(Microsoft Word - Diploma-KON\310NA doc)

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "(Microsoft Word - Diploma-KON\310NA doc)"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO BRANKO ZALOKAR

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija dela DELOVANJE SLOVENSKEGA TRGA DENARJA IN KAPITALA Mentorica: doc. prof. dr. Vida Kampuš-Trop Kandidat: Branko Zalokar Zg. Polskava, april 2007

3 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Vidi Kampuš-Trop za nasvete in strokovno pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorici Sabini Kotnik, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

4 POVZETEK Razvoj slovenskega trga denarja in kapitala je sovpadal s tranzicijskim procesom mlade slovenske države. To je bil čas velikih gospodarskih in političnih sprememb, odraz tega pa so bili različni pogledi o načinu privatizacije družbene lastnine, ki je bila eden izmed ključnih pogojev za delovanje trga kapitala. Razmere za normalno delovanje in razvoj trga denarja in kapitala so bile vse prej kot ugodne, saj je za to potrebna ustrezna stopnja gospodarske razvitosti in stabilnosti gospodarstva ( stabilna gospodarska rast, nizka stopnja inflacije, stimulativna davčna zakonodaja in ustrezna politika obrestnih mer). Največ vrednostnih papirjev, ki kotirajo na slovenski borzi, so posledica lastninskega preoblikovanja podjetij na podlagi certifikatov. Razvoj slovenskega finančnega trga zaostaja za razvojem slovenskega gospodarstva in za razvojem celotne države. Slovenski finančni sektor je tradicionalno bančno usmerjen sektor, kjer pomembno vlogo igrajo tudi zavarovalnice. Institucije kapitalskega trga še vedno iščejo svoje pravo mesto v okviru finančnega sektorja. Slovenski trg denarja in kapitala je še v razvoju. Na primarnem trgu ni pomembnejših izdaj vrednostnih papirjev, ki bi oživili trgovanje na sekundarnem trgu in izboljšali likvidnost vrednostnih papirjev. Na primarnem trgu kapitala, v zadnjih letih ni bilo pomembnejših izdaj vrednostnih papirjev. Problem slovenskega primarnega trga kapitala je v tem, da borzno posredniške družbe, banke in posamezni institucionalni investitorji, izdajateljem vrednostnih papirjev praviloma sploh ne ponujajo odkupa izdanih vrednostnih papirjev, s čimer bi nase prevzeli tveganje uspešnosti prodaje izdanih vrednostnih papirjev. KLJUČNE BESEDE: 1. trg denarja 2. trg kapitala 3. finančne institucije 4. finančni trgi 5. finančni instrumenti.

5 SUMMARY The development of the Slovenian money and capital market coincided with the transition process in the young Slovenian state. This was a time of major economic and political change, reflected by differing views on ways of privatising socially owned property, one of the key conditions for a functioning capital market. The conditions for normal operation and development of money and capital market were all but favourable, as these calls for a suitable level of economic development and economic stability (steady economic growth, low inflation rate, stimulating tax legislation and suitable interest rate policy). Most securities in circulation at the Slovenian stock exchange are a result of ownership transformation of companies that is based on certificates. The development of the Slovenian financial market is lagging behind the development of the Slovenian economy and overall development in the country. The Slovenian financial sector is a traditionally bank-oriented sector, in which insurance companies also play a major role. The institutions of the capital market are still seeking the appropriate position within the financial sector. The Slovenian money and capital market is still developing. On the primary market, there are no major issuances of securities that would invigorate trading on the secondary market and improve the liquidity of securities. Over the past years, there have been no major issuances of securities on the primary capital market. The problem affecting the Slovenian primary capital market is that, as a rule, brokerage companies, banks and individual institutional investors do not at all offer the issuers of securities the opportunity to redeem the securities issued, whereby they would take upon themselves the risk related to the success of the sale of these securities. KEY WORDS: 6. money market 7. capital market 8. financial institutions 9. financial markets 10. financial instruments

6 KAZALO 1 UVOD 1 2 FINANČNI SISTEM Značilnosti finančnega sistema Finančne institucije Depozitne finančne institucije Nedepozitne finančne institucije Agentske finančne institucije Finančni trgi Finančni instrumenti 17 3 TRG DENARJA Trg denarja in njegov pomen Segmenti slovenskega trga denarja Banka Slovenije kot regulator trga denarja Vloga in pomen Ministrstva za finance za delovanje trga denarja Organiziranost in delovanje medbančnega trga denarja Širši pomen trga denarja 29 4 TRG KAPITALA Opredelitev trga kapitala Značilnosti trga kapitala Delitev trga kapitala Primarni trg kapitala Sekundarni trg kapitala Terciarni in kvartarni trg kapitala Trg kapitala in financiranje podjetij Financiranje podjetja z dolžniškim kapitalom Financiranje podjetja z lastniškim kapitalom 46 5 POSLOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI IN LJUBLJANSKA BORZA Poslovanje z vrednostnimi papirji Trg dolžniških vrednostnih papirjev Trg lastniških vrednostnih papirjev Ljubljanska borza vrednostnih papirjev Organizacija in delovanje borze vrednostnih papirjev Likvidnost borze vrednostnih papirjev Borzni indeksi vrednostnih papirjev 55 6 TVEGANJA NA TRGU DENARJA IN KAPITALA Sprememba obrestne mere Kreditno tveganje Tržno tveganje Tveganje inflacije Tveganje odpoklica Likvidnostno tveganje Valutno tveganje 61 7 ZAKLJUČEK Glavne ugotovitve Možnosti slovenskega trga denarja in kapitala v prihodnosti 66 LITERATURA IN VIRI 69 Seznam slik 71 Seznam tabel 72

7 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema Trg denarja in kapitala lahko opredelimo kot mehanizem preko katerega se narodnogospodarski prihranki od subjektov, ki imajo presežke svojih prihrankov, prenašajo k tistim subjektom, ki jih potrebujejo za financiranje različnih projektov. Pri tem gre za ključno vlogo trgov kapitala, da povečujejo obseg varčevanja in ga usmerjajo v najbolj produktivne naložbe. Na trgu denarja se izvaja trgovanje s kratkoročnimi finančnimi instrumenti z ročnostjo do enega leta, na kapitalskem trgu pa se trguje z dolgoročnimi finančnimi instrumenti z ročnostjo nad enim letom. Na denarnem trgu se izvajajo operacije centralne banke, medbančnega denarnega trga in denarnega trga v širšem pomenu. Na kapitalskem trgu se pojavljajo dolgoročne naložbe, katerih namen je varčevanje in ne opravljanje plačilnega prometa. To daje temu trgu dolgoročni karakter in zaradi tega je obračanje teh sredstev manjše. Problem slovenskega trga denarja in kapitala je njuna majhnost, pri tem pa nastopajo težave pri zagotavljanju zadostnih finančnih sredstev in nekonkurenčnosti posojilodajalcev na trgu. Razvoj slovenskega trga denarja in kapitala je sovpadal s tranzicijskim procesom mlade slovenske države. To je bil čas velikih gospodarskih in političnih sprememb, odraz tega pa so bili različni pogledi o načinu privatizacije družbene lastnine, ki je bila eden izmed ključnih pogojev za delovanje trga kapitala. Razmere za normalno delovanje in razvoj trga denarja in kapitala so bile vse prej kot ugodne, saj je za to potrebna ustrezna stopnja gospodarske razvitosti in stabilnosti gospodarstva ( stabilna gospodarska rast, nizka stopnja inflacije, stimulativna davčna zakonodaja in ustrezna politika obrestnih mer). Eno ključnih vlog pri delovanju obeh trgov ima država, saj se na njih zadolžuje za potrebe proračuna s posojili ali emisijami vrednostnih papirjev, jih z izdanimi zakoni sistemsko ureja in usmerja, z ukrepi centralne banke ureja likvidnost gospodarstva. 1.2 Osnovne trditve oziroma hipoteze Hipoteza 1: Razvoj slovenskega trga denarja in kapitala je sovpadal s tranzicijskim procesom mlade slovenske države. Hipoteza 2: Predpostavljamo, da sta slovenski trg denarja in kapitala še v fazi razvoja, saj Slovenija še nima tržno usmerjenega gospodarstva na takšni stopnji razvoja, ki bi zagotavljala visoko stopnjo razvoja obravnavanih trgov. Hipoteza 3: Primarni trg kapitala tudi v prihodnje ne bo bistveno prispeval k živahnejšemu trgovanju na Ljubljanski borzi. Hipoteza 4: Na slovenskem trgu denarja in kapitala imajo banke še vedno prevladujoč vpliv. Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 1 od 72

8 1.3 Omejitve V diplomski nalogi obravnavana tematika je omejena na slovenski finančni prostor, katerega ob majhnosti in kratkem obdobju delovanja omejuje tudi vpliv lastninskega preoblikovanja podjetij in prilagajanje zakonodaje smernicam Evropske unije. Omejitev zadane naloge predstavlja tudi pomanjkanje novejše literature predvsem s področja delovanja trga denarja. Zgodovina slovenskih trgov denarja in kapitala je kratka, gibanja na njih pa so nepredvidljiva. S poznavanjem preteklosti si lahko pomagamo pri razumevanju sedanjosti, zaradi majhnih izkušenj pa nikakor ne moremo zanesljivo napovedovati prihodnosti delovanja slovenskih trgov. 1.4 Metodologija Pri izdelavi diplomske naloge bom uporabil različne metode in pristope. Najprej bom obdelal tematiko s teoretičnega vidika, pri čemer bom koristil razpoložljivo domačo in tujo literaturo. S teoretičnega vidika bom predstavil kaj trg denarja in kapitala sploh sta. V nadaljevanju bom prikazal delovanje obeh trgov in k temu dodal še konkretne podatke iz njunega delovanja v praksi. Uporabil bom metodo deskripcije (opisovanja), saj bom opisoval procese in pojave pri delovanju trga denarja in kapitala na katerih podjetja povprašujejo po finančnih virih, ki jih potrebujejo za realizacijo načrtovanih projektov. Deskriptivni pristop temelji na metodi kompilacije (zbiranja podatkov), s katero povzemam spoznanja, sklepe, opazovanja in stališča drugih avtorjev. Diplomska naloga temelji na domači in tuji literaturi, ki obravnava trg denarja in kapitala na splošno ter razvoj in stanje slovenskega trga denarja in kapitala. Pri raziskovanju mi bodo v pomoč znanje in izkušnje, ki sem si jih skozi leta pridobil pri delu v banki na področju poslovanja s fizičnimi in pravnimi osebami. To mi bo v pomoč pri razumevanju obravnavanih tem, hkrati pa tudi pri pisanju diplomskega dela. Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 2 od 72

9 2 FINANČNI SISTEM 2.1 Značilnosti finančnega sistema Finančni sistemi razvitih držav tržnega gospodarstva so dandanes sestavljeni iz različnih finančnih institucij, finančnih instrumentov in finančnih trgov, ki s svojim delovanjem omogočajo prenos finančnih prihrankov od gospodarskih subjektov, pri katerih ti prihranki nastajajo, h gospodarskim subjektom, ki potrebujejo dodatna finančna sredstva za financiranje svojih potreb. Tradicionalno imajo med finančnimi institucijami osrednjo vlogo poslovne banke, vendar se v večini razvitih držav njihova vloga zmanjšuje (Prohaska, 2004, str. 3). Medtem ko se vloga bank oziroma njihova pomembnost za razvoj posameznih držav zmanjšuje, pa se na drugi strani s hitrimi koraki povečuje pomembnost investicijskih finančnih družb institucionalnih investitorjev. Visoka stopnja razvitosti finančnih trgov je značilna za tržno usmerjene finančne sisteme, v manj razvitih finančnih sistemih pa imajo banke še vedno dominantno vlogo. Za subjekte, ki iščejo vire za financiranje svojih projektov, je razvitost finančnih trgov in finančnih institucij zelo pomembna za sprejemanje odločitev. Delovanje finančnega sistema mora biti učinkovito, kar pomeni, da mora omogočati prenos finančnih prihrankov, da so le-ti čimbolj učinkovito uporabljeni. Znotraj finančnega sistema delujejo trgi in posredniki. Preko njih svoje finančne transakcije izvajajo gospodinjstva, podjetja in vlade držav za financiranje proračunov. Finančni sistem vključuje trg dolžniških, lastniških in drugih vrednostnih papirjev, banke, zavarovalnice itd. Kapital se s pomočjo finančnega sistema prenaša od subjektov, ki imajo presežke finančnih virov, k tistim, ki po njih povprašujejo. Pri tem imajo pomembno vlogo finančni posredniki. Finančni posredniki se vrivajo med končne posojilojemalce in končne posojilodajalce. Na eni strani končnim posojilodajalcem zagotovijo večjo varnost, ker poskrbijo za razpršitev in likvidnost naložb. Na drugi strani končnim posojilojemalcem preskrbijo velike količine finančnih sredstev in zagotovijo ustrezno ročnost sredstev, ki je daljša od ročnosti prihrankov. Ker so finančni posredniki na splošno veliki, služijo na račun ekonomije obsega (Ribnikar, 1996, str. 43). Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 3 od 72

10 Trgi Suficitarne celice Deficitarne celice Posredniki Slika 1: Kapitalski tokovi finančnega sistema (Vir: Repovž, Peterlin, 2004, str. 26) Odnose med posameznimi udeleženci v finančnem sistemu nazorno prikazuje slika 1, hkrati pa tudi tok denarja od suficitarnih k deficitarnim subjektom. Pri tem se lahko različni subjekti povsem svobodno odločajo, v katere naložbe in preko katerih posrednikov bodo usmerjali svoja sredstva. Na enak način se odločajo tudi tisti, ki finančna sredstva potrebujejo. Pri tem mora biti tako enim kot drugim skupno vodilo za odločanje stopnja tveganja, kateremu so pri tem izpostavljeni. Ob tem je subjektom, ki želijo svoja prosta sredstva oplemenititi, pomemben tudi donos. Tistim, ki po sredstvih povprašujejo, pa je pomembna cena in ročnost le-teh. Finančni trgi imajo lahko za trgovanje s posebnimi finančnimi instrumenti posebne lokacije, na primer borze. Z razvojem informacijske tehnologije pa takšne lokacije niso več nujno potrebne za izvajanje različnih finančnih transakcij. Te se v zadnjem času vse bolj izvajajo preko telekomunikacijskih in računalniških omrežij, ki omogočajo povezovanje brokerjev z njihovimi strankami. 2.2 Finančne institucije Finančne institucije se vrivajo med varčevalce in kreditojemalce. Varčevalcem ponujajo različne oblike vlog in vrednostnih papirjev, s tako zbranimi sredstvi pa omogočajo kreditojemalcem zadolževanje pri njih. Pri tem pa mora biti ponudba finančnih institucij tako zanimiva za kreditojemalce, da se le-ti ne zadolžujejo raje kar pri varčevalcih. Pri tem pa seveda igrata veliko vlogo donosnost in tveganje. Finančne institucije obstajajo v zelo različnih oblikah, kar je posledica prilagajanja različnim željam varčevalcev in investitorjev. Delitev finančnih institucij je odvisna od tega, kako delimo njihove značilnosti. Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 4 od 72

