UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ELEKTRONSKO BORZNIŠTVO E-BROKERAGE Kandidat: Uroš Savec Program:

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ELEKTRONSKO BORZNIŠTVO E-BROKERAGE Kandidat: Uroš Savec Program: BVS Študijska usmeritev: Poslovne finance in bančinštvo Mentor: dr. Samo Bobek Študijsko leto: 2010/2011 Maribor, avgust 2011

2 2 PREDGOVOR Ţivimo v času, ko se tehnologija razvija z veliko hitrostjo. Da bi ostali konkurenčni se moramo s temi razvojnimi izzivi soočiti in venomer iskati moţnosti in rešitve za večjo konkurenčnost na trgu, saj smo v nasprotnem primeru lahko kaznovani s slabim poslovanjem ali celo propadom podjetja. Internet je spremenil način poslovanja za vedno. Omogočil je poslovanje in opravljanje storitev iz svojega domačega naslonjača z uporabo parih klikov. Tako se je sčasoma razvilo tudi E-borzništvo, ki ga bom podrobneje predstavil v svojem diplomskem seminarju. Elektronsko poslovanje je več ali manj nadomestilo klasičen način poslovanja, s tem je poslovanje hitrejše ima pa tudi slabe lastnosti, kot so izguba ali kraja podatkov, zaradi česar je potrebna pazljivost in varovanje s tehnično dovršenimi varnostnimi programi. Varnost in stabilnost sistemov ni odvisna samo od varnostnih mehanizmov, ki jih vgradijo v te sisteme, temveč tudi od človeškega faktorja, saj večkrat pride do zlorab prav zaradi malomarnosti oziroma nepazljivosti uporabnikov. Namen diplomskega seminarja je predstaviti zgodovino in razvitost elektronskega poslovanja, še posebej e-borzništva v Sloveniji. Pri nas ta oblika e-poslovanja v prejšnjih letih sicer ni doţivljala velikega razcveta Elektronsko borzništvo ponuja poučenim vlagateljem hitrejše reagiranje, ko prepoznajo potencialno naloţbo in predstavlja dobro alternativo klasičnemu trgovanju na borzi. Na področju borzništva v Sloveniji bi se naj z uvedbo novega trgovalnega sistema Xetra na Ljubljanski borzi, ki je na voljo borznim članom od , odprla vrata za vstop na tuje trge in tujim vlagateljem na naš trg. Večjih sprememb na bolje za enkrat še ni opaziti. Borzni posredniki menijo, da drastičnega povečanja trgovanja še niso zabeleţili in tudi indeks SBI TOP prikazuje enako sliko stanja. V letu 2011 imamo na voljo štiri ponudnike elektronskega borzništva in sicer GBD Gorenjska BPH d.d., Ilirika BPH d.d., Alta skupina (zdruţitev BPH Medvešek pušnik, BPH Publikum in BPH Poteza) ter BrokerJet Sparkasse BPH.d.d. (nastala s partnerstvom Banke Sparkasse d.d. in Ecetera Central European e-finance AG). S tem partnerstvom je Banka Sparkasse d.d. kot prva banka v Sloveniji ponudila storitve elektronskega trgovanja, saj jih v njenem imenu opravlja BrokerJet Sparkasse d.d. Poleg vseh prednosti, ki jih prinaša takšen način trgovanja, katerih ključna sta hitrost in odzivnost na spremembe za uporabnike, je lahko po drugi strani to tudi slabost, saj se ob navalu negativnih informacij lahko zgodijo večje korekcije navzdol in s tem ogrozijo stabilnost na trgu kapitala.

3 3 KAZALO KAZALO... 3 KAZALO SLIK UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in trditve diplomskega seminarja Namen diplomskega seminarja Cilji diplomskega seminarja Trditve diplomskega seminarja Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja E-POSLOVANJE Zgodovina E-poslovanja Opredelitev E-poslovanja Udeleženci elektronskega poslovanja Interakcije med subjekti elektronskega poslovanja Varnost elektronskega poslovanja Prednosti in Slabosti E-poslovanja BORZNIŠTVO Zgodovina borzništva Trg kapitala Trg kapitala v Sloveniji Strategija razvoja slovenskega trga kapitala Finančni inštrumenti na trgu kapitala Segment Strukturiranih produktov Udeleženci na trga kapitala v Sloveniji Agencija za trg vrednostnih papirjev Banke Ljubljanska borza vrednostnih papirjev Družba za upravljanje DZU Klirinško depotna družba Borznoposredniške družbe... 31

