga pogodbena razmerja so izvajalci navedli samostojne podjetnike, pogodbe in osebno dopolnilno delo. Študentskega dela nismo upoštevali. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 44

45 Ugotavljamo, da je od leta 2011 močno narasel delež redno zaposlenih socialnih oskrbovalk. V letu 2008 jih je bilo 61,3 %, leta ,3 %, leta 2013 pa že 93,9 %. Prav tako narašča delež oskrbovalk, ki so zaposlene za nedoločen čas - med redno zaposlenimi socialnimi oskrbovalkami jih je bilo namreč v letu ,6 % zaposlenih za nedoločen čas, v letu 2012 je odstotek narastel na 86,5, v letu 2013 na 88,7. Podatki kažejo, da je v zadnjih letih močno upadel tudi delež subvencioniranih zaposlitev APZ, ki je leta 2008 predstavljal skoraj tretjino (31 %) vseh zaposlitev, leta 2011 še zgolj 3,8 %, v letu 2013 pa le 0,3 % vseh zaposlitev. V zadnjem letu se je v primerjavi s prejšnjim število zaposlitev preko javnih del (APZ) povečalo za 14,7 % (indeks 2013/2012), kar je skladno tudi z višjim obsegom državnih sredstev (sredstva iz naslova APZ), ki so v primerjavi z letom 2012 narasla za skoraj tretjino (30 %) (glej Preglednico 13). V primerjavi s prejšnjim letom beležimo tudi upad števila zaposlenih preko drugih pogodbenih razmerij. V letu 2013 smo prvič preverjali tudi bolniške odsotnosti socialnih oskrbovalk. Občine so poročale o odstotkih bolniških odsotnosti socialnih oskrbovalk v letu 2013, in sicer glede na letno število ur in ločeno po socialnih oskrbovalkah, ki so bile bolniško odsotne do 30 dni, in tistih, ki so bile odsotne nad 30 dni. Delež bolniških odsotnosti socialnih oskrbovalk, ki so bile odsotne do 30 dni, je tako znašal 3,3 % ur, delež odsotnosti oskrbovalk, ki so bile odsotne nad 30 dni, pa 2 % ur. Če v analizi upoštevamo zgolj tiste občine, pri katerih so socialne oskrbovalke bile bolniško odsotne, ugotovimo, da so bile v povprečju odsotne 4,2 % ur (tako tiste, ki so bile odsotne do 30 dni, kot tiste, ki so bile odsotne nad 30 dni). V povprečju je v letu 2013 ena socialna oskrbovalka obiskala posameznega uporabnika 18,7-krat na mesec 35. Spremembe v povprečnem številu obiskov socialne oskrbovalke pri enem uporabniku na mesec v zadnjih štirih let niso velike: v prvem polletju leta 2007 je bilo v povprečju 16,3 obiskov, v prvem polletju 2008 jih je bilo 17,3, v letu 2009 in ,5 in v letu 2011 ter ,1. Z zelo visoko povprečno frekvenco obiskov ene oskrbovalke pri enem uporabniku na mesec v letu 2013 izstopajo predvsem občine Bistrica ob Sotli (40 obiskov) ter Murska Sobota in Grad (38,5 obiskov), med regijami pa pomurska s povprečno 21,9 obiski in Jugovzhodna Slovenija s povprečno 21,8 obiski na mesec. Najnižje povprečje mesečnih obiskov ene oskrbovalke pri enem uporabniku imajo v podravski regiji (15,3 obiska) 36. Podatki po regijah so prikazani v Preglednici 15. Kot lahko razberemo iz Preglednice 16 so izvajalke pri zasebnikih s koncesijo občine (20,8 obiska) in pri domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih (20,3 obiska) v letu 2013 opravile povprečno največje število obiskov pri enem uporabniku na mesec. Število je nekoliko nižje pri CSD (17,3 obiskov), občutno nižje pa pri specializiranih zavodih za pomoč na domu (11,5) Obiski vodje pomoči na domu v izračun niso všteti. Gre zgolj za neposredno socialno oskrbo. 36 Pri primerjavi regij smo izvedli Kruskal Wallis test. Razlike so bile statistično značilne pri 1-odstotni stopnji značilnosti (p<0,01). 37 Pri primerjavi glede na tip izvajalca smo izvedli Kruskal Wallis test. Razlike so bile statistično značilne pri 1-odstotni stopnji značilnosti (p<0,01). Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 45