11 Finančne institucije Depozitne Nedepozitne Poslovne Hranilnice Vzajemne Kreditne Investicijski Pogodbene banke hranilnice zadruge skladi fin.inst. Vzajemni Investicijske Pokojninski Zavarovalnice skladi družbe skladi (odprti) (zaprti) Slika 2: Delitev finančnih institucij (Vir: Mramor, 1993, str. 90) Finančne institucije lahko delimo po tem, kakšna je njihova vloga pri emisiji denarja: - ali je predmet njihovega poslovanja tudi izdaja denarja, - ali sodi v denarni (monetarni) sistem. Na osnovi teh kriterijev jih lahko delimo na (slika 2): - denarne finančne institucije (centralna banka, del poslovnih bank, ki imajo v pasivi knjižni denar), - nedenarne finančne institucije (preostali del poslovnih bank in ostale finančne institucije). Tabela 1: Struktura slovenskega finančnega sistema (Vir: Banka Slovenije, 2006) Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 5 od 72

12 Slika 3: Struktura slovenskega finančnega sistema glede na velikost bilančne vsote konec leta 2004 (Vir: Banka Slovenije, 2006) Tabela 1 in slika 2 prikazujeta, da je Centralna banka skupaj z denarnimi inštitucijami še vedno najpomembnejši del slovenskega finančnega sistema. Prav tako pa prikazujeta tudi pomembnost poslovnih bank med denarnimi finančnimi institucijami. Slika 4: Struktura nedenarnih finančnih institucij glede na velikost bilančne vsote konec leta 2004 (Vir: Banka Slovenije, 2006) Med nedenarnimi finančnimi institucijami so najpomembnejše zavarovalne družbe, sledijo jim investicijske družbe, vse bolj pa se krepijo tudi vzajemni skladi (slika 3). Po institucionalnem kriteriju finančne institucije delimo na: - finančne posrednike (depozitne institucije in institucionalne investitorje oziroma investicijske finančne institucije), - agentske finančne institucije (brokerji ali dilerji in investicijske banke) (Prohaska, 2004, str. 7) Depozitne finančne institucije Depozitne finančne institucije zbirajo finančna sredstva varčevalcev v glavnem z depoziti z različnimi roki zapadlosti (vpogledne vloge, vezane vloge). Tako zbrana sredstva posredujejo največkrat v obliki posojil, delno pa tudi z nakupom Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 6 od 72

13 vrednostnih papirjev. Med njimi so najpomembnejše poslovne banke, hranilnice, kreditna združenja in druge finančne institucije. Vloge pri teh institucijah imajo dobro likvidnost, z ozirom na dogovorjeno obrestno mero pa je vnaprej znana tudi njihova donosnost. Poslovne banke so organizirane delniške družbe, ki v skladu z Zakonom o bančništvu lahko opravljajo naslednje finančne storitve: 1. factoring; 2. finančni zakup (leasing); 3. izdajanje garancij in drugih jamstev; 4. kreditiranje, vključno s potrošniškimi krediti, hipotekarnimi krediti in financiranjem komercialnih poslov; 5. trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli; 6. trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti; 7. zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb; 8. posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo; 8.a izdajanje elektronskega denarja; 9. izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (npr. plačilne in kreditne kartice, potovalni čeki, bančne menice); 10. oddajanje sefov; 11. posredovanje pri sklepanju posojilnih in kreditnih poslov; 12. storitve v zvezi z vrednostnimi papirji po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev; 12.a svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev; 13. upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninske sklade; 14. opravljanje storitev plačilnega prometa; 15. opravljanje skrbniških storitev. Vir: Zakon o bančništvu (Ur.list RS 131/06) Poslovne banke morajo od Banke Slovenije pridobiti ustrezne licence za opravljanje posameznih zgoraj navedenih storitev. Poslovne banke zbirajo finančna sredstva za opravljanje svoje dejavnosti od fizičnih in pravnih oseb ter s kapitalskimi vložki svojih lastnikov. V primerjavi s celotno pasivo predstavlja kapitalski vložek dokaj majhen delež. Ker je z višino kapitala povezana tudi varnost vlog in stabilnost poslovanja banke, Banka Slovenije določa minimalno kapitalsko ustreznost, ki jo morajo poslovne banke dosegati. Preveč tveganih naložb bi lahko pripeljalo do bistvenega zmanjšanja kapitala in posledično tudi do propada banke. V kakšne težave lahko zaide posamezna banka, kakšne so lahko posledice za njo, za bančni sistem in tudi državo, je primer poslovanja avstrijske banke Bawag. Zaradi njenih tveganih naložb je morala intervenirati država, da je preprečila posledice neslutenih razsežnosti za Bawag, celoten avstrijski finančni sistem in morda tudi širše. Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 7 od 72

14 Banke morajo strogo spoštovali rokovno strukturo vlog in kreditov, da ne bi zašle v likvidnostne težave. Nezmožnost izplačila katerekoli vloge bi lahko pomenila izgubo zaupanja vlagateljev v posamezno poslovno banko, v hujših primerih pa tudi v celoten bančni sistem. Varnost vlog povečuje tudi obvezna rezerva, ki jo morajo imeti poslovne banke pri Banki Slovenije in preusmerjanje dela vlog v nakup kratkoročnih vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je država ali Banka Slovenije. Takšne vrednostne papirje je možno prodati na denarnem trgu in v primeru zahteve izplačati varčevalce. Poslovna banka ne sme v nobenem primeru izgubiti zaupanja svojih poslovnih partnerjev. Slika 5: Struktura sredstev bank na (Vir: Banka Slovenije, 2006) Državni vrednostni papirji (skupaj z ostalimi vrednostnimi papirji), so takoj za krediti, najpomembnejša sestavina aktive poslovnih bank. Poslovne banke vanje nalagajo sredstva, ki jih trenutno ne morejo plasirati v obliki kreditov. Predstavljajo pa tudi učinkovito sredstvo za uravnavanje likvidnosti bank (slika 4). Hranilnice se ukvarjajo z zbiranjem finančnih sredstev prebivalstva v obliki različnih kratkoročnih in dolgoročnih vlog, opravljajo pa tudi druge storitve za prebivalstvo. Sredstva, ki jih zbirajo s svojim poslovanjem, namenjajo za odobravanje kreditov prebivalstvu, za pospeševanje njihovih dejavnosti, za gradnjo in nakupe stanovanj, za financiranje nakupov blaga široke potrošnje in drugo. Z neizkoriščenimi sredstvi pa lahko financirajo tudi posamezne projekte s področja komunalno-stanovanjske gradnje in drobnega gospodarstva. Lastniki oziroma ustanovitelji hranilnic so lahko pravne in/ali fizične osebe. Za vzajemne hranilnice je značilno, da so varčevalci člani hranilnice, njihove vloge pa so lastniški deleži, ki pa jih lahko tudi dvignejo. Po vsebini so vzajemne Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 8 od 72

15 hranilnice podobne vzajemnim skladom. Od njih se razlikujejo po ročnosti vlog, ki so v vzajemnih hranilnicah bolj kratkoročne in višini vlog. Hranilno kreditne službe so bile ustanovljene za pospeševanje kmetijstva. Zbirale naj bi predvsem sredstva kmetovalcev in jih s financiranjem naložb s področja kmetijstva vračale nazaj v kmetijstvo. Poslovanje hranilno kreditnih služb pa ni omejeno samo na poslovno sodelovanje s kmetovalci, ampak je namenjeno tudi ostalemu prebivalstvu. Njihovo poslovanje je tesno povezano s poslovanjem kmetijskih zadrug, ki so tudi njihove soustanoviteljice. V upravljanje hranilno kreditnih služb so vključeni tudi kmetovalci, kar jim daje možnost, da soupravljajo s svojimi sredstvi. V zadnjih letih se je število hranilno kreditnih služb zaradi težav s povečevanjem kapitala vztrajno zniževalo. Velik del hranilno kreditnih služb se je odločilo za pripojitev k Slovenski zadružno kmetijski banki, ki je posledično temu spremenila svoje ime v Deželno banko Slovenije Nedepozitne finančne institucije Nedepozitne finančne institucije zbirajo prihranke in druga denarna sredstva praviloma od manjših investitorjev in prebivalstva z namenom vlaganja v različne vrednostne papirje in v druge naložbe na sekundarnih finančnih trgih. Takšna oblika vlaganja prihrankov je v bistvu alternativa varčevanju v bankah. Pri tem pa je pomembno, da so to bolj tvegane naložbe od depozitov v bankah. Obstaja možnost višjih donosov kot v bankah, z višjimi donosi pa raste tudi tveganje. Med nedepozitne finančne institucije uvrščamo investicijske sklade, vzajemne sklade, investicijske družbe, družbe za upravljanje, pokojninske sklade in zavarovalnice. Investicijski skladi zbirajo sredstva predvsem z izdajanjem delnic in obveznic. Tako zbrana sredstva, s katerimi upravljajo investicijski skladi, imajo dolgoročen značaj. Upravljajo se predvsem sredstva manjših vlagateljev, ki nimajo dovolj znanja in sredstev, da bi lahko samostojno nastopili na trgu kapitala. S tem so namreč povezani visoki stroški upravljanja, omejen obseg sredstev pa preprečuje razpršitev tveganja. Investicijske sklade je konec januarja 2006 upravljajo štirinajst družb za upravljanje (DZU). Med njimi jih je sedem upravljalo izključno vzajemne sklade, ena samo investicijske družbe ter šest vzajemne sklade in investicijske družbe. Tabela 2: Struktura naložb investicijskih skladov na dan (Vir: Banka Slovenije, 2006) Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 9 od 72

16 Investicijske družbe so v letu 2005 največ sredstev vlagale v delnice, tuje vrednostne papirje, obveznice in manjši del v bančne depozite (tabela 2). Družbe za upravljanje so konec tretjega četrtletja 2005 upravljale 512,5 mrd SIT kapitala, kar pomeni 2,5 % več kot konec leta V strukturi naložb idov so prevladovale domače delnice (63 %). Vzajemni skladi so vlagali največ v domače delnice (38 %) in obveznice (16 %), vse večji pa je bil delež tujih vrednostnih papirjev (28 %). Investicijski skladi se glede na način zbiranja sredstev delijo na: - vzajemne sklade, - investicijske družbe. Vzajemni skladi združujejo premoženje fizičnih in pravnih oseb, s katerim upravljavci kupujejo delnice in obveznice. Vzajemni skladi nimajo statusa pravnih oseb, ustanavljajo jih lahko samo družbe za upravljanje. Družbe za upravljanje upravljajo vzajemne sklade v svojem imenu in za račun imetnikov investicijskih kuponov vzajemnih skladov. Investicijski kuponi glasijo na ime in niso prenosljivi na drugo osebo. Pravi prodor za vzajemne sklade se je zgodil leta 2002 z razcvetom trga vrednostnih papirjev v Sloveniji. V enem letu se je število investitorjev povečalo za približno 170 odstotkov, akumulirana sredstva pa za približno 280 odstotkov (Simoneti, Jašovič, 2004, str. 99- slika 5). Slika 6: Letni obseg vplačil in izplačil v vzajemne sklade med letoma 1995 in 2005 (v mio SIT) (Vir: Agencija za trg vrednostnih papirjev, 2006) Dne 30. septembra 2005 je 13 DZU upravljalo 44 vzajemnih skladov. Največja tržna deleža glede na vrednost naložb sta dosegla sklada Triglav steber 1 (21 %) in KD Galileo (19 %). Skupno premoženje vzajemnih skladov je doseglo 300,2 mrd SIT in Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 10 od 72

17 se je glede na konec leta 2004 povečalo za 43 %, brez upoštevanja preoblikovanja investicijske družbe Triglav steber v vzajemni sklad pa za 13 %. Vzajemni skladi so imeli 30. septembra ,7 mrd SIT sredstev naloženih v delnice (61 %), od tega 62 % v domače delnice in 62,5 mrd SIT v obveznice (21 %), od tega 77 % v domače obveznice (slika 6). Slika 7: Struktura naložb vzajemnih skladov v % (Vir: Banka Slovenije, 2006) Za naložbe na tuje trge se je odločilo 38 vzajemnih skladov, od tega jih je 16 vlagalo pretežno v tujini. Delež naložb v tujini se je povečeval in je dne predstavljal 33 % oziroma 98,7 mrd SIT v celotni strukturi njihovih naložb. V slovenske vzajemne sklade se je v prvih treh četrtletjih leta 2005 nateklo za 27 mrd SIT neto denarnih sredstev. Neto denarni tok se je v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2004 zmanjšal za 35,1 mrd SIT (slika 7). Slika 8: Neto prilivi v slovenske VS v mio SIT od (Vir: Banka Slovenije, 2006) Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 11 od 72

18 Nominalna donosnost vzajemnih skladov, ki je merjena kot sprememba vrednosti enote premoženja (VEP) po posameznih vzajemnih skladih, se je v prvih treh četrtletjih leta 2005 gibala med - 10 % in + 27 % (slika 8). Slika 9: Letne stopnje rasti indeksa VEP vzajemnih skladov in SBI 20 (Vir: Banka Slovenije, 2006) Investicijska družba je posebna vrsta sklada, ki je organiziran kot delniška družba. Ustanovitelji z nakupom navadnih delnic prispevajo finančna sredstva, s katerimi se oblikuje portfelj. Delnice je možno kupiti ob ustanavljanju investicijske družbe ali na sekundarnem trgu po tržni ceni. Družbo in portfelj upravlja družba za upravljanje, s katero sklad sklene pogodbo o upravljanju. Investicijska družba je, za razliko od vzajemnega sklada, samostojna pravna oseba. Ima status zaprtega sklada, saj lahko vlagatelj proda delnice le na sekundarnem trgu po tržni ceni. Dne 30. septembra 2005 je devet DZU upravljalo deset ID, pri čemer je imela največji tržni delež investicijska družba NFD 1, delniški investicijski sklad (30 %), ki jo upravlja Nacionalna finančna družba. Skupno premoženje 10 investicijskih družb je bilo konec tretjega četrtletja ,4 mrd SIT, kar pomeni 27 % manj kot konec leta 2004 (slika 9). Slika 10: Skupna vrednost naložb PID in ID v mrd SIT (Vir: Banka Slovenije, 2006) Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 12 od 72