4 4 4 ELEKTRONSKO BORZNIŠTVO Zgodovina elektronskega borzništva Prednosti in slabosti E-borzništva Prednosti Slabosti Informacijski sistemi Ljubljanske borze SEOnet CSI Trgovalna platforma XETRA Xetra postaja J-Trader Elektronski vmesnik CEESEG FIX Elektronski vmesnik Xetra VALUES API BORZAnet PONUDNIKI ELEKTRONSKEGA BORZNIŠTVA V SLOVENIJI ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d Storitev ILIRIKA-onNET ILIRIKA-onSVET ILIRIKA E-skladi in MOJ fondnet ALTA skupina Trgovalna platforma TradePort E-trading E-skladi GBD BPD d.d GBD online Spletni vmesnik ViTrade Brokerjet Trgovalna platforma Market Access ProTrader SKLEP POVZETEK ABSTRACT LITERATURA VIRI... 54

5 5 KAZALO SLIK Slika 1 Gibanje trţnih indeksov Slika 2 Vzajemni sklad Slika 3 Indeksni vzajemni sklad - vplačilo na primarnem trgu Slika 4 Gibanje borznega indeksa SBI TOP od julija junija Slika 5 Borzni indeks Dow Jones Slika 6 Pirjava v trgovalno orodje Ilirika ON-SVET Slika 7 Demo različica trgovalne postaje Ilirika ON-SVET Slika 8 Nameščeni Alta TradePort Slika 9 Oddaja naročila GBD online Slika 10 Graf gibanja tečaja v tromesečju Slika 11 Oddaja naročila E-trade Slika 12 Nameščena demo različica Market Access Trader Slika 13 Prikaz ProTrader aplikacije KAZALO TABEL Tabela 1 Seznam bank na dan Tabela 2 TradePort paketi... 42

6 6 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Ţivimo v času, ko se tehnologija razvija z veliko hitrostjo, da bi ostali konkurenčni se moramo s temi razvojnimi izzivi soočiti in venomer iskati moţnosti in rešitve za večjo konkurenčnost na trgu, saj smo v nasprotnem primeru lahko kaznovani s slabim poslovanjem ali celo propadom podjetja. Internet je spremenil način poslovanja za vedno. Omogočil je poslovanje in opravljanje storitev iz svojega domačega naslonjača z uporabo parih klikov. Tako se je sčasoma razvilo tudi E-borzništvo, ki ga pospešeno uvajajo tako banke kot tudi ostale finančne inštitucije in ga bom podrobneje predstavil v svojem diplomskem seminarju. Uporaba je enostavna, hitra in učinkovita. Tisti kateri so ţe pred tem hitro prepoznavali poslovne priloţnosti, so lahko zdaj še hitrejši, saj se je čas od naročila za nakup vrednostnih papirjev do izvršitve nakupa močno zmanjšal, manjši so tudi stroški in čakalne vrste, ki inštitucijam s to ponudbo storitev prinašajo veliko konkurenčno prednost. 1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega seminarja Namen diplomskega seminarja Namen diplomskega seminarja je predstaviti zgodovino in razvitost elektronskega poslovanja še posebej e-borzništva v Sloveniji. Ta oblika e-poslovanja v prejšnjih letih sicer ni doţivljala velikega razcveta v Sloveniji, zato ţelim med drugim izvedeti, kakšno je trenutno stanje, kakšne so prednosti in slabosti itd Cilji diplomskega seminarja Cilji so, ugotoviti prednosti in slabosti e-poslovanja, še posebej e-borzništva, kako je razvito e-borzništvo pri nas ter kateri so ponudniki e-borzništva v Sloveniji. Ţelim izvedeti kakšne novosti je prinesel tehnološki razvoj in kako se trgovanje na borzi danes razlikuje od trgovanja na borzi v preteklosti Trditve diplomskega seminarja Elektronsko poslovanje je več ali manj nadomestilo klasičen način poslovanja, s tem je poslovanje hitrejše, ima pa tudi slabe lastnosti, kot so izguba ali kraja podatkov, zaradi česar je potrebna pazljivost in varovanje s tehnično dovršenimi varnostnimi programi. Razvitost e-borzništva v Sloveniji je glede na tujino niţja, saj je trg majhen, nizko število