46 PREGLEDNICA 15: POVPREČNO ŠTEVILO MESEČNIH OBISKOV ENE SOCIALNE OSKRBOVALKE PRI ENEM UPORABNIKU, POVPREČNI EFEKTIVNI ČAS SOCIALNE OSKRBOVALKE PRI ENKRATNEM OBISKU UPORABNIKA V MINUTAH IN POVPREČNO ŠTEVILO EFEKTIVNIH UR NA SOCIALNO OSKRBOVALKO NA MESEC PO REGIJAH (V LETU 2013) Regija Povprečno število obiskov ene socialne oskrbovalke pri enem uporabniku na mesec (2013) Povprečni efektivni čas socialne oskrbovalke v minutah pri enkratnem obisku uporabnika (2013) Povprečno število efektivnih ur na socialno oskrbovalko na mesec (2013) AS SD MIN MAX AS SD MIN MAX AS SD MIN MAX Gorenjska 19,0 5,2 9,1 31,0 45,8 15,0 30,0 80,0 103,7 16,1 63,1 133,0 Goriška 19,6 4,4 14,0 28,8 33,2 9,3 18,7 52,8 117,7 17,8 95,1 164,5 Jugovzhodna Slov. 21,8 5,9 13,0 32,0 40,8 10,1 19,0 60,0 89,7 21,7 51,0 115,0 Koroška 19,5 5,0 9,2 30,0 90,5 32,3 44,1 160,0 107,7 17,6 84,0 153,0 Notranjsko-kraška 17,2 2,4 12,5 19,0 57,8 26,6 30,0 94,0 97,1 17,8 81,0 131,0 Obalno-kraška 18,6 4,8 12,0 24,7 48,9 8,3 38,9 60,0 89,9 22,4 45,8 113,0 Osrednjeslovenska 17,5 5,7 8,8 34,5 52,1 21,5 13,0 90,0 102,2 11,7 84,4 130,4 Podravska 15,3 4,8 4,0 24,0 79,4 24,3 50,0 130,0 96,8 17,5 47,0 128,0 Pomurska 21,9 6,6 15,0 38,5 62,4 17,0 30,0 110,0 106,7 15,6 60,0 140,3 Savinjska 18,6 7,6 4,0 40,0 59,0 26,5 27,9 120,0 107,4 20,1 34,9 140,9 Spodnjeposavska 18,2 9,5 5,8 29,1 62,0 20,4 41,0 90,0 92,0 29,8 50,0 116,1 Zasavska 18,8 10,5 6,7 25,8 79,0 41,0 51,0 126,0 96,0 10,3 86,5 107,0 Slovenija 18,7 6,2 4,0 40,0 59,7 26,1 13,0 160,0 102,0 18,8 34,9 164,5 Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD - standardni odklon, ki pove koliko so enote razpršene okoli aritmetične sredine; MIN - enota z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota z najvišjo vrednostjo. Tudi letošnji podatki dokazujejo, da socialna oskrbovalka za enkratni obisk pri uporabniku povprečno porabi uro efektivnega časa, natančneje 59,7 minute. V letu 2009 je efektivni čas znašal 63,3 minute, v letu ,4 minute, v letu 2011 pa 60,1 minute, v letu 2012 pa 59,8 minute. Po pridobljenih podatkih je efektivni čas najvišji v občinah Slovenj Gradec (160 minut), Mislinja (140 minut) in Markovci (130 minut), najnižji pa v občinah Velike Lašče (13 minut) in Ajdovščina (18,7 minut) 38. Podatki kažejo, da je bil v letu 2013 najvišji povprečni efektivni čas v koroški regiji (90,5 minut), najnižji pa v goriški regiji (33,2 minuti) (glej Preglednico 15). Glede na tip izvajalca storitve najvišji povprečni efektivni čas beležimo pri CSD (63,7 minute), najnižjega pa pri zasebnikih s koncesijo občine (54,2 minuti) 39 (glej Preglednico 16). Socialne oskrbovalke so imele v letu 2013 povprečno 102,0 efektivni uri na mesec. V letu 2012 so imele socialne oskrbovalke povprečno 99,2 efektivnih ur mesečno, v letu 2011 pa 103,1 uro. Najnižje povprečje smo v letu 2013 zabeležili v jugovzhodni Sloveniji (89,7) in v obalno-kraški regiji (89,9), najvišje pa na Goriškem (117,7) 40 (glej Preglednico 15). 38 V občini Ajdovščina pomoč na domu izvajata dva izvajalca. Navedeni efektivni čas se nanaša na izvajalca Ajdovščina. 39 Pri primerjavi glede na tip izvajalca smo izvedli Kruskal Wallis test. Razlike niso bile statistično značilne. 40 Pri primerjavi regij smo izvedli Kruskal Wallis test. Razlike so bile statistično značilne pri 1-odstotni stopnji značilnosti (p<0,01). Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 46