19 Družbe za upravljanje so namenjene upravljanju investicijskih skladov. Vzajemni skladi in investicijske družbe se ne morajo upravljati sami, zato jih upravljajo družbe za upravljanje. Premoženje družbe za upravljanje je ločeno od premoženja skladov, ki jih upravlja. Družbe za upravljanje so konec tretjega četrtletja v letu 2005 upravljale 512,5 mrd SIT kapitala, kar pomeni 2,5 % več kot konec leta Pokojninske sklade delimo na: - prostovoljne sklade, - obvezne sklade. Vlagatelji v pokojninske sklade varčujejo za čas, ko ne bodo več delovno aktivni oziroma ko bodo upokojeni. K prostovoljnemu skladu lahko pristopijo s sklenitvijo pogodbe po lastni volji. V obvezni pokojninski sklad pa se vključijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma zakonske obveze. V zavarovalnicah se zbirajo prihranki prebivalstva s plačevanjem premij za zavarovanje premičnega in nepremičnega premoženja ter različnih oblik življenjskih zavarovanj. Premije so pogodbeno določene. Zavarovalnice so zavarovancem dolžne izplačati morebitne škodne primere na njihovem premoženju in v primeru zdravstvenih težav ali smrti. Zavarovalnice morajo za izplačilo škod oblikovati rezerve. Tako zbrana sredstva vlagajo v vrednostne papirje in depozite. Narava odškodnin omogoča zavarovalnicam bistveno dolgoročnejše naložbe kot bankam. Pri tem jim zelo kvaliteten vir omogočajo predvsem življenjska zavarovanja, ki običajno združujejo možnost varčevanja in zavarovanja Agentske finančne institucije Agentske finančne institucije so brokerske hiše, ki so specializirane za vrednostne papirje in investicijske banke, ki pomagajo podjetjem pri emisiji vrednostnih papirjev. Institucionalne investitorje delimo na pogodbene finančne institucije in investicijska podjetja oziroma investicijske sklade. Skupna značilnost teh institucij je zbiranje pretežnega dela finančnih prihrankov z izdajo obveznic ali delnic ter tako zbrana sredstva nalagati v dolžniške ali lastniške vrednostne papirje. Med prve uvrščamo zavarovalnice in različne pokojninske sklade. Primarna naloga teh je izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, sekundarna naloga pa jim predstavlja finančno posredništvo. V tem se razlikujejo od investicijskih skladov, ki jim predstavlja finančno posredništvo primarno vlogo. Ti varčevalcem omogočajo predvsem zmanjševanje tveganja in jim nudijo strokovno upravljanje njihovih prihrankov. Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 13 od 72

20 2.3 Finančni trgi V zvezi s financami govorimo o finančnem trgu ali o finančnih trgih kot mehanizmu, ki omogoča prenos finančnih presežkov od celic s finančnimi presežki na celice s finančnimi primanjkljaji. Finančni trg v najširšem smislu obsega ves pretok finančnih prihrankov ali sredstev, ne glede na to ali se trguje z vrednostnimi papirji ali ne in na primer gre za»bilateralne«odnose (negotiated market) med posojilodajalcem in posojilojemalcem (Ribnikar, 1999, str. 155). Finančni trg pomeni skupek odnosov med ponudbo in povpraševanjem po finančnih sredstvih. Prva in osnovna funkcija finančnih trgov je učinkovito alociranje finančnih sredstev od suficitnih k deficitnim gospodarskim celicam. Alokacija pomeni prenos prihrankov od tistih ekonomskih subjektov, ki varčujejo (običajno je to prebivalstvo), na tiste, ki vlagajo v produktivne namene (običajno je to gospodarstvo). Finančni trg Denarni trg Trg kapitala bilateralni - multilateralni - trg trg kratkoročna kratkoročni dolgoročnih dolgoročnih posojila vrednostni posojil vrednostnih papirji (negotiated papirjev market) (open market) primarni trg (izdaja) sekundarni trg (promet) borza (prek okenc- OTC) Slika 11: Struktura finančnega trga (Vir: Prohaska, 2004, str. 12) Finančni trg delimo v najširšem smislu na trg denarja in trg kapitala, ki jo ločujemo po roku prenosa sredstev od suficitarnih k deficitarnim subjektom. Na trgu denarja se izvajajo posli s kratkoročnimi krediti in kratkoročnim vrednostnimi papirji. Trg kapitala pa delimo na trg dolgoročnih posojil in trg dolgoročnih vrednostnih papirjev. Trg dolgoročnih vrednostnih papirjev se deli na primarni in sekundarni trg vrednostnih papirjev. Na primarnem trgu se izdajajo nove delnice, medtem ko se na sekundarnem trgu z njimi trguje. Trgovanje poteka preko borze oziroma preko okenc (slika 11). Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 14 od 72

21 Za današnje finančne trge je značilno, da se razvijajo zelo dinamično. V gospodarstvu bi težko našli bolj dinamično obliko trga od finančnih trgov in v okviru teh trge vrednostnih papirjev. Pospešeno dinamiko razvoja so pogojevali številni dejavniki in spremembe v domačem in svetovnem gospodarstvu. Pri tem gre predvsem za odpravljanje zakonskih ovir in hiter razvoj informacijske tehnologije ter izkoriščanje njenih komunikacijskih prednosti. Finančni trg je imaginarno mesto, kjer se srečujeta povpraševanje in ponudba po denarju in kapitalu. Denar je praviloma kratkoročno sredstvo, za katerega je značilna ročnost do enega leta. Uporablja se ga predvsem v likvidnostne namene, kapital pa je praviloma dolgoročno sredstvo z ročnostjo, ki je daljša od enega leta in se uporablja predvsem za investicijske namene. Na razvitih finančnih trgih je meja med denarnim in kapitalskim trgom zabrisana oziroma obstajajo finančni instrumenti, ki se lahko uporabljajo v likvidnostne in tudi v investicijske namene, kar pomeni, da moderna razdelitev finančnega trga upošteva namen uporabe sredstev in ne njihove ročnosti. Finančne trge sestavljajo agenti, posredniki, institucije in posredniki, ki se ukvarjajo z nakupi in prodajami vrednostnih papirjev. Tak običajno pojmovan finančni trg, razdeljen na denarni trg in trg kapitala, je tisti del siceršnjega ali širše pojmovanega denarnega trga in trga kapitala, kjer se trguje z vrednostnimi papirji. Gre za brezosebni ali odprti trg (Ribnikar, 1997, str. 172). Kriterijev za delitev finančnega trga je veliko (Cooper, Fraser, 1993, str. 720). Ločimo trg denarja in trg kapitala, trg vrednostnih papirjev in trg posojil, primarni trg in sekundarni trg, trg dolgov in lastniškega kapitala, neposredni in posredni trg, trg s fizičnimi sredstvi in trg s finančnimi sredstvi, promptni in terminski trg, domači in mednarodni trg, notranji ali interni trg in zunanji ali eksterni trg. Temeljna delitev finančnih trgov je delitev na trg denarja in trg kapitala. Razlika med obema trgoma je rok, v katerem se izvajajo transakcije. Običajen rok oziroma kriterij za delitev trgov je eno leto. Na trgu denarja se odvijajo kratkoročne transakcije (transakcije do enega leta), na trgu kapitala pa dolgoročne transakcije (transakcije nad letom dni). Trga sta sicer med seboj povezana s prelivanjem sredstev v obe smeri. To je mogoče zato, ker ima določen del sicer kratkoročnih sredstev dolgoročni značaj in ker se kratkoročni krediti uporabljajo v obliki premostitvenega kreditiranja dolgoročnih naložb. Tudi del prihrankov prebivalstva leži daljši čas v bankah, čeprav je vložen kot vpogledna sredstva in ga je tako mogoče plasirati dolgoročno. Finančni trg ima dve funkciji: - ekonomska funkcija finančni trg omogoča prenos finančnih presežkov za zagotavljanje učinkovite porabe v produktivne namene; investirajo naj ekonomski subjekti, ki imajo najboljše sposobnosti in možnosti, vsi ostali naj varčujejo; Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 15 od 72

22 - finančna funkcija gre za funkcije, ki imajo posreden učinek na prenos finančnih prihrankov. Najpomembnejši sta zagotavljanje likvidnosti in razpršitev naložb (Mramor, 1993, str ). Ekonomska funkcija omogoča učinkovit prenos prihrankov od varčevalcev k vlagateljem. Tako investicije izvajajo samo tisti, ki so za to najbolje usposobljeni, ostali pa varčujejo. Končni učinek je povečevanje premoženja vseh sodelujočih. Finančni trg omogoča likvidnost, saj je na njem možno prodati vrednostne papirje oziroma unovčiti različne oblike naložb. Bolj kot je posamezen finančni trg razvit, večjo likvidnost omogoča. Za vlagatelja pomeni večja likvidnost možnost, da svoje prihranke hitreje in z manjšimi stroški spremeni nazaj v gotovino. Z razpršitvijo naložb investitorji zmanjšujejo različna tveganja in ravno na finančnem trgu imajo široko paleto ponudbe za nakupe vrednostnih papirjev. Funkcije finančnih trgov: 1. Alokacija, določanje cene, tako da je povpraševanje sorazmerno z dobavo. 2. Informacija zelo pomembna funkcija finančnih trgov je združevanje, zbiranje in informiranje. 3. Likvidnost pomembno je, da imajo investitorji možnost prodaje ali nakupa vrednostnih papirjev v vsakem trnutku, sicer bi bili prisiljeni prekiniti svojo finančno investicijo in zadržati vrednostni papir do njegove zapadlosti. Investitorji so pripravljeni vlagati v nelikvidne vrednostne papirje samo pod pogojem, da vsebujejo dodatne premije. 4. Cena posredovanja finančni trgi zmanjšujejo ceno pogajanj in asimetričnih informacij. Če povzamemo, finančni trgi poenostavljajo in koordinirajo procese investiranja in varčevanja, zato so bistvenega pomena za rast, razvoj in blaginjo vsake države (Glogovšek, 1999, str.12). Na finančnih trgih nastopa vedno več institucionalnih investitorjev, ki razpolagajo z velikimi sredstvi. Kljub temu da Slovenija kot država že spada med razvite, pa to ne bi mogli reči za njen finančni trg. Če velja teza, da so majhni trgi ne glede na razvitost države, kateri pripadajo, razvijajoči, potem je razlog več, poleg konkretnih podatkov in kazalcev, da lahko slovenski finančni trg mirno štejemo med razvijajoče (Veselinovič, 2004, str. 81). Tržna kapitalizacija je vsa leta naraščala, čeprav se je v tem času zgodilo tudi nekaj pomembnih prevzemov, ki so kasneje rezultirali v popolnem umiku podjetij iz borzne kotacije. Pomemben razlog stabilne rasti tržne kapitalizacije slovenskega trga kapitala leži v stabilni in zanesljivi rasti cen delnic podjetij, s katerimi se trguje na Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 16 od 72

23 organiziranem trgu. Po prevzemu in posledičnemu umiku z organiziranega trga je sicer bilo podjetij na borzi manj, vendar pa je praviloma borzni indeks narasel in tako kompenziral kvantitativni izpad. Nasploh je značilnost slovenskega trga kapitala zaradi dokaj majhne aktivnosti tujih investitorjev relativna neodzivnost na svetovne dogodke tako v»pozitivnih«kot tudi»negativnih«časih (Veselinovič, 2004, str. 85). 2.4 Finančni instrumenti Finančni instrumenti so finančna aktiva, ki jo izdajo končne deficitne gospodarske celice ali finančni posredniki. Instrumenti omogočajo enostavno in učinkovito prenašanje prihrankov od suficitnih celic do izdajatelja. Finančni instrumenti so zakoniti dogovori ali pogodbe, ki določajo velikost transakcije ter plačilne pogoje in obveznosti. Ker nastajajo v istem zakonskem in institucionalnem okolju, najdemo pri različnih instrumentih veliko podobnosti v njihovem jeziku, obliki in zakonskih pogojih. Razlike, ki nastajajo, odsevajo različne potrebe tako deficitnih kot suficitnih gospodarskih celic, ki so jim namenjene. Vsak instrument je bil razvit z namenom, da bi zadovoljil določeno finančno potrebo, ki do tedaj še ni bila zadovoljivo izpolnjena z že obstoječimi instrumenti (Prohaska, 2004, str. 14). Finančni instrumenti so določeni pripomočki, s katerimi se prenašajo sredstva od subjektov, pri katerih se nahajajo presežki, do subjektov, pri katerih se nahajajo primanjkljaji. Na trgu se pojavljata dve vrsti finančnih instrumentov: - netržni (niso namenjeni trgovanju pred njihovo zapadlostjo), - tržni (namenjeni so trgovanju). Med finančne instrumente uvrščamo: 1. finančne instrumente, ki se pojavljajo na trgu denarja: - zakladne menice, - potrdila o vlogi, - komercialne zapise, - bančne akcepte, - reodkupne sporazume. Zakladne menice izdaja država. Praviloma imajo nespremenljivo obrestno mero in dospelost do leta dni, njihovi kupci pa so predvsem finančne institucije in velika podjetja. Z njihovo izdajo država pokriva proračunski primanjkljaj in nadomešča del dolgoročne zadolženosti s kratkoročno. Potrdila o vlogah so dolžniški instrumenti, ki jih banke prodajajo vlagateljem. Potrdilo o vlogi se obrestuje z obrestno mero v dogovorjeni višini, ob zapadlosti je Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 17 od 72

24 vrednost v višini nakupne cene. Potrdila o vlogi so prenosljiva in neprenosljiva. Njihova pomembna značilnost je visoka likvidnost. Komercialni zapisi se izdajajo s krajšim rokom. Izdajajo jih večja podjetja z dobro bonitetno oceno. Njihova prednost je predvsem v nižji ceni finančnega vira kot najem kredita pri poslovni banki. Največ komercialnih zapisov izdajo finančna podjetja in zavarovalnice. Z izdajanjem komercialnih zapisov se pridobivajo kratkoročna denarna sredstva in s tem oblikujejo občasni viri financiranja. Podjetja izdajajo komercialne zapise, da bi si predvsem zagotovila likvidnost v pogojih sezonskih neravnotežij v prilivu in odlivu finančnih sredstev, kakor tudi zaradi financiranja kratkoročnih potreb po denarju (Kampuš-Trop, 1999, str. 27). Z bančnim akceptom se banka (akceptant) zaveže, da bo predlagatelju brezpogojno izplačala menični znesek ob izteku meničnega roka. Pri tem je zelo pomembna bonitetna ocena akceptanta in pozitivna ocena njegove plačilne sposobnosti. Bančne akcepte je možno z diskontiranjem unovčiti že pred zapadlostjo menice. Tako ima trasant kot lastnik akceptirane menice dve možnosti. Akceptirano menico lahko obdrži do njene zapadlosti in jo unovči pri akceptni banki. V primeru slabše likvidnosti lahko akceptirano menico diskontira pri akceptni banki. Pri reodkupnem sporazumu govorimo o prodaji vrednostnih papirjev z obveznim povratnim odkupom istih vrednostnih papirjev po dogovorjeni ceni v določenem trenutku v prihodnosti ali na odpoklic. Prodajalec tako vrednostni papir proda in ga čez določen čas po dogovorjeni ceni odkupi. 2. finančne instrumente, ki se pojavljajo na trgu kapitala: - obveznice, - delnice, - drugi vrednostni papirji. Obveznica je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo osebi, navedeni na njej ali prinosniku obveznice, določenega dne izplačal na obveznici navedeni znesek oziroma znesek anuitetnega kupona. Ta znesek mora izplačati v vsakem primeru, ne glede na poslovne rezultate (torej tudi v primeru izgube, za razliko od delnice, kjer lahko delničarji ob izgubi ostanejo brez dividende) (Kampuš-Trop, 1999, str. 26). Likvidnost obveznice je povezana z njenim izdajateljem oziroma njegovo plačilno sposobnostjo. Najbolj varne so obveznice, katerih izdajatelj je država, občine, banke, manj pa tiste, ki jih izdajajo podjetja. Obveznica je dolžniški vrednostni papir z dolgoročno zapadlostjo. Imetniku daje stalni donos v obliki obresti. Izdajatelj mora vračati izposojena sredstva v vnaprej določenih zneskih in obrokih. Obveznica je manj tvegan vrednostni papir, zato je tudi njena donosnost nizka. Pojem delnice je tesno povezan z organizacijo in poslovanjem delniške družbe. Delniška družba je kapitalska družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na dele Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 18 od 72