7 7 prebivalcev in posledično tudi niţje število potencialnih vlagateljev ter uporabnikov tovrstnih storitev. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljam, da elektronsko borzništvo ponuja poučenim vlagateljem hitrejše reagiranje kadar prepoznajo potencialno naloţbo in predstavlja dobro alternativo klasičnemu trgovanju na borzi. Dobra predstavitev teh storitev in grajenje zaupanja v varnost takšnega načina trgovanja, bi lahko povečala povpraševanje po teh storitvah tudi pri nas. Zaradi obseţnosti bom osredotočen predvsem na naš trg. Omejitve raziskave se lahko pojavijo pri zbiranju podatkov finančnih inštitucij, ki ponujajo tovrstno trgovanje z vrednostnimi papirji, saj so določeni podatki omejeni. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Raziskava tega diplomskega seminarja bo poslovna, saj bom preučeval elektronsko poslovanje borze. Pri raziskovanju bom uporabil deskriptivni pristop, saj bom opisoval razvoj in delovanje e-borzništva, primerjal različne poglede avtorjev del in definiral pojme. Glede na stališča avtorjev, ki so raziskovali enak problem, bom poskusil ustvariti svoje lastno stališče. Med drugim bom na kratko preučil različne informacijske sisteme, ki omogočajo takšne storitve. Pri zbiranju podatkov si bom pomagal z gradivom iz knjiţnice, z brošurami ponudnikov tovrstnih storitev, internetnimi viri in s pogovori strokovnjakov iz tega področja.

8 8 2 E-POSLOVANJE 2.1 Zgodovina E-poslovanja Razvoj elektronskega poslovanja se je začel z razvojem računalniških omreţij in interneta, zdruţevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter standardom za računalniško izmenjavo podatkov, katerega začetki segajo v leto Takrat še ni bilo slutiti, s kakšno hitrostjo in kako intenzivno bo razvoj informacijske tehnologije in telekomunikacij vplival na spremembo načina ţivljenja in poslovanja. Računalniška tehnologija, ki je bila v začetku namenjena le računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom, je z leti postala veliko bolj uporabna in prijazna. V sedemdesetih letih se je s pojavom elektronskih finančnih prenosov med bankami preko varnih zasebnih omreţij, spremenil način poslovanja na finančnem trgu. V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih, se je elektronsko poslovanje razširilo v okviru podjetij, v obliki sistemov za prenos datotek, računalniške izmenjave podatkov in elektronske pošte. S tem so podjetja zmanjšala obseg papirnega dela in povečala avtomatizacijo pisarniškega poslovanja. Devetdeseta leta so z razvojem in razširjenostjo interneta ter s pojavom svetovnega spleta na internetu prinesla preobrat, ki je sproţil razvoj elektronskega poslovanja, ki smo mu priča danes. (Jerman-Blaţič 2001, 13-14) 2.2 Opredelitev E-poslovanja Mnogo ljudi si elektronsko poslovanje predstavlja kot izmenjavo podatkov med računalniki, vendar je ta definicija mnogo preozka, da bi se resnično uporabljala. Pojem elektronsko poslovanje izhaja iz angleškega izraza electronic commerce, ki je tudi preozek. Danes se vse pogosteje uporablja izraz ebusiness, ker bolj pravilno odseva vsebino. Elektronsko poslovanje obsega veliko več kot le navadno izmenjavo računalniških podatkov. Vse kar danes delamo v sklopu svoje poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omreţij, imenujemo elektronsko poslovanje. To obsega: elektronsko bančništvo, elektronsko trţenje, elektronsko trgovanje, spletno trgovino, svetovanje na daljavo, elektronsko zavarovalništvo, računalniško podprto skupinsko delo, delo na daljavo,