47 Povprečno števila efektivnih ur se glede na izvajalca izrazito ne razlikujejo; število je najvišje pri domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih (103,8 ur), najnižje pa pri zasebnikih s koncesijo občine (101,2 uri) 41 (glej Preglednico 16). PREGLEDNICA 16: POVPREČNO ŠTEVILO MESEČNIH OBISKOV ENE SOCIALNE OSKRBOVALKE PRI ENEM UPORABNIKU, POVPREČNI EFEKTIVNI ČAS SOCIALNE OSKRBOVALKE PRI ENKRATNEM OBISKU UPORABNIKA V MINUTAH IN POVPREČNO ŠTEVILO EFEKTIVNIH UR NA SOCIALNO OSKRBOVALKO NA MESEC GLEDE NA STATUS IZVAJALCA (V LETU 2013) Center za socialno delo Dom za starejše in posebni socialnovarstveni zavod Specializiran zavod za PND* Zasebnik s koncesijo občine** Povprečno število obiskov ene socialne oskrbovalke pri enem uporabniku na mesec (2013) Povprečni efektivni čas socialne oskrbovalke v minutah pri enkratnem obisku uporabnika (2013) Povprečno število efektivnih ur na socialno oskrbovalko na mesec (2013) N AS MIN MAX N AS MIN MAX N AS MIN MAX ,3 4,0 29, ,7 13,0 130, ,3 34,9 164, ,3 6,7 38, ,5 25,0 160, ,8 54,0 153,0 5 11,5 7,5 19,8 5 57,8 52,0 70, ,7 92,0 116, ,8 8,0 40, ,2 24,0 90, ,2 45,8 140,3 Skupaj ,7 4,0 40, ,7 13,0 160, ,0 34,9 164,5 Javni: 18,2 (N = 168) Zasebni: 20,8 (N = 38) Javni: 61,0 (N = 168) Zasebni: 54,2 (N = 38) Javni: 102,2 (N = 167) Zasebni: 101,2 (N = 38) * Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD - standardni odklon, ki pove koliko so enote razpršene okoli aritmetične sredine; MIN - enota z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota z najvišjo vrednostjo. Na danih podatkih ugotavljamo, da imajo javni zavodi v primerjavi z zasebniki nekoliko nižje povprečno število obiskov izvajalke pri enem uporabniku ter nižje povprečno število efektivnih ur, višji pa povprečni efektivni čas enega obiska pri uporabniku Časovna dostopnost storitve V letu 2013 je imelo 138 občin (66,3 %) sprejeto ceno storitve za izvajanje pomoči na domu tudi ob sobotah, 124 občin (59,6 %) pa tudi ob nedeljah in praznikih. V 70 občinah (33,7 %) je bila na dan cena sprejeta zgolj ob delavnikih, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa se storitev ni izvajala. Kot že navedeno, cene niso sprejeli v treh občinah (Horjul, 41 Pri primerjavi glede na tip izvajalca smo izvedli Kruskal Wallis test. Razlike niso bile statistično značilne. 42 Pri primerjavi javnih zavodov z zasebniki s koncesijo občine smo izvedli izvedli Mann Whitney U-test. Razlike so bile pri povprečnem številu obiskov ene socialne oskrbovalke pri enem uporabniku na mesec in pri povprečnem efektivnem času socialne oskrbovalke pri enkratnem obisku uporabnika statistično značilne pri 5- odstotni stopnji značilnosti (p<0,05), pri povprečnem številu efektivnih ur na socialno oskrbovalko na mesec pa razlike niso bile statistično značilne. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 47

48 Jezersko in Osilnica). V občinah Ljubljana in Ajdovščina, ki ju pokrivata dva različna izvajalca, oba storitev izvajata vse dni v tednu. PREGLEDNICA 17: ČASOVNA DOSTOPNOST STORITVE POMOČI NA DOMU GLEDE NA SPREJETO CENO delavnik sobota nedelja prazniki število občin odstotek občin* , , , , ,7 3 / *Odstotek je izračunan zgolj glede na tiste občine, ki zagotavljajo izvajanje pomoči na domu v okviru mreže javne službe. SLIKA 18: ČASOVNA DOSTOPNOST STORITVE POMOČI NA DOMU GLEDE NA SPREJETO CENO Preverili smo tudi število občin, kjer so imeli na dan vsaj enega uporabnika, ki je storitev prejemal tudi v popoldanskih urah oziroma ob sobotah, nedeljah in praznikih (glej Preglednico 18). V 105 občinah (50,5 %) je na dan vsaj en uporabnik prejemal storitev tudi ob sobotah, v 94 občinah (45,2 %) pa tudi ob nedeljah ali praznikih. V Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 48

49 74 občinah (35,6 %) so imeli vsaj enega uporabnika, ki je storitev prejemal tudi v popoldanskih urah 43. PREGLEDNICA 18: IZVAJANJE STORITVE GLEDE NA ČASOVNO DOSTOPNOST dopoldne (N = 6540) popoldne (N = 546) sobota (N = 1184) nedelja in prazniki (N = 1050) število občin odstotek občin* 70 33, , , , , , ,4 3 1,4 *Odstotek je izračunan zgolj glede na tiste občine, ki zagotavljajo izvajanje pomoči na domu v okviru mreže javne službe. Ob koncu leta 2013 je 8,3 % (ali 546) uporabnikov pomoči na domu storitev prejemalo tudi popoldne, 18,1 % (ali 1184) tudi ob sobotah in 16,1 % (ali 1050) tudi ob nedeljah in praznikih. Delež uporabnikov, ki storitev prejemajo tudi ob vikendih in praznikih, se je v primerjavi z letom 2012 nekoliko povišal. V letu 2012 je storitev ob sobotah prejemalo 15,1 % uporabnikov, ob nedeljah in praznikih pa 13,3 %. Delež uporabnikov, ki storitev prejemajo tudi popoldne, pa je v primerjavi z letom 2012 ostal nespremenjen. Dva odstotka (ali 128) uporabnikov sta v letu 2013 vsaj občasno potrebovala istočasno neposredno socialno oskrbo dveh socialnih oskrbovalk. 4.8 Ocena potreb po pomoči na domu Ko govorimo o oceni potreb po pomoči na domu, lahko razlikujemo dva vidika (glej Sliko 18), in sicer: - potrebe med uporabniki pomoči na domu, kjer nas zanima, ali so potrebe oseb, ki so že vključene v storitev pomoči na domu, zadovoljene ter - potrebe med potencialnimi uporabniki pomoči na domu, kjer nas zanima, ali so potrebe v lokalni skupnosti po pomoči na domu, zadovoljene, torej ali obstajajo osebe, ki so do storitve upravičene in bi jo potrebovale pa v storitev niso vključene oziroma zanjo niti na zaprosijo. 43 V občini Ajdovščina storitev izvajata dva izvajalca. Na dan so storitev v popoldanskih urah koristili le uporabniki pri enem od obeh izvajalcev. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 49

50 SLIKA 19: OCENA POTREB PO POMOČI NA DOMU ocena potreb po pomoči na domu med uporabniki pomoči na domu med potencialnimi uporabniki pomoči na domu Ocena potreb med uporabniki pomoči na domu Na inštitutu ugotavljamo, da obstaja med uporabniki pomoči na domu določen obseg potreb nezadovoljen. Izvajalci pomoči na domu namreč poročajo, da so med uporabniki pomoči na domu tudi takšni, ki bi storitev potrebovali v večjem obsegu tako dopoldne (vsaj še 270 uporabnikov 44 ), popoldne (vsaj še 170 uporabnikov), ob sobotah (vsaj še 200 uporabnikov) kot tudi ob nedeljah in praznikih (vsaj že 210 uporabnikov). Tudi Hlebec in drugi (2013) ter Nagode (2014) ugotavljajo, da uporabnikom pomoči na domu obseg storitve večinoma zadostuje, torej prejmemo dovolj pomoči, v manjšem deležu pa se pojavljajo takšni, ki bi želeli oziroma bi potrebovali večji obseg storitve. Nekateri si večjega obsega običajno ne morejo privoščiti, saj je storitev zanjo predraga. Razloge za potrebo po večjem obsegu storitve ob popoldnevih, sobotah, praznikih in nedeljah, lahko navežemo tudi na časovno dostopnost storitve, ki po Penchansky in Thomas (1981) sodi v komponento ustreznost organiziranosti storitve. Namreč, v mnogih občinah je storitev dostopna samo ob delavnikih dopoldne. Izvajalci storitve tudi poročajo, da je v letu 2013 preko 190 oseb moralo na sprejem storitve oziroma na sklenitev dogovora čakati več kot 10 dni Ocena potreb med potencialnimi uporabniki pomoči na domu Izvajalci pomoči na domu so v letu 2013 nekatere osebe (okrog 70 oseb 45 ), ki so izrazile željo po vključitvi v pomoč na domu, kljub temu da so bile do storitve upravičene, zavrnili. Kot ključen razlog za zavrnitev izvajalci navajajo (pre)zasedenost kadra oziroma socialnih oskrbovalk. 44 Na vprašanje niso odgovorili vsi izvajalci oziroma vse občine, zato ocenjujemo, da je teh potreb več kot jih navajamo. 45 Glede na to, da na vprašanje niso odgovorili vsi izvajalci oziroma vse občine, ocenjujemo, da je dejansko ta številka višja. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 50

51 SLIKA 20: RAZLOGI ZA ZAVRNITEV POTENCIALNIH UPORABNIKOV Poleg tega izvajalci storitve ocenjujejo tudi, da so potrebe po storitvi večje oziroma poročajo, da v svojih lokalnih okoljih prepoznajo osebe, ki bi bile do storitve upravičene, pa se vanjo ne vključijo oziroma za storitev ne zaprosijo. Tako poročajo izvajalci za 123 občin. Na podlagi njihovih podatkov ocenjujemo, da bi se v Sloveniji v tem trenutku v pomoč na domu lahko vključilo še preko 500 oseb. Razlogi, da se v storitev ne vključijo so različni in večplastni, vsekakor pa je glavni razlog finančni. Ljudje imajo relativno slab gmoten položaj oziroma ekonomski status, nizke dohodke, nizko pokojnino, po drugi strani pa so cene pomoči na domu visoke, zato je za mnoge storitev predraga in si je posledično ne morejo privoščiti. Opozarjajo tudi, da je ponekod osveščenost o storitvi nizka, da ljudje o možnostih in pravicah, ki jih imajo, niso dovolj informirani. Opažajo, da ponekod ljudje ne želijo sprejeti tuje pomoči, nočejo»tujcev«(ljudi, ki niso njihovi sorodniki, bližnji) v hiši oziroma se jim prepustiti v oskrbo. Razlog, zakaj se ljudje ne odločijo za vstop v storitev, je tudi v tem, da se ljudje po pomoč pogosto obrnejo na svoja neformalna omrežja, ki lahko predstavljajo nadomestno ali dopolnilno oskrbo formalno organizirani oskrbi. Gre predvsem za pomoč v okviru družine, prijateljev ter medsosedske podpore. Oskrbo pogosto nudijo upokojeni ali brezposelni sorodniki. Na ta način družine kompenzirajo izpad prihodkov, ob tem pa se poraja vprašanje, kako kakovostna je takšna oskrba. Poleg opisane neformalne oskrbe izvajalci pomoči na domu opozarjajo, da se ljudje po pomoč obračajo tudi na druge organizirane storitve, ki se pojavljajo na črnem trgu in ki so cenejše od pomoči na domu, ki se izvaja v mreži javne službe. SLIKA 21: RAZLOGI, ZARADI KATERIH SE POTENCIALNI UPORABNIKI V STORITEV NE VKLJUČIJO Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 51

52 4.9 Izvajanje pomoči na domu glede na nacionalno postavljene smernice Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje (ReNPSV ) je predvidevala zagotovitev pomoči na domu: - za vsaj oseb, starih 65 let ali več, kar je 3 % oseb v tej starostni skupini, in - za vsaj 900 oziroma 0,05 % drugih odraslih oseb, ki potrebujejo pomoč na domu ali mobilno pomoč zaradi duševne, telesne ali senzorne motnje, hude bolezni ali drugih razlogov. Izvajanje socialnovarstvene storitve pomoč na domu v luči omenjene resolucije smo preverjali v vseh dosedanjih analizah spremljanja izvajanja pomoči na domu, vključno z analizami za leti 2011 in Kakšna je bila v preteklih letih realizacija ciljev glede na nacionalno postavljene smernice (ReNPSV ) prikazujemo v naslednji preglednici. Za izračun smo uporabili podatke o številu uporabnikov pomoči na domu starih 65 let in več, ki smo jih pridobili iz podatkovne baze IRSSV, ter podatke Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) o številu prebivalcev, starih 65 let in več 46. Izračun temelji na agregatnih podatkih 47. PREGLEDNICA 19: REALIZACIJA CILJEV RENPSV ( ), KI SE VEŽETA NA IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Leto Cilj: zagotovitev pomoči na domu za vsaj oseb, starih 65 let ali več, kar predstavlja 3 % oseb v tej starostni skupini. Število prejemnikov PND 65+/ število starih 65+ v populaciji Učinek (v %) Realizacija (v %) Cilj: zagotovitev pomoči na domu za vsaj 900 odraslih oseb (oziroma najmanj 0,05 % odraslih oseb, ki potrebujejo pomoč na domu ali mobilno pomoč zaradi duševne, telesne ali senzorne motnje, hude bolezni ali drugih razlogov) 48. Število odraslih, ki prejemajo PND Realizacija (v %) ,7*/ ,5 48,6 / / ,3*/ ,5 50,9 714,8* 79, ,8*/ ,6 52,0 682,4* 75, **/ ,7 56,2 826** 91, **/ ,7 56,6 812 ** 90, **/ ,7 57,0 784** (OP) 87, **/ ,7 55,5 773** (OP) 85,9 Dne 24. aprila 2013 je Državni zbor sprejel Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje (ReNPSV ), ki v okviru storitev podpore 46 Iz podatkovnega portala SI-STAT smo uporabili podatke o številu prebivalcev, starih 65 let ali več za naslednja obdobja: 2006H2, 2007H1, 2008H1, 2009H2, 2010H2, 2011H2 in 2012H2. 47 Povprečna realizacija, izračunana na podlagi povprečja vseh občin, se bistveno ne razlikuje od realizacije, izračunane na agregatni ravni, je pa običajno nekoliko nižja. Na primer povprečna realizacija za leto 2010 znaša 54,8 %, za leto 2009 znaša 54,5 % in za leto 2008 pa 49,9 %. 48 Pri računanju realizacije smo za cilj upoštevali 900 odraslih oseb. 49 Število uporabnikov starih 65 let in več ne vsebuje števila uporabnikov občine Mirna, saj za to občino za leto 2011 še ni bilo razpoložljivih podatkov o številu prebivalcev in izračun posledično ni bil možen. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 52

53 in pomoči za socialno vključevanje in samostojno življenje v skupnosti znotraj pomoči na domu opredeljuje naslednje tri storitve: pomoč na domu za starejše, pomoč na domu za odrasle invalidne osebe, kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja in pomoč na domu za otroke in mladostnike. Ciljne skupine posamezne storitve so oblikovane na podlagi 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (1.b. točka), ki opredeljuje pogoje za upravičenost do pomoči na domu (glej Preglednico 20). PREGLEDNICA 20: OPREDELITEV CILJNIH SKUPIN V RENPSV ( ) Ciljna skupina glede na ReNPSV ( ) pomoč na domu za starejše pomoč na domu za odrasle invalidne osebe, kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja pomoč na domu za otroke in mladostnike Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (6. člen) osebe stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje osebe, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida in so po oceni pristojnega CSD brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje hudo bolni otroci in mladoletniki ali otroci in mladoletniki s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva Podrobneje ciljne skupine in cilje pomoči na domu za posamezno skupino predstavljamo v nadaljevanju Pomoč na domu za starejše ReNPSV ( ) kot ciljno skupino pomoči na domu za starejše opredeli osebe stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje ter postavi cilj: Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 53

54 3,5 % odstotka ciljne populacije oziroma okoli oseb, dnevno vključenih v obravnavo v različne (tudi nove) oblike pomoči na domu, vključno z oskrbo v oskrbovanih stanovanjih. Cilj v ReNPSV ( ) ni neposredno primerljiv s ciljem ReNPSV ( ) iz dveh razlogov: ciljna skupina je tokrat opredeljena na drugačen način, saj je vezana na prvi pogoj upravičenosti do pomoči na domu in ne zgolj na starost. Npr. ob koncu leta 2013 sta bila glede na prvi pogoj upravičenosti v storitev vključena uporabnika (glej Sliko 4), glede na starostni pogoj 65 let in več pa uporabnikov. V nadaljnji analizi bomo upoštevali uporabnika. Cilj je tokrat postavljen nekoliko višje (tj. 3,5 %), obenem pa poleg pomoči na domu v okviru mreže javne službe vključuje tudi druge oblike pomoči na domu. Ker je pričujoča analiza namenjena zgolj spremljanju izvajanja pomoči na domu v okviru javne mreže, lahko na osnovi teh podatkov preverimo kakšen je učinek cilja ReNPSV ( ), ne pa tudi kolikšna je celotna realizacija zastavljenega cilja. Po podatkih SURS 50 je bilo ob koncu leta 2013 v Sloveniji prebivalcev starih 65 let ali več. V istem obdobju sta bila v Sloveniji prejemnika pomoči na domu v okviru mreže javne službe, ki sta pomoč na domu prejemala zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost. Iz navedenega sledi, da je 1,6 % ciljne skupine vključena v storitev pomoči na domu, kar pomeni, da je cilj realiziran v slabi polovici (cilj 3,5 % oziroma oseb). Naraščanje števila prebivalcev starih 65 let in več je namreč hitrejše od naraščanja števila starejših, vključenih v pomoč na domu. SLIKA 22: REALIZACIJA CILJA RENPSV ( ) - DELEŽ OSEB, STARIH 65 LET IN VEČ, KI PREJEMAJO POMOČ NA DOMU 50 Iz podatkovnega portala SI-STAT smo uporabili podatke o številu prebivalcev, starih 65 let ali več za obdobje 2013H2. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 54

55 Doseganje zastavljenega cilja se med občinami znatno razlikuje (glej Slika 23). Občine smo glede na učinek razdelili v tri skupine: 1. občine, kjer je v storitev vključenih do 1,5 % oseb v starosti 65 let in več; med njimi so tudi občine, ki niso podelile koncesije ali nimajo uporabnikov (127 občin); 2. občine, kjer je v storitev vključenih 1,5 do 3,0 % oseb v starosti 65 let in več (63 občin); 3. občine, kjer je v storitev vključenih 3 % oseb v starosti 65 let in več (21 občin). SLIKA 23: DELEŽ OSEB, STARIH 65 LET IN VEČ, KI PREJEMAJO POMOČ NA DOMU PO SLOVENSKIH OBČINAH (V %) Podrobneje podatke prikazujemo v Prilogi A, kjer so navedeni podatki o populaciji oseb starih 65 let in več po posameznih občinah, podatki o tem, koliko starejših oseb naj bi bilo po ReNPSV vključenih v pomoč na domu za starejše in koliko oseb iz ciljne populacije je v letu 2013 dejansko prejemalo to storitev. Za vsako posamezno občino prikazujemo tudi učinek cilja v odstotkih. Občine z vsaj 3,0 % učinkom so označene krepko. Če pogledamo učinek cilja ReNPSV ( ) glede na statistične regije, ugotovimo, da se doseganje nacionalnega cilja tako kot med občinami zelo razlikuje tudi med regijami, kar je razvidno iz naslednje slike (Slika 22). V letu 2012 je cilj prejšnjega ReNPSV ( ) dosegla le ena regija (goriška). Podoben trend se nadaljuje v letu Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 55

56 SLIKA 24: DELEŽ OSEB, STARIH 65 LET IN VEČ, KI PREJEMAJO POMOČ NA DOMU GLEDE NA STATISTIČNE REGIJE (V %) 51 Nacionalni cilj je torej v naslednjih sedmih letih (tj. do leta 2020) doseči 3,5 % vključenost ciljne populacije v storitev pomoči na domu za starejše, ki pa poleg socialnovarstvene pomoči na domu v okviru mreže javne službe, vključuje tudi druge oblike oskrbe na domu Pomoč na domu za odrasle invalidne osebe, kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja ReNPSV ( ) kot ciljno skupino storitev pomoči na domu za odrasle invalidne osebe, kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja opredeli osebe, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu in druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij ter kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida in so po oceni pristojnega CSD brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje in postavi cilj: 51 Okvirček pri posameznem letu predstavlja srednjih 50 % vseh enot (občin), kar pomeni, da je znotraj okvirčka zajeta srednja polovica učinka občin v določenem letu. Vodoravna črta znotraj okvirčka predstavlja mediano. Mediana je srednja vrednost, ki razdeli zaporedje enot (občin) na dve enaki polovici. To pomeni, da ima polovica enot (občin) nižji učinek od mediane, polovica pa višjega. Ročice navzgor in navzdol predstavljajo zgornjih 25 % enot in spodnjih 25 % enot oziroma občin. Točke nad ročicami in pod njimi s pripadajočimi imeni so občine, ki najbolj odstopajo od povprečja. Z rdečo črto je označen cilj ReNPSV ( ), tj. 3,5 % oseb v starosti 65 let in več vključenih v pomoč na domu. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 56

57 vključitev oseb. Spodbujeno bo predvsem vključevanje mlajših invalidnih oseb, ki prehajajo iz institucionalnih oblik nastanitve v oskrbo na domu. Ciljna skupina je vezana na drugi, tretji in četrti pogoj upravičenosti do pomoči na domu glede na 6. člen Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (1.b. točka). Ob koncu leta 2013 je pomoč na domu prejemalo 827 oseb iz ciljne populacije odraslih invalidnih oseb, kronično bolnih in oseb z dolgotrajnimi okvarami zdravja, kar pomeni, da je nacionalno zastavljeni cilj realiziran 69-odstotno (cilj je oseb). SLIKA 25: REALIZACIJA CILJA RENPSV ( ) - VKLJUČITEV ODRASLIH INVALIDNIH OSEB, KRONIČNO BOLNIH IN OSEB Z DOLGOTRAJNIMI OKVARAMI ZDRAVJA V POMOČ NA DOMU Pomoč na domu za otroke in mladostnike ReNPSV ( ) kot ciljno skupino pomoči na domu za otroke in mladostnike opredeli hudo bolne otrok in mladoletnike ali otroke in mladoletnike s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva ter postavi cilj: obravnava okoli 30 odstotkov vseh uporabnikov, vključenih v storitev dnevnega varstva otrok in mladoletnikov z motnjami v duševnem razvoju. Ciljna skupina je vezana na peti pogoj upravičenosti do pomoči na domu glede na 6. člen Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (1.b. točka). Ob koncu leta 2013 je pomoč na domu prejemalo 11 oseb iz te ciljne skupine (glej Sliko 4). Glede na opredelitev ciljne skupine in cilja v ReNPSV ( ) v okviru pomoči na domu za otroke in mladostnike realizacije cilja ne moremo izračunati, saj obseg (stanje in cilj) in organiziranost storitve nista opredeljena skladno s ciljno skupino. Inštitut RS za socialno varstvo, Spremljanje izvajanja pomoči na domu Analiza stanja v letu 2013 stran 57