25 (delnice). Vsak delničar je udeležen v osnovnem kapitalu z enim ali več deležev in z vplačilom teh deležev pridobi določene premoženjske in upravljalske (članske) pravice, ki so sorazmerne deležu vloženega kapitala. Za delnico kot del osnovnega kapitala družbe se izda vrednostni papir listina, ki se glasi na določen znesek in je prenosljiva (Kampuš-Trop, 1999, str. 24). Delnica je dolgoročen vrednostni papir, ki imetniku poleg upravljavskih pravic (pri nekaterih delnicah) prinaša še pravico do dividende, do udeležbe pri kapitalskem dobičku oziroma izgubi, do obveščenosti, pravico do prednostnega nakupa delnic ob dokapitalizaciji in pravico do deleža v stečajni oziroma likvidacijski masi. Delnica je lastniški vrednostni papir brez roka zapadlosti. V primerjavi z obveznico je naložba v delnico bolj donosna, hkrati pa tudi bolj tvegana. Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 19 od 72

26 3 TRG DENARJA 3.1 Trg denarja in njegov pomen Denarni trg je del finančnega trga, in sicer ga tvorijo institucije, instrumenti ali finančne oblike in vsi posli, kjer gre za začasno prenašanje prihrankov (tekoče večanega premoženja) ali premoženja (obstoječega premoženja) na kratek rok (Ribnikar, 1997, str. 294). Denarni trg je del finančnega trga, na katerem se izdajajo kratkoročni dolžniški vrednostni papirji z dospelostjo do enega leta ali manj od dneva izdaje. Ti vrednostni papirji so predmet trgovanja na denarnem trgu. Nekateri so dosegljivi le posameznim finančnim institucijam, veliko pa je dosegljivih vsem vrstam investitorjev (Kolb, Rodriguez, 1996, str. 28). Anglosaksonski avtorji opredeljujejo denarni trg kot enoten sistem za kratkoročno izmenjavo sredstev. Sestavljen je iz številnih segmentov, ki se med seboj razlikujejo po naravi uporabljenih instrumentov in vrstah udeležencev (Cooper, Fraser, 1993, str ). Sicer pa je skupna točka različnih avtorjev pri opredelitvi denarnega trga ta, da gre za trg, na katerem se trguje izključno s kratkoročnimi dolžniškimi finančnimi oblikami z dospelostjo do enega leta. V najširšem pomenu obsega denarni trg vse prenose finančnih sredstev oziroma finančne tokove, ne glede na način prenosa (posreden, neposreden), ne glede na finančne oblike, ki so pri tem uporabljene (denarne oblike, oblike kreditov, oblike vrednostnih papirjev) ter ne glede na finančne institucije, ki te prenose izvajajo. Pri tem posebej poudarjamo, da trg denarja v najširšem smislu zajema vrsto manjših, parcialnih trgov. Ti skupaj tvorijo celoto vseh informacijsko podprtih povezav med udeleženci trgovanja. Učinkovitost in vsebinsko najpomembnejša lastnost denarnega trga je v dejstvu, da omogoča prenos velikih vsot denarja od enega subjekta k drugemu v relativno kratkem času in z relativno nizkimi stroški prenosa (Prohaska, 2004, str. 17). V ožjem pomenu označujemo denarni trg kot trg, na katerem se pojavljajo v glavnem centralna banka in poslovne banke. Centralna banka, ki lahko oblikuje ponudbo sredstev na denarnem trgu, se pojavlja kot poslednja, ne kot prva možnost poslovne banke in kot regulator ponudbe ter povpraševanja na tem trgu. Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 20 od 72

27 Poslovne banke se na trgu denarja pojavljajo zaradi potreb po kratkoročni izravnavi nihanja denarnih sredstev v plačilnem prometu oziroma zaradi uravnavanja njihove likvidnosti. Ta proces izvajajo na dva načina: - z dnevnim denarjem, kjer si dajejo banke z enega dne na drugega na razpolago denarna sredstva (trg dnevnega denarja), - s terminskim denarjem, kjer si banke odobravajo kratkoročne kredite na fiksne roke in brez posebnih zavarovanj (trg terminskega denarja). Trg denarja je pomemben posrednik prihrankov od subjektov s finančnimi presežki k subjektom s finančnimi primanjkljaji. Prejemki posameznih subjektov ne sovpadajo z njihovimi izdatki, zato morajo za pokrivanje tekočih obveznosti zadržati del premoženja v likvidni obliki. Tako zadržano premoženje je slabo ali pa sploh ni obrestovano, kar jim povzroča oportunitetne stroške. Da bi se le-tem izognili v čim večji meri, skušajo subjekti začasno nepotrebno likvidno premoženje oplemenititi kot varne naložbe, katere je možno po potrebi ponovno spremeniti v likvidno obliko. Po drugi strani pa ta sredstva potrebuje nekdo drug, ki je za ta sredstva pripravljen plačati ustrezno ceno. Tako se na trgu denarja srečata ponudba in povpraševanje po likvidnih sredstvih. Mehanizem ponudbe in povpraševanja, ki deluje na trgu denarja, likvidnim sredstvom tudi določa ceno. Donosi na trgu denarja so nižji kot na trgu kapitala, manjše pa je tudi tveganje pri naložbah. ''Na denarnem trgu se ne trguje z denarjem, ampak se z njim plačuje kakor na vsakem trgu. Odločilno pa je, ali se plačuje z denarjem, ki zagotovo privede do povečanja likvidnostnih rezerv poslovne banke, ki prodaja na denarnem trgu, ali ne (Ribnikar, 1994, str ). Najpomembnejša vsebinska lastnost trga denarja je njegova sposobnost, s katero omogoča prenos velikih vsot denarja od enega subjekta do drugega v relativno kratkem času in z relativno nizkimi stroški prenosa. Razvit denarni trg omogoča centralni banki učinkovitejšo transmisijo ukrepov denarne politike, bankam pa daje možnost lažjega uravnavanja likvidnosti na trgu. V času liberalizacije finančnih tokov postaja proces razvoja slovenskega trga denarja vedno bolj pomemben. Za trg denarja v Sloveniji lahko rečemo, da se deli na podtrge, in sicer na: - medbančni trg, na katerem sodelujejo poslovne banke na podlagi likvidnostnih posojil in depozitov; za ta del denarnega trga je značilno, da na njem ni razvito trgovanje s kratkoročnimi finančnimi oblikami, kot je na primer v razvitih ekonomijah (tako imenovana potrdila o vlogi); Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 21 od 72

28 - trg kratkoročnih vrednostnih papirjev oziroma trg kreditnega in depozitnega poslovanja, na katerem sodeluje država, finančne institucije, gospodinjstva in podjetja (Mramor, 2000, str ). Medbančni trg, trg kratkoročnih vrednostnih papirjev in centralnobančni trg predstavljajo največje in najpomembnejše segmente slovenskega trga denarja, medtem ko so vsi ostali segmenti (na primer posli bank, v katerih se le-te pojavljajo bodisi kot upnik bodisi kot dolžnik do nebančnega sektorja prebivalstva ali gospodarstva) slabše razviti. Instrumenti trga denarja so večinoma vrednostni papirji, ki prinašajo obresti in jih izdaja vlada (zakladne menice). Značilnost teh instrumentov je njihova dobra likvidnost, varnost in solidna donosnost. Te lastnosti mora imeti vsak vrednostni papir, v kolikor želi njegov izdajatelj priti do»svežega denarja«. Izdajatelj vrednostnega papirja mora imeti ustrezno bonitetno oceno, s katero morajo biti potencialni investitorji seznanjeni, da se bodo odločili za nakup. Izdani vrednostni papirji subjektov z dobro bonitetno oceno bodo zanimivi za investitorje kljub nižjemu donosu. Dobra bonitetna ocena zmanjšuje tveganje pri nakupu. Izdajatelji, ki nimajo dobre bonitetne ocene in na trgu niso znani, bodo izdane vrednostne papirje kljub visokemu donosu zelo težko prodali. Vsaka emisija vrednostnih papirjev je povezana z visokimi stroški. Vključevanje kratkoročnih vrednostnih papirjev na trg denarja povečuje njegovo fleksibilnost in istočasno odpravlja likvidnostno tveganje, ki je prisotno v denarnem poslovanju. Novo izdani vrednostni papirji morajo vlagateljem zagotavljati varnost, likvidnost in donosnost. Z vidika varnosti naložbe mora imeti investitor možnost oceniti boniteto izdajatelja oziroma jo mora poznati. Varnost naložbe je pomemben faktor pri odločanju, od nje je odvisna zahtevana stopnja donosnosti. Za uspešen plasma mora donosnost načeloma biti obratno sorazmerna z boniteto izdajatelja oziroma tveganostjo samega vrednostnega papirja. Namen izdaje vrednostnega papirja je pridobitev cenejših sredstev v primerjavi s klasičnimi oblikami pridobivanja sredstev (najemanje depozitov ali različnih kreditov). Pogoj je seveda likvidnost naložbe. V interesu izdajatelja je, da je instrument prenosljiv, za to pa mora obstajati sekundarni trg, ki likvidnost instrumenta tudi zagotavlja. Praktične izkušnje pri nas kažejo, da si skušajo izdajatelji predvsem zagotoviti poceni sredstva, ne da bi pri tem poskrbeli za likvidnost njihovega vrednostnega papirja. Posledica tega je, da za večino kratkoročnih vrednostnih papirjev pri nas ni sekundarnega trga. Del presežnih sredstev se tako iz legalnega trga denarja preliva na medpodjetniški sivi trg. Tako se zmanjšuje možnost, da bi se izdani vrednostni papirji lahko prodajali in bi se zanje oblikoval sekundarni trg zadostnega obsega. Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 22 od 72

29 Na denarnem trgu se pojavijo v določenem razdobju vsa nova posojila in posojila, odobrena kdaj prej, če se spreminja njihov upnik. Spreminjanje upnikov istega posojila je pogosto pri delu tako široko pojmovanega denarnega trga, in sicer pri delu denarnega trga, ki se običajno označuje kot denarni trg. K denarnemu trgu se običajno šteje samo tisti del, kjer gre za izdajanje, kupovanje in preprodajanje kratkoročnih vrednostnih papirjev. Trg denarja se lahko deli tudi na trg kratkoročnih posojil in trg kratkoročnih vrednostnih papirjev. Kratkoročna posojila predstavljajo navadno neposreden pogodbeni dogovor med posojilojemalcem in posojilodajalcem, s kratkoročnimi vrednostnimi papirji pa se trguje pretežno preko borznih posrednikov in agentov. Pri posojilu, danem na podlagi kreditne pogodbe, govorimo o»dogovornem trgu«(negotiated market), kjer je praviloma odnos med posojilodajalcem in posojilojemalcem oseben. Posojilodajalec daje posojilo njemu znani osebi in pri tem upošteva vrsto stvari, ki jih ne upošteva tako imenovani»odprti trg«(open market), kjer se cena določa neosebno na podlagi ponudbe in povpraševanja (na primer trgovanje z vrednostnimi papirji). Na slednji del denarnega trga v širšem smislu navadno ne mislimo, kadar govorimo o denarnem trgu v običajnem smislu (Kampuš- Trop, 1999, str. 21). Denarni trg zagotavlja udeležencem glavni vir denarnih sredstev in jim omogoča ohranjanje visoke stopnje likvidnosti njihovega poslovanja, centralna banka pa lahko s kontrolo nad denarnimi instrumenti vodi učinkovito denarno politiko, predvsem uravnava količino denarja v obtoku ter posredno vpliva na obrestne mere in raven cen v gospodarstvu. 3.2 Segmenti slovenskega trga denarja Banka Slovenije kot regulator trga denarja Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije. Ustanovljena je bila na podlagi Zakona o Banki Slovenije leta Njena ključna vloga je zagotavljanje finančne stabilnosti in stabilnosti cen.. Banka Slovenije mora parlamentu vsakih šest mesecev poročati o svojem poslovanju. Naloge Banke Slovenije, po vstopu v EMU, so naslednje: - oblikovanje in uresničevanje denarnega nadzora, - sodelovanje pri transakcijah na deviznih in finančnih trgih, - sprejema v depozit sredstva bank in hranilnic, - odpira račune bankam in hranilnicam, - ureja plačilne sisteme, - upravlja devizne rezerve in drugo svoje premoženje, - vodi račune za Republiko Slovenijo, državne organe in druge osebe javnega prava, Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 23 od 72

30 - vodi račune nematerializiranih vrednostnih papirjev in opravlja storitve v zvezi z le-temi za domače in tuje banke, Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je Banka Slovenije postala članica Evropskega sistema centralnih bank, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav članic Evropske unije. S je Slovenija vstopila v Ekonomsko in monetarno unijo. Banka Slovenije je s tem izgubila samostojno vlogo na področju izvajanja ukrepov denarne, tečajne in obrestne politike. Sedaj mora skupaj z ostalimi članicami Evropske centralne banke, slediti zastavljenim ciljem Evropske centralne banke. Izgubila je svoj strateški pomen in se spremenila v operativnega izvajalca evropske monetarne politike Vloga in pomen Ministrstva za finance za delovanje trga denarja Ministrstvo za finance (MF) se z izdajanjem zakladnih menic zadolžuje na denarnem trgu. Zakladne menice so kratkoročni državni vrednostni papirji, ki se izdajajo z namenom zagotavljanja sredstev za uravnavanje likvidnosti proračuna in kvalitetnega upravljanja z dolgovi in terjatvami države. Imajo fiksno obrestno mero, izraženo v obliki diskonta. So prvovrstni kratkoročni vrednostni papirji, saj za njihovo izplačilo jamči država. Obresti in glavnica so v celoti izplačane ob dospelosti zakladnih menic v višini nominalne vrednosti. Zakladne menice kupujejo predvsem velika podjetja in finančne institucije. Ministrstvo za finance izdaja zakladne menice za kratkoročno zadolževanje proračuna, razen v primeru enomesečnih zakladnih menic, katerih izdaja je namenjena nadaljnjemu razvoju trga kratkoročnih vrednostnih papirjev. Pravna podlaga za izdajo kratkoročnih državnih vrednostnih papirjev je vsakoletni Zakon o proračunu, Zakon o izvrševanju proračuna in preostali zakonski in podzakonski akti. Trgovanje z zakladnimi menicami poteka vsak dan na sekundarnem trgu, in sicer na borzi ter na medbančnem trgu. Izdaja zakladnih menic poteka po principu avkcije. Pravico sodelovanja na avkciji imajo le pooblaščeni primarni vpisniki, ki imajo sklenjeno pogodbo z MF in Ljubljansko borzo. Zakladne menice so izdane v nematerializirani obliki v apoenih po ,00 SIT. Vsak pooblaščeni ponudnik lahko sodeluje s poljubnim številom ponudb. Sprejete ponudbe na avkciji določajo dejansko nominalno vrednost izdaje posamezne emisije. Pooblaščeni vpisniki dajo ponudbe na podlagi želene letne stopnje donosa menice. Ob koncu avkcije se vse prispele ponudbe razporedijo po vrsti od ponudbe z najvišjo do ponudbe z najnižjo ceno. Sprejete so vse ponudbe do skupnega nominalnega zneska izdaje, če so le-te enake ali višje od izhodiščne cene (Mramor, 2000, str. 28). Odziv udeležencev denarnega trga pri prodajah zakladnih menic je pri nas tradicionalen. V največjem obsegu investirajo v zakladne menice banke, nekaj tudi Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 24 od 72

31 institucionalni investitorji. Zadnji imajo potrebo po zagotavljanju likvidnosti v več segmentih ročnosti do enega leta. V zakladne menice investirajo z namenom ostati lastnik do dospetja. Prebivalstvo in podjetja so zvesti bankam. Ministrstvo za finance izdaja menice za kratkoročno zadolževanje proračuna, razen pri enomesečnih menicah, katerih izdaja je namenjena nadaljnjemu razvoju trga. Prav zaradi tega je kupnina iz teh menic deponirana pri Banki Slovenije po enaki obrestni meri. Od junija 2002 naprej Ministrstvo za finance plasira sredstva iz enotnega zakladniškega računa v banke preko dražb. Pri tem gre za večje zneske vezav, ki pomembno vplivajo na razporeditev likvidnosti v bančnem sistemu. Obrestna mera tega tržnega segmenta kaže tudi razmere na medbančnem denarnem trgu. Ministrstvo za finance je julija 2005 za zagotovitev dolgoročne uspešnosti trgovanja z vrednostnimi papirji Republike Slovenije preko uradnih vzdrževalcev likvidnosti z Ljubljansko borzo podpisalo Pogodbo o zagotavljanju organiziranega trgovanja z vrednostnimi papirji Republike Slovenije preko uradnih vzdrževalcev likvidnosti. Seznam uradnih vzdrževalcev likvidnosti za leto 2006: 1. Abanka Vipa d. d. 2. Bank Austria Creditanstalt d. d. 3. Nova Ljubljanska banka d. d. 4. Perspektiva d. d. 5. Probanka d. d. 6. SKB Banka d. d. Societe Generale Group. Te banke so s podpisom pogodbe postale t. i. market makerji, saj so se zavezale, da bodo aktivno sodelovale na primarnem trgu zakladnih menic. Pridobile pa so tudi možnost posvetovanja z Ministrstvom za finance in Banko Slovenije o razmerah na denarnem trgu, možnost refinanciranja pri Banki Slovenije in prednosti pri depozitih Ministrstva za finance. Namen Ministrstva za finance je oblikovanje likvidnega sekundarnega trga za vse vrste ročnosti državnih vrednostnih papirjev (zakladnih menic in državnih obveznic), in sicer z: - uvedbo različnih mehanizmov trgovanja za različne segmente trgovanja, prilagojene njihovim značilnostim, potrebam in zmožnostim udeležencev; - uvedbo grosističnega, bilateralnega trgovanja državnih vrednostnih papirjev kot del organiziranega trga; - reguliran, učinkovit in transparenten sekundarni trg državnih vrednostnih papirjev; - možnost uravnoteženega delovanja in nadaljnjega razvoja celotnega trga kapitala. Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 25 od 72

32 Trgovanje preko trga uradnih vzdrževalcev likvidnosti prinaša vrsto prednosti, ker je: - likvidnejše zaradi sistema vzdrževalcev likvidnosti; - transparetnejše zaradi razpoložljivih informacij o ponudbah za nakup in prodajo ter sklenjenih poslih, ki jih bo borza zagotavljala v roku 30 minut po sklenitvi; - učinkovitejše zaradi nižjih stroškov transakcij in - varno, saj je ustrezno regulirano in nadzorovano. Trgovanje z vrednostnimi papirji Republike Slovenije preko uradnih vzdrževalcev likvidnosti je urejeno kot del organiziranega trgovanja, ki pa ne poteka preko trgovalnega sistema BTS, ampak preko posebne aplikacije na spletni strani Ljubljanske borze d. d. V septembru 2005 se je začelo trgovanje z vrednostnimi papirji Republike Slovenije preko uradnih vzdrževalcev likvidnosti (TUVL) s ciljem pospešitve sekundarnega trgovanja z državnimi vrednostnimi papirji. Poleg zakladnih menic se na TUVL trguje tudi z državnimi obveznicami (tabela 4). V obdobju od septembra do decembra 2005 je bilo na TUVL za 215 mrd SIT sklenjenih poslov, od tega za 117 mrd SIT z obveznicami in za 98 mrd SIT z zakladnimi menicami. naziv kupon (%) dat.izdaje dat.zapadlosti RS62 3, RS61 3, RS60 3, RS59 4, RS58 3, RS57 4, RS56 4, RS55 5, RS54 5, RS52 6, RS51 7, Tabela 3: Seznam obveznic, s katerimi se trguje na trgu uradnih vzdrževalcev likvidnosti (Vir: Ministrstvo za finance, 2006) Trgovanje na tem segmentu je namreč po svoji naravi grosistično trgovanje (sklepajo se lahko samo posli v nominalni vrednosti 30 milijonov SIT ali več), kjer se objavljajo zavezujoče ponudbe vzdrževalcev likvidnosti, posli pa se sklepajo bilateralno med posameznimi udeleženci. Na tem segmentu trga poteka trgovanje z Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 26 od 72

33 izbranimi državnimi obveznicami, ki so uvrščene v borzno kotacijo in izpolnjujejo določene pogoje (denominacija v SIT, z nominalno fiksno obrestno mero) in jih Ministrstvo za finance določi vsako leto po sprejemu programa financiranja proračuna ter objavi seznam in vsemi zakladnimi menicami (vključno z enomesečnimi zakladnimi menicami), ki so uvrščene na prosti trg. V skladu s Splošnimi pogoji izpolnjevanja zaveze uradnega vzdrževanja likvidnosti vrednostnih papirjev Republike Slovenije sklepajo uradni vzdrževalci likvidnosti posle samo v svojem imenu in za svoj račun. Njihove stranke v poslih so fizične ali pravne osebe. Na trgu uradnih vzdrževalcev likvidnosti lahko z vzdrževalci likvidnosti posle sklepajo tudi vsi borzni člani. To pomeni da za vzdrževalce likvidnosti in vse ostale borzne člane na tem segmentu ne velja zaveza sklepanja poslov preko BTS oziroma prijavljanja svežnjev Organiziranost in delovanje medbančnega trga denarja Medbančni trg uvrščamo v trg denarja v ožjem pomenu, kjer banke in druge finančne institucije trgujejo z dobroimetji pri centralni banki in z vrednostnimi papirji, ki so hitro zamenljivi za denar. Medbančni denarni trg je organiziran slabo, enostavno in skoraj zastarelo. Posli se sklepajo po telefonih, sklenjene pogodbe se pošiljajo po faksih s časovnimi zamiki. Tako je delovanje tega trga dokaj nepregledno in ustreza tistim udeležencem, ki izkoriščajo takšno stanje za izsiljevanje cen denarja. Po drugi strani pa bi bil nakup sodobne komunikacijske opreme zelo drag. Medbančni trg denarja lahko deluje na tako zastarel način predvsem zaradi tega, ker je obseg transakcij na ta način še obvladljiv in ker je ponudba oblik finančnega trgovanja zelo skromna. V okvir medbančnega denarnega trga sodi tudi: - trg dnevnega denarja, kjer si banke običajno za dan ali dva dajejo na razpolago denarna sredstva, - trg terminskega denarja, v okviru katerega si banke odobravajo kratkoročna posojila na fiksne roke in brez zavarovanj. Pomemben udeleženec medbančnega denarnega trga je tudi Ministrstvo za finance, ki s svojimi depoziti pomembno vpliva na likvidnost bank. Na medbančnem trgu potekajo izravnave likvidnosti med bankami. Uravnavanje likvidnosti lahko poteka preko zavarovanih ali nezavarovanih likvidnostnih posojil in medbančnih depozitov. Poslovne banke z likvidnostnimi presežki presežna sredstva posojajo poslovnim bankam z likvidnostnimi primanjkljaji. Za to dobijo banke posojilodajalke obresti, ki jih v primeru, da presežnih sredstev ne bi posodile, ne bi dobile. Banke morajo ravnati po načelu dobrega gospodarja in sredstva s poravnalnih računov usmerjati v naložbe. Sredstva, ki ostanejo na poravnalnih računih pri Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 27 od 72

34 centralni banki, se običajno ne obrestujejo ali pa je obrestna mera zelo nizka (trenutno 1 %). Pomembno pri tem je, da se na medbančnem trgu primarni denar prerazdeljuje znotraj bančnega sistema, njegova količina v obtoku se ne spreminja. Za slovenski medbančni trg je še vedno značilno, da je dogovorni trg. Odnosi med bankami so bilateralni, likvidnostni presežki se prenašajo neposredno, brez finančnih posrednikov. Podlaga poslov niso kakovostni vrednostni papirji (na primer zakladne menice), temveč nezavarovani posojilni posli, trgovanje poteka na podlagi zaupanja med bankami. Posli niso regulirani, vendar obstajajo določena neformalna pravila. Posledica tega je večja negotovost na trgu in njegova zmanjšana sposobnost za učinkovito medbančno prenašanje prostih likvidnih sredstev. Ročnosti poslov so nestandardizirane, pri čemer je največji delež poslov sklenjen z ročnostjo do trideset dni. V slovenski medbančni trg denarja vključujemo banke in hranilnice. V tej strukturi imajo banke prevladujoč položaj. Medbančni trg denarja deluje tudi v večernem času. Takšen način delovanja omogoča bankam lažje uravnavanje likvidnosti. Medbančni trg denarja se je v preteklih letih sicer hitro razvijal, stopnja njegove razvitosti pa je še vedno nizka. K temu naj bi največ prispevala denarna politika centralne banke, način nastopanja države na denarnem trgu in oblikovanje obrestnih mer. Na razvoj medbančnega trga lahko negativno vplivajo: - država, če obdavči finančne transakcije in transakcije z vrednostnimi papirji, kar lahko banke v precejšnji meri odvrača od poslov na medbančnem trgu, - centralna banka, če omogoča bankam enostaven dostop do posojil pri centralni banki, po možnosti po nizki obrestni meri, določa nizke kazni za neizpolnjevanje obvezne rezerve in omejuje višino obrestnih mer na medbančnem trgu, - slabo razvit finančni sistem v celoti, slabo razvit trg denarja, slabo razvit trg vrednostnih papirjev, neregulirano poslovanje na medbančnem trgu, ki lahko pomeni večje tveganje. V odvisnosti od likvidnostnih razmer na medbančnem trgu se giblje tudi medbančna obrestna mera, za katero velja, da poraste, kadar je na trgu pomanjkanje likvidnosti, in pada v nasprotnem primeru. Poleg tega velja tudi, da je verjetnost naraščanja večja, kadar se presežna likvidnost koncentrira pri manjšem številu bank kot v primeru enakomerne porazdeljenosti med bankami. Obstaja pa koridor, v katerem se gibajo medbančne obrestne mere. Zgornja meja je obrestna mera likvidnostnega posojila za izhod v sili, spodnjo mejo pa predstavlja obrestna mera, po kateri banke lahko plasirajo presežno likvidnost ob koncu dneva (depozit čez noč) oziroma obrestna mera, po kateri se obrestujejo sredstva na računih pri Banki Slovenije. Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 28 od 72

35 Najpogostejši instrumenti, ki jih banke uporabljajo na medbančnem trgu denarja, so medbančni depoziti. V skladu z Dogovorom o oblikovanju slovenskih medbančnih obrestnih mer, banke dnevno kotirajo medbančne obrestne mere za dane medbančne depozite v tolarjih (SITIBOR) standardnih ročnosti in značilnosti. Standardne ročnosti medbančnih depozitov, za katere banke kotirajo medbančne obrestne mere, so naslednje: preko noči, en teden, dva tedna, en mesec, dva meseca in trije meseci. Za vezane depozite velja, da ne predstavljajo likvidnega instrumenta, saj so sredstva za banko, ki plasira svoja sredstva pri drugi banki, v dogovorjenem času trajanja vezave nedosegljiva. Tako lahko banka plasira svoja likvidna sredstva samo takrat, ko je popolnoma prepričana, da jih ne bo potrebovala. Obrestne mere Banke Slovenije in likvidnost bank so vplivale na gibanje obrestnih mer medbančnega trga. Te so se, podobno kot obrestne mere deviznih blagajniških zapisov, vrsto let zniževale in se ustalile v sredini leta 2004 (slika 14). Slika 14: SMOM/SITIBOR Slovenske medbančne obrestne mere (kotirane obrestne mere) (Vir: Banka Slovenije, 2006) Kljub slabi razvitosti slovenskega trga denarja, ki je predvsem dogovorni trg, se na njem pojavljajo tudi repo posli. Gre za repo posle z državnimi kratkoročnimi vrednostnimi papirji. Ti posli predstavljajo eno izmed alternativ širjenja nabora instrumentov medbančnega trga denarja. Za repo posle je značilna začasna prodaja vrednostnih papirjev in povratni odkup ekvivalentnih vrednostnih papirjev na določen datum oziroma na odpoklic. 3.3 Širši pomen trga denarja Trg denarja v širšem pomenu zajema posle bank, v katerih se te pojavljajo bodisi kot upnik (posojilodajalec) bodisi kot dolžnik (posojilojemalec) do nebančnega sektorja Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 29 od 72

36 prebivalstva in gospodarstva. V prvem primeru gre za aktivni, v drugem primeru pa za pasivni posel trga denarja. Pri depozitnem poslovanju gre za tipičen pasivni bančni posel. Banka zbira z različnimi metodami prosta, neporabljena denarna sredstva nebančnega sektorja po določeni obrestni meri, ki jo je pripravljena plačati za ustrezno ročnost. Poslovna banka je izključno najemnik sredstev (posojilojemalec). Deponenti plasirajo svoja prosta sredstva pri banki, ki jim nudi najboljše pogoje (gledano s finančnega vidika ali z vidika drugih bančnih storitev). Prav zaradi tega banke med seboj konkurirajo predvsem z obrestno mero, ki je odvisna predvsem od ročnosti in višine depozita. Banke na ta način pridobijo kvalitetne vire za plasma v posojila, pri tem pa njihova likvidnost ni ogrožena. Banke želijo imeti čim več dolgoročno vezanih depozitov in za te tudi ponujajo višje obrestne mere. Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 30 od 72

37 4 TRG KAPITALA 4.1 Opredelitev trga kapitala Trg kapitala predstavlja drugi segment finančnega trga in se od denarnega trga razlikuje po tem, da na njem investitorji nalagajo sredstva v dolgoročne naložbe oziroma finančne oblike z zapadlostjo, ki je daljša od enega leta. Trgi kapitala predstavljajo alternativo investiranju v nepremičnine in zlato (Mishkin, Eakins, 1998 str. 244). Na slovenskem trgu kapitala se trguje z dolgoročnimi vrednostnimi papirji, ki jih delimo na lastniške in dolžniške, glede na možnost organiziranega trgovanja pa na serijske (delnice podjetij in finančnih institucij, obveznice podjetij, bank, države, ) in neserijske (potrdila o vlogi bank in investicijski kuponi vzajemnih skladov). Trg kapitala v širšem smislu delimo na: - trg dolgoročnih vrednostnih papirjev, - trg dolgoročnih posojil. Trg dolgoročnih vrednostnih papirjev oziroma trg kapitala v ožjem smislu, kjer se trguje z vrednostnimi papirji s stalnim in spremenljivim donosom, dolžniškimi in lastniškimi vrednostnimi papirji, imenujemo tudi odprti trg. Izdajatelji teh papirjev so lahko podjetja, banke in druge poslovne institucije, država, občine, posamezniki. Za trg dolgoročnih posojil je značilno, da se na njem dolgoročno in na posreden način prenašajo finančna sredstva. Sestavljajo ga denarne institucije, ki na bilatelaren način prenašajo finančne oblike vlog oziroma kreditov. Z drugimi besedami imenujemo trg dolgoročnih posojil tudi pogodbeni trg. 4.2 Značilnosti trga kapitala Na trgu kapitala poteka trgovanje z dolgoročnimi finančnimi instrumenti, in sicer z lastniškimi vrednostnimi papirji (delnice podjetij in finančnih institucij) in dolžniškimi vrednostnimi papirji (obveznice podjetij, bank, države, občin, državnih institucij in skladov). Pomembno vlogo na trgu imajo tudi vzajemni skladi in vrednostni papirji pooblaščenih investicijskih družb (Mramor, 2000, str. 41). Na trgu kapitala se trguje z bolj tveganimi vrednostnimi papirji. Ti so v primerjavi z vrednostnimi papirji denarnega trga tudi bolj raznoliki, zato lahko po mnenju tujih avtorjev trg kapitala delimo na štiri segmente (Bodie, Kane, Marcus, 1999, str. 47): - trg kapitala s stalnim donosom, - trg lastniških vrednostnih papirjev (delnic), Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 31 od 72

38 - trg opcij, - terminski trg. Osnova za ponudbo sredstev na trgu kapitala je varčevanje, motiv pa zaslužek v obliki obresti ali udeležba pri dobičku. Vemo pa, da je varnost dolgoročnih naložb manjša kot varnost kratkoročnih naložb, zato mora biti donos na trgu kapitala večji kot na denarnem trgu, da pritegne dovolj sredstev. Premajhen zaslužek na trgu kapitala je lahko vzrok, da dolgoročnih sredstev subjekti ne plasirajo na trgu kapitala, ampak na denarnem trgu. Tam je zaslužek sicer nižji, toda manjše je tudi tveganje. Osnova za povpraševanje na trgu kapitala so na eni strani investicije v osnovna in trajna obratna sredstva (zaloge), po drugi strani pa pomanjkanje lastnih sredstev. Ker gre za dolgoročne naložbe, se povprašuje po dolgoročnih sredstvih. Bistvena razlika med povpraševanjem na trgu kapitala in trgu denarja sicer ni v vrsti blaga, po katerem povprašujemo, ker je to v obeh primerih denar, ampak razlika v kakovosti sredstev, po katerih povprašujemo, njihova kakovost pa je odvisna od ročnosti. Trg kapitala opravlja funkciji, odločilni za učinkovitost in solventnost finančnega sistema: - povečevanje finančnih virov sredstev, - omogočanje učinkovitejše porabe teh sredstev z namenom spodbujanja in pospeševanja gospodarske rasti. Delovanje, razvoj in učinkovitost trga kapitala so odvisni od števila in znanja njegovih udeležencev. Udeleženci kapitalskega trga so podjetja, ki na primarnem trgu kapitala pridobivajo potrebna sredstva za realne naložbe, investitorji, ki so se odločili svoje prihranke investirati v ta podjetja in finančne institucije, ki sodelujejo pri prenosu prihrankov preko trga kapitala (banke, investicijski skladi in njihovi upravljalci, borzno posredniške družbe, podjetja, ki posredno sodelujejo na trgu kapitala). Osnovni namen trgovanja na trgu kapitala je povečanje obsega prihrankov, usmerjanje zbranih prihrankov v najboljše investicije ter omogočanje oblikovanja optimalne likvidnosti ekonomskih subjektov. Pri tem pa je potrebno na trgu kapitala zagotoviti varnost, zaupanje, likvidnost, stabilnost, donosnost in transparentnost. Slovenski trg kapitala je v primerjavi z evropskimi trgi kapitala in širše, prostorsko zelo omejen, majhen in nepomemben. Medtem ko imajo mednarodni trgi kapitala več desetletno tradicijo, katere posledica je njihova visoka razvitost, lahko za naš trg kapitala rečemo, da je še v povojih oziroma na začetni razvojni stopnji. Slovenski trg kapitala je zelo odvisen od lokalnih dogodkov in lokalnega poslovanja podjetij. 4.3 Delitev trga kapitala Pomembna je delitev trga kapitala na primarni in sekundarni trg, čeprav se danes včasih govori tudi o terciarnem in kvartalnem trgu kapitala. Na primarnem trgu se trguje z na novo izdanimi papirji. Izdajatelji papirjev si pri izdaji navadno pomagajo Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 32 od 72

39 s posredništvom posebnih finančnih institucij ali bank, ki morajo spraviti papirje v roke institucionalnih varčevalcev (pokojninskih skladov, zavarovalnic, ) ali posameznikov. Preprodaja vrednostnih papirjev se nato opravlja preko sekundarnega trga, katerega institucija je borza vrednostnih papirjev. Če se vrednostni papirji, ki sicer kotirajo na borzi, prodajajo prek okenc bank, naj bi bil to terciarni trg kapitala. Če pa se ti papirji prodajajo institucionalnim varčevalcem, naj bi šlo za kvartalni trg kapitala (Kampuš-Trop, 1999 str. 22) Primarni trg kapitala O primarnem trgu govorimo takrat, ko se prodajajo nove izdaje vrednostnih papirjev (Mishkin, 1998, str. 16). Izdajatelji, ki želijo pridobiti potrebna kvalitetna finančna sredstva, izdajajo in prodajajo vrednostne papirje na primarnem trgu vrednostnih papirjev in sicer subjektom, ki imajo presežke finančnih sredstev. Novo oblikovanje določenega vrednostnega papirja, njegovo izdajanje in plasiranje na trg oziroma prvo izdajo imenujemo primarna emisija, trg, kjer se transakcija dogaja, pa primarni trg vrednostnih papirjev. Izdajatelj vrednostnega papirja mora pred izdajo le-tega podrobno analizirati trg in oceniti pod kakšnimi pogoji bo lahko izdane vrednostne papirje prodal. Z ozirom na stroške izdaje se mora odločiti kakšen je optimalen obseg emisije vrednostnih papirjev. Izdajatelj se lahko odloči za emisijo obveznic kot dolžniškega vrednostnega papirja in za prejeta sredstva plačuje določene obresti. Izda pa lahko tudi delnice, s katerimi pride do lastnih trajnih sredstev (kapitala), katerih cena je pričakovana donosnost kapitala, ki jo pričakujejo lastniki podjetja. Izdajatelj mora najprej sprejeti odločitev glede izdaje, kjer se odloča o vrsti vrednostnih papirjev, odloča se o načinu ponudbe, o obsegu izdaje, o dolžini obdobja pridobitve finančnih sredstev, o ceni vrednostnega papirja in podobno. Nato ima izdajatelj možnost, da se odloči ali za javno ali za zasebno ponudbo. Javna ponudba je na nedoločen krog ljudi naslovljeno vabilo k vpisu vrednostnih papirjev. Izdajatelj je javnopravna oseba. Zanjo je potrebno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, izdajatelj pa mora izdelati tudi t. i. prospekt, v katerem mora razkriti svoj finančni in pravni položaj ter vse informacije v zvezi z vrednostnim papirjem. Pri zasebni ponudbi izdelava prospekta ni potrebna, Agencijo za trg vrednostnih papirjev je potrebno le obvestiti o izdaji. Zasebna ponudba je za razliko od javne drugačna tudi v tem, da je to ponudba vnaprej znani manjši skupini vlagateljev, ki se zavežejo, da bodo odkupili celotno izdajo. S tako odkupljenimi papirji se na borzi ne sme trgovati (Prohaska, 2004, str. 120). Glede na obliko izdaje je najbolj uveljavljena izdaja vrednostnega papirja preko specializirane finančne institucije. Možno je sicer izdati vrednostne papirje tudi v zasebni ali neposredni izdaji, vendar proti temu govorita dve komponenti: kompleksnost naloge in stroškovna racionalnost. Zaradi teh dejstev imajo glavno Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 33 od 72

40 vlogo na primarnem trgu vrednostnih papirjev investicijske banke, ki opravijo večino primarnih izdaj vrednostnih papirjev. Investicijske banke imajo v primerjavi z izdajatelji specializirana znanja, obvladajo kompleksnost posla ter veliko bolje poznajo finančne instrumente in želje investitorjev. Eden ključnih dejavnikov uspešne prodaje vrednostnih papirjev je cena vrednostnega papirja, ki je ena najpomembnejših odločitev pred izdajo vrednostnega papirja. Cena ne sme biti previsoka, ker bo pri tem oškodovan izdajatelj, ker ne bo mogel prodati vrednostnih papirjev. V primeru vzpostavitve nižje cene na trgu, kot je prodajna, bo oškodovan tudi kupec. V primeru prenizke cene je oškodovan izdajatelj, saj s premajhno prodajo vrednostnih papirjev ne bo mogel zbrati načrtovanega obsega finančnih sredstev. Primarni trg kapitala v Sloveniji ima kratko, a pestro preteklost. Z vidika pravne ureditve in nadzora lahko njegov razvoj razdelimo na tri faze: - 1. faza: obdobje pred osamosvojitvijo od leta 1989 do junija 1991 Za ta čas bi lahko rekli, da gre za pionirsko obdobje, v katerem država še ni dobro obvladovala svoje vloge na trgu kapitala (npr. ni zahtevala dovoljenja za javno ponujene vrednostne papirje). Za to fazo je značilno, da je splošnemu navdušenju nad vrednostnimi papirji sledila vrsta izdaj vrednostnih papirjev podjetij, dolgoročne vrednostne papirje obveznice pa je izdala tudi država faza: obdobje od junija 1991 do marca 1994 V tem obdobju je funkcijo urejanja primarnega trga kapitala prevzelo Ministrstvo za finance RS. Vedno bolj je postalo jasno, da je vloga države zaščita malih investitorjev, ki jo lahko doseže z zahtevo po razkritju vseh pomembnih podatkov in informacij o vrednostnem papirju, ponujene javnosti, in o njegovem izdajatelju v obliki prospekta, ki je na voljo potencialnim kupcem. V tem obdobju so imela največji delež vseh izdaj podjetja, povečevati pa se je začel tudi delež bank faza: od sprejetja Zakona o trgu vrednostnih papirjev in Zakona o investicijskih skladih Po teh dveh zakonih je bila za urejanje primarnega trga kapitala zadolžena neodvisna Agencija za trg vrednostnih papirjev. Značilnosti te faze so: - Lastninjenje družbenih podjetij, ki so po zakonu o lastninskem preoblikovanju skoraj vsa postala d. d. in zato izdala delnice. Delnice so zamenjale lastniške certifikate. Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 34 od 72

41 - Po končanju lastninjenja bi morala ta podjetja postati odprte d. d. in zadostiti pogojem za javno razkritje podatkov in informacij. Vendar pa v razvitih tržnih gospodarstvih večina teh podjetij ne bi bila d. d., ker so enostavno premajhna. Primarni trg kapitala se je tako uporabil za olastninjenje večine družbenih podjetij, ki sicer na primarni trg ne sodijo, kar ne bo ostalo brez posledic za primarni trg kapitala v prihodnosti. - Izdaja državnih obveznic z namenom sanacije finančnega sistema in poplačila denacionalizacijskih odškodnin. - Izdaja delnic in obveznic bank, ki so morale izpolniti oziroma doseči kapitalske zahteve Banke Slovenije. - Izdaja obveznic SRD in Stanovanjskega sklada. Posebnost te faze je, da izdaj dolgoročnih vrednostnih papirjev podjetij, pri katerih s prodajo priteče v podjetja nov kapital, (praktično) ni bilo. Zaključimo lahko, da je za tretjo fazo značilno veliko število dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki so nastali predvsem zaradi ukrepov države, medtem ko podjetja do sedaj niso na tem trgu pridobila skoraj nič novega kapitala. Glavna razloga za navedene razmere na slovenskem trgu sta: - izguba trga naših podjetij in s tem povezanih presežnih proizvodnih zmogljivosti, - negotovost v zvezi z lastninjenjem (Prohaska, 2004, str. 122). Slovenska podjetja se v glavnem ne odločajo za izdajanje obveznic in delnic. Največji del vrednostnih papirjev, ki kotirajo na slovenski borzi, so posledica lastninskega preoblikovanja podjetij na podlagi certifikatov. Posledično temu je bilo v preteklosti izdanih največ lastniških vrednostnih papirjev (slika 15). Slika 15: Struktura izdanih vrednostnih papirjev (Vir: KDD, 2007) Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 35 od 72

42 Primarni trg v Sloveniji je slabo razvit. Pri dolžniških vrednostnih papirjih prevladujejo banke. V obdobju od marca 1994 do decembra 2005 je bilo z javnimi ponudbami obveznic zbranih 62 mrd SIT, pri čemer odpade na banke 38 izdaj oziroma 79 % vseh zbranih sredstev. Zadnja javna ponudba obveznic je bila v letu 2003 (tabela 5). Tabela 6 pa nazorno prikazuje majhno število izdaj vrednostnih papirjev ostalih izdajateljev. Republika Slovenija je na domačem trgu v letu 2005 izdala tri obveznice v skupni vrednosti 413 mrd SIT (zapadlo in predčasno odplačanih 191 mrd SIT). V istem obdobju je v zaprtih izdajah obveznice izdalo sedem bank in štiri nefinančne družbe (134 mrd SIT). Tabela 4: Javne ponudbe bančnih vrednostnih papirjev od marca 1994 do decembra 2005 v mio SIT (Vir: Banka Slovenije, 2006) Tabela 5: Javne ponudbe vrednostnih papirjev ostalih izdajateljev (brez države) od marca 1994 do decembra 2005 (v mio SIT) (Vir: Banka Slovenije, 2006) Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 36 od 72

43 Na področju lastniških vrednostnih papirjev sta za razvoj primarnega trga problematična velika ponudba delnic iz lastninjenja in dejstvo, da le delnice boljših izdajateljev dosegajo na sekundarnem trgu ceno, ki je višja od njihove knjigovodske vrednosti. V obdobju od marca 1994 do decembra 2005 je bilo s 23 javnimi ponudbami delnic zbranih 9,4 mrd SIT, pri čemer pripada bančnim izdajateljem 13 izdaj oziroma 75 % vseh zbranih sredstev. Zadnja uspešna javna ponudba delnic je bila v letu Vloga primarnega trga vrednostnih papirjev pri financiranju nefinančnih družb v Sloveniji je zanemarljiva, saj se podjetja (zunanje) financirajo predvsem preko bančnega sistema ter preko redkih zaprtih dokapitalizacij ali zaprtih izdaj obveznic. Za obstoj pravega trga kapitala je potrebna prisotnost institucionalnih investitorjev (zavarovalnice, investicijski skladi, pokojninski skladi), ki na trgu povprašujejo po vrednostnih papirjih dovolj velike izdaje in ustrezne bonitete. Čeprav se institucionalni investitorji v Sloveniji razvijajo, pa bodo zaradi pomanjkanja ustrezne ponudbe vrednostnih papirjev na domačem trgu morali poiskati prostor za svoje naložbe v tujini. Pričakovati je, da se bodo na domačem trgu kapitala, poleg obveznic RS, pojavljale le občasne (zaprte) izdaje bančnih obveznic, katere bodo kupovali institucionalni investitorji, banke pa bodo tako zbrana sredstva posredovala podjetjem v obliki posojil Sekundarni trg kapitala Na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev se trguje z že izdanimi vrednostnimi papirji. Ker izdajatelji vrednostnih papirjev niso dolžni odkupiti do dospetja, sekundarni trg vrednostnih papirjev omogoča imetnikom vrednostnih papirjev (finančnim investitorjem), da spremenijo svoje finančne terjatve v denar pred njihovo dospelostjo. Tako sekundarni trg vrednostnih papirjev povečuje vrednost finančnih naložb. Likvidnost posameznega vrednostnega papirja pozitivno vpliva na odnos vlagateljev do finančnih naložb. Za razvoj slovenskega finančnega sistema je potreben organiziran, transparenten, varen in likviden trg kapitala, ki je sposoben delovati z nizkimi stroški, omogočati dodatne finančne storitve in usmerjati naraščajoče tokove kapitala v produktivne naložbe. Začetek delovanja slovenskega sekundarnega trga vrednostnih papirjev predstavlja ustanovitev Ljubljanske borze leta V kolikor si borzo predstavljamo kot trg, pomeni, da se na njej srečujeta ponudba in povpraševanje po določenih vrednostnih papirjih v odvisnosti od njihovih pričakovanih donosov. Borza je posebna vrsta stalnega trga, na katerem se v točno določenem času in po vnaprej določenih pravilih kupuje in prodaja standardizirano blago. Borza je torej fizično mesto, kjer se na organiziran način srečujeta povpraševanje in ponudba po določenem blagu. Borza zagotavlja tehnologijo, organizacijo trgovanja, pravila in ostale pogoje za tekoče in pošteno poslovanje trga vrednostnih papirjev. Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 37 od 72

44 Borza oziroma organizirani trg vrednostnih papirjev ima pred neorganiziranim precej pomembnih prednosti: - vrednostni papirji so na organiziranem trgu običajno bistveno bolj likvidni kot na neorganiziranem (kupiti in prodati jih je mogoče precej hitreje in z nižjimi stroški), - organizirani trg investitorjem ponuja bistveno več informacij kot neorganizirani, - zaščita investitorjev je na organiziranem trgu večja kot na neorganiziranem. Z redkimi izjemami velja, da se v borzni kotaciji trguje z večjimi in bolj likvidnimi izdajami vrednostnih papirjev kot na prostem trgu, ki so za investitorje tudi najbolj zanimive. Razen opisanih drugih vsebinskih razlik med borzno kotacijo in prostim trgom ni. Trgovanje na obeh segmentih organizira Ljubljanska borza po enakih načelih, prav tako pa na obeh segmentih storitve v zvezi s posredovanjem opravljajo vsi borzni posredniki (Kleindienst, 2001, str ). Vsaka borza mora pri svojem poslovanju izpolnjevati pet borznih pogojev, ki so: - transparentnost trga, - učinkovitost, - likvidnost, - varnost, - poštenost (Kampuš-Trop, 1999, str. 31). Glavne dejavnosti, ki jih borza danes opravlja, so naslednje: - organiziranje povezovanja ponudbe in povpraševanja v prometu z vrednostnimi papirji; - informiranje o ponudbi, povpraševanju, tržni vrednosti in drugih podatkih o vrednostnih papirjih; - ugotavljanje in objavljanje tečajev vrednostnih papirjev; - organizacija deviznega in denarnega trgovanja preko Borznega informacijskega sistema (BIS); - organizacija izobraževanja borznih posrednikov in širše javnosti; - organizacija dražb Trga plemenitih kovin in objava tečajev s tega trga (Prohaska, 2004, str. 122). Za delovanje sekundarnega trga kapitala je še bolj kot za denarni trg pomembna razpoložljivost informacij. Pomembne so glavne informacije, ki morajo biti razkrite javnosti, in sicer: nerevidirani in revidirani letni računovodski izkazi, polletni računovodski izkazi, sklici skupščin delničarjev in predlogi sklepov, objave podatkov o transakcijah, ki jih z vrednostnimi papirji izdajatelja opravi management, razkritje deležev pomembnih delničarjev, ostale cenovno občutljive informacije in med njimi tudi zanikanje ali Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 38 od 72

45 potrditev različnih govoric ter komentar nenavadnih tržnih gibanj. Podjetja, ki so v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah organizirana kot delniške družbe in kotirajo na borzi, morajo točno in pravočasno posredovati informacije, ki zanimajo javnost, borzo in investitorje. Na borzi ni mogoče trgovati z vsemi vrednostnimi papirji. Za to je potrebno izpolniti določene pogoje, predvsem v zvezi z boniteto podjetja. Izpolnjevanje pogojev, ki jih mora posamezen vrednostni papir izpolniti za svojo borzno kotacijo, pomeni za morebitne vlagatelje v ta vrednostni papir določeno varnost naložbe. Podjetja, ki želijo kotirati na borzi, morajo izpolnjevati precej zahtev (tako kvantitativnih kot kvalitativnih); nedvomno pa je najpomembnejša zahteva o pravočasnem in primernem razkrivanju cenovno občutljivih informacij, čeprav še zdaleč ni edina (Veselinovič, 2001, str ). Abanka Vipa, d. d., Ljubljana Argonos BPH, d.o.o., Ljubljana Bank Austria Creditanstalt, d. d., Ljubljana Banka Koper, d. d., Koper Certius BPH, d.o.o., Ljubljana Deželna banka Slovenije, d. d., Ljubljana Factor banka, d. d., Ljubljana GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d. d., Kranj Gorenjska banka, d. d., Kranj Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., Ljubljana Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Ljubljana KD, borznoposredniška družba, d.o.o., Ljubljana Nova Kreditna banka Maribor, d.d., Maribor Medvešek Pušnik, d. d., Ljubljana Moja delnica BPH, d. d., Ljubljana Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana Perspektiva, borzno posrednika družba, d. d., Ljubljana Poteza, borzno posredniška družba, d. d., Ljubljana Primorski finančni center Interfin, d.o.o., Koper Probanka, d. d., Maribor Publikum, borzno posredovanje, d. d., Ljubljana Raiffeisen Krekova Banka, d. d., Maribor SKB Banka, d. d., Ljubljana Veritas B.H. borzno posredniška hiša, d.o.o., Maribor Slika 16: Seznam članov Ljubljanske borze (Vir: Ljubljanska borza, 2006) V uradno borzno kotacijo so uvrščeni vrednostni papirji, katerih izdajatelji izpolnjujejo visoka merila za uvrstitev v ta segment, ki jih določi borza (slika 16). Vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi, so razdeljeni v dve kotaciji borzno kotacijo in prosti trg (na njem zahteve niso tako ostre kot v borzni kotaciji). Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 39 od 72

46 Vzporedno pa deluje tudi OTC, ki je nastal kot način nakupa in prodaje vrednostnih papirjev tistih podjetij, ki niso izpolnjevala pogojev borze. Trg OTC je danes dobro razvit in informacijsko podprt, na njem pa se trguje tudi z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na borzi in v velikem obsegu tudi z državnimi obveznicami. Trg OTC se pogosto imenuje tudi dogovorni trg, saj se na njem stranke o sklenitvi poslov dogovarjajo kar po telefonu. Slika 17: Struktura trga (Vir: Ljubljanska borza, 2006) Organizirani trg je trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti in na katerem poteka redno in urejeno trgovanje, ki ga nadzirajo pristojni organi. Organizirana trga vrednostnih papirjev sta borzni trg in prosti trg (slika 17). Borzni trg (v nadaljevanju borzna kotacija) je tisti, na katerem se trguje z vrednostnimi papirji, za katere je bila uspešno opravljena prva javna prodaja v skladu z ZTVP oziroma za katere je izdajatelj pridobil dovoljenje ATVP za organizirano trgovanje in jih je pristojni organ borze - Odbor za sprejem - sprejel v borzno kotacijo. Prva kotacija je posebni segment znotraj borzne kotacije, v katerega se lahko na zahtevo izdajatelja premestijo delnice izdajatelja, ki izpolnjujejo določene kvantitativne in likvidnostne kriterije in katerih izdajatelj se zaveže k dodatnemu obveščanju (slika 18). Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 40 od 72

47 Oznaka Vrednost (EUR) % spr. Promet (000 EUR) DRKR 17,92 5,94% 60,17 GRVG 27,71 2,08% 445,47 IEKG 27,58 0,56% 161,05 KRKG 823,96 1,29% 3.327,97 LKPG 50,01 1,48% 495,49 MELR 222,17-1,08% 52,88 MER 235,40-2,25% 195,39 PETG 521,13 2,62% 628,48 Slika 18: Prva kotacija delnice na dan (Vir: Ljubljanska borza, 2007) Prosti trg je tisti, na katerem se trguje z vrednostnimi papirji, za katere je bila uspešno opravljena prva javna prodaja v skladu z ZTVP oziroma za katere je izdajatelj pridobil dovoljenje ATVP za organizirano trgovanje in niso bili sprejeti v borzno kotacijo. Bistvena prednost sklepanja poslov na sekundarnem trgu in eden ključnih pogojev učinkovitega upravljanja likvidnosti je netvegan prenos vrednostnih papirjev in denarja ter možnost poravnave v realnem času. OTC-DVP mehanizem je omogočil sočasno preknjižbo vrednostnih papirjev in denarja po sklenjeni transakciji. Hkrati pa je omogočil tudi možnost poravnave v realnem času in z valuto na dan sklenjenega posla (T + 0). V ozadju sprejema odločitve za javno ponudbo vrednostnega papirja na trgu kapitala in kasneje tudi za kotacijo na borzi so pri podjetjih naslednji motivi oziroma cilji, ki jih želi doseči: - lažji dostop do dodatnega kapitala, - zagotavljanje likvidnosti za delničarje, - delnica postane sredstvo za financiranje nakupov drugih podjetij, - publiciteta, prestiž za podjetje, - pridobitev povratnih informacij glede ocenjevanja vrednosti podjetja in kvalitete poslovanja na sploh, - prodaja deleža družinskega podjetja, - v določenih primerih poenostavljena prodaja podjetja. Slabosti oziroma nevarnosti uvrstitve v kotacijo so: - stroški javne prodaje, - javno razkritje informacij, - dodatna zakonska regulativa in omejitve, Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 41 od 72

48 - nihanja tržne cene, - sovražni prevzemi deležev podjetij (Prohaska, 2004, str. 124). Centralna klirinško-depotna družba (KDD) skrbi za poravnavanje obveznosti iz sklenjenih poslov z vrednostnimi papirji, vodi register nematerializiranih vrednostnih papirjev, zagotavlja učinkovito in hitro ugotavljanje ter uveljavljanje pravic imetnikov vrednostnih papirjev in zagotavlja natančna stanja na računih vrednostnih papirjev. V register vrednostnih papirjev pri KDD je bilo konec leta 2005 vpisanih 1043 vrednostnih papirjev 827 izdajateljev. Vpisanih je bilo 910 delnic, 10 delnic investicijskih družb ter 123 obveznic. KDD je imela konec decembra 77 članov (tabela 7). Tabela 6: Podatki o številu izdajateljev, vrednostnih papirjev in članov vpisanih pri KDD (Vir: Banka Slovenije, 2006) Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je konec decembra 2005 trgovalo z 227 vrednostnimi papirji 148 izdajateljev. Kotiralo je 112 delnic, 10 delnic ID ter 99 obveznic. Konec decembra 2005 je Ljubljanska borza imela 27 članov. Skupni promet na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev (brez TUVL) je v letu 2005 dosegel 440,8 mrd SIT, kar je bilo za 11 % več kot v letu Z delnicami je bilo ustvarjenega 51 % prometa, z delnicami investicijskih družb 8 % ter z obveznicami 41 %. Največji promet je zabeležen v novembru 2005 (66,4 mrd SIT), najmanjši pa v oktobru 2005 (23 mrd SIT)(slika 19). Poslov s svežnji je bilo sklenjenih za 302 mrd SIT, kar je pomenilo 69 % celotnega prometa na Ljubljanski borzi. Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 42 od 72

49 Slika 19: Promet na Ljubljanski borzi od januarja 2002 do decembra 2005 po vrstah vrednostnih papirjev (v mio SIT) (Vir: Banka Slovenije) V letu 2005 so bile na Ljubljanski borzi najprometnejše delnice Mercatorja, Krke, Petrola, Pivovarne Union (povezano z umikom Nizozemcev) in Gorenja. Pet najprometnejših delnic je ustvarilo 63 % vsega prometa in imelo 43 % delež v tržni kapitalizaciji delnic. Delnice so se v povprečju pocenile za 5,6 % (Krka se je podražila za 21,1 %) (tabela 8). Tabela 7: Promet in tržna kapitalizacija (v mio SIT) ter sprememba tečaja (v %) najprometnejših delnic v letu 2005 (Vir: Banka Slovenije) Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) izdaja dovoljenja za poslovanje finančnih institucij, za javno ponudbo vrednostnih papirjev, borznim posrednikom za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji in članom uprav družb za upravljanje. ATVP izvaja nadzor nad izvajanjem javnih ponudb na primarnem trgu kapitala, nadzor nad udeleženci sekundarnega trga kapitala, nadzor nad poslovanjem borze in KDD itd. Branko Zalokar: Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala stran 43 od 72

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx) DEPOZITI IN VARČEVANJA ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 Razvrstitev bančnih poslov Z vidika funkcionalnosti:

Prikaži več

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc 1) Ob koncu leta 2004 je bilo v Sloveniji v obtoku za 195,4 mrd. izdanih bankovcev, neto tuja aktiva je znašala 1.528,8 mrd. SIT, na poravnalnih računih pri BS so imele poslovne banke za 94 mrd. SIT, depoziti

Prikaži več

BILTEN JUNIJ 2019

BILTEN JUNIJ 2019 BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje

Prikaži več

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = = CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) =1.1+1.2+1.3+1.6 =1.4+1.5+1.6 1.1 TEMELJNI KAPITAL =1.1.1+ 1.1.2+1.1.4+1.1.5 Znesek

Prikaži več

Microsoft Word - ZMAVC-ALEKSANDRA.doc

Microsoft Word - ZMAVC-ALEKSANDRA.doc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO VPLIV VKLJUČEVANJA SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO NA RAZVOJ TRGA KAPITALA V SLOVENIJI Študentka: Aleksandra Žmavc Naslov: Sp. Jakobski

Prikaži več

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM / FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE 2004-2009 FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA 2004-2009 NOVEMBER/NOVEMBER 2010 2 Finančni računi Slovenije/Financial Accounts of Slovenia 2004-2009, november/november

Prikaži več

DELOVNI LIST 2 – TRG

DELOVNI LIST 2 – TRG 3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi

Prikaži več

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2018/ z dne  24. aprila o spremembi  Smernice  ECB/  2013/  23  o statistiki  državnih 15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE

Prikaži več

Sklep_april_2019

Sklep_april_2019 S K L E P O OBRESTNIH MERAH Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.3.2019 Velja od: 1.4.2019 1. VLOGE FIZIČNIH OSEB 1.1. VLOGE NA VPOGLED

Prikaži več

DELAVSKA HRANILNICA d

DELAVSKA HRANILNICA d S K L E P O VIŠINI OBRESTNIH MER ZA POSAMEZNE VRSTE VLOG, DEPOZITOV IN KREDITOV Sprejela:Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.12.2017 Velja od:

Prikaži več

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2019

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2019 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 9. 2018/ sep. 2018 31. 10. 2018/ okt. 2018 30. 11. 2018/ nov. 2018

Prikaži več

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 1 PREDSTAVITEV SKLADA...3 2 OPOZORILO IMETNIKOM INVESTICIJSKIH KUPONOV...4 3 POSLOVANJE SKLADA V OBDOBJU 01.01. DO 30.06.2006...5 4 NEREVIDIRANI RAČUNOVODSKI

Prikaži več

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SKUPINA SAVA RE NEREVIDIRANI REZULTATI 2017 23. MAREC 2018 a 2017 KLJUČNI POUDARKI LETA Kosmata premija skupine Sava Re je v letu 2017 prvič presegla 500 milijonov EUR. Čisti poslovni izid in donosnost

Prikaži več

Finančni načrt 2011 Ljubljana, september, 2010

Finančni načrt 2011 Ljubljana, september, 2010 Finančni načrt 2011 Ljubljana, september, 2010 Vsebina 1 UVOD 3 2 ANALIZA KONCESIJSKIH DAJATEV 4 2.1 IGRE NA SREČO, OD KATERIH DOBIVA SREDSTVA FUNDACIJA 5 2.2 KONCESIJSKI VIRI 6 2.3 KONCESIJSKE DAJATVE

Prikaži več

Priloga_AJPES.xls

Priloga_AJPES.xls 1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika

Prikaži več

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 KAZALO - RAZKRITJA INFORMACIJ LETNO POROČILO CRR Stran 1 UVOD 156 2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ 156 2.1 Pristop institucije k upravljanju tveganj Člen 435 156 2.2 Informacije

Prikaži več

Obvestilo za poročevalce z dne 10

Obvestilo za poročevalce z dne 10 Obvestilo za poročevalce z dne 10.04.2019 Obvezniki poročanja oddajo poročilo SFR (statistike finančnih računov) preko spletne strani AJPES (Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve),

Prikaži več

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf)

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf) U beniki FKPV Borzno posredovanje Boris Gramc, mag. posl. ved red. prof. dr. Marijan Cingula doc. dr. Marina Kla mer alopa Celje 2013 Boris Gramc, mag. posl. ved; red. prof. dr. Marijan Cingula; doc.

Prikaži več

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) 1. Trgovanje s finančnimi instrumenti 1.1 Opravljanje investicijskih storitev in

Prikaži več

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) Zap. Oznaka štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA 1 A. 1. in del A. 5. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

VZAJEMNI SKLADI KOT ALTERNATIVNA MOŽNOST VARČEVANJA

VZAJEMNI SKLADI KOT ALTERNATIVNA MOŽNOST VARČEVANJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO VZAJEMNI SKLADI KOT ALTERNATIVNA MOŽNOST VARČEVANJA Študent: Fani Cerar Naslov: Spodnje Prapreče 10, 1225 Lukovica Številka indeksa:

Prikaži več

Modra zavarovalnica, d.d.

Modra zavarovalnica, d.d. Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi

Prikaži več

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI

Prikaži več

Pomurska družba za upravljanje d

Pomurska družba za upravljanje d PUBLIKUM PDU, družba za upravljanje, d. d. PROSPEKT MEŠANEGA VZAJEMNEGA SKLADA PRIMUS Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Datum izdaje dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev: 24.12.2003 11.08.2008

Prikaži več

Predloga za MF

Predloga za MF Agencija za zavarovalni nadzor Opozorilo: Gre za neuradno prečiščeno besedilo, ki ga je pripravila Agencija za zavarovalni nadzor kot informativni pripomoček, glede katerega Agencija za zavarovalni nadzor

Prikaži več

Microsoft Word - odlok 2005.doc

Microsoft Word - odlok 2005.doc Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava,

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava, SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: 01.05.2019 Vipava, 01.05.2019 S Sklepom o višini obrestnih mer za posamezne vrste vlog, depozitov in kreditov (v nadaljevanju:

Prikaži več

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja SKLEP o omejitvah glede sredstev

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

Microsoft Word - Predgovor.doc

Microsoft Word - Predgovor.doc PETO POGLAVJE 5.01 Definicija: Finančne transakcije so transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi med institucionalnimi enotami ter med institucionalnimi enotami in tujino. 5.02 Glede na opredelitev

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc MESTNA OBČINA NOVA GORICA Na podlagi 4. člena Zakona o javnih skladih (Ur. list RS, št. 22/00) in svojih statutov so občine sprejele: na podlagi 11. člena statuta mestni svet Mestne občine Nova Gorica

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KAPI IN PARTNERJI d.o.o. posredništvo in druge

Prikaži več

KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno pove

KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno pove KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno povečujejo predvsem vloge gospodinjstev in predstavljajo

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Organic High Yield, mešani fleksibilni globalni skl

NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Organic High Yield, mešani fleksibilni globalni skl NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Organic High Yield, Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Agencija je izdala dovoljenje za objavo prospekta

Prikaži več

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka: v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN

Prikaži več

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska INŽENIRING TELEKOMUNIKACIJ 100 d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZELEN IN PARTNERJI, Podjetniško in poslovno svetovanje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HALDER norm+technik d.o.o. Izdano dne 5.8.2014

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ARNE Računalniški sistemi d.o.o. Izdano dne 8.1.2016

Prikaži več

1

1 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PONUDBA FINANČNIH STORITEV NA SLOVENSKEM TRGU NA PRIMERU SKUPINE NOVE KBM Ljubljana, november 2010 ŠPELA KAVČIČ IZJAVA Študentka ŠPELA KAVČIČ izjavljam,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KARBON, čiste tehnologije d.o.o. Velenje Izdano

Prikaži več

NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Diversified Growth Fund, mešani fleksibilni globaln

NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Diversified Growth Fund, mešani fleksibilni globaln NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Agencija je izdala dovoljenje za objavo prospekta z vključenimi pravili

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZEL-EN, razvojni center energetike d.o.o. Izdano

Prikaži več

POLLETNO POROČILO O POSLOVANJU

POLLETNO POROČILO O POSLOVANJU ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI - 1000 Ljubljana T:+386 080 10 60 +386 (0)1 3 200 400 F:+386 (0)1 3 200 401 skladi@alta.si www.alta.si POVZETEK NEREVIDIRANEGA POLLETNEGA POROČILA

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska NARVIS, napredne računalniške storitve, d.o.o.

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O.

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O. POVZETEK POROČILA ZA POSLOVNO LETO 2012 ČRNOMELJ 2012 KAZALO 1. OSEBNA IZKAZNICA ZAVAROVALNE HIŠE LUIČ D.O.O 2. PREDSTAVITEV DRUŽBE 3. ZAVAROVANJA 4. DEJAVNOSTI 5. POROČILO O POSLOVANJU ZA POSLOVNO LETO

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska SPLETNE REŠITVE, MIHA LAVTAR S.P. Izdano dne 26.6.2013

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 14.793.384 14.87.659 12.723.11-2.84.558 86, 85,9 TEKOČI PRIHODKI (7+71) 12.62.638 12.624.686 11.62.72-1.22.614

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2016

LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2016 Ljubljana, 31. 8. 2017 Vsebina IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA... 2 1 OSNOVNI PODATKI... 3 2 POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA... 4 3 POMEMBNEJŠI DOGODKI... 6 4 POJASNILA K LOČENIM IN KONSOLIDIRANIM

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ILUMINA WAX trgovina in proizvodnja d.o.o. Izdano

Prikaži več

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk SI57 OK 1. KAPITAL Period SI57 Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastniški kapital pred odbitnimi postavkami (Temeljni kapital brez hibridnih instrumentov in državnih ukrepov pomoči,

Prikaži več

PROSPEKT NOTRANJEGA SKLADA KSN3 GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana

PROSPEKT NOTRANJEGA SKLADA KSN3 GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana PROSPEKT NOTRANJEGA SKLADA KSN3 GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana DOSTOPNOST PROSPEKTA NOTRANJEGA SKLADA Prospekt notranjega sklada KSN3 je brezplačno dostopen javnosti na spletni strani www.generali.si

Prikaži več

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi

Prikaži več

Microsoft Word - Iljevec-Nejc.doc

Microsoft Word - Iljevec-Nejc.doc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Produkti bančnega sektorja: nedepozitni investicijski produkti bank in skladi (Banking sector products: bank s nondeposit

Prikaži več

3.05.2019 6.05.2019 7.05.2019 8.05.2019 9.05.2019 10.05.2019 13.05.2019 14.05.2019 15.05.2019 16.05.2019 17.05.2019 20.05.2019 21.05.2019 22.05.2019 23.05.2019 24.05.2019 27.05.2019 28.05.2019 29.05.2019

Prikaži več

31

31 Hram Holding, finančna družba, d.d. Vilharjeva 29, Ljubljana, skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, objavlja podatke iz

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Predelava termoplastov VARSPOJ, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

1

1 JUNIJ 17 Izdajatelj: Banka Slovenije Slovenska 3 Ljubljana Tel.: (1) 471 9 Faks: (1) 21 16 Poročilo o finančni stabilnosti temelji na podatkih in informacijah, dostopnih do sredine maja 17, razen če ni

Prikaži več

PROSPEKT Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Krovni sklad Infond oktober 2017 Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne izdala dovoljenje z

PROSPEKT Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Krovni sklad Infond oktober 2017 Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne izdala dovoljenje z PROSPEKT Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Krovni sklad Infond oktober 2017 Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne 28.08.2017 izdala dovoljenje za objavo prospekta z vključenimi pravili upravljanja.

Prikaži več

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx) Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija Posredno financiranje NAZIV PRODUKTA: Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija NAČIN FINANCIRANJA posredno financiranje preko

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 212 I. SPLOŠNI DEL 143 - ZR211 142 - P212_1 156 - VP212 161 - ZR212 I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 16.5.364 22.982.33 22.982.33 15.519.495 96,7 67,5

Prikaži več

Politike in postopki razvrščanja strank

Politike in postopki razvrščanja strank Na podlagi prvega odstavka 160. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 - ZPre-1C in 55/12; ZISDU-2) v povezavi z določbo 210. člena Zakona o trgu

Prikaži več

1

1 Izdajatelj: Banka Slovenije Slovenska 3 1 Ljubljana Tel.: (1) 71 9 Faks: (1) 1 1 Poročilo o finančni stabilnosti temelji na podatkih in informacijah, dostopnih do konca marca 18, razen če ni posebej navedeno

Prikaži več

Prospekt_čistopis

Prospekt_čistopis ABANKA SKLADI, družba za upravljanje, d.o.o. Prospekt krovnega sklada Krovni sklad ABANKA SKLADI z vključenimi pravili upravljanja Datum izdaje dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za objavo

Prikaži več

prospekt_spremembe

prospekt_spremembe ABANČNA DZU, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o. Prospekt krovnega sklada Krovni sklad Abančna DZU z vključenimi pravili upravljanja Datum izdaje dovoljenja Agencije za trg vrednostnih

Prikaži več

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov Politika izvrševanja naročil strank NLB d.d. 1. Namen 1.1 Zakon o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI-1) od Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Banka), zahteva, da vzpostavi

Prikaži več

DELNICE V SLOVENSKEM FINANČNEM PROSTORU

DELNICE V SLOVENSKEM FINANČNEM PROSTORU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DELNICE V SLOVENSKEM FINANČNEM PROSTORU Natalija Kramperšek Štore, junij 2006 2 PREDGOVOR Tema diplomske naloge je preučitev slovenskega trga kapitala z

Prikaži več

POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE

POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE Vsebina I POSLOVNO POROČILO... 5 1 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA... 7 2 PREDSTAVITEV... 8 3 KLJUČNI DOGODKI V PRVEM POLLETJU 2013...

Prikaži več

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR BONITETNO POROČILO Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 (0)1 620 2 866, fax: +386 (0)1 620 2 708 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA

Prikaži več

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi ABANKA d.d. Slovenska 58, 1517 Ljubljana T 01 47 18 100 F 01 43 25 165 www.abanka.si JAVNA OBJAVA PODATKOV POSLOVANJA ABANKE D.D. V PRVEM TRIMESEČJU LETA 2018 S PRILOŽENIMI KONSOLIDIRANIMI RAČUNOVODSKIMI

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o Slovenski

Prikaži več

Premium Garant Nova priložnost na obzorju.

Premium Garant Nova priložnost na obzorju. Premium Garant Nova priložnost na obzorju. Premium Garant je vseživljenjsko zavarovanje z enkratnim plačilom premije, pri katerem zavarovalec prevzema naložbeno tveganje. Zavarovanje je namenjeno predvsem

Prikaži več

Sklep Evropske centralne banke z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavaro

Sklep Evropske centralne banke z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavaro L 301/6 Uradni list Evropske unije 12.11.2013 SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja

Prikaži več

(I. Splo\232ni del prora\350una)

(I. Splo\232ni del prora\350una) DOPOLNJEN PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 11.817.73 11.817.73 11.389.216 11.585.789 196.573 98, 98, TEKOČI PRIHODKI (7+71) 9.772.584 9.772.584 9.78.4

Prikaži več

PROSPEKT KROVNEGA SKLADA INFOND Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne izdala dovoljenje za objavo p

PROSPEKT KROVNEGA SKLADA INFOND Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne izdala dovoljenje za objavo p PROSPEKT KROVNEGA SKLADA INFOND Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne 23.01.2019 izdala dovoljenje za objavo prospekta z vključenimi pravili upravljanja. Pravila

Prikaži več

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: 5665493 Davčna številka: SI 82155135 Telefon (h.c.): 01/ 200 75 00

Prikaži več

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017 Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 217 Vsebina Sestava Skupine KD... 3 Analiza poslovanja Skupine KD v obdobju 1-3 217...

Prikaži več

VABILO IN GRADIVO ZA LOČENO ZASEDANJE IN GLASOVANJE IMETNIKOV PREDNOSTNIH DELNIC RAZREDA A NA 32. SKUPŠČINI DRUŽBE HRANILNICE LON, D.D., KRANJ V Kranj

VABILO IN GRADIVO ZA LOČENO ZASEDANJE IN GLASOVANJE IMETNIKOV PREDNOSTNIH DELNIC RAZREDA A NA 32. SKUPŠČINI DRUŽBE HRANILNICE LON, D.D., KRANJ V Kranj VABILO IN GRADIVO ZA LOČENO ZASEDANJE IN GLASOVANJE IMETNIKOV PREDNOSTNIH DELNIC RAZREDA A NA 32. SKUPŠČINI DRUŽBE HRANILNICE LON, D.D., KRANJ V Kranju, dne 10. novembra 2017 Uprava Hranilnice LON d.d.,

Prikaži več

PREDLOG

PREDLOG DOPOLNJEN PREDLOG MAREC 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 ZUJF,

Prikaži več

poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM 4/4Nerevidirano in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2014 FEBRUAR 2015

poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM 4/4Nerevidirano in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2014 FEBRUAR 2015 poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM 4/4Nerevidirano in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2014 FEBRUAR 2015 Organi upravljanja na dan 31.12.2014 Uprava banke Aleš Hauc Robert Senica mag. Sabina Župec Kranjc

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska PS družba za projektiranje in izdelavo strojev

Prikaži več