9 9 pouk na daljavo, avkcije na daljavo. Po mnenju Evropske komisije je elektronsko poslovanje katerakoli oblika poslovanja, pri katerem stranke delujejo elektronsko, namesto da bi delovale fizično oziroma bi bile v neposrednem fizičnem stiku. (Jerman-Blaţič 2001, 11-12) 2.3 Udeleženci elektronskega poslovanja Udeleţenci elektronskega poslovanja so posamezniki (podjetniki, raziskovalci, managerji, občani, kulturni delavci, študenti, učitelji, dijaki, upravni delavci), podjetja, bolnišnice, muzeji, galerije, univerze, izobraţevalne ustanove in drţavne ustanove. Gre za poslovanje znotraj posameznih skupin in za poslovanje med skupinami. V zadnjem času je vse več poslovanja med posamezniki ter med posamezniki in podjetji. 2.4 Interakcije med subjekti elektronskega poslovanja Glede na interakcije subjektov v elektronskem poslovanju, so se v literaturi in na samem področju oblikovale tri glavne vrste poslovanja: (B2B) 1 podjetje-podjetje Elektronsko poslovanje med podjetji po ocenah različnih raziskav predstavlja največji del elektronskega poslovanja. Zajema vse, od vzpostavljene povezave med prodajalci na drobno in dobavitelji (naročila, plačila, ) ter elektronskega bančništva, do sodelovanja na skupnih projektih. (B2C) 2 podjetje potrošnik Elektronsko poslovanje s končnimi porabniki, zajema veliko (vedno novih) področij, ki večinoma temeljijo na poslovanju z uporabo internetnih spletnih strani. Potrošniku omogočajo opravljanje raznovrstnih opravil preko domačega računalnika: od bančništva in nakupovanja do izobraţevanja in dela. Med drugim tudi e-trgovanja z vrednostnimi papirji 3 Javna in drţavna uprava javnost in ljudstvo (tako podjetja kot posamezniki). Pri poslovanju z drţavno upravo ločimo njeno poslovanje s podjetji (na primer registriranje vozil, pobiranje davčnih napovedi, javne nabave) in poslovanje s prebivalci. Prav poslovanje drţavne uprave s prebivalci je eno najzahtevnejših področij, ker zahteva lokalni dostop do teh storitev vseh drţavljanov in članov skupnosti. (Jerman-Blaţič 2001, 17) 1 Angl. Business to Business B2B 2 Ang. Business to Consumer B2C 3 V nadaljevanju E-Borzništvo

10 Varnost elektronskega poslovanja Bistvo varnosti v elektronskem poslovanju je preprečevanje nepooblaščenega zmanjševanja vrednosti virov. Viri so lahko zaupni podatki, na primer poslovne skrivnosti, številke kreditnih kartic in elektronski dokumenti o zdravstvenem stanju pacienta, ali pa strojna in programska oprema sistemov, povezanih v javno omreţje. Način zagotavljanja varnosti je odvisen od vrednosti virov, potencialnih groţenj in učinka teh groţenj. Pri obravnavi varnosti v elektronskem poslovanju je zato vedno treba upoštevati vire, ki imajo za njihove lastnike določeno vrednost, nevarnosti, ki pretijo virom, moţne ranljivosti ter napade oziroma načine realizacije groţenj, učinke realizacije groţenj na vire in varnostne ukrepe za zaščito virov. Osrednja točka varovanja pri elektronskem poslovanju so torej viri in njihova vrednost. Nevarnosti, ki grozijo virom, je več vrst, prav tako je več učinkov in načinov realizacije groţenj. Zaupne informacije je treba zaščititi pred razkritjem, podatke pri prenosu ali med hranjenjem pa pred nepooblaščenimi spremembami. Uporabniki storitev elektronskega poslovanja pričakujejo, da bodo storitve stalno prisotne in na voljo, zato je treba zagotoviti tudi razpoloţljivost in stabilnosti storitev. (Jerman-Blaţič 2001, ) V elektronskem poslovanju poznamo različne metode za zagotovitev varnosti. Med najpomembnejše spadata šifriranje in elektronsko poslovanje, z njuno pomočjo lahko zagotovimo zaupnost, overjanje, neokrnjenost podatkov in preprečevanje zanikanja. 2.6 Prednosti in Slabosti E-poslovanja Prednosti elektronskega poslovanja, lahko razdelimo na tri dele in sicer na prednosti za podjetja, prednostni za stranko in prednosti za druţbo. Prednosti za podjetja: Razširitev trga, globalizacija Zmanjšanje stroškov poslovanja in zalog Prilagoditev proizvodov ţeljam kupca Skrajšanje proizvodnega cikla Prenova poslovnih procesov, reinţeniring Zmanjševanje telekomunikacijskih stroškov Prednosti za stranko: Moţna hitra primerjava cene in kakovosti Hitra dobava digitalnih proizvodov

