Ljubljanska borza, d. d. v sodelovanju z Združenje nadzornikov Slovenije Analiza razkritij odstopanj v izjavah o skladnosti s Kodeksom mag. Marija Val

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Ljubljanska borza, d. d. v sodelovanju z Združenje nadzornikov Slovenije Analiza razkritij odstopanj v izjavah o skladnosti s Kodeksom mag. Marija Val"

Transkripcija

1 Ljubljanska borza, d. d. v sodelovanju z Združenje nadzornikov Slovenije Analiza razkritij odstopanj v izjavah o skladnosti s Kodeksom mag. Marija Valentinčič Pregelj Simona Jamnik Čok Ljubljana, september 2012

2 Kazalo vsebine Povzetek Vsebinska izhodišča Namen analize Izbira»predmeta«analize Načelo»spoštuj ali pojasni razloge za odstopanje« Razvoj evropskega okvira za upravljanje podjetij Analiza izjav izdajateljev Prve kotacije, objavljenih v 2011 in Statistični pregled odstopanj Razvrstitev odstopanj po tipu pojasnila Vsebinski pregled nekaterih izbranih odstopanj Opredelitev ciljev v statutu družbe Oblikovanje in sprejem politike upravljanja Razkritje izjav neodvisnosti in lojalnosti Uporaba informacijske tehnologije za obveščanje in izvedbo seje nadzornega sveta, ob ustrezni varnosti Samoocenjevanje nadzornega sveta Plačila članov nadzornega sveta, skladna s sestavo, odgovornostmi in nalogami nadzornega sveta Oblikovanje revizijske in kadrovske komisije ter komisije za imenovanje čim prej po ustanovni seji nadzornega sveta Razkritje posamičnih bruto in neto prejemkov članov uprave in nadzornega sveta Priporočila za boljša razkritja odstopanj Sklep analize

3 Povzetek Kodeks upravljanja javnih delniških družb (Kodeks) predstavlja zbirko priporočil, katerih vsebina za javne delniške družbe ne predstavlja zakonske zaveze, pač pa odraža dobre prakse korporativnega upravljanja. Družbe Prve kotacije Ljubljanske borze d. d., ki so zavezane spoštovati najvišje standarde transparentnosti poslovanja, v poslovnem poročilu v okviru izjave o upravljanju različno razkrivajo navedbo obrazloženih odstopanj od načel Kodeksa. Raven verodostojnosti in popolnosti razkritij odstopanj skladno z načelom»spoštuj in pojasni razloge za odstopanje«smo proučili predvsem z namenom, da bi pridobili vpogled v stanje razkritij v Republiki Sloveniji ter poiskali glavne dejavnike za doseganje boljše informiranosti vlagateljev z višjo stopnjo preglednosti tovrstnih odstopanj v bodoče. Statistični del analize, ki je zaradi dostopnosti ustreznega nabora informacij omejena na deset družb Prve kotacije in na izjave o upravljanju za poslovni leti 2010 ter 2011, pokaže, da se je splošna raven usklajenosti s priporočeno dobro prakso korporativnega upravljanja družb Prve kotacije v opazovanem obdobju zvišala, saj se je skupno število odstopanj zmanjšalo, delež kvalitetnih pojasnil odstopanj, ki jih označujemo kot specifična pojasnila, pa se je pomembno povečal. Preveritev teh rezultatov v praksi na podlagi javno dostopnih podatkov postavi pod vprašaj celovitost oziroma popolnost razkrivanj odstopanj, bodisi ker posamezno priporočilo ni pravilno interpretirano ali ker za družbo ni prepoznano kot»pomembno«. Dodatno tudi nekatera javno objavljena odstopanja po svoji vsebini niso prava odstopanja. Pri tem velja poudariti, da sam obstoj odstopanja ne nosi negativnega predznaka z vidika kvalitete upravljanja družbe, saj lahko predstavlja alternativno pot, ki jo je družba ubrala za dosego namena posameznega priporočila Kodeksa in svojega cilja. Izdajatelji morajo pri odločanju za oblikovanje lastne prakse upravljanja in nato pri razkrivanju odstopanj od Kodeksa upoštevati, da je vsebina razkritja odstopanja v prvi vrsti namenjena vlagatelju, da se lahko opredeli, ali se z odstopanjem lahko glede na poznavanje poslovanja družbe»strinja«. Vloga delničarja je v tem smislu ključna nadzorna vloga, ki jo tudi po mnenju EU ne sme in ne more nadomestiti morebitna dodatna pristojnost državnih institucij, organizatorjev trga ali revizorjev kot t.i. zunanjih strokovnih presojevalcev ustreznosti razkritij. Za doseganje višje kvalitete le-teh bo zato tudi v Sloveniji potrebno aktivirati delničarje ter doseči dialog z upravo in nadzornim svetom v postopku sooblikovanja sistema upravljanja. Na tem področju lahko zaradi visokega nivoja znanja, sodelujočih specializiranih strokovnjakov (predvsem analitikov) in razpoložljivih sredstev v naslednji fazi tudi v Sloveniji prispevajo predvsem institucionalni vlagatelji, saj so profesionalno zavezani k uveljavljanju delničarskih pravic. 3

4 1. Vsebinska izhodišča 1.1. Namen analize Raven verodostojnosti in popolnosti razkritij odstopanj od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb skladno z načelom»spoštuj in pojasni razloge za odstopanje«smo proučili predvsem z namenom, da bi pridobili vpogled v stanje razkritij družb Prve kotacije v Republiki Sloveniji ter poiskali glavne dejavnike za doseganje boljše informiranosti vlagateljev z višjo stopnjo preglednosti tovrstnih odstopanj v bodoče. S pričujočo analizo se posvečamo predvsem vprašanju kvalitete razkritij odstopanj, ki ima lahko pozitiven vpliv na uspešnost poslovanja podjetja, v večji meri zaradi zmanjševanja»problema agenta«1, saj lahko aktivno spremljanje mehanizmov upravljanja s strani delničarjev predstavlja dodaten pritisk na management, da pri vodenju družbe zasleduje v prvi vrsti cilje družbe. Iz analize uspešnosti poslovanja nefinančnih družb, ki so sestavljale FTSE350 index, na primer izhaja, da družbe, ki niso spoštovale določb kodeksa upravljanja in niso ustrezno pojasnile razlogov za takšno prakso, realizirajo nižje dobičke, nasprotno pa družbe, kjer trg oceni, da so se utemeljeno odločile za odstopanje od posameznih načel kodeksa, izkazujejo v povprečju boljše poslovne rezultate. 2 Dodatno se na razvitih trgih z visoko likvidnostjo nizka stopnja transparentnosti poslovanja družbe odraža neposredno na nižjih cenah njenih delnic. 3 Presoja učinkovitosti mehanizmov, ki jih delničarji lahko uporabijo za odgovorno izvajanje delničarskih pravic v procesu sooblikovanja sistema upravljanja in za delničarje sprejemljivih odstopanj od splošno prepoznane dobre prakse, vključuje tako pravno-strokovne, kot socioekonomske vidike, povezane s samo kvaliteto poznavanja delničarskih pravic ter možnosti za njihovo učinkovito izvrševanje v praksi. Takšna presoja mora biti v vsakem primeru opravljena, ko družba nepopolno razkriva usklajenost s posameznim priporočilom dobre prakse na način, da bi to lahko pomembno vplivalo na ceno delnice ter s tem povezana utemeljena pričakovanja sedanjih ali bodočih vlagateljev. Navedena problematika je večplastna in zahteva povsem ločeno in poglobljeno obravnavo, zato v tej analizi ni zajeta. 1 Osrednje vprašanje korporativnega upravljanja podjetja je osnovano na problem»agenta«: kako ob delitvi upravljanja in lastništva doseči, da uprava (agent) ne deluje za svoj lastni interes, temveč v interesu lastnikov družbe (principalov). Vsak od deležnikov družbe zastopa svoje lastne interese in ostaja v»pogodbenem«razmerju z družbo, dokler so obojestranski interesi in koristi. Vendar pa se lahko zgodi, da uprava, ki ima več informacij, začne delovati v svojo korist, pri tem pa nastajajo agentski stroški. Vzpostavitev ustreznih mehanizmov korporativnega upravljanja znotraj družbe, kot so imenovanje neodvisnih članov nadzornega sveta, zunanje revidiranje, ustrezna plačilna politika in drugi, je namenjeno ureditvi problema agenta in spodbuditi agenta k ustvarjanju dolgoročne vrednosti za podjetje ter zmanjševanju agentskih stroškov (več glej v Boubakri, N. (2011): Corporate Governance and Issues from the Insurance Industry, objavljenem v: The Journal of Risk and Insurance, 78(3), ) 2 Več glej v: One Size Does Not Fit All, After All: Evidence from Corporate Governance, Sridhar Arcot ter Valentina Bruno, dostopen na spletni strani: dne Glej npr.: Does weak governance cause weak stock returns? An examination of firm operating performance and investors' expectations, JohnE. Core, Wayne R. Guay, Tjomme O. Rusticus, dostopen na spletnem naslovu: dne

5 Pred obravnavo analize izjav izdajateljev Prve kotacije, kot je podana v 2. poglavju tega dokumenta, ki razkriva statistični pregled odstopanj ter njihovo smiselno razvrstitev v»tipe«, se najprej seznanimo z razlogi za izbiro predmeta analize ter osvetlimo pravno in praktično naravo načela»spoštuj ali pojasni razloge za odstopanje«, ter pridobimo vpogled v razvoj evropskega okvira za upravljanje podjetij (1. poglavje). Zato»statistični«analizi sledita vsebinski pregled odstopanj (3. poglavje), navedba pomembnih elementov dobre prakse pri razkritju odstopanj skupaj z nekaj primeri objavljenih izjav tujih vlagateljev, ki upoštevajo njihove posebnosti (4. poglavje), ter navedba glavnih opažanj analize, kot so podani v 5. poglavju Izbira»predmeta«analize Prvi kodeks korporativnega upravljanja v Sloveniji, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, je bil sprejet leta 2004 s strani Ljubljanske borze, d.d., Združenja nadzornikov Slovenije in Združenja Manager (v nadaljevanju: Kodeks) in je bil doslej trikrat spremenjen ter dopolnjen: leta 2005, leta 2007 in nazadnje leta Ob zadnji spremembi je bil tudi strukturno spremenjen in iz njega so bile odstranjene vse določbe, ki so povzemale že uveljavljene zakonske določbe s področja upravljanja delniških družb (v nadaljevanju:družbe). Kodeks predstavlja zbirko priporočil, katerih vsebina za javne delniške družbe ne predstavlja zakonske zaveze. Priporočila imajo sama po sebi nezavezujočo pravno naravo (t.i. soft law). Za razliko od zakonske določbe (hard law), ki kot nek minimalni standard določa pravno obvezujoči okvir delovanja podjetja, priporočilo odraža dobre prakse (lahko tudi»nad-standard«), za katere se družba prostovoljno odloči 4. Družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, morajo zavoljo zahtevane višje stopnje transparentnosti v poslovnem poročilu obvezno razkriti izjavo o upravljanju družbe 5. Izjava se vključi kot poseben oddelek poslovnega poročila in vsebuje vsaj naslednje: kateri kodeks velja za družbo, katerega se je odločila prostovoljno spoštovati, kje je dostopen in katerih priporočil kodeksa družba ne spoštuje, pri čemer mora dodatno tudi pojasniti razloge za odstopanje. Ker priporočila kodeksa predstavljajo temelj dobrega sistema upravljanja, ki povečuje zainteresiranost vlagateljev v delnice podjetij, morajo družbe, s katerih delnicami se trguje v Prvi in Standardni kotaciji Ljubljanske borze, svoj odnos do priporočenih ravnanj enkrat letno - na podlagi načela»spoštuj ali pojasni«- razkriti v dokumentu, ki je v Pravilih Ljubljanske borze opredeljen kot»izjava o skladnosti s kodeksom«(pravila borze, 25. in 26. člen). Ta dokument je sestavni del izjave o upravljanju, ki je skladno s 70. členu ZGD-1, poseben oddelek poslovnega poročila letnega poročila družbe. 4 Glej tudi: Recommendations on Corporate governance, Danish Committee on Corporate Governance, avgust 2011, str. 3 in 4, dostopne na naslovu: dne Glej 70. člen ZGD-1. 5

6 Drugi slovenski kodeks je leta 2011 sprejela Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (v nadaljevanju AUKN) na podlagi Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 38/2010, ZUKN). Družbe, katerih delničar je Republika Slovenija, so skladno s Kodeksom upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države (dalje: Kodeks AUKN) 6 vzpodbujene tudi k prostovoljnemu spoštovanju njegovih določb. Kot je navedeno v preambuli tega dokumenta, drugi sklop Kodeksa AUKN vsebuje načela, postopke in merila za ravnanje članov organov vodenja in nadzora družb s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije. Iz 73. točke Kodeksa AUKN izhaja, da imajo njegove določbe naravo priporočil, tako da ne vsebuje zavezujočih pravil delovanja organov teh družb. Ker povzema dobre prakse korporativnega upravljanja, si AUKN prizadeva, da bi bili z njim seznanjeni vsi člani organov upravljanja teh družb, ter da bi ga družbe sprejele na enak način, kot je z ZGD-1 predpisano za javne delniške družbe torej z oblikovanjem izjave o upravljanju, v kateri se opredelijo za sprejem Kodeksa AUKN, in razkrijejo, katerih priporočil le-tega niso spoštovale, ter pojasnijo razloge za odstopanje 7. AUKN se je zavezala, da si bo prizadevala, da vse družbe s kapitalskimi naložbami države vključijo v svoje poslovno poročilo izjavo o upravljanju družbe, ne glede na to, ali se z vrednostnimi papirji takšne družbe trguje na organiziranem trgu ali ne. Izjava se vključi kot poseben oddelek poslovnega poročila in vsebuje vsaj naslednje: sklicevanje na Kodeks AUKN kot kodeks o upravljanju, ki ga je družba prostovoljno sklenila uporabljati, z navedbo podatka o javni dostopnosti njegovega besedila; vse ustrezne podatke o morebitnih institutih upravljanja družbe, ki presegajo zahteve Kodeksa AUKN in ZGD-1, z navedbo, kje je njena praksa upravljanja javno dostopna; podatke o obsegu odstopanja od kodeksov o upravljanju po prvi alineji te točke Kodeksa AUKN. Pri tem je treba razložiti, katerih točk drugega dela tega Kodeksa AUKN družba ne upošteva v celoti in o razlogih za to; vse podatke, ki jih za družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, kot obvezen del izjave o upravljanju definira ZGD-1. Tiste slovenske javne delniške družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na tujem organiziranem trgu (torej dodatno ali izključno na tuji borzi) spoštujejo tudi kodeks, ki je v veljavi na tujem organiziranem trgu, kljub relativno visoki stopnji»harmonizacije«pravil upravljanja v večini evropskih držav in kljub dejstvu, da je načeloma z zakonom in s pravili organizatorja trga zgolj predpisano, da mora javna delniška družba razkriti, po katerem javno dostopnem kodeksu upravljanja se ravna, in v svojem poslovnem poročilu pojasniti morebitna odstopanja od slednjega. 6 Kodeks AUKN je dosegljiv na spletnem naslovu: 7 V letnih poročilih za poslovno leto 2011 so se štiri družbe od obravnavanih v naši analizi opredelile do Kodeksa AUKN. 6

7 Dodatna možnost, ki je javnim delniškim družbam na voljo pri spoštovanju določil ZGD-1 glede prakse korporativnega upravljanja, je, da družba izdela lasten kodeks upravljanja, ki ga delničarji potrdijo na skupščini in za katerega vsebino, relevantnost in strokovno primerljivost s kodeksi, ki veljajo za konkurenčne družbe, tako v celoti prevzamejo pristojnost prav delničarji. Takšen kodeks zakonsko uveljavljenih pravil upravljanja ne more derogirati, lahko pa glede na specifike družbe zajame in v naprej razkrije načela, katerim družba sledi. Ker imajo vsi navedeni kodeksi naravo priporočil, med njimi ne obstaja navzven predpisana hierarhija in so javne delniške družbe pri izbiri kodeksa, katerega določbam sledijo, v precejšnji meri»svobodne«, v kolikor jim izbire relevantnega kodeksa upravljanja ne narekujejo morebitne zahteve, pričakovanja ali preference njihovih delničarjev. 8 Ne glede na navedeno smo se za potrebe pričujoče analize omejili le na razkrivanja določb o odstopanjih od Kodeksa, in sicer iz naslednjih razlogov: Kodeks je trenutno edini od zgoraj navedenih, glede katerega se je oblikovala vsaj nekajletna praksa»uporabe«; v analizo so vključene izjave o skladnosti s Kodeksom, izdelane in objavljene s strani desetih javnih delniških družb, izdajateljev delnic, s katerimi se trguje v Prvi kotaciji Ljubljanske borze (Gorenje d.d., Intereuropa d.d., Nova KBM d.d., Krka d.d., Luka Koper d.d., Mercator d.d., Petrol d.d., Sava RE d.d., Telekom d.d. ter Zavarovalnica Triglav d.d.). Prva kotacija je najelitnejši segment, namenjen najbolj likvidnim delnicam največjih slovenskih družb, ki izstopajo po transparentnosti poslovanja in mednarodni prepoznavnosti, zato je analiza najbolj smiselna za družbe v tem segmentu; analiza zajema izjave o skladnosti s Kodeksom za leto 2010 (objavljene 2011) in 2011 (objavljene leta 2012). Iz analize so izvzete izjave za leto 2009 (objavljene leta 2010), ker so pri pisanju izjave samo trije izdajatelji od zgoraj navedenih uporabljali prenovljeno verzijo Kodeksa, ki je bila sprejeta in se je pričela uporabljati s Ostalih sedem izdajateljev Prve kotacije se je v letu 2010 (za leto 2009) opredeljevalo do različice Kodeksa iz leta 2007, ki je strukturno tako drugačna, da primerjava izjav o skladnosti ne bi ponudila konsistentnih rezultatov. Vse družbe svoje izjave in druge nadzorovane informacije objavljajo na sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet; Kodeks je poznan tudi mednarodni javnosti, z analizo odstopanj od njegovih načel ali priporočil pa svoj doprinos pri preveritvi kvalitete razkritij v izjavah o skladnosti in primernosti načela»spoštuj ali pojasni razloge za odstopanje«k evropski debati prispeva tudi Republika Slovenija. 8 V primeru, ko družba sledi nekaj kodeksom hkrati, bi veljalo pretehtati, ali oblikovanje več ločenih izjav o odstopanju za povprečnega vlagatelja povzroča nepreglednost in s tem otežuje doseganje njihovega izvornega namena transparentnosti prakse upravljanja družbe in ali ne bi bilo morda smiselno oblikovanje lastnega kodeksa upravljanja, ki bi predstavljal družbi prilagojeno različico načel in priporočil upravljanja, upoštevajoč nabor pomembnih priporočil posameznih kodeksov, katerim družba želi slediti. Podoben razmislek je na mestu tudi v primeru, ko je delničarska struktura družbe takšna, da so prevladujoči interesi delničarjev zelo specifični oziroma se njihove zahteve glede standardov upravljanja pomembno razlikujejo od splošno uveljavljenih priporočil. 7

8 1.3. Načelo»spoštuj ali pojasni razloge za odstopanje«navedeno načelo je bilo na ravni Evropske unije sprejeto leta 2006 z Direktivo 2006/46/EC 9. Družbam omogoča odstopanje od priporočene prakse upravljanja, zajete v kodeksu upravljanja, in upošteva, da ima vsaka družba lastno poslovno prakso, ki izhaja iz narave, obsega in zahtevnosti dejavnosti, pravno-organizacijske oblike, lastniške sestave, velikosti in predvsem zastavljenih ciljev konkretne družbe. Obstoj odstopanja sam po sebi še ne nosi negativnega predznaka z vidika kvalitete upravljanja družbe, saj lahko predstavlja alternativno pot, ki jo je družba ubrala za dosego namena posameznega priporočila izbranega kodeksa upravljanja. Vsebina pojasnil pri razkritju odstopanja od kodeksa mora biti torej takšna, da vlagatelji na njihovi podlagi lahko ustrezno ocenijo, ali je odstopanje utemeljeno, ali ostaja v duhu vodilnih načel korporativnega upravljanja in ali se z odstopanjem strinjajo. Za učinkovito izvajanje načela»spoštuj ali pojasni«v praksi je po mnenju Evropskega foruma za korporativno upravljanje 10 potrebno vzpostaviti: ustrezno pravno podlago - obstajati mora obveznost, predpisana s strani zakonodajalca, pristojnega nadzornega organa (regulatorja) ali organizatorja trga finančnih instrumentov (borze), ki družbi nalaga dolžnost implementirati načela kodeksa dobre prakse korporativnega upravljanja ali razkriti in pojasniti razloge za morebitne primere, ko od teh načel odstopa; visoko raven transparentnosti - izražena je prek verodostojnih, vsebinsko popolnih razkritij odstopanj; 11 učinkovite mehanizme, ki jih delničarji lahko uporabijo za izvajanje delničarskih pravic v procesu nadzora - vzpostavljen mora biti vzvod, prek katerega lahko delničarji družbe uveljavljajo odgovornost organov vodenja in nadzora za odločitev, da določenega načela neutemeljeno niso spoštovali. V Sloveniji sta za javne družbe pogoja pod prvo in tretjo točko urejena v ZGD-1 12, in sicer z zakonsko zahtevano izdelavo in objavo izjave o upravljanju, in s pravico delničarjev do obveščenosti, v okviru katere lahko poslovodstvu na skupščini postavljajo vprašanja in zahtevajo dodatna pojasnila, tudi glede vsebin, navedenih v izjavi, ki je del poslovnega poročila kot sestavnega dela letnega poročila. Vloga delničarjev je v tem smislu nadzorna vloga, ki jo lahko izvajajo na skupščini. 9 Tako določa točka b) 9 v 46 a členu navedene Direktive. 10 European Corporate Governance Forum (2006, str. 1): Statement of the European Corporate Governance Forum on the comply or explain principle, najdeno 17. marca 2011 na spletnem naslovu: 11 FSA Listing Rules (LR9.8.6.) poleg same navedbe načela, od katerega družba odstopa, zahtevajo razkritje vsebinsko utemeljenih razlogov za odstopanje, razkritje alternativne prakse za dosego namena načela ter razkritje obdobja, v katerem je do odstopanja prišlo oz. v katerem bo odstopanje še prisotno. Enako tudi v poročilu What constitutes an explanation under»comply or explain«- Report on discussions between companies and investors, februar 2012, 12 Glej ZGD-1, 70. in 305. člen. 8

9 1.4. Razvoj evropskega okvira za upravljanje podjetij V času po uveljavitvi kodeksov upravljanja je bil večji poudarek strokovne javnosti dan presoji in primerjavi učinkovitosti posameznih institutov korporativnega upravljanja (vprašanje primerne sestave organov vodenja in upravljanja ter njihovih komisij, neodvisnosti njihovih neizvršnih članov, vprašanje samoocene in učinkovitosti njihovega delovanja ter primernosti plačil, in podobno), kar je imelo za posledico boljše poznavanje sistemov upravljanja in celo do neke mere»globalizacijo«ureditve področja upravljanja s približevanjem praks družb iz»kontinentalnega«in anglosaksonskega pravnega okolja. Družbe so si prizadevale izrabiti pozitiven naboj kodeksov, dodatno pa so tudi zaradi pritiska delničarjev in javnosti ter konkurentov dosegle vsaj zunanjo, formalno skladnost z veliko večino načel in priporočil. Že pred nastopom recesije na ravni EU smo bili priča pobudam za uveljavitev strožje regulative na področju upravljanja družb, katere posledica naj bi bila ponovna vzpostavitev zaupanja na trgu 13 in izboljšano upravljanje s tveganji. Evropska komisija je na podlagi Zelene knjige z naslovom»okvir EU za upravljanje podjetij 14 izvedla široko javno razpravo o razvoju evropskega okvira upravljanja. kot je razvidno iz povzetka odgovorov na Zeleno knjigo 15, je v prihodnje smiselno urejanje tega področja predvsem na način, da: se presoja elemente korporativnega upravljanja tekom celotne vlagateljeve verige (poleg delničarjev so vanjo vključeni tudi analitiki, mediji in širša javnost, pooblaščenci, banke, družbe za upravljanje, drugi ponudniki investicijskih storitev); se vzpodbuja odgovorno lastništvo in aktivnejše vključevanje vlagateljev (tako»manjšinskih«kot tudi institucionalnih) pri nadzoru nad vzpostavljenim sistemom upravljanja, vse navedeno z namenom zasledovati trajnejšo in vzdržno rast ter razvoj družbe. Družbe lahko z omogočanjem široke dostopnosti informacij (z nizkimi stroški ali brezplačno za delničarje) in z uporabo modernih tehnologij pomembno vplivajo na aktivnejše sodelovanje vlagateljev in s tem ožijo prostor za slabo prakso upravljanja. Že Analiza RiskMetrics Group 16 poleg odgovornejšega delničarstva predvidevajo obveznost institucionalnih vlagateljev, da objavijo izvajanje svojih naložbenih politik in politik glasovanja na skupščini, dodatno pa predlagajo, da bi izjava o skladnosti postala predmet ovrednotenja in glasovanja na skupščini delničarjev. 13 Glej tudi članek: Compliance of Companies with Corporate Governance Codes: Case Study on Listed Belgian SMEs, Sven H. De Cleyn, Journal of Business Systems, Governance an Ethics, (str. 2), dostopno na spletnem naslovu: dne Dostopna je na naslovu: dne Glej Feedback statement - Summary of responses to the Commission Green paper on the EU corporate governance framework z dne , dostopna na spletnem naslovu: dne V omenjeni raziskavi, ki je bila narejena med 270 družbami v 18 državah Evropske unije, Slovenija ni sodelovala. Tovrstna priporočila so navedena v dokumentu: Study on Monitoring and Enforcement Practices in Corporate Governance in the Member States, RiskMetrics Group BUSINESSEUROPE ecoda Landwell & Associés, dokument izdelan dne , str. 18, dostopen na: dne

10 se ohrani uporaba načela»spoštuj ali pojasni«, saj dopušča prožnost za prilagajanje morebitnih posebnosti poslovanja standardom dobrega korporativnega upravljanja različno velikih družb (t.i.»one size fits all«), zaradi česar tudi oblikovanje manj zahtevnega nabora priporočil za družbe izven organiziranega trga ni potrebno oz. smiselno; se na pobudo posameznih držav članic izboljšanje kvalitete pojasnil v izjavah skladno z načelom»spoštuj ali pojasni«zasleduje tudi z vzpostavitvijo t.i. zunanje strokovne presoje 17, katere izsledki so lahko podlaga za ukrepanje ob neustrezni kvaliteti razkritij odstopanj od načel kodeksov dobre prakse upravljanja. Medtem ko se poleg delničarjev kot»notranji presojevalci«izjave o skladnosti pojavljajo še revizorji (v sklopu preveritve poslovnega poročila kot dela letnega poročila družbe) 18 ter člani organov vodenja in nadzora, predvsem revizijske komisije (oboji sodijo med»company specific monitoring & enforcement bodies«), se z vidika širšega trga med zunanjimi presojevalci pojavljajo predvsem regulatorji (ministrstva oziroma pristojne nadzorne agencije), organizatorji trga (borze), gospodarska interesna združenja, finančni novinarji, analitiki in akademiki (t.i.»marketwide monitoring and enforcement bodies«) 19. V evropski praksi že sedaj lahko najdemo nekaj primerov delne»formalizacije«pristojnosti za presojo kvalitete razkritij. Takšno vlogo na primer na Nizozemskem opravlja Autoriteit Financiële Markten (AFM), organizacija zasebnega prava z javnimi pooblastili za izvajanje nadzora na področju finančnega trga na Nizozemskem. V primeru, da nizozemska družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ne pojasni stopnje spoštovanja oziroma morebitnih odstopanj od vsebine kodeksa v svojem letnem poročilu, je poleg delničarjev družbe tudi AFM upravičena pozvati sodišče, da zahteva od družbe pojasnilo glede uporabe veljavnih standardov pri oblikovanju letnega poročila. Na ta način AFM predstavlja posredni nadzor nad uporabo načela»spoštuj ali pojasni«, medtem ko pooblastila za kvalitativno oceno sistema upravljanja na podlagi njene izjave o spoštovanju kodeksa nima. Dodatno pristojnost uradne institucije je na tem področju uveljavila npr. Irska, kjer morajo delniške družbe, ki so finančne institucije in so predmet nadzora Irske Centralne banke, slednjo obvestiti o vsakem materialnem odstopanju od priporočil Kodeksa. Ker so izjave v prvi vrsti namenjene delničarjem in ne morebitnim nadzornim institucijam ali revizorjem, po mnenju večine udeležencev razprav v EU tako imenovani»zunanji presojevalci«ne bi smeli posegati v vsebino navedenih informacij ali izdajati poslovnih sodb glede rešitev, ki jih je pri razkrivanju odstopanj od kodeksa upravljanja podjetje izbralo. Namesto tega se zavzemajo za rešitev, da bi objavili rezultate nadzora in poudarili dobre prakse ter s tem podjetja spodbudili k večji preglednosti, le v najhujših primerih neskladja pa predvideli formalne sankcije Glej članek: Corporate Governance in the Netherlands, J. van Bekkum, J.B.S. Hijink, M.C. Schouten & J.W. Winter, december 2010, dostopen na spletnem naslovu: dne Skladno s 57. členom ZGD-1 se revizor pri pregledu poslovnega dela letnega poročila v zvezi z izjavo o upravljanju družbe omeji na skladnost in opis glavnih značilnosti sistemov notranjega nadzora in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja ter na podatke glede imetnikov kvalificiranega deleža, glede posebne kontrolne pravice, o omejitvah glasovalnih pravic, pravilih družbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora in spremembah statuta ter pooblastilih članov poslovodstva. 19 Navedeno v Analizi RiskMetricsGroup (opomba 16), str Takšna zahteva je predpisana v dokumentu: Corporate Governance Code for Credit Institutions and Insurance Undertakings Guidelines on the Annual Compliance Statement, (Section 25), ki je dostopen na naslovu: 10

11 2. Analiza izjav izdajateljev Prve kotacije, objavljenih v 2011 in Statistični pregled odstopanj Kodeks upravljanja javnih delniških družb 21 sestavlja skupaj 112 vodilnih in izvedbenih načel, katerih namen je povečati transparentnost korporativnega upravljanja slovenskih javnih delniških družb. Podrobnejši statistični pregled odstopanj od posameznega načela Kodeksa za izjave izdajateljev Prve kotacije, objavljene leta 2011 in 2012, je predstavljen v Prilogi Pregled izjav pokaže, da dve družbi v letu 2012 (za leto 2011) izjavljata popolno (100 %) usklajenost s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb; za leto 2010 pa ena. Stopnja usklajenosti ostalih osmih družb, kot je izražena v izjavah o skladnosti s Kodeksom, za obe leti dosega oziroma presega 81 %. Od skupno 112 priporočil je 63 (56 %) takšnih, za katere nobena družba nobeno leto ne izjavlja odstopanja, torej lahko predpostavljamo, da so družbe z njimi usklajene. Primerjava med letoma 2010 in 2011 kaže skupinski premik k večji usklajenosti s Kodeksom. Skupno število izraženih odstopanj desetih obravnavanih družb v letu 2010 je bilo 83 in se je leta 2011 zmanjšalo na Družbe si torej prizadevajo v čim večji meri spoštovati neobvezujoča priporočila Kodeksa in skladno s tem izpopolnjevati svoj sistem upravljanja skozi čas. To potrjuje tudi ugotovitev, ki izhaja iz Priloge 2, in sicer, da je bilo leta 2010 kar 35 % vseh pojasnil odstopanj obrazloženih s t.i. prehodnimi pojasnili,ki so napovedovala, da se bo družba v prihodnosti uskladila s priporočeno prakso, medtem ko je bilo leta 2011 tovrstnih pojasnil le še 10% (glej Tabelo 2). Statistični pregled odstopanj v Prilogi 1 kaže, katera so tista priporočila, od katerih izdajatelji najpogosteje odstopajo, prvih šest je povzetih spodaj (Tabela 1). Tabela 1: Pregled najpogostejših odstopanj, izražen v številu odstopanj s strani skupno 10 družb Načelo Število odstopanj od posameznega načela Skupaj Opredelitev ciljev v statutu družbe Uporaba informacijske tehnologije za obveščanje in izvedbo seje NS, ob ustrezni varnosti 9 Samoocena sestave, poslovanja, nasprotja interesov, sodelovanja z upravo in komisij NS enkrat letno 12.1 Plačilo je sestavljeno iz sejnin in plačila za opravljanje funkcije, ko je določila skupščina Oblikovanje revizijske in kadrovske komisije ter komisije za imenovanje čim prej po ustanovni seji NS 22.7 Razkritje posamičnih bruto in neto prejemkov članov uprave in NS Vir: Izjave o skladnosti s Kodeksom izdajateljev Prve kotacije za leto 2010 in 2011 (več o tem na SEOnet) %20Corporate%20Governance%20Requirements/Section%2025%20Compliance%20Statement%2009_08_2011.pdf dne Kodeks je dosegljiv na spletni strani: 22 Namen te analize ni preučevanje posamezne družbe, temveč Prve kotacije kot celote, zato družb poimensko ne izpostavljamo. 23 Kar pomeni, da se je povprečno število pojasnil v izjavah o skladnosti s kodeksom zmanjšalo iz 8.3 na 4,8. 11

12 Vsebinsko bomo navedena načela podrobneje razdelali v naslednjem poglavju Razvrstitev odstopanj po tipu pojasnila Statistični pregled izjav o skladnosti s Kodeksom kaže relativno visok nivo usklajenosti s Kodeksom in višanje stopnje usklajenosti v dveh letih. Vendar je, kot je pojasnjeno v uvodu, za učinkovitost izvajanja Kodeksa v praksi skladno z načelom»spoštuj ali pojasni razloge za odstopanje«potrebna visoka raven transparentnosti, ki se izraža prek zanesljivih in popolnih razkritij odstopanj. Za tako opredelitev pa je potrebna vsebinska presoja odstopanj. Na ravni Evropske unije je Analiza RiskMetrics Group obsegala raziskavo korporativnega upravljanja 233 evropskih družb. Pojasnila odstopanj v izjavah o skladnosti s kodeksom so v tej raziskavi na podlagi vsebinske presoje odstopanj razvrščena v naslednjih pet skupin 24 : neveljavna pojasnila, to so pojasnila, ki vsebinsko niso prava pojasnila, ker ne razlagajo odstopanja (NP) ali pa po vsebini razlage sploh niso odstopanja (NO); splošna pojasnila, to so pojasnila, ki samo izražajo nestrinjanje družbe s priporočenimi ravnanji, ne pojasnjujejo pa specifičnih lastnosti družbe, zaradi katerih tako priporočilo ni primerno za družbo (SPLP); omejena pojasnila, so pojasnila, kjer družba podrobno ne razkrije, zakaj od priporočenih ravnanj odstopa, ampak samo navede alternativno prakso (OP); specifična pojasnila, so pojasnila, ki navajajo specifične, družbi lastne razloge za odstopanje od priporočene prakse in opisujejo alternativno prakso (SPECP); prehodna pojasnila, so pojasnila, v katerih družba navaja, da trenutno ne spoštuje načela, a se bo v prihodnosti uskladila s priporočeno prakso (PP). Pregledali smo izjave vseh desetih družb za leti 2010 in 2011 in vsako pojasnilo odstopanj glede na vsebino označili po zgornji razvrstitvi. Podrobneje je razvrstitev pojasnil prikazana v Prilogi 2, strnjeno pa v Tabeli 2 spodaj. Preučitev pojasnil po tipu je pokazala, da je je bilo leta samo 27 % in leta 2011 približno 44 % takih pojasnil, ki smo jih označili kot specifična, torej kvalitetna pojasnila, ki poleg odstopanj pojasnjujejo tudi alternativno prakso in razloge zanjo. Primerjalni pogled pokaže, da se tudi v EU samo 34 % razkritij lahko šteje za specifična razkritja, pri čemer družbe z najkvalitetnejšimi razkritji prihajajo iz Velike Britanije, Francije, Švedske, Nizozemske in Belgije 25.Splošna in omejena pojasnila nimajo prve dodane vrednosti in kot smo navedli v prvem delu tega dokumenta, je načelo spoštuj in pojasni 24 Glej Analizo RiskMetricsGroup. Podobna analiza je bila opravljena tudi s primerjavo sistema upravljanja v praksi 257 družb, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu Velike Britanije ter Nemčije glej Flexible or not? The comply or explain principle in UK and German corporate governance, P. Sanderson,D. Seidl, B. Krieger, J. Roberts,dostopen na naslovu: dne , ter Applying the comply-or-explain principle: discursive legitimacy tactics with regard to codes of corporate governance, David Seidl, Paul Sanderson, John Roberts, Springer Science+Business Media, LLC. 2012, dostopen na naslovu: dne Prav tako navedeno v Analizi RiskMetricsGroup, str

13 učinkovito, ko je dosežena visoka raven transparentnosti prek verodostojnih in vsebinsko popolnih razkritij, ki jih pa dosegamo samo s specifičnimi pojasnili. Zelo pomembno je, da je bilo leta 2010 približno 35 % pojasnil takih, v katerih družbe napovedujejo spremembo prakse in uskladitev s priporočilom Kodeksa v bližnji prihodnosti (t.i. prehodna pojasnila). Primerjava med letoma pokaže, da so izdajatelji nekatere svoje napovedi tudi uresničili, saj se delež prehodnih pojasnil, s katerimi družba napoveduje spremembo svoje prakse, iz 35 % znižal na 10%. Napovedi so se v večji meri uresničile, saj se pri kar 22 od 29 pojasnilih, kjer se je leta 2010 pojavilo odstopanje, odstopanje v letu 2011 ne pojavlja več, kar je razvidno iz Priloge 2. Pomembna ugotovitev je tudi, da je leta % in leta % takšnih pojasnil, ki jih opredeljujemo kot neveljavna pojasnila in kjer imajo družbe še priložnost, da preverijo ali so odstopanja sploh odstopanja, ali da odstopanja podrobneje predstavijo. Tabela 2: Delež pojasnil po tipu pojasnila v % Tip pojasnila Neveljavno pojasnilo 11% 21% Splošno pojasnilo 0% 0% Omejeno pojasnilo 27% 25% Specifično pojasnilo 27% 44% Prehodno pojasnilo 35% 10% Vir: Izjave o skladnosti s Kodeksom izdajateljev Prve kotacije za leto 2010 in 2011 (več o tem na SEOnet) Pri vsebinski analizi 26 pojasnil odstopanj smo uporabili omenjeno razvrstitev iz Analize RiskMatricsGroup. Pri tem smo dodali še novo kategorijo - kot»ni odstopanje«smo v Prilogi 2 označili pojasnila, kjer družba pojasnjuje svojo prakso, po naši presoji pa dejansko ne gre za vsebinsko odstopanje od Kodeksa, temveč za pojasnjevanje prakse, preko katere se izkaže, da družba Kodeks spoštuje. Ta pojasnila smo v Tabeli 2 združili z neveljavnimi pojasnili. Statistično so taka odstopanja še vedno obravnavana kot odstopanja in povečujejo navidezno stopnjo neusklajenosti posameznega izdajatelja s Kodeksom, kar pa vsebinsko seveda ni pravilno. Po statistični analizi in analizi razkritij preko razvrstitve odstopanj po tipu pojasnila bi lahko zaključili, da se je splošna raven usklajenosti s priporočeno dobro prakso korporativnega upravljanja družb Prve kotacije med letoma 2010 in 2011 zvišala, saj: se je skupno število odstopanj zmanjšalo (iz 83 v letu 2010 na 48 v letu 2011), kar pomeni, da so družbe sprejele ukrepe s katerimi so spremenile svoje korporativno upravljanje in v prakso 26 Prva analiza izjav o skladnosti s Kodeksom je bila narejena že leta Ugotovitve takratne analize, ki je zajemala pregled izjav 26 izdajateljev, so bile, da obstaja pet problemov, ki zmanjšujejo vsebinsko vrednost razkritij slovenskih izdajateljev. Ti problemi so bili: družbe razkrivajo odstopanja, ki niso dejanska odstopanja, nerazkrita pa ostajajo odstopanja pri katerih je ob spremljanju poslovanja očitno, da odstopanja v praksi obstajajo, v vsebinskih obrazložitvah je bilo zaznati očitno prepisovanje obrazložitev odstopanj oziroma družbe so posnemale druge družbe, ki so si jih izbrale za vzornike; izpostavljeno je bilo nerazumevanje sestave Kodeksa ter problem velikega števila izjav, v katerih izdajatelj razkrije, da določbe ne spoštuje in hkrati izjavi, da jo bo v prihodnje spoštoval, kar se v določenem časovnem okviru ni uresničilo. 13

14 vpeljale priporočeno dobro prakso. To dodatno potrjuje dejstvo, da se pri 22 od 29 prehodnih pojasnil iz leta 2010, odstopanja v letu 2011 ne ponovijo. iz leta 2010 v leto 2011 se je povečal delež pojasnil, ki jih označujemo kot specifična pojasnila (tudi zaradi znižanja števila prehodnih pojasnil). To so tista pojasnila, ki vsebujejo vse lastnosti kvalitetnega razkritja (razkrivajo odstopanja, navajajo razloge za odstopanje ter opisujejo alternativno prakso) in na katerih temelji učinkovitost načela»spoštuj ali pojasni razloge za odstopanje«. Zgornji ugotovitvi sta osnovani na predpostavki, da družbe resnično razkrivajo vsa odstopanja. Vprašanje glede resnične stopnje usklajenosti se pojavlja v dveh oblikah, in sicer ali izdajatelji razkrijejo vsa odstopanja, ki se dogajajo v praksi, ter ali si izdajatelji posamezno priporočilo interpretirajo pravilno. Interpretacija posameznih priporočil znotraj posamezne družbe je namreč oblikovala različno prakso izvajanja določenega priporočila med družbami in različno interpretacijo odstopanj. Tak primer je načelo 5.8., ki določa sprejem sklepov skupščine o uporabi bilančnega dobička ter o razrešnici organom vodenja in nadzora v isti točki dnevnega reda skupščine, a z ločenimi sklepi, tudi za vsak organ, ki ga nekatere družbe v praksi ne izvajajo, ena pa ga izvaja tako, da skupščina odloča o razrešnici za vsakega člana uprave in nadzornega sveta z ločenim sklepom. Tak primer so nadalje tudi odstopanja od načela 13 do 13.6, ki se nanašajo na ustanavljanje komisije nadzornega sveta. Načelo družbam priporoča oblikovanje kadrovske komisije in komisije za imenovanje, poleg revizijske komisije, pri tem je oblikovanje kadrovske komisije odvisno od velikosti in zahtevnosti dela v posameznem nadzornem svet. Družbe si navedeno načelo v povezavi z ostalimi načeli glede oblikovanja in delovanja nadzornega sveta razlagajo različno in temu primerno izražajo odstopanja. Tako na primer po našem mnenju ni odstopanje, če družba nima ustanovljene komisije za imenovanje, ima pa ustanovljene komisije nadzornega sveta, ki so potrebne glede na njeno strukturo korporativnega upravljanja, kot so poleg obvezne revizijske komisije, še komisija za korporacijsko upravljanja,»benchmark«komisija in kadrovska komisija. Glede vprašanja, ali družbe dosledno razkrivajo vsa dejanska odstopanja od vseh načel Kodeksa, smo zunanji uporabniki pri preverjanju omejeni z javno objavljenimi informacijami družbe. V tem dokumentu smo preverjanje omejili na priporočila 4.2 in 5.2 in 5.10, ki se nanašajo na informacije, objavljene ob sklicu in ob objavi sprejetih sklepov skupščine. V ozadju vseh treh načel je spodbujanje delničarskega aktivizma, saj je za slovenske družbe značilno, da relativno majhno število delničarjev presega 50 % glasovalnih pravic. 14

15 Tabela 3: Število delničarjev in stopnja udeležbe na zadnji skupščini delničarjev (leto 2012) Družba 1 Družba 2 Družba 3 Družba 4 Družba 5 Družba 6 Družba 7 Družba 8 Družba 9 Družba 10 Število delničarjev na dan Delež tujih imetnikov v % 31,47 2,16 21,60 17,72 2,17 19,83 5,13 3,59 7,81 4,51 Delež glasovalnih pravic na skupščini 2012 v % od vseh delnic z glasovalno pravico 63,83 61,99 53,29 46,33 79,09 66,69 71,91 75,34 81,43 81,35 Delež glasovalnih pravic na skupščini 2012 prisotnih petih največjih delničarjev v % glede na vse delnice z glasovalno pravico 52,13 46,98 48,86 31,45 np 51,90 42,67 46,41 68,90 75,31 Vir: Sklepi skupščin 2012, ki so odločale o uporabi bilančnega dobička posamezne družbe, objavljeni na SEOnet ( Načelo 4.2 pravi, naj družba spodbuja vse večje delničarje, predvsem pa institucionalne vlagatelje in državo, da javnost seznanijo s svojo politiko upravljanja z naložbo v javni delniški družbi, npr. s politiko glasovanja, vrsto in pogostnostjo izvajanja upravljavskih aktivnosti ter z dinamiko komuniciranja z organi vodenja ali nadzora te družbe. Šteje se, da je družba pozvala delničarje skladno s tem priporočilom, če je poziv del sklica skupščine (načelo 4.2). Za leto 2011 je samo ena družba od vseh desetih izrazila odstopanje od tega načela. Podrobnejši pregled objavljenih sklicev skupščin v letu 2011 je pokazal, da sta smo dve družbi od preostalih devetih, ki nista izrazili odstopanja, tudi dejansko pozvali delničarje skladno z načelom 4.2. To pa pomeni, da je 7 izdajateljev za leto 2011 ni razkrilo vseh dejanskih odstopanj. Težava, ki se pojavlja v praksi, je, da je preverjanje vsebine izjav in navajanje razlogov za odstopanje izključno v rokah delničarjev, le-ti pa te pravice ne izkoristijo. H kvalitetnejšim razkritjem lahko na tem področju pripomorejo predvsem institucionalni vlagatelji in pristojna združenja ob sodelovanju države (AUKN, Ministrstvo za gospodarstvo), v kolikor bi po vzoru Velike Britanije 27 oblikovali zahtevo za razkrivanje politike upravljanja z naložbami ter druga načela, katerim institucionalni vlagatelji sledijo pri opravljanju svoje sicer strogo regulirane dejavnosti. Načelo 5.10 nadalje priporoča, da družba v objavi informacij o izvedeni skupščini družbe poleg zakonsko zahtevanih informacij navede tudi: jasno identifikacijo petih, na skupščini prisotnih ali zastopanih največjih delničarjev družbe, ter za vsakega takšnega delničarja število njegovih delnic in število njegovih glasovalnih pravic. Kljub temu, da nobena družba ni izrazila odstopanja od tega priporočila v letu 2011, iz pregleda vsebine objavljenih sprejetih sklepov skupščin v letu 2011 izhaja, da ena družba tega podatka v javni objavi o sklepih skupščine ne razkriva. Kar spet pomeni, da je izjava o skladnosti nepopolna. Dodaten tak primer je načelo 5.2, ki družbi priporoča naj razkrije informacijo o organiziranem zbiranju pooblastil pri tem pa naj razkrije seznam pooblaščencev z njihovimi kontaktnimi podatki, rok do katerega je potrebno pooblastilo oddati, naslov kamor se pošlje pooblastilo, obrazce pooblastila in dodatno - najkasneje na dan skupščine stroške, ki so v družbi nastali z organiziranim zbiranjem pooblastil. Pregled javno objavljenih informacij v zvezi s skupščino leta 2011 nam kaže, da vseh The UK Stewardship Code, sprejet leta 2010, trenutno v fazi predloga sprememb, dostopen na spletni strani FRC: dne

16 izdajatelj Prve kotacije objavlja informacije v zvezi z zbiranjem pooblastil, z namenom spodbuditi delničarje k uresničevanju njihovih pravic pri odločanju na skupščini. Vseh deset družb je v letu 2011 objavilo obrazec za zbiranje pooblastil, samo pet družb od desetih je objavilo naslov, kamor naj se pošljejo pooblastila in spet samo pet od desetih je objavilo rok oddaje pooblastila. Štiri družbe od teh desetih zbirajo pooblastila organizirano in v ta namen objavljalo tudi seznam pooblaščencev. Stroške organiziranega zbiranja pooblastil pa ni objavila nobena družba. Od vseh desetih je za leto 2011 samo ena razkrila odstopanje od načela 5.2. Zgornja primerjava (ne)izjavljenih odstopanj z javno dostopnimi podatki v javnih objavah je na vzorcu treh primerov pokazala, da na podlagi statističnega pregleda izjav ne moremo delati absolutnih zaključkov glede dejanske stopnje usklajenosti prakse upravljanja družb z načeli Kodeksa. Predvidevamo lahko, da izdajatelji v težnji, da bi izražali čim večjo skladnost s Kodeksom, v izjavi ne navedejo vseh odstopanj, ali pa jih ne smatrajo za pomembne. Tak odnos bi bilo potrebno čim prej spremeniti, saj se na takih primerih v slovenski praksi lomi bistvo načela»spoštuj ali pojasni razloge za odstopanje«, katerega namen ni popolna usklajenost z načeli kodeksa, temveč fleksibilnost in razkritje korporativnega upravljanja prek pojasnil lastne prakse. Dodatno tak način (ne)izjavljanja odstopanj sproži dvom v izvajanje ostalih načel, ki jih»zunanji uporabnik«ne more neposredno preveriti (npr. načela glede delovanja nadzornega sveta). 3. Vsebinski pregled nekaterih izbranih odstopanj V nadaljevanju dokumenta bomo vsebinsko razdelali posamezna izbrana načela kodeksa, pri katerih je največ izdajateljev izrazilo odstopanje: opredelitev ciljev v statutu družbe (načelo 1), uporaba informacijske tehnologije za obveščanje in izvedbo seje nadzornega sveta, ob ustrezni varnosti (načelo 8.4), plačilo je sestavljeno iz sejnin in plačila za opravljanje funkcije, kot je določila skupščina (načelo 12.1), oblikovanje revizijske in kadrovske komisije ter komisije za imenovanje (načelo 13.1), razkritje posamičnih bruto in neto prejemkov članov uprave in nadzornega sveta in razlaga metod vrednotenja (načelo 22.7). Dodatno bomo v analizi pozornost namenili še trem priporočilom, ki so bila v Kodeks uvedena ob zadnji spremembi leta 2009: oblikovanje in sprejem politike upravljanja (priporočilo 2), razkritje izjav o neodvisnosti in lojalnosti (načelo 8) in samoocenjevanje nadzornega sveta (načelo 9). 16

17 3.1. Opredelitev ciljev v statutu družbe Načelo 1:»Osnovni cilj delniške družbe, ki opravlja pridobitno dejavnost, je maksimiranje vrednosti družbe. Ta in drugi cilji, ki jih družba zasleduje pri opravljanju svoje dejavnosti, kot sta dolgoročno ustvarjanje vrednosti za delničarje in upoštevanje socialnih in okoljskih vidikov poslovanja z namenom zagotavljanja trajnostnega razvoja družbe, se navedejo v statutu družbe.«prvo načelo Kodeksa pravi, da je osnovni cilj delniške družbe, ki opravlja pridobitno dejavnost, maksimiranje vrednosti družbe. Posebej pa poudarja naj se ta osnovni cilj in druge morebitne cilje, ki jih družba zasleduje pri opravljanju svoje dejavnosti, kot sta dolgoročno ustvarjanje vrednosti za delničarje in upoštevanje socialnih in okoljskih vidikov poslovanja z namenom zagotavljanja trajnostnega razvoja družbe, navedejo v statutu družbe. Analiza izjav kaže, da je leta 2010 od tega priporočila odstopalo pet družb, leta 2011 pa še tri od desetih obravnavanih. Navedeno načelo vsebuje dve komponenti, in sicer jasno definicijo ciljev družbe, ter navedbo ciljev v statutu. Načelo glede navedbe ciljev v statutu je bilo v Kodeks vneseno leta 2006, z namenom zagotovitve večje preglednosti ciljev družbe in dejstva, da se morajo z zasledovanjem neekonomskih ciljev 28 strinjati delničarji in take cilje odobriti v ustanovitvenem aktu, statutu oziroma z odločitvijo na skupščini. Cilj je glavna zaveza in vodilo družbe, h kateremu stremijo vsi deležniki. Kot je navedeno v obrazložitvi načel Kodeksa 29 je opredelitev ciljev nujna, da ne le delničarji, temveč tudi uprava, nadzorni svet, morebitni vlagatelji in ostali deležniki razumejo, zakaj družba obstaja in v kateri smeri deluje, tako da lahko temu prilagodijo svoja razmerja z družbo. Ciljem družbe mora biti prilagojena celotna Politika upravljanja družbe (Kodeks, načelo 2), ravno tako mora družba v razmerjih z deležniki odgovorno izvršuje svoje pravice ter izpolnjuje prevzete obveznosti na način, ki je skladen s cilji družbe (Kodeks, načelo 3). Vsi člani uprave in nadzornega sveta (ter komisij nadzornega sveta) morajo pri svojem delovanju upoštevati izključno cilje družbe in delovati z namenom skrbnega in odgovornega izpolnjevanja ciljev družbe (Kodeks, načelo in načelo 15). Tudi osnovno načelo glede neodvisnosti in lojalnosti načelo 17 Kodeksa pravi, da morajo člani nadzornega sveta in uprave pri svojem delovanju in odločanju upoštevati cilje družbe in jim podrediti morebitne drugačne osebne ali posamične interese tretjih oseb, uprave, delničarjev, javnosti ali države 30. Jasna definicija 28 To so vsi tisti cilji, ki niso maksimiranja vrednosti družbe, na primer: ustanavljanje delovnih mest, ohranjanje plač na določeni ravni, upoštevanje socialnih vidikov poslovanja. Glej Poročilo o upravljanju javnih delniških družb 2005, 990&sid=. 29 Več v Obrazložitev načel Kodeksa na 30 O pomenu cilja za definicijo delovanja uprave in nadzornega sveta v dobro družbe je bilo veliko napisanega v Poročilu o upravljanju 2005:»Namen nadzorovanja uprave s strani nadzornega sveta je potrebno izpeljati iz ciljev ustanovitve in poslovanja družbe, torej iz razlage definicije delovanja 'v dobro družbe'. Zakonsko določen cilj uprave, ki ga določa 246. člen ZGD, je, da mora delovati 'v dobro družbe' (246. člen ZGD). Termin 'v dobro družbe' je generalna klavzula, katere vsebine 17

18 ciljev družbe je torej pomembna tudi z vidika merjenja uspešnosti delovanja uprave in nadzornega sveta. V pojasnilih odstopanj od načela 1 Kodeksa dve družbi od treh navajata, da so temeljni cilji navedeni v drugih aktih družbe, kot je poslanstvo, poslovna politika, strategija. Iz take vrste pojasnila je jasno, da interpretacija načela odstopa od njegovega namena. Za cilj je namreč poleg tega, da je jasen in prepoznan, pomembno tudi to, da je naveden v statutu družbe, ki se lahko spreminja samo s sklepom skupščine delničarjev in s potrebno večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala (ZGD-1, 329. člen). Delničarji morajo privoliti, da si družba prizadeva še za druge, neekonomske cilje in morebitni potencialni vlagatelji morajo biti s takimi odločitvami seznanjeni, preden sprejmejo svojo investicijsko odločitev. Navedeno nakazuje na potrebo, da v okvir analiziranja odstopanja od načela vključimo vprašanje interpretacije načel. Za usklajenost z načeli kodeksa je potrebno pravšnje razumevanje vsebine načel. Analiza je namreč pokazala, da se načela večkrat pravilno ne interpretirajo. Glede same opredelitve cilja družbe je na tem mestu potrebno poudariti razumevanje, kaj je cilj družbe. Kodeks vsebinsko opredeljuje osnovi cilj delniške družbe kot maksimiranje vrednosti družbe (Kodeks, 2009, str. 4) 31. Pregled ciljev po statutih je pokazal, da dve družbi navajata, da je njun cilj opravljanje pridobitne dejavnosti. Opozoriti je potrebno, da to ni cilj, temveč sredstvo za doseganje cilja. V takih primerih se pojavlja vprašanje, ali je družba s Kodeksom dejansko usklajena Oblikovanje in sprejem politike upravljanja Načelo 2:»Uprava skupaj z nadzornim svetom oblikuje in sprejme Politiko upravljanja družbe, v kateri določi poglavitne usmeritve upravljanja družbe z upoštevanjem zastavljenih dolgoročnih ciljev družbe ter z njo seznani vse deležnike preko razkritja na spletnih straneh družbe.«drugo načelo Kodeksa, skupaj z dvema izvedbenima načeloma in natančno opredelitvijo Politike upravljanja v prilogi A Kodeksa, se nanaša na sprejem Politike upravljanja družbe s strani uprave in nadzornega sveta. Gre za novo načelo, ki je bilo v Kodeks uvedeno ob zadnji spremembi leta 2009 in se je hitro uveljavilo v praksi, saj sta leta 2010 dve družbi od desetih izrazili odstopanje, leta 2011 pa nobena. Namen sestave Politike upravljanja je, da uprava skupaj z nadzornim svetom vnaprej prepozna vse deležnike družbe in vnaprej opredeli posamični odnos družbe do njih, kar naj bi zagotovilo zaščito pravic vseh deležnikov in zvišalo transparentnost korporativnega upravljanja pri vsakodnevnem poslovanju ob upoštevanju zastavljenih dolgoročnih ciljev. Politika upravljanja mora zakon ne določa, razen kolikor o njem govori v 1. členu ZGD. Vsebina je znana, ko je znan cilj oziroma namen družbe (določen s posamičnim zakonom, statutom oziroma odločitvijo delničarjev), ki določa, kaj se šteje kot 'v dobro družbe'.«več o tem glej Poročilo o upravljanju javnih delniških družb 2005, 990&sid=). 31 V teoriji se najpogosteje pojavljajo trije pristopi: takoimenovan»shareholderski«pristop, katerega cilj podjetja je maksimiranje premoženja lastnikov,»stakeholderski«pristop, kjer je podjetje usmerjeno v maksimiranje blaginje vseh deležnikov podjetja in tako imenovana razsvetljenska»stakeholdrska«teorija, ki pravi, da mora biti cilj poslovanja podjetja maksimiranje skupne dolgoročne vrednosti podjetja. 18

19 biti prilagojena celotni strukturi korporativnega upravljanja družbe, naravi dejavnosti, velikosti in osnovnemu cilju družbe. V Kodeksu je predlagano, da se politiko upravljanja objavi na spletni strani in se jo redno posodablja. Pregled spletnih strani družb Prve kotacije je pokazal, da so vse obravnavane družbe sprejele politiko upravljanja in jo objavile bodisi na spletni strani bodisi na sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze (SEOnet). Pri vseh družbah sta jo sprejela uprava in nadzorni svet. Vsebina je pri vseh družbah skladna z usmeritvami v Kodeksu. V Prilogi 3 je predstavljeno, katere deležnike so družbe prepoznale kot svoje poglavitne deležnike. Pri tem velja opozoriti, da posamezna družba, posameznemu deležniku pripisuje različno težo. Vse družbe nadalje kot pomembne deležnike navajajo zaposlene in lokalno oziroma širše okolje, ena družba posebej izpostavlja tudi naravno okolje. Kar za 7 od 10 družb so finančni analitiki pomembni deležniki. Družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, si morajo prizadevati, da jih spremlja čim več uglednih, v danih slovenskih razmerah predvsem mednarodnih analitikov, ki izdelajo analitična poročila s priporočilom vlagateljem, naj delnico prodajo, kupijo ali zadržijo. Večja prepoznavnost delnice med analitiki vodi do večje prepoznavnosti med trgovalci z vrednostnimi papirji, kar navadno vpliva na večjo likvidnost delnice. Velja pa omeniti, da so za finančne institucije zelo pomembni deležniki tudi bonitetne agencije, saj podeljujejo dolgoročno bonitetno oceno kreditne sposobnosti in moči finančnih institucij in so zato pomembne snovalke mnenja o posamezni družbi. Kljub temu jih nobena od treh družb - finančnih institucij - v Prvi kotaciji ne navaja kot svoje deležnike. Glede veljavnosti politike upravljanja je na tem mestu potrebno opozoriti še na datum sprejetja, ki pri nekaterih izdajateljih sega v leto S tem v zvezi se pojavlja vprašanje potrebe po posodobitvi. Sestavni del politike upravljanja je tudi opis vseh poglavitnih usmeritev upravljanja z upoštevanjem zastavljenih ciljev družbe. Za potrebe analize smo vse cilje, ki jih družbe navajajo v politiki upravljanja, primerjali s tistimi, navedenimi v statutu. Samo v enem primeru je cilj v politiki upravljanja identičen tistemu v statutu. Družbe lahko sledijo samo eni opredelitvi cilja. Za dosego cilja je najprej pomembna njegova jasna opredelitev Razkritje izjav neodvisnosti in lojalnosti Načelo 8, drugi odstavek:»vsi člani nadzornega sveta podpišejo posebno izjavo, s katero se opredelijo do izpolnjevanja vsakega kriterija neodvisnosti, navedenega v točki C.3 priloge C tega Kodeksa, in navedejo, da se smatrajo za neodvisne, če izpolnjujejo vse kriterije, ali odvisne, če jih ne, in izrecno navedejo, da so strokovno usposobljeni za delo v nadzornem svetu ter da imajo za tako delo dovolj izkušenj in znanja. Podpisane izjave se objavijo na spletnih straneh družbe.«19

20 Tudi načelo 8, ki priporoča članom nadzornih svetov, da podpišejo posebno izjavo, s katero se opredelijo do kriterijev neodvisnosti, ki so navedeni v prilogi C Kodeksa, je novo načelo, ki je bilo v Kodeks uvedeno leta 2009 in se je hitro uveljavilo v praksi. Delničarji imajo pravico do tega, da so obveščeni, kateri člani nadzornega sveta so neodvisni in kateri so v določenih razmerjih odvisnosti, zato se priporoča, da se podpisane izjave objavijo na spletni straneh družbe. Pregled spletnih strani družb Prve kotacije je pokazal (glej Prilogo 3), da ima osem od desetih družb objavljene izjave o neodvisnosti in lojalnosti na spletni strani. Dve družbi pa v izjavah o skladnosti potrjujeta podpis izjav, vendar izražata odstopanje od objave na spletni strani družbe (v enem primeru zaradi sklepa nadzornega sveta), vendar brez dodatnih podrobnejših obrazložitev. Skladno s priporočili Kodeksa (točka A.14) Politike upravljanja vseh desetih družb vsebujejo zavezo, da bo nadzorni svet vzpostavil sistem ugotavljanja nasprotja in neodvisnosti članov uprave in nadzornega sveta. Glede aktualnosti izjav so pri petih družbah od desetih izjave datirane na aktualno leto in se vsako leto posodabljajo, pri dveh družbah so bile izjave podpisane leta 2011, pri eni pa leta 2010, za dve družbi, ki izjav ne objavljata, nimamo podatka Uporaba informacijske tehnologije za obveščanje in izvedbo seje nadzornega sveta, ob ustrezni varnosti Načelo 8.4:»Nadzorni svet za razpošiljanje gradiv in sklice sej uporablja informacijsko tehnologijo. Če je to smotrno zaradi velikosti nadzornega sveta ali krajevne oddaljenosti članov, nadzorni svet uporablja informacijsko tehnologijo tudi za izvedbo sej in glasovanje o predlogih sklepov. Pri elektronskem komuniciranju s člani nadzornega sveta družba zagotovi predpogoje za učinkovito informacijsko varnost.«ne glede na to, da smo v dobi računalništva v oblaku, so štiri družbe od desetih v obeh letih izrazile odstopanje od načela 8.4., ki opredeljuje uporabo informacijske tehnologije za obveščanje in izvedbo seje nadzornega sveta. Moderne tehnologije so postale del ne le poslovnega temveč tudi zasebnega vsakdana že v takšni meri, da je pogostnost razkritih odstopanj na tem področju nekoliko presenetljiva. Ker gre za podjetja, ki so zaradi vpetosti v konkurenčni boj primorane moderne tehnologije uporabljati za siceršnje poslovanje, je glede na široko»tehnično«paleto možnosti (video konferenca, elektronsko glasovanje, uporaba posebnih varnih povezav za dostop do gradiv in sporočanje pripomb na zapisnik, možnost elektronskega podpisa in arhiviranja zapisnika posamezne seje nadzornega sveta tekom istega dne, kot je bil predviden za predložitev pripomb (če nanj ni prejetih pripomb) bolj verjetno razlog za odstopanje dejstvo, da družbe na tem področju prednosti (še) niso prepoznale oziroma je»tradicionalna«izvedba sej s tiskanimi gradivi in osebno udeležbo na sejah nadzornega sveta ali 20

21 njegovih komisij vendarle preferenca sodelujočih. Priporočilo samo spodbuja k uporabi teh sredstev z namenom nižanja stroškov (potni stroški in čas, prebit na poti, stroški tiskanja gradiv in njihove hrambe v fizični obliki ter daljši čas, potreben za njihovo razpošiljanje in pridobivanje odziva članov, ) ob hkratnem zagotavljanju varovanja poslovnih skrivnosti, pri čemer lahko v primeru dvoma glede časa dostopanja in vsebine posameznih dokumentov (oziroma glede časa pridobitve odziva posameznih članov) igra pomembno vlogo pri dokazovanju posesti t.i.»notranjih informacij«. Skladno z namenom tega načela ostaja pristojnost družbe in članov nadzornega sveta, ali in kako priporočilo udejanjijo v praksi Samoocenjevanje nadzornega sveta Načelo 9:»Nadzorni svet enkrat letno oceni svojo sestavo, poslovanje, potencialna nasprotja interesov posameznih članov ter delovanje posameznih članov in nadzornega sveta kot celote in tudi sodelovanje z upravo družbe. Tekom ocenjevanja svojega dela nadzorni svet oceni tudi delo komisij nadzornega sveta.«z namenom povečati učinkovitost delovanja nadzornega sveta in odpravi pomanjkljivosti, je bilo leta 2009 v Kodeks uvedeno načelo 9 s tremi izvedbeni načeli glede samoocene delovanja nadzornega sveta kot celote in posameznih članov ter komisij nadzornega sveta. V Politiki upravljanja so se vse družbe zavezale, da bodo izvedle samooceno nadzornega sveta, pri tem so nekatere iz zaveze izpustile oceno konkretnega prispevka posameznega člana. Leta 2010 so tri družbe izrazile odstopanje od tega načela, ena zaradi nestrinjanja glede posamičnega ocenjevanja, dve pa z napovedjo izvedbe v prihodnosti. Leta 2011 pa sta dve družbi od desetih (od tega ena, ki leta 2010 ni izrazila odstopanja) izrazili odstopanje z obrazložitvijo, da nadzorni svet deluje kot celota, zato tudi vrednoti svoje delo in delo komisij kot celote in ne ocenjuje dela posameznih članov. Pregled poročil nadzornega sveta v letnih poročilih družb za leto 2011 kaže, da je sedem družb od desetih objavilo informacijo o dejanski izvedbi ocene. Globina razkritij o samooceni je različna, tako večina navaja golo dejstvo, da je bila samoocena izvedena, v enem primeru družba razkriva relativno oceno, v še enem primeru družba ugotavlja, da se je samoocena poslabšala zaradi zunanjih vplivov na delovanje nadzornega sveta. Tri družbe za leto 2011, od tega dve, ki izražata odstopanje, v letnem poročilu 2011, ne navajajo podatkov o samooceni. Kot je navedeno v Kodeksu (načelo 9.3.) je samoocena namenjena pravočasni ugotovitvi pomanjkljivosti delovanja nadzornega sveta in podlaga za sprejetje nadaljnjih ukrepov. 21

22 3.6. Plačila članov nadzornega sveta, skladna s sestavo, odgovornostmi in nalogami nadzornega sveta Načelo 12:»Člani nadzornega sveta so za opravljanje funkcije ustrezno plačani. Plačilo za opravljanje funkcije je tako, da ne onemogoča kvalitetne sestave nadzornega sveta in je skladno z odgovornostmi in nalogami, ki jih mora nadzorni svet opravljati po zakonu in Kodeksu.«Načelo 12.1:»Člani nadzornega sveta so poleg sejnine upravičeni do plačila za opravljanje funkcije v višini, kot jo določi skupščina. Plačilo članov nadzornega sveta je zagotovljeno izključno v denarju in ne sme biti v neposredni odvisnosti od uspešnosti poslovanje družbe, kot jo izkazujejo izkazi družbe.«leta 2010 so štiri družbe od desetih izrazile odstopanje od načela 12 in štiri od načela 12.1, leta 2011 nobena družba ni izrazila odstopanja od načela 12, in ena od Vpliv na razkrita odstopanja od priporočil glede ustreznosti vzpostavljenega sistema plačil članom je v družbah s pomembnim deležem lastništva Republike Slovenije do uveljavitve Agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami predstavljal Sklep Vlade RS o priporočilih predstavnikom RS v nadzornih organih gospodarskih družb, katerih večinska lastnica je Republika Slovenija. AUKN je nato v letu 2011 pripravila priporočila za odločanje o sejninah in plačilih za člane nadzornih svetov družb s kapitalskimi naložbami države, ki prav tako vsebujejo priporočene razpone plačil, katere je AUKN pripravljena podpreti na skupščinah družb. Kljub praktično enakemu izhodiščnemu cilju Kodeksa in AUKN, da bi bil sistem plačil članov nadzornih svetov vzpostavljen v skladu z evropskimi smernicami in Smernicami OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti ter naj bi odražal ustrezno razmerje med odgovornostjo, delom in časom, porabljenim za opravljanje funkcije, strokovnostjo članov nadzornih svetov in posebnosti družbe, opažamo, da se je na ta način v praksi nekoliko zožila pripravljenost družb, da zgradijo svoj lastni»notranji model«plačil, prilagojen tako, da bo najbolje ustreza optimalni sestavi nadzornega sveta ter njegovih komisij glede na morebitne posebnosti delovanja in dejavnosti družbe. Družbe so v praksi tako privzele»zunanji model«, opredeljen s»sprejemljivimi«razponi plačil. Pri presoji razkritih odstopanj gre torej za neke vrste»sistemsko«vgrajeno posebnost, ki pa zgolj z navedbo, da je družba dolžna spoštovati priporočila AUKN, ne razkrije delničarjem, ali je predpisani razpon za družbo ustrezen. V primeru posameznih družb bi veljalo priporočila AUKN ponovno proučiti in tam, kjer parametri poslovanja družbe to omogočajo ali zahtevajo, skupščini družbe v odločanje predložiti lasten, strokovno podprt model plačil članom nadzornih svetov. 22

23 3.7. Oblikovanje revizijske in kadrovske komisije ter komisije za imenovanje čim prej po ustanovni seji nadzornega sveta Načelo 13.1:»Nadzorni svet poleg revizijske komisije oblikuje tudi kadrovsko komisijo in komisijo za imenovanja. Glede na velikost in zahtevnost dela v posameznem nadzornem svetu lahko naloge kadrovske komisije in komisije za imenovanja, kot so opredeljene v prilogi B Kodeksa, opravlja ista komisija. Komisije se oblikuje čim prej po konstitutivni seji nadzornega sveta in dovolj zgodaj, da lahko odgovorno opravijo svoje naloge.«ker je»institut«posebnih komisij nadzornega sveta relativno gledano še vedno novost v našem gospodarskem okolju, tudi opaženo število odstopanj od načela 13.1, tri od desetih leta 2010 in 4 od desetih leta 2011, ne preseneča. Namen priporočila je vzpodbuditi oblikovanje posebnih komisij nadzornega sveta ali upravnega odbora v tistih družbah, kjer je to glede na naravo njihovega poslovanja, sestavo organov in glede na druge dejavnike, ki so za družbo specifični, primerno in utemeljeno. Nekatere družbe so ta namen prepoznale in pojasnile okoliščine, ki ustanovitve posebnih komisij ne narekujejo, druge so zgolj izrekle, da komisije niso oblikovane. Dodatno po našem mnenju na odstopanje lahko vpliva tudi v praksi še ne povsem razrešena delitev vlog pri»kadrovanju«članov nadzornega sveta. Za oblikovanje predloga za kandidate za člane nadzornega sveta je namreč skladno z zakonom pristojen nadzorni svet, sestavljen iz samostojnih posameznikov, ki so predstavniki kapitala oziroma delničarjev, ter predstavnikov zaposlenih v družbah, kjer so za to izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Ne glede na dejstvo, da so člani nadzornega sveta samostojno odgovorni za sprejem kandidature in za opravljanje funkcije, jih mora kot kandidate podpreti ustrezna večina delničarjev. Nepristranska presoja sposobnosti in primernosti kandidatov, katero je predlagatelj skladno z 2. odstavkom 274. člena ZGD-1 pred razpravo in glasovanjem o imenovanju člana nadzornega sveta dolžan predstaviti na skupščini, skupaj z ustrezno preveritvijo obstoja morebitnih vnaprejšnjih konfliktov interesa, je lahko pomemben doprinos za zagotovitev kvalitetnega tima nadzornikov družbe, ki hkrati predstavlja možnost za korekcijo upoštevanja zgolj presoje primernosti oziroma ustreznosti kandidata s strani večinskih delničarjev. Pomembno vlogo lahko tovrstne komisije odigrajo tudi pri izpeljavi postopka samoocene delovanja nadzornega sveta, dodatno pa lahko nudijo strokovno podporo pri izdelavi objektivnih kriterijev in merljivih ciljev za imenovanje članov uprav ter nagrajevanje ključnih kadrov v družbi. 23

24 3.8. Razkritje posamičnih bruto in neto prejemkov članov uprave in nadzornega sveta. Načelo 22.7:»Družba razkrije bruto in neto prejemke vsakega posameznega člana uprave in nadzornega sveta. Razkritje je jasno in razumljivo povprečnemu vlagatelju ter poleg zakonskih vsebin vsebuje še: razlago, kako izbira meril uspešnosti prispeva k dolgoročnim interesom družbe, razlago metod, uporabljenih za odločitev, ali so bila merila uspešnosti izpolnjena, točne informacije o obdobjih odloga izplačila variabilnega dela prejemkov, informacije o politiki glede odpravnin, vključno s pogoji za izplačilo odpravnin in višinami odpravnin, informacije v zvezi z odmernimi dobami, informacije o politiki glede zadržanja prenosa delnic po odmeri, informacije o sestavi strokovnih skupin družb, katerih politika prejemkov je bila preučena glede na vzpostavitev politike prejemkov zadevne družbe.«odstopanja od priporočila so leta 2010 izrazile štiri družbe od desetih, leta 2011 pa dve. Priporočila, povezana z razkritji prejemkov članov organov vodenja in nadzora so že od same uveljavitve Kodeksa vzbudila veliko zanimanja širše javnosti in to ne le v Sloveniji, pač pa povsod po svetu, žal ne samo zaradi namena, s katerim so v kodekse umeščena - torej zaradi zunanje presoje pravilnosti odločitve nadzornega sveta/skupščine za zagotavljanje kvalitetnega in ustrezno motiviranega managementa/nadzornikov družbe. V kolikor je sistem plačil transparenten in temelji na objektivnih kriterijih, razkritje vnaprej oblikovanih, merljivih kriterijev ponudi vlagatelju vpogled predvsem v t.i. razmerje vplivnosti posameznega člana sicer običajno več-članskega organa. Ne glede na to se nekatere družbe Prve kotacije odločajo za zgolj»ex-post transparentnost«in se omejujejo le na nekatera od priporočenih razkritij (npr. informacije o politiki odpravnin), vse pa zagotavljajo javno objavo plačil članom organov vodenja ali nadzora skladno z ZGD-1 v poslovnem delu letnega poročila. S tem delničarjem ni omogočena presoja»ustreznosti«metod za merjenje uspešnosti, sistem odpravnin, in podobno. Čeprav je ena od možnih razlag za nepripravljenost k tovrstnemu razkritju varovanje posebnosti sistema nagrajevanja pred konkurenco in bojazen, da zelo usposobljeni managerji ne bodo želeli prevzeti vodilnega položaja v družbi zaradi izpostavljenosti celotnega nabora plačil javnosti, je treba priznati, da je tovrstna praksa praktično poenoteno sprejeta v EU in so prednosti vnaprejšnjega oblikovanja meril in razkritja le-teh tolikšne, da bi moral interes družbe oziroma njenih delničarjev pretehtati nad posameznikovim interesom. Drug, povsem ločen problem, povezan z višino prejemkov posameznih članov organov vodenja in upravljanja, je nastopil zaradi poslabšanih ekonomsko-socialnih razmer predvsem v letih 2010 ter 2011, ko so zaradi neustreznega vodenja nekatera velika slovenska podjetja končala v stečaju, pri čemer je pričakovani sodni epilog v 24

25 precej primerih odmaknjen in negotov (ne predstavlja takojšnje korekcije z določitvijo sankcij za nezakonito in nemoralno vodenje in upravljanje družbe, kadar je le-to bilo dokazan razlog za stečaj). Posploševanje in prevladujoče negativna percepcija vloge članov uprav in nadzornih svetov v širši javnosti (ne glede na njihovo morebitno strokovnost, sposobnosti in nenazadnje moralno integriteto) je zagotovo dodaten razlog za odpor pri podrobnejšem razkrivanju določb pogodb o poslovodenju ter v družbi veljavnih režimov oblikovanja plačil, bonitet in meril za merjenje uspešnosti. 4. Priporočila za boljša razkritja odstopanj Zaradi različne velikosti, dejavnosti, delničarske strukture, relevantnega trga, poslovne kulture in še mnogih drugih dejavnikov je v Kodeks vgrajen mehanizem priprave izjave o spoštovanju Kodeksa na način»spoštuj ali pojasni«. Le tako lahko priporočila dobre prakse upravljanja 32 vsaka posamezna družba upošteva tako, da glede na sebi lastne posebnosti (t.i.»company specifics«) izbere najustreznejši sistem upravljanja, delničarjem in javnosti pa na transparenten način pojasni razloge za takšno izbiro. Nekaj primerov dobre prakse razkritja takšnih posebnosti je razvidnih iz Priloge 4. V splošnem je kvaliteta pojasnil sistema upravljanja lahko izboljšana tudi tako, da družba postopek oblikovanja izjave izkoristi kot priložnost za»samopreveritev«in za komunikacijo med organi vodenja in upravljanja, delničarji, deležniki in širšim okoljem. Pri oblikovanju naj se zato sestavljavci izjave zavedajo predvsem naslednjega: 1. Pojasnila o ugotovljenem odstopanju od Kodeksa naj odražajo posebnost družbe, in to tako, da je v njih na kratek in razumljiv način predstavljena in utemeljena drugačna praksa družbe, ki prav tako zagotavlja spoštovanje izhodiščnega načela posamezne točke Kodeksa. 2. Pojasnila so namenjena predvsem delničarjem. Jezik naj bo enostaven, razumljiv povprečnemu delničarju. Vsebina izjave o spoštovanju Kodeksa naj bo omejena na bistvo informacije o spoštovanju Kodeksa ter o odstopanju od konkretnega priporočila (navedba številke 33 priporočila in njegove vsebine), vključujoč: a. navedbo razlogov za odstopanje, ki so družbi lastni; b. pojasnilo, kako družba (z alternativnimi sredstvi ali mehanizmi) sledi vodilnemu načelu, ter c. časovno opredelitev - navedbo trajanja neusklajenosti s Kodeksom (v času do izdelave izjave) ter vključitev načrtovane dinamike morebitnih sprememb takšne prakse upravljanja, v kolikor jih družba načrtuje. 32 Niti zakonsko urejanje, niti nabor dobre prakse v obliki priporočil ne moreta sama po sebi izboljšati sistema upravljanja posamezne družbe glej Seven Myths of Corporate Governance, David F. Larcker, Brian Tayan,Stanford University, June 1, 2011,dostopno na naslovu: dne Ena od desetih proučevanih družb v izjavi ne navaja številke priporočil, niti ne povzema vsebine načela, ampak zgolj navaja odstopanje, kar je za uporabnika neprijazno. 25

26 3. Proces izdelave izjave naj ne predstavlja zgolj tehnične preveritve spoštovanja priporočil Kodeksa, ampak naj združi vsebinske preveritve v družbi ustaljenega sistema upravljanja, z vsakokratno kritično preveritvijo, ali le-ta ustreza posebnostim družbe. V izdelavo izjave naj bodo vključene tako strokovne službe, notranji revizorji in predvsem z vsebinsko presojo tudi člani organov družbe in po potrebi tudi notranji revizorji. 4. Glavni naslovnik izjave o upravljanju so delničarji, ki lahko s spremljanjem razkritij pridobijo oceno o kvaliteti sistema upravljanja družbe in spoštovanja delničarskih pravic. V kolikor kvaliteta razkritij in stopnja transparentnosti nista prilagojeni posebnostim poslovanja družbe, se delničar lahko odloči bodisi za pridobitev dodatnih informacij skladno z ZGD (pravica do obveščenosti), bodisi ustrezno prilagodi oceno tveganj, povezanih z naložbo v vrednostne papirje takšne družbe. 5. Kjer je to primerno, naj družba sprejme svoj lastni Kodeks, in ga predloži v sprejem delničarjem na skupščini družbe. 5. Sklep analize V prvem delu dokumenta smo statistično analizirali izjave 10 izdajateljev Prve kotacije in na tej podlagi zaključili, da je splošna raven korporativnega upravljanja slovenskih družb relativno dobra in, da se je raven usklajenosti z v Kodeksu priporočeno dobro prakso družb Prve kotacije med letoma 2010 in 2011 zvišala, saj se je tudi skupno število izraženih odstopanj desetih obravnavanih družb v letu 2011 glede na leto 2010 zmanjšalo s 83 na 48. Dodatno so izdajatelji v letu 2011 uresničili svojo napoved uskladitve s Kodeksom v 22 primerih posamičnih odstopanj od 29, pri katerih so leta 2010 napovedali spremembo, in smo jih označili kot prehodna pojasnila. Družbe si torej prizadevajo v čim večji meri spoštovati neobvezujoča priporočila Kodeksa in skladno s tem izpopolnjevati svoj sistem upravljanja skozi čas. Kot smo navedli v prvem delu tega dokumenta, je načelo»spoštuj in pojasni«učinkovito, ko je dosežena visoka raven transparentnosti prek verodostojnih in vsebinsko popolnih razkritij, ki jih dosegamo samo s specifičnimi pojasnili, ki poleg odstopanj pojasnjujejo tudi alternativno prakso in razloge zanjo. Splošna in omejena pojasnila, nimajo prave dodane vrednosti. Vsebinska preučitev pojasnil in razvrstitev po tipu je pokazala, da je bilo leta 2010 samo 27 % takih pojasnil, ta delež se je leta 2011 zvišal na približno 44 %. Glede resnične stopnje usklajenosti družb z načeli Kodeksa, pa spremljanje poslovanja družb očitno kaže, da družbe ne razkrivajo vseh odstopanj. Pojavlja se torej vprašanje glede resnične stopnje usklajenosti, in sicer ali izdajatelji razkrijejo vsa odstopanja, ki se dogajajo v praksi, ter ali si izdajatelji posamezno priporočilo interpretirajo pravilno. Interpretacija posameznih priporočil znotraj posamezne družbe je namreč oblikovala različno prakso izvajanja določenega priporočila med družbami in različno interpretacijo odstopanj. Predvidevamo lahko, da izdajatelji v težnji, da bi izražali 26

27 čim večjo skladnost s Kodeksom, v izjavi ne navedejo vseh odstopanj, ali pa jih ne smatrajo za pomembne. Tak odnos bi bilo potrebno čim prej spremeniti, saj se na takih primerih v slovenski praksi lomi bistvo načela»spoštuj ali pojasni razloge za odstopanje«. Za doseganje kvalitetnejših razkritij je tudi v Sloveniji potrebno»aktivirati«delničarje ter doseči dialog z upravo in nadzornim svetom v postopku sooblikovanja sistema upravljanja. Na tem področju lahko zaradi visokega nivoja znanja, sodelujočih specializiranih strokovnjakov (predvsem analitikov) in razpoložljivih sredstev v naslednji fazi tudi v Sloveniji prispevajo predvsem institucionalni vlagatelji, saj so profesionalno zavezani k uveljavljanju delničarskih pravic. 27

28 Priloga 1: Pregled odstopanj izdajateljev Prve kotacije od posameznega priporočila Kodeksa, izraženih v izjavah o skladnosti s Kodeksom za leti 2010 in Načelo Kodeksa (številka in opis) Seštevek odstopanj vseh desetih družb Družba 1 Družba 2 Družba 3 Družba 4 Družba 5 Družba 6 Družba 7 Družba 8 Družba 9 Družba 10 OKVIR UPRAVLJANJA DRUŽB Skupaj Opredelitev ciljev v statutu družbe Sprejem politike upravljanja s strani uprave in nadzornega sveta in razkritje Oblikovanje politike upravljanja Redno posodabljanje politike upravljanja in dostopnost na spletni strani RAZMERJE MED DRUŽBO IN DELNIČARJI 4.2. Spodbujanje institucionalnih vlagateljev in države k razkritju politike upravljanja naložbe Objava informacije o zbiranju pooblastil in stroškov družbe v povezavi z zbiranjem pooblastil Objava informacij o predlaganih članih za izvolitev v NS skupaj z oceno nasprotja interesov Posamična volitev članov NS Politika plačil uprave, če o njej odločajo delničarji Ločeno odločanje o bilančnem dobičku in razrešnici upravi in nadzornemu svetu NADZORNI SVET 6.2. Vsaj polovica članov naj bo neodvisnih Zagotovitev kakovostnega uvajanja članov nadzornega sveta po imenovanju Presoja ustreznosti kandidata za člana NS Naloga nadzornega sveta in objava izjave glede (ne)odvisnosti in usposobljenosti na spletni strani Potrditev oz. sprejetje poslovnika o delu NS po imenovanju Uporaba informacijske tehnologije za obveščanje in izvedbo seje NS, ob ustrezni varnosti Določitev načina komuniciranja NS z javnostjo v poslovniku Preveritev ustreznosti kandidatov za člane uprave Proučitev priporočil kadrovske komisije glede imenovanja članov uprave NS poskrbi, da se izvaja sistem plačil upravi, ki vsako leto upošteva načrte in izkaze družbe Samoocena sestave, poslovanja, nasprotja interesov, sodelovanja z upravo in komisij NS enkrat letno Postopek in vsebina ocenjevanja Poročilo komisije NS in ocenjevanje Upoštevanje rezultatov ocenjevanja pri delovanju in oblikovanju predlogov za skupščino Oseba, ki je bila član uprave družbe v zadnjem letu, naj ne bo predsednik NS Imenovanje sekretarja NS Ustrezno plačilo članov NS, ki je usklajeno s sestavo, odgovornostmi in nalogami NS Plačilo je sestavljeno iz sejnin in plačila za opravljanje funkcije, kot je določila skupščina Plačilo za delo v komisijah NS mora biti vnaprej določeno Ustanovitev komisij NS za analiziranje specifičnih vprašanj in svetovanje Oblikovanje revizijske in kadrovske komisije ter komisije za imenovanje čim prej po ustanovni seji NS Pri oblikovanju komisij NS je potrebno upoštevati posebnosti družbe Komisija mora imeti za opravljanje svojega dela vse dokumente Pri opravljanju svoje funkcije, morajo vsi člani komisije upoštevati izključno cilje družbe Poročanje NS po vsaki seji komisije Člani komisije morajo biti neodvisni, strokovni in morajo imeti razpoložljivi čas UPRAVA 16 Ustrezen sistem plačil, skladen z interesi družbe Variabilni del prejemkov se dodeli na podlagi vnaprej določenih meril uspešnosti Del variabilnih prejemkov se izplača po obdobju vsaj enega leta Višina odpravnin je omejena z enoletno višino fiksnih prejemkov NEODVISNOST IN LOJALNOST REVIZIJA IN SISTEM NOTRANJIH KONTROL Menjava revizorja enkrat na pet let TRANSPARENTNOST POSLOVANJA 20 Opredelitev strategije komuniciranja družbe Vsebina pravilnika o strategiji komuniciranja družb Predpis omejitev trgovanja na podlagi notranjih informacij Objava sporočil in letnega poročila v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih Objava članstva v drugih družbah v letnem poročilu Razkritje posamičnih bruto in neto prejemkov članov uprave in NS Skupaj število izraženih odstopanj posameznega izdajatelja Stopnja usklajenosti posameznega izdajatelja v % 88,39 88,39 96,43 97,32 92,86 94,64 100,00 100,00 99,11 100,00 95,54 95,54 91,96 92,86 84,82 91,96 95,54 98,21 80,36 98,21 Vir: Javne objave izjav o skladnosti s Kodeksom družb, katerih delnice kotirajo v Prvi kotaciji Ljubljanske borze, d. d.. Več na Opomba: V tabeli so navedena samo načela pri katerih je katera izmed desetih družb izrazila odstopanje, ostala načela niso navedena. Pri posamezni družbi je z ena označeno, da je družba v tem letu izrazila odstopanje od določenega načela.

29 Priloga 2: Odstopanja od načel Kodeksa, izražena v izjavah o skladnosti s Kodeksom za leto 2010 in 2011 po tipu pojasnila, lastna presoja avtorja. Družba 1 Družba 2 Družba 3 Družba 4 Družba 5 Družba 6 Družba 7 Družba 8 Družba 9 Družba 10 Načelo Kodeksa (številka in opis) OKVIR UPRAVLJANJA DRUŽB Opredelitev ciljev v statutu družbe OP OP OP OP PP PP SPECP PP 2 Sprejem politike upravljanja s strani uprave in nadzornega sveta in razkritje PP PP 2.1 Oblikovanje politike upravljanja PP PP 2.2 Redno posodabljanje politike upravljanja in dostopnost na spletni strani PP PP RAZMERJE MED DRUŽBO IN DELNIČARJI 4.2. Spodbujanje institucionalnih vlagateljev in države k razkritju politike upravljanja naložbe PP SPECP SPECP PP 5.2. Objava informacije o zbiranju pooblastil in stroškov družbe v povezavi z zbiranjem pooblastil SPECP OP OP 5.5. Objava informacij o predlaganih članih za izvolitev v NS skupaj z oceno nasprotja interesov PP 5.6. Posamična volitev članov NS PP PP NP NP 5.7. Politika plačil uprave, če o njej odločajo delničarji NO NO PP SPECP 5.8. Ločeno odločanje o bilančnem dobičku in razrešnici upravi in nadzornemu svetu SPECP SPECP NADZORNI SVET 6.2. Vsaj polovica članov naj bo neodvisnih NO NO 6.3. Zagotovitev kakovostnega uvajanja članov nadzornega sveta po imenovanju PP 7.1. Presoja ustreznosti kandidata za člana NS SPECP SPECP 8 Naloga nadzornega sveta in objava izjave glede (ne)odvisnosti in usposobljenosti na spletni strani. OP OP OP OP 8.1. Potrditev oz. sprejetje poslovnika o delu NS po imenovanju OP OP 8.4 Uporaba informacijske tehnologije za obveščanje in izvedbo seje NS, ob ustrezni varnosti SPECP SPECP OP OP SPECP SPECP SPECP SPECP 8.7. Določitev načina komuniciranja NS z javnostjo v poslovniku OP 8.8 Preveritev ustreznosti kandidatov za člane uprave SPECP SPECP 8.9 Proučitev priporočil kadrovske komisije glede imenovanja članov uprave SPECP SPECP 8.10 NS poskrbi, da se izvaja sistem plačil upravi, ki vsako leto upošteva načrte in izkaze družbe OP 9 Samoocena sestave, poslovanja, nasprotja interesov, sodelovanja z upravo in komisij NS enkrat letno SPECP OP SPECP SPECP PP 9.1 Postopek in vsebina ocenjevanja SPECP SPECP PP 9.2 Poročilo komisije NS in ocenjevanje PP 9.3 Upoštevanje rezultatov ocenjevanja pri delovanju in oblikovanju predlogov za skupščino SPECP SPECP PP 10.1 Oseba, ki je bila član uprave družbe v zadnjem letu, naj ne bo predsednik NS OP 11 Imenovanje sekretarja NS OP OP PP 12 Ustrezno plačilo članov NS, ki je usklajeno s sestavo, odgovornostmi in nalogami NS SPECP OP PP PP 12.1 Plačilo je sestavljeno iz sejnin in plačila za opravljanje funkcije, kot je določila skupščina SPECP SPECP PP OP PP Plačilo za delo v komisijah NS mora biti vnaprej določeno SPECP PP PP 13 Ustanovitev komisij NS za analiziranje specifičnih vprašanj in svetovanje NO NO 13.1 Oblikovanje revizijske in kadrovske komisije ter komisije za imenovanje čim prej po ustanovni seji NS SPECP SPECP OP OP NO SPECP SPECP 13.2 Pri oblikovanju komisij NS je potrebno upoštevati posebnosti družbe NO NO SPECP SPECP 13.3 Komisija mora imeti za opravljanje svojega dela vse dokumente NO NO 13.4 Pri opravljanju svoje funkcije, morajo vsi člani komisije upoštevati izključno cilje družbe NO NO 13.5 Poročanje NS po vsaki seji komisije NO NO 13.6 Člani komisije morajo biti neodvisni, strokovni in morajo imeti razpoložljivi čas NO NO UPRAVA 16 Ustrezen sistem plačil, skladen z interesi družbe OP 16.1 Variabilni del prejemkov se dodeli na podlagi vnaprej določenih meril uspešnosti SPECP OP OP 16.2 Del variabilnih prejemkov se izplača po obdobju vsaj enega leta OP 16.3 Višina odpravnin je omejena z enoletno višino fiksnih prejemkov OP NEODVISNOST IN LOJALNOST REVIZIJA IN SISTEM NOTRANJIH KONTROL Menjava revizorja enkrat na pet let OP TRANSPARENTNOST POSLOVANJA 20 Opredelitev strategije komuniciranja družbe PP PP 20.2 Vsebina pravilnika o strategiji komuniciranja družb PP SPECP PP PP 20.3 Predpis omejitev trgovanja na podlagi notranjih informacij SPECP SPECP SPECP SPECP 21.3 Objava sporočil in letnega poročila v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih OP 22.5 Objava članstva v drugih družbah v letnem poročilu SPECP SPECP 22.7 Razkritje posamičnih bruto in neto prejemkov članov uprave in NS PP PP OP OP OP OP Vir: Javne objave izjav o skladnosti s Kodeksom družb, katerih delnice kotirajo v Prvi kotaciji Ljubljanske borze, d. d. Več na Opomba: V tabeli so navedena samo načela, pri katerih je katera izmed desetih družb izrazila odstopanje, ostala načela niso navedena. Legenda okrajšav: NP - neveljavno pojasnilo (k tem prištevamo tudi NO - ni odstopanja, kar pomeni, da je družba izrazila odstopanja, a po vsebini razlage, dejanskega odstopanja ni bilo); SPLP- splošno pojasnilo; OP - omejeno pojasnilo; SPECP - specifično pojasnilo; PP- prehodno pojasnilo;; prazno polje - družba v izjavi ni izrazila odstopanja od tega načela. 29

30 Priloga 3: Razkritje Politike upravljanja, Izjave članov nadzornega sveta o neodvisnosti in letne samoocene nadzornega sveta v letnem poročilu. POLITIKA UPRAVLJANJA (načelo št. 2, 2.1, 2.2) Družba Družba 1 Družba 2 Družba 3 Družba 4 Družba 5 Družba 6 Družba 7 Družba 8 Družba 9 Družba 10 Politika upravljanja da da da da da da da Da da da objavljena na spletni strani ali SEOnetu Sprejeta s strani Da da da da Da da da Da da da uprave in nadzornega sveta Datum Maj Vsebina skladna s Da da da da da da da Da da da točko A.14 v prilogi A Kodeksa DELEŽNIKI Delničarji Delničarji, potencialni Investicijska javnost Delničarji Delničarji Delničarji Zaposleni Delničarji Delničarji Delničarji vlagatelji in analitiki Kupci Kupci Komitenti Kupci Kupci Potrošniki/kupci Delničarji Zaposleni Uporabniki storitev Zavarovalci oz. zavarovanci Zaposleni Dobavitelji in ostali Državni organi Regulatorni in državni Dobavitelji Zaposleni Finančni analitiki Cedenti Pristojna Agencija Državni organi poslovni partnerji organi Dobavitelji Mediji Nadzorni organi Dobavitelji in kupci Zaposleni Dobavitelji/ poslovni Stranke Analitiki Državni organi Nadzorni organi partnerji Finančni analitiki Zaposleni Dobavitelji in upniki Zaposleni Lokalno in širše Finančne institucije Dobavitelji Mediji Dobavitelji in ostali Dobavitelji in upniki okolje poslovni partnerji Mediji Banke upnice Zaposleni Analitiki Državni organi Država in Upniki Nadzorni in državni Zaposleni Zaposleni mednarodne organizacije organi Lokalna in širša Regulator in državni Mediji Mediji Mediji Naravno okolje Lokalna in širša Lokalna in širša Analitiki Analitiki skupnost organi skupnost skupnost / Lokalna in širša Lokalna in širša Lokalna in širša / Družbeno okolje Državni organi / Mediji Mediji skupnost skupnost skupnost / / / / / / Mediji / Lokalna in širša skupnost Lokalna in širša skupnost Odvisne družbe IZJAVA ČLANOV NADZORNEGA SVETA GLEDE NEODVISNOSTI IN LOJALNOSTI (načelo 8) Ali je Izjava o neodvisnosti in lojalnosti objavljena spletu? Da Da Da Da Da Ne, deponirana je na sedežu družbe Po sklepu nadzornega sveta ni objavljena na spletu. Da Da Da Datum NP NP Marec arhiv LETNA SAMOOCENA NADZORNEGA SVETA (načelo 9) Ali nadzorni svet v Poročilu nadzornega sveta, v LP navaja podatke o samooceni. Ne. Družba izraža odstopanje od posamičnega ocenjevanja. Da Da Da Da, skpaj z oceno. Ne Da NE. Družba izraža odstopanje od posamičnega ocenjevanja. Da Da Vir: Politika upravljanja, Izjava članov nadzornega sveta in Letna poročila 2011, dostopna na spletnih straneh posamezne družbe. 30

31 Priloga 4: Nekateri primeri dobre prakse pri oblikovanju pojasnil odstopanj 4.1. Primera pojasnila odstopanja od priporočenega trajanja mandata člana nadzornega sveta Vir: Letno poročilo družbe Fugro N.V., Nizozemska, za poslovno leto Vir: Letno poročilo Vaisala Oyj, Finska, za poslovno leto Primer pojasnila odstopanja glede sestave komisij nadzornega sveta: The Committee recommends that a majority of the members of a board committee be independent members. Comment: The majority of the members of the Audit Committee are independent, whereas the majority of the members of the Chairmanship and the Remuneration Committee are not considered to be independent. The Board of Directors elects the members for the committees on the basis of a collective assessment of qualifications. Independence is part of the assessment, but it does not have the decisive factor alone, since the Board of Directors finds that, among other things, insight into the Group s business, markets and the committee s work area carry more weight. Vir: A.P. Møller - Mærsk A/S, Letno poročilo za leto 2011.

32 4.3. Primer pojasnila odstopanja glede razmerja med izvršnimi in neizvršnimi direktorji: The Company and the Group is committed to high standards of corporate governance. This statement, together with the Remuneration Report set out on pages 18 to 25, describes how the Company has applied the provisions and principles set out in section 1 of The UK Corporate Governance Code (the Code ). Except as detailed below in relation to provision B.1.2 of the Code in respect of the balance of Executive and Non- Executive Directors, the Company complied fully with the Code. This report also includes the information required by paragraph 7.2 of the Disclosure and Transparency Rules (DTR) to be contained in the Company s corporate governance statement, with the exception of the information required by DTR 7.2.6, which is located in the Directors Report. The Company is led and controlled by the Board of Directors (the Board ) chaired by Richard Rose. The Board currently consists of five Executive Directors and five Non-Executive Directors. The Code requires that at least half the Board, excluding the Chairman, should comprise independent Non- Executive Directors as determined by the Board. For operational reasons the Company was not compliant with this provision of the Code during the period ending 30 March The Board is actively looking to recruit an additional independent Non-Executive Director and an update on progress will be provided in due course. The Board is content that the independent judgement of the Non-Executive Directors has not been adversely impacted during the period of non-compliance. The independence of Non-Executive Directors is considered at least annually and is based on the criteria suggested in the Code. Richard Rose was an Executive Director and Chairman of Blueheath immediately prior to the reverse acquisition of Blueheath by the Booker Group in 2007 and became Non-Executive Chairman of the Company upon completion of the merger. The Group s combined business is significantly different to and larger than Blueheath and there is a division of responsibilities between Richard and the Executive Directors and, in particular, Charles Wilson as Chief Executive, such that his current and former roles can be considered incomparable. Having regard to all the circumstances, including the independence Richard has demonstrated as Chairman, the Board is satisfied and has determined that Richard is independent. Consequently, all the Non- Executive Directors are considered by the Board to be independent of management and free from any business or other relationship that could materially interfere with the exercise of their independent judgement in accordance with the Code. The Non-Executive Directors provide constructive challenge and bring independence to the Board and its decision making process. The Board believes that it is appropriate to have a Senior Independent Non-Executive Director and Lord Bilimoria fulfils this role. He is available to shareholders where concerns have not been resolved through the normal channels and for when such contact would be inappropriate. The Board believes that it has sufficient members to contain a balance of skills and experience, but it is not so large as to be unwieldy. The Board contains a balance of Executive and Non-Executive Directors such that no individual, or group of individuals can dominate the Board s decision making. No one individual has unfettered powers of decision. Details of the skills and experience of the Directors are contained in the Directors biographies on page 10. Vir: Booker Group plc, Velika Britanija, Letno poročilo za leto

33 4.4. Primera pojasnila odstopanja od načel glede prejemkov članov organov nadzora The German Corporate Governance Code recommends that in the context of the remuneration of Supervisory Board members account should be taken of functions such as the chair and deputy chair within the Supervisory Board, as well as the chair and membership in the committees. Herlitz AG deviates from the recommendation in so far as no separate compensation is paid for committee chairmanships or memberships. This is due to the fact that Herlitz AG s Supervisory Board members who also work in Supervisory Board committees hold double mandates both for Herlitz AG and Herlitz PBS AG and remuneration for committee activities of the Supervisory Board members has already been provided for by Herlitz PBS AG. The committee meetings of Herlitz AG and Herlitz PBS AG are always conducted within one timeframe. Additional remuneration at Herlitz AG would, consequently, lead to double remuneration, which is neither necessary nor desired. For this reason it is also not intended to change this system The German Corporate Governance Code recommends that the members of the Supervisory Board should receive performance-related pay in addition to their fixed amounts of remuneration. Hitherto the remuneration for the Supervisory Board members of Herlitz AG has not included a performancerelated pay component. In order to introduce such a component the general meeting would have to resolve that the pay scale be either increased or the present fixed amount be reduced while maintaining the pay scale. In the light of the generally tight financial and economic situation at the moment, which also affects the financial and business situation of the company, it is not intended to propose a pay increase. Vir: Letno poročilo Herlitz AG, Nemčija, za poslovno leto Vir: Letno poročilo Daimler AG, Nemčija, za poslovno leto

34 4.5. Primer pojasnila odstopanja od ločenega glasovanaja o posameznih spremembah statuta na skupščini družbe Vir: Letno poročilo Triodos Bank N.V., Nizozemska, za poslovno leto Primer pojasnila odstopanj v primeru upoštevanja več kodeksov Vir: Rio Tinto plc, Velika Britanija, Poročilo o upravljanju, dostopno na spletni strani družbe: ce.html 34

PRAKTIČNI NAPOTKI ZA KAKOVOSTNA POJASNILA V IZJAVAH O UPRAVLJANJU November 2016

PRAKTIČNI NAPOTKI ZA KAKOVOSTNA POJASNILA V IZJAVAH O UPRAVLJANJU November 2016 PRAKTIČNI NAPOTKI ZA KAKOVOSTNA POJASNILA V IZJAVAH O UPRAVLJANJU November 2016 2 Vsebina I. Izjava o upravljanju družbe in izjava o skladnosti s kodeksom... 5 II. Pomen kakovostnih razkritij odstopanj

Prikaži več

I.4 Izjava o upravljanju DARS d. d. V skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 ter nadaljnje), St

I.4 Izjava o upravljanju DARS d. d. V skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 ter nadaljnje), St I.4 Izjava o upravljanju DARS d. d. V skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 ter nadaljnje), Statutom DARS d. d., sprejetim avgusta 2018 in določili

Prikaži več

Šestnajsta redna letna skupščina delničarjev Sklepi 16. redne skupščine delničarjev z dne, 13. julija 2010 Na podlagi določil Pravil Ljubl

Šestnajsta redna letna skupščina delničarjev Sklepi 16. redne skupščine delničarjev z dne, 13. julija 2010 Na podlagi določil Pravil Ljubl Šestnajsta redna letna skupščina delničarjev - 13.7.2010 Sklepi 16. redne skupščine delničarjev z dne, 13. julija 2010 Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje

Prikaži več

SLOVENSKI KODEKS UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB 27. oktober 2016

SLOVENSKI KODEKS UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB 27. oktober 2016 SLOVENSKI KODEKS UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB 27. oktober 2016 SLOVENSKI KODEKS UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB KAZALO I. PREAMBULA... 4 II. OPREDELITEV POJMOV... 6 III. PRIPOROČILA KODEKSA UPRAVLJANJA

Prikaži več

13. SKUPŠČINA ZA OBJAVO NA INTERNETU.doc

13. SKUPŠČINA ZA OBJAVO NA INTERNETU.doc Cestno podjetje Nova Gorica, Družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. 13. skupščina delniške družbe CPG, d.d. torek, 15. junij 2010 Nova Gorica, maj 2010 Na podlagi 6.3. točke Statuta delniške družbe

Prikaži več

Izhodišča Slovenskega državnega holdinga, d. d., za glasovanje na skupščinah družb v letu marec 2019

Izhodišča Slovenskega državnega holdinga, d. d., za glasovanje na skupščinah družb v letu marec 2019 Izhodišča Slovenskega državnega holdinga, d. d., za glasovanje na skupščinah družb v letu 2019 21. marec 2019 Skupščine družb so pomemben korporativni dogodek za izvrševanje pravic delničarja/družbenika.

Prikaži več

Agencija za trg vrednostnih papirjev

Agencija za trg vrednostnih papirjev GRADIVO za skupščino delničarjev družbe ALTA Skupina d.d. KAZALO 1. Gradivo k prvi točki dnevnega reda 2. Gradivo k drugi točki dnevnega reda 3. Gradivo k tretji točki dnevnega reda 4. Gradivo k četrti

Prikaži več

Kodeks CG_ čistopis

Kodeks CG_ čistopis KODEKS UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB Ljubljana, 8. 12. 2009 Kodeks upravljanja javnih delniških družb so sporazumno oblikovali in sprejeli Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, Združenje nadzornikov

Prikaži več

VABILO IN GRADIVO ZA LOČENO ZASEDANJE IN GLASOVANJE IMETNIKOV PREDNOSTNIH DELNIC RAZREDA A NA 32. SKUPŠČINI DRUŽBE HRANILNICE LON, D.D., KRANJ V Kranj

VABILO IN GRADIVO ZA LOČENO ZASEDANJE IN GLASOVANJE IMETNIKOV PREDNOSTNIH DELNIC RAZREDA A NA 32. SKUPŠČINI DRUŽBE HRANILNICE LON, D.D., KRANJ V Kranj VABILO IN GRADIVO ZA LOČENO ZASEDANJE IN GLASOVANJE IMETNIKOV PREDNOSTNIH DELNIC RAZREDA A NA 32. SKUPŠČINI DRUŽBE HRANILNICE LON, D.D., KRANJ V Kranju, dne 10. novembra 2017 Uprava Hranilnice LON d.d.,

Prikaži več

KODEKS_05_02_07

KODEKS_05_02_07 KODEKS UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB Ljubljana, 5. 2. 2007 Kodeks upravljanja javnih delniških družb so sporazumno oblikovali in sprejeli Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, Združenje članov nadzornih

Prikaži več

(Microsoft Word - SKLIC 21. skup\232\350ine GHU z obrazlo\236itvami predlogov sklepov_kon\350ni \(popravek Zakonj\232ek\))

(Microsoft Word - SKLIC 21. skup\232\350ine GHU z obrazlo\236itvami predlogov sklepov_kon\350ni \(popravek Zakonj\232ek\)) GRAND HOTEL UNION d.d. Miklošičeva cesta 1 LJUBLJANA Na podlagi Statuta delniške družbe s k l i c u j e m 21. sejo skupščine delniške družbe GRAND HOTEL UNION d.d., ki bo v torek, 10.01.2012, ob 14.00

Prikaži več

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k

Prikaži več

Maribor, REDNA SKUPŠČINA DELNIŠKE DRUŽBE ARRIVA ŠTAJERSKA, DRUŽBA ZA PREVOZ POTNIKOV, D.D , ob uri, na sedežu družbe,

Maribor, REDNA SKUPŠČINA DELNIŠKE DRUŽBE ARRIVA ŠTAJERSKA, DRUŽBA ZA PREVOZ POTNIKOV, D.D , ob uri, na sedežu družbe, Maribor, 27. 7. 2019 27. REDNA SKUPŠČINA DELNIŠKE DRUŽBE ARRIVA ŠTAJERSKA, DRUŽBA ZA PREVOZ POTNIKOV, D.D. 27.08.2019, ob 11.00 uri, na sedežu družbe, Meljska cesta 97, Maribor DNEVNI RED IN PREDLOGI SKLEPOV

Prikaži več

PRIJAVA IN POOBLASTILO Podpisani delničar drube Zavarovalnica Triglav, d.d., prijavljam udelebo in glasovanje na 40. redni seji skupščine drube Zavaro

PRIJAVA IN POOBLASTILO Podpisani delničar drube Zavarovalnica Triglav, d.d., prijavljam udelebo in glasovanje na 40. redni seji skupščine drube Zavaro PRIJAVA IN POOBLASTILO Podpisani delničar drube Zavarovalnica Triglav, d.d., prijavljam udelebo in glasovanje na 40. redni seji skupščine drube Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, Ljubljana, ki

Prikaži več

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja SKLEP o omejitvah glede sredstev

Prikaži več

Sklic skupščine

Sklic skupščine Uprava družbe PETROL d.d., Ljubljana na podlagi svojega sklepa z dne 4.3.2019 sklicuje 29. skupščino družbe, ki bo v četrtek, dne 18.4.2019, ob 10.00 uri, v poslovnih prostorih PETROL d.d., Ljubljana,

Prikaži več

kodeks v1.indd

kodeks v1.indd REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Kodeks upravljanja za nejavne družbe Kodeks upravljanja za nejavne družbe 1 Kodeks upravljanja za nejavne družbe Izdajatelji: Gospodarska

Prikaži več

Politika upravljanja td

Politika upravljanja td Nadzorni svet Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna je na svoji redni seji dne 14.4.2010 sprejel naslednjo POLITIKO UPRAVLJANJA DRUŽBE TERME DOBRNA, TERMALNO ZDRAVILIŠČE D.D., DOBRNA Dokument predstavlja

Prikaži več

Gradivo 22. seja skupščine SLO

Gradivo 22. seja skupščine SLO Slovenska energetska družba, d.d., Slovenska energetska družba, d.d, April 2012 1 Uprava družbe Slovenska energetska družba, d.d., vabi delničarje na 22. sejo, ki bo 24. maja 2012 ob 10.00 uri v poslovnih

Prikaži več

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)

Prikaži več

(Microsoft Word - Podbev\232ek in Dimitri\350 - Spremembe v ZGD-1)

(Microsoft Word - Podbev\232ek in Dimitri\350 - Spremembe v ZGD-1) GORAZD PODBEVŠEK, IRENA DIMITRIČ SPREMEMBE Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1C; Uradni list RS, št. 42/09 z dne 5.6.2009) je prinesel

Prikaži več

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi 30.11.2010 Uradni list Evropske unije C 323/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) MNENJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega

Prikaži več

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in

IZVEDBENI  SKLEP  KOMISIJE  -  z  dne marca o  določitvi  meril  za  ustanavljanje  in  vrednotenje  evropskih  referenčnih  mrež  in 17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega

Prikaži več

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/ z dne julija o dopolnitvi Direktive 2014/ 65/ EU Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2017/ z dne julija o dopolnitvi  Direktive  2014/  65/  EU  Evropskega  parlamenta  in  S 31.3.2017 L 87/411 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/588 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede režima

Prikaži več

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris 23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo

Prikaži več

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov Politika izvrševanja naročil strank NLB d.d. 1. Namen 1.1 Zakon o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI-1) od Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Banka), zahteva, da vzpostavi

Prikaži več

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis ) DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.

Prikaži več

Stran / Št. 86 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur

Stran / Št. 86 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur Stran 13006 / Št. 86 / 29. 12. 2016 Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 odl. US, 82/13 in 55/15:

Prikaži več

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) 1. Trgovanje s finančnimi instrumenti 1.1 Opravljanje investicijskih storitev in

Prikaži več

Microsoft Word - Predlogi sklepov z utemeljitvami.doc

Microsoft Word - Predlogi sklepov z utemeljitvami.doc G R A D I V O 26. SKUPŠČINE DELNIČARJEV družbe, Koper, maj 2013 PREDLOG SKLEPA K 1. TOČKI DNEVNEGA REDA! V skladu s 1. odstavkom 297. a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), uprava in nadzorni svet

Prikaži več

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE

Prikaži več

G 17/ VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni s

G 17/ VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni s G 17/2011-5 VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki dr. Mile Dolenc, kot predsednik, ter Marko Prijatelj

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 1004-42/2018/6 Ljubljana, 22. 6. 2018 EVA (če se akt objavi v Uradnem listu RS) GENERALNI SEKRETARIAT

Prikaži več

Smernice in priporočila Smernice in priporočila o področju uporabe uredbe CRA 17. junij i 2013 ESMA/2013/720. Datum: 17. junij 2013 ESMA/2013/720 Kazalo I. Področje uporabe 4 II. Namen 4 III. Skladnost

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.10.2017 C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.10.2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pogojev

Prikaži več

Politike in postopki razvrščanja strank

Politike in postopki razvrščanja strank Na podlagi prvega odstavka 160. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 - ZPre-1C in 55/12; ZISDU-2) v povezavi z določbo 210. člena Zakona o trgu

Prikaži več

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES 19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah

Prikaži več

OBÈINA DOBREPOLJE Videm 35, Videm-Dobrepolje tel fax

OBÈINA DOBREPOLJE Videm 35, Videm-Dobrepolje tel fax Občina Dobrepolje Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, tel. 01/786-70-10, fax: 01/780-79-23, e-mail: obcina.dobrepolje@siol.net PODATKI O PONUDNIKU IN PONUDBI Firma oziroma ime:. Zakoniti zastopnik: Identifikacijska

Prikaži več

SAVA, družba za upravljanje in financiranje, d.d. Dunajska cesta Ljubljana Na podlagi 298. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) upravn

SAVA, družba za upravljanje in financiranje, d.d. Dunajska cesta Ljubljana Na podlagi 298. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) upravn SAVA, družba za upravljanje in financiranje, d.d. Dunajska cesta 152 1000 Ljubljana Na podlagi 298. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) upravni odbor družbe objavlja DOPOLNITEV DNEVNEGA REDA 26.

Prikaži več

c_ sl pdf

c_ sl pdf 3.12.2008 C 308/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) MNENJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o

Prikaži več

Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/ /03/2018 ESMA SL

Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/ /03/2018 ESMA SL Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/2014 28/03/2018 ESMA70-151-435 SL Kazalo 1 Področje uporabe... 2 2 Namen... 4 3 Obveznosti v zvezi s skladnostjo in poročanjem...

Prikaži več

Evropska centralna banka (ECB)

Evropska centralna banka (ECB) EVROPSKA CENTRALNA BANKA (ECB) Evropska centralna banka je osrednja institucija v ekonomski in monetarni uniji in je od 1. januarja 1999 pristojna za vodenje evropske monetarne politike v evroobmočju.

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2018/ z dne  13. julija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  2016/ Evropskega  parlamenta  in  S 5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje

Prikaži več

Microsoft Word - Gradivo za sklic skupščine_ang.docx

Microsoft Word - Gradivo za sklic skupščine_ang.docx KAZALO 1. SKLIC SKUPŠČINE.. 3 2. PREDLOGI SKLEPOV IN OBRAZLOŽITVE K TOČKAM DNEVNEGA REDA SKUPŠČINE..... 5 2.1. Gradivo k točki 1 dnevnega reda.. 5 2.2. Gradivo k točki 2 dnevnega reda.. 6 2.3. Gradivo

Prikaži več

SMERNICE O PRITOŽBENIH POSTOPKIH GLEDE DOMNEVNIH KRŠITEV DIREKTIVE (EU) 2015/2366 EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede dom

SMERNICE O PRITOŽBENIH POSTOPKIH GLEDE DOMNEVNIH KRŠITEV DIREKTIVE (EU) 2015/2366 EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede dom EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede domnevnih kršitev revidirane direktive o plačilnih storitvah 1. Obveznosti glede skladnosti in poročanja Vloga teh smernic 1. Dokument vsebuje

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti

Prikaži več

SPOŠTOVANI DELNIČARJI GORENJA, v petek, , bo ob 9. uri devetnajsto zasedanje skupščine delničarjev družbe Gorenje, d.d., v veliki dvorani Hote

SPOŠTOVANI DELNIČARJI GORENJA, v petek, , bo ob 9. uri devetnajsto zasedanje skupščine delničarjev družbe Gorenje, d.d., v veliki dvorani Hote SPOŠTOVANI DELNIČARJI GORENJA, v petek, 5.7.2013, bo ob 9. uri devetnajsto zasedanje skupščine delničarjev družbe Gorenje, d.d., v veliki dvorani Hotela Paka, Rudarska ul. 1, Velenje. Dnevni red zasedanja

Prikaži več

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka: v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN

Prikaži več

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P Stran 8260 / Št. 75 / 8. 10. 2015 Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni

Prikaži več

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = = CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) =1.1+1.2+1.3+1.6 =1.4+1.5+1.6 1.1 TEMELJNI KAPITAL =1.1.1+ 1.1.2+1.1.4+1.1.5 Znesek

Prikaži več

(Microsoft Word - Politika upravljanja kon\350na.doc)

(Microsoft Word - Politika upravljanja kon\350na.doc) Uprava in nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana sta v skladu z določili Kodeksa upravljana javnih delniških družb skupaj oblikovala in dne 23.11.2010 sprejela Politiko upravljanja družbe Petrol d.d.,

Prikaži več

Osnutek dokumenta

Osnutek dokumenta SISTEM IN POLITIKA UPRAVLJANJA ZAVAROVALNICE TRIGLAV, D.D. 1. UVOD Sistem in politika upravljanja (v nadaljevanju: politika) Zavarovalnice Triglav, d.d. (v nadaljevanju: Zavarovalnica Triglav, zavarovalnica

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 KAZALO - RAZKRITJA INFORMACIJ LETNO POROČILO CRR Stran 1 UVOD 156 2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ 156 2.1 Pristop institucije k upravljanju tveganj Člen 435 156 2.2 Informacije

Prikaži več

Poročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije

Poročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije 1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/97 POROČILO o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/18) UVOD 1. Evropska agencija

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrepi pri reviziji zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na dan

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrepi pri reviziji zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na dan Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrepi pri reviziji zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2016 POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih

Prikaži več

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje POREVIZIJSKO POROCILO O POPRAVLJALNIH UKREPIH MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Bedimo nad potmi javnega denarja POSLANSTVO Raèunsko sodišèe pravoèasno in objektivno obvešèa javnosti o pomembnih odkritjih revizij

Prikaži več

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 1 PREDSTAVITEV SKLADA...3 2 OPOZORILO IMETNIKOM INVESTICIJSKIH KUPONOV...4 3 POSLOVANJE SKLADA V OBDOBJU 01.01. DO 30.06.2006...5 4 NEREVIDIRANI RAČUNOVODSKI

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-99/04 ECLI: ECLI:SI:USRS:2005:U.I.99.04 Akt: Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Primorske novice, Uradne objave, št. 6/03 in 7/03), 8. čl. Izrek: Določba 8. člena Pravilnika

Prikaži več

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo 20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja

Prikaži več

Osnutek dokumenta

Osnutek dokumenta POLITIKA UPRAVLJANJA ZAVAROVALNICE TRIGLAV, D.D. Politika upravljanja Zavarovalnice Triglav, d.d. (v nadaljevanju: Zavarovalnica Triglav) določa poglavitne usmeritve upravljanja družbe z upoštevanjem zastavljenih

Prikaži več

SALUS, Ljubljana, d. d. Litostrojska cesta 46 A SI-1000 Ljubljana telefon +386 (0) telefaks +386 (0) e-pošta splet

SALUS, Ljubljana, d. d. Litostrojska cesta 46 A SI-1000 Ljubljana telefon +386 (0) telefaks +386 (0) e-pošta splet Litostrojska cesta 46 A SI-1000 Ljubljana telefon +386 (0)1 589 91 00 telefaks +386 (0)1 568 10 20 e-pošta info@salus.si splet www.salus.si Nadzorni svet družbe in uprava družbe sta na 3. redni seji nadzornega

Prikaži več

Uradni list RS, št

Uradni list RS, št Uradni list RS, št. 9-361/1998 1. člen S tem odlokom ustanovi Republika Slovenija fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ustanoviteljske pravice uresničuje Državni zbor Republike

Prikaži več

Ministrstvo za kulturo RS

Ministrstvo za kulturo RS ROKOMETNI KLUB GROSUPLJE Ljubljanska cesta 40A 1290 GROSUPLJE PRAVILNIK O FINANČNO MATERIALNEM POSLOVANJU DRUŠTVA ROKOMETNI KLUB GROSUPLJE Občni zbor društva Rokometni klub Grosuplje je na podlagi 29.

Prikaži več

Na podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom

Na podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom Na podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom iz socialno šibkih okolij, ustanove (opr. št. notarskega

Prikaži več

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag 15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije

Porevizijsko poročilo: Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije Porevizijsko poročilo Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih organov

Prikaži več

Modra zavarovalnica, d.d.

Modra zavarovalnica, d.d. Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi

Prikaži več

PowerPoint slovenska predloga

PowerPoint slovenska predloga NSP/2019/010 Predstavitev predloga koncepta analize trga plačil Tina Vehovar Smole, Banka Slovenije 14. seja Nacionalnega sveta za plačila 4. julij 2019 Izhodišča za pripravo analize Aktivnost priprave

Prikaži več

Microsoft Word - P-2_prijava

Microsoft Word - P-2_prijava PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 49K040717 Javno naročilo Nakup novih diskovnih kapacitet Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v postopkih, kjer

Prikaži več

Microsoft Word - ribištvo.docx

Microsoft Word - ribištvo.docx Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ NUJNI POSTOPEK PREDLOG EVA 2017-2330-0079 ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU I.

Prikaži več

Microsoft Word - GIS - pravilnik o uporabi sluzbenih mobitelov - koncna verzija doc

Microsoft Word - GIS - pravilnik o uporabi sluzbenih mobitelov - koncna verzija doc Na podlagi 31. člena Statuta Gozdarskega inštituta Slovenije je upravni odbor Gozdarskega inštituta Slovenije na svoji 3. redni seji z dne 29.05.2007 sprejel naslednji PRAVILNIK O UPORABI SLUŽBENIH MOBILNIH

Prikaži več

EIOPA-BoS-14/167 SL Smernice o pomožnih lastnih sredstvih EIOPA Westhafen Tower, Westhafenplatz Frankfurt Germany - Tel ; Fa

EIOPA-BoS-14/167 SL Smernice o pomožnih lastnih sredstvih EIOPA Westhafen Tower, Westhafenplatz Frankfurt Germany - Tel ; Fa EIOPA-BoS-14/167 SL Smernice o pomožnih lastnih sredstvih EIOPA Westhafen Tower, Westhafenplatz 1-60327 Frankfurt Germany - Tel. + 49 69-951119-20; Fax. + 49 69-951119-19; email: info@eiopa.europa.eu site:

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?

Prikaži več

POLITIKA SKLADNOSTI POSLOVANJA Osnovni podatki Naziv: Politika skladnosti poslovanja Opis: Politika skladnosti poslovanja opredeljuje organizacijsko u

POLITIKA SKLADNOSTI POSLOVANJA Osnovni podatki Naziv: Politika skladnosti poslovanja Opis: Politika skladnosti poslovanja opredeljuje organizacijsko u POLITIKA SKLADNOSTI POSLOVANJA Osnovni podatki Naziv: Politika skladnosti poslovanja Opis: Politika skladnosti poslovanja opredeljuje organizacijsko umeščenost, vlogo in odgovornost funkcije skladnosti

Prikaži več

Na podlagi 579. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15 in naslednji) je podružnica zavarovalnice Porsche Versicherungs AG

Na podlagi 579. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15 in naslednji) je podružnica zavarovalnice Porsche Versicherungs AG Na podlagi 579. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15 in naslednji) je podružnica zavarovalnice Porsche Versicherungs AG, Podružnica v Sloveniji, ki jo zastopata zastopnika

Prikaži več

ZAHTEVA ZA UVELJAVLJANE PRAVIC POSAMEZNIKA V POVEZAVI Z NJEGOVIMI OSEBNIMI PODATKI Pošta Slovenije skladno z veljavno zakonodajo na področju varstva o

ZAHTEVA ZA UVELJAVLJANE PRAVIC POSAMEZNIKA V POVEZAVI Z NJEGOVIMI OSEBNIMI PODATKI Pošta Slovenije skladno z veljavno zakonodajo na področju varstva o ZAHTEVA ZA UVELJAVLJANE PRAVIC POSAMEZNIKA V POVEZAVI Z NJEGOVIMI OSEBNIMI PODATKI Pošta Slovenije skladno z veljavno zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov posameznikom omogoča uveljavljanje

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva,

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, GZS, 4. junij 2019 Peter Tomše, Direktorat za okolje, Sektor za odpadke peter.tomse@gov.si RAZLOGI ZA SPREMEMBE

Prikaži več

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije 1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/61 POROČILO o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/11) UVOD 1. Izvajalska

Prikaži več

Na podlagi 4. in 15. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08; odslej ZRev-2) ter v skladu s soglasjem Agencije za javni nadzor nad revid

Na podlagi 4. in 15. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08; odslej ZRev-2) ter v skladu s soglasjem Agencije za javni nadzor nad revid Na podlagi 4. in 15. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08; odslej ZRev-2) ter v skladu s soglasjem Agencije za javni nadzor nad revidiranjem št. z dne je Revizijski svet Slovenskega inštituta

Prikaži več

ŽUPAN Številka: 032-3/ Datum: OBČINSKI SVET OBČINE MEDVODE ZADEVA: Predlog za uvrstitev na dnevni red seje Občinskega sveta Občine Med

ŽUPAN Številka: 032-3/ Datum: OBČINSKI SVET OBČINE MEDVODE ZADEVA: Predlog za uvrstitev na dnevni red seje Občinskega sveta Občine Med ŽUPAN Številka: 032-3/2018-11 Datum: 1.6.2018 OBČINSKI SVET OBČINE MEDVODE ZADEVA: Predlog za uvrstitev na dnevni red seje Občinskega sveta Občine Medvode NASLOV: Osnutek Odloka o določitvi stroškov lokacijske

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc REPUBLIKA SLOVENIJA RAČUNSKO SODIŠČE Prežihova 4, 61000 LJUBLJANA Telefon: 178 58 88 Telefax: 178 58 91 Ljubljana, 5. 4. 1996 Številka: 1215-1/96-7 Računsko sodišče Republike Slovenije izdaja na podlagi

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 84 / / Stran Priloga IV: Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost

Uradni list Republike Slovenije Št. 84 / / Stran Priloga IV: Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost Uradni list Republike Slovenije Št. 84 / 23. 12. 2016 / Stran 12607 Priloga IV: Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost Na podlagi 83. člena Zakona o uresničevanju javnega

Prikaži več

Template SL 1

Template SL 1 P7_TA(2010)0379 Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (sprememba Uredbe (ES) št. 1905/2006) ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o predlogu uredbe Evropskega

Prikaži več

Microsoft Word - P-2_prijava

Microsoft Word - P-2_prijava PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 52K050717 Javno naročilo Prevzem odpadkov javnega zdravstvenega zavoda Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v

Prikaži več

Microsoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA

Microsoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA NAVODILA ZA IMENOVANJA RAVNATELJA Svet zavoda imenuje ravnatelja, vršilca dolžnosti ravnatelja, pomočnika ravnatelja na podlagi določb Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93,

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana gp.mizs@gov.si Številka: 382-28/2014/57 Ljubljana, 14. 7. 2015 EVA (če se akt objavi v Uradnem listu RS) GERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Gp.gs@gov.si ZADEVA: Prenos ustanovitvenega deleža

Prikaži več

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d.

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. Na podlagi 8. člena statuta Svobodnega sindikata Slovenije je Sindikat zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. na ustanovnem sestanku dne, 06.11.2014 sprejel PRAVILNIK Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil

Prikaži več

C(2015)383/F1 - SL

C(2015)383/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 30.1.2015 C(2015) 383 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne 30.1.2015 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri

Prikaži več

Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Re

Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Re Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni strokovni izpit za opravljanje

Prikaži več