11 11 Prednosti za druţbo: Moţnost dela doma, manj potovanj, manjši promet in manjše onesnaţevanje Ugodnosti povečujejo ţivljenjski standard Razvojne moţnosti za tretji svet Pospešuje dostavo javnih storitev Poznamo pa tudi slabosti e-poslovanja, ki jih lahko delimo na tehnične omejitve in netehnične omejitve. Tehnične omejitve: Pomanjkanje zanesljivosti, varnosti in tajnosti Slab komunikacijski prenos Nekompatibilnost opreme in hitre programske spremembe Hitre spremembe tehnologije Dodatni stroški za tehnično podporo Netehnične omejitve: Stroški nabave računalniške opreme Nezaupanje v varnost Nezaupanje v obstoj podjetij Različna zakonodaja in standardi (Razgoršek, 2009, 24)

12 12 3 BORZNIŠTVO 3.1 Zgodovina borzništva Zgodovina borze ima svoje korenine v blagovni menjavi. Ta je bila razvita tudi v nekaterih sedaj ţe izumrlih civilizacijah. Skozi tisočletja so vojni pohodi barbarskih narodov in interesi dinastij uničili stare civilizacije v dolinah rek Nila, Evfrata in Tigrisa. Kljub temu se je trgovanje nemoteno razvijalo naprej in to v vseh pogledih. Človekovi ţelji po zasluţku in kopičenju bogastva niso prišle do ţivega ne vojne in ne naravne katastrofe. Mnoţična izmenjava blaga in civilizacijski doseţki, ki so se zelo hitro razvijali, so terjali nove oblike trgovanja. Trgovanje se je s sejmišč na prostem postopoma preselilo v posebne prostore, kjer so se zbirali trgovci in njihovi posredniki. Nastale so borze. Prvi so jih začeli ustanavljati Nizozemci. Ker so bili sejmi le nekajkrat na leto in je bil pretok blaga in denarja prepočasen, so jim sledili še drugi. Z ustanovitvijo blagovnih borz se je začelo vsakodnevno trgovanje. Hiter pretok blaga, je terjal tudi hiter pretok denarja in ustanavljanje bank. Prva banka, ki je bila hkrati tudi prva delniška druţba, je bila ustanovljena leta 1408 v Genovi. Banke so bile prve, ki so opravljale finančne posle med proizvajalci različnih izdelkov, trgovci in kupci. Šele v srednjem veku so trgovci sami začeli trgovati na up. V ta namen so izdajali menice, s katerimi so jamčili za plačilo blaga v določnem času. Kljub pomanjkanju zgodovinskih virov je zelo verjetno, da je prvo borzo ustanovil bogati menjalec denarja Van De Bourse in sicer leta 1406 na severu Nizozemske. V druţinskem grbu na pročelju njegove hiše, sta bili tudi mošnji, ki simbolizirata trgovanje z blagom in vrednostnimi papirji, druga moţnost pa je, da beseda izhaja iz grške besede byrsa oziroma latinske bursa, kar prav tako pomeni mošnja V 15. stoletju sta največ pripomogla k razvoju svetovnega gospodarstva Krištof Kolumb in Vasco da Gama. Velika pomorska trgovska potovanja, so terjala velika vlaganja v ladjedelništvo. Trgovci in bankirji, ki so imeli preseţke, so denar začeli posojati velikim čezoceanskim ladjarjem. Ti so svoja podjetja organizirali kot delniške druţbe in izdajali vrednostne papirje. Denar so potrebovali za iskanje novih naravnih bogastev. S tem se je začelo kroţenje kapitala od tistih s preseţki, k tistim, ki so ga nujno potrebovali. Posluh za pomorska potovanja in trgovino so imeli predvsem bankirji iz Genove. S premišljenimi vlaganji so utrli pot sodobnim financam in trgu kapitala. (Štravs 1995, 9-11) 3.2 Trg kapitala Na trgu kapitala se trguje z vrsto dolgoročnih finančnih instrumentov oz. vrednostnih papirjev, ki jih lahko razdelimo na lastniške vrednostne papirje oziroma delnice podjetij in finančnih inštitucij ter dolţniške vrednostne papirje oziroma obveznice (podjetij, bank,

13 13 drţave, občin in različnih paradrţavnih institucij ter skladov) in ki kotirajo tako na organiziranem trgu kot na trgu OTC 4. Tu se pojavljajo še vzajemni skladi in vrednostni papirji pooblaščenih investicijskih druţb.(mramor 2000, 41) Trg kapitala je del finančnega trga. Če finančni trg ločimo glede na zapadlost finančnih instrumentov oz. vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na trgu, je trg kapitala trg, na katerem se trguje z instrumenti, ki imajo zapadlost daljšo od enega leta. To so dolţniški in lastniški vrednostni papirji, katerih cene so močno podvrţene nihanju, prav tako pa so naloţbe v te papirje povezane z dokaj visokim tveganjem. (Študentje 2006/ , 22) Izdajatelji teh papirjev so lahko podjetja, banke in druge poslovne institucije, kot so drţava, občine in posamezniki. Na trgu kapitala se pojavljajo prosta sredstva, nastala z odlaganjem porabe ustvarjenega dohodka. Trg kapitala omogoča tudi učinkovito uporabo prihrankov v produktivne namene oziroma v pospeševanje gospodarske rasti. Poleg tega prispeva k povečanju konkurence v finančnem sistemu in pomaga usmeriti sredstva v investicije z najvišjim donosom ob danem tveganju. To pomaga krepiti finančno strukturo podjetij in izboljšuje splošno solventnost 5 finančnega sistema (Študentje generacije 2006/ , 24) Trg kapitala delimo na: Primarni trg Sekundarni trg Terciarni trg Kvartarni trg Na primarnem trgu se prodajajo na novo izdani vrednostni papirji. Različni ekonomski subjekti izdajajo vrednostne papirje zato, da bi si zagotovili nova finančna sredstva. Interes kupcev vrednostnih papirjev pa je, da donosno naloţijo svoje finančne preseţke. Na sekundarnem trgu gre za trgovanje s papirji, ki so bili ţe prej prodani na primarnem trgu. Ko je vrednostni papir enkrat prodan na primarnem trgu, lahko kasneje zamenja nešteto lastnikov s trgovanjem na sekundarnem trgu. To je zelo pomembno zato, ker je s tem kupcem vrednostnega papirja, zagotovljena likvidnost njihovih naloţb. Sekundarni trg je zelo pomemben tudi za ekonomski subjekt, ki je izdal VP 6 s katerim se trguje. Ob vsaki novi izdaji bo lahko le-te prodal po ceni, ki bo takrat na trgu veljala za njegove stare VP. Glavne institucije, ki omogočajo delovanje sekundarnega trga so borze. Terciarni trg imenujemo poslovanje»preko okenc«s tistimi papirji, ki kotirajo na borzi. Običajno se posluje preko borze, ki je najbolje organizirana in kjer se cene oblikujejo na osnovi velikega števila ponudb in povpraševanj. Kljub temu pa sme nekdo, ki ni član 4 Ang. Over the Counter Market, Slo. Trgovanje prek okenc. 5 Solventnost je plačilna sposobnost. 6 Vrednostni papir.

14 14 borze, sam organizirati trgovanje z VP, ki kotirajo na borzi. Transakcije na tem trgu so hitrejše od tistih na borzi, potekajo pa preteţno med institucionalnimi investitorji (zavarovalnice, skladi, banke) O kvartarnem trgu govorimo takrat, ko se s papirji trguje brez posrednika. Po navadi gre za velike finančne inštitucije, ki prodajajo VP direktno ena drugi. Ta način se uporablja za izogibanje plačilu provizije. Sicer je res, da se s pomočjo posrednika hitreje najde kupca, vendar pa je pri velikih naročilih prihranek pri proviziji tolikšen, da se bolj izplača, če si kupca poiščemo sami. Takšen način trgovanja omogoča niţje stroške in hkrati zagotavlja tajnost sklenjenih poslov. (Študentje generacije 2006/ , 25) Trg kapitala v Sloveniji Slovenija ima slabo razvit trg kapitala glede na primerljivo razvite drţave, glede na relativno dobro razvitost domačega bančnega sektorja, pa je kapitalski trg v velikem razvojnem zaostanku in domači finančni sistem izrazito neuravnoteţen. Domači kapitalski trg je nastal kot posledica razdelitvene privatizacije v devetdesetih letih in je dolga leta sluţil predvsem za nepregledno konsolidacijo lastništva med velikimi domačimi lastniki tako zasebnimi kot drţavnimi, pogosto ob izigravanju pravil transparentnosti, prevzemne zakonodaje in na škodo številnih malih delničarjev. Udeleţba tujcev v tej borbi med domačimi velikimi lastniki za nadzor nad podjetji je bila omejena, saj so bili ţe v izhodišču postavljeni v podrejeni poloţaj, pa tudi likvidnost trga nikoli ni ustrezala mednarodnim standardom. Slovenska podjetja se dodatno financirajo predvsem preko bank. Izdaja dodatnih delnic bi lahko ogrozila razmerja med velikimi lastniki, pa tudi transparentnost poslovanja za zunanje investitorje večkrat ni v interesu uprav in velikih lastnikov. Domači kapitalski trg tako nikoli ni opravljal svoje temeljne funkcije dodatnega financiranja izdajateljev preko izdaje novih delnic in obveznic na primarnem trgu. Drţava in banke, ki imajo ustrezne mednarodne bonitete, pa zaradi boljše likvidnosti izdajajo obveznice predvsem v tujini. (Mastnak, 2010) Nerazvitost našega trga kapitala je torej tudi sistemsko pogojena z izbranim načinom privatizacije, s konsolidacijo lastništva v zaprtem krogu domačih lastnikov, z načinom financiranja podjetij preko bank in s tipom kapitalizma, ki se je razvil v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji. (Simoneti 2010, 4) Strategija razvoja slovenskega trga kapitala V letu 2008 je prišlo na slovenskem trgu kapitala do borznega zloma, ki je bil bistveno bolj izrazit kot na drugih trgih zaradi pregretosti in precenjenosti domačega trga, ki je v letu 2007 beleţil eno največjih rasti v svetovnem merilu tako pri borznih indeksih, trţni kapitalizaciji in borznem prometu. V letu 2009 so se v svetu najprej močno pobrali delniški

15 15 trgi velikih razvijajočih se drţav ( BRIC) 7, potem pa je sledila še solidna rast razvitih trgov, ki so ţe v tem letu nadoknadili pribliţno polovico začetnega padca. Slovenija spada med tiste redke drţave sveta, kjer močnejših znakov okrevanja delniških trgov še ni bilo zaznati vse do prvih mesecev 2010 in agonija na domačem kapitalskem trgu traja ţe skoraj dve leti. Slika 1 Gibanje tržnih indeksov Vir: Simoneti - Razvojne priloţnosti trga kapitala v Sloveniji (2010) Pri domačih malih investitorjih fizičnih osebah, ki prevladujejo na slovenskem trgu kapitala, je prišlo do umika iz delniških naloţb v manj tvegane finančne oblike, do prve izkušnje z borznim zlomom in pri mnogih, ki so investirali izposojeni denar, do trajne izgube premoţenja in dramatičnih teţav pri poravnavi finančnih obveznosti. Pri domačih borznih posrednikih, ki so praviloma tudi sami veliki investitorji, je prišlo do dvojnega udarca: upada vrednosti njihovih naloţb in zniţanja prometa pri posredovanju. To je ob dodatnih regulatornih stroških zaradi uvedbe MIFID 8 direktive pripeljalo do velikih izgub. Tudi pri DZU-jih je bil udarec dvojen: provizije od upravljanja so bistveno upadle zaradi padca vrednosti premoţenja in tudi zaradi izstopa malih vlagateljev, ki so se umaknili v bolj varne bančne vloge. Ob vseh teh domačih teţavah pa je na preizkušnji tudi poslovni model širitve naših bank, borznih posrednikov in DZU-jev na področje JVE 9, kjer sta bila pok borznega balona in s tem povezan upad poslovnih aktivnosti, še bolj spektakularna. Tudi podpora drţave in politike za razvoj trga kapitala, ki je bila v Sloveniji ţe tradicionalno skromna, se je v času krize še dodatno zmanjšala. Vsi načrtovani izstopi 7 Države:Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska. 8 Market in Financial Instruments Directive. 9 Jugovzhodna Evropa.

16 16 drţave iz lastništva druţb preko trga kapitala so bili ob zlomu trga razumljivo zaustavljeni. Začel se je obratni proces, v katerem drţava neposredno ali pa posredno pridobiva dodatne lastniške deleţe v delniških druţbah (Simoneti 2010, 1-2) Razvit trg kapitala razširja moţnosti financiranja podjetij in preko zniţevanja stroškov kapitala, izboljšane strukture financiranja in boljše alokacije sredstev pozitivno vpliva na gospodarsko rast. Koristnost razvitega kapitalskega trga za posamezno gospodarstvo pa je odvisna tudi od konkretnih gospodarskih razmer, ki so se s finančno-gospodarsko krizo v Sloveniji bistveno spremenile. Kriza je jasno pokazala na nekatere skrite slabosti delovanja našega gospodarstva in bolj razvit trg kapitala bi lahko prispeval k reševanju teh teţav. Osnovna področja, kjer bi trg kapitala v Sloveniji v sedanjih pogojih lahko odigral pomembno podporno vlogo prestrukturiranja so: podpora pokojninski reformi in vsem oblikam varčevanja za starost, zmanjšanje zadolţenosti in boljša struktura financiranja slovenskih podjetij, večja finančna stabilnost pri financiranju razvoja iz tujine, boljše korporacijsko upravljanje ter zmanjšano tveganje uspešnega poslovanja podjetij, dodatne moţnosti za umik drţave iz podjetij z javno prodajo delnic, krepitev mednarodne konkurenčnosti slovenske finančne industrije. Aktivnosti je potrebno zastaviti v smeri podpore stabiliziranja, prestrukturiranja ter bodoče rasti in razvoja slovenskega gospodarstva. Sprejemanje koncepta privatne lastnine in pozitivne vloge kapitala, sta bistvena elementa pri zagotavljanju zaupanja, potrebnega za zagon novih investicij v gospodarstvu ter hkrati predpogoj za zagotavljanje potrebnih finančnih virov s strani zunanjih, z gospodarskimi druţbami nepovezanih, vlagateljev. Pri teh ukrepih bi bilo potrebno doseči visoko stopnjo soglasja med vsemi pomembnimi udeleţenci trga, ki bodo morali aktivno sodelovati pri spremembah na svojem področju, vključno z drţavo. Stanje na domačem kapitalskem trgu po finančno-gospodarski krizi je zelo neugodno in ga ni mogoče bistveno spremeniti brez sistematičnega paketa proaktivnih ukrepov, ki bo deloval hkrati tako na strani domačega in tujega povpraševanja po vrednostnih papirjih, na strani ponudbe kakovostnih in raznovrstnih domačih delnic in obveznic, kot tudi na področju trţne infrastrukture in poslovnih praks, ki se morajo v celoti uskladiti z mednarodnimi standardi, da se ustvari večje zaupanje v trg kapitala. Odsotnost tujih vlagateljev je ogledalo stanja v slovenskem gospodarstvu in na trgu, ki nikakor ni v prid novim portfeljskim naloţbam, ne tujih in ne domačih vlagateljev. Za izboljšanje kakovosti in likvidnosti kapitalskega trga je pomembna uporaba pravilne kombinacije ukrepov, ki mora delovati na vse naštete dejavnike hkrati in so v nadaljevanju razvrščeni v tri skupine: ukrepi in aktivnosti za večje zaupanje in večjo kakovost na trgu kapitala, ukrepi in aktivnosti na strani povpraševanja, ukrepi in aktivnosti na strani ponudbe.

17 17 S finančno krizo in zlomom borznih tečajev je prišlo do krize zaupanja v domači trg kapitala tako s strani prebivalstva in izdajateljev kot tudi s strani politikov. Informiranje o narodnogospodarskih koristih in pomenu delujočega trga kapitala za izhod iz krize je osnova za večje domače zaupanje v trg. Predvsem prebivalstvo mora sprejeti, da je trg kapitala priloţnost za varčevanje za starost. Izdajatelji in njihovi veliki domači lastniki, vključno z drţavo, morajo spoznati, da je dvig delniške kulture v podjetjih predpogoj za pritegnitev domačih in tujih portfeljskih investitorjev in za povečanje lastniškega kapitala v prezadolţenih podjetjih. Politika mora razumeti, da kupci delnic niso le pohlepni špekulanti, ampak predvsem investitorji, ki prevzemajo tudi poslovna tveganja in omogočajo domačim podjetjem zdravo strukturo financiranja, ki je nujna za njihovo mednarodno konkurenčnost. Doseči je torej potrebno popoln preobrat v razmišljanju Slovencev o vlogi trga kapitala, kar je mogoče doseči le s sistematičnimi dolgoročnimi izobraţevalnimi in promocijskimi aktivnostmi. (Strategija razvoja Ljubljanska borza 2010, 1-4) Finančni inštrumenti na trgu kapitala Ključna finančna inštrumenta trga kapitala sta delnica in obveznica. Delnice so lastniški vrednostni papir, ki se glasi na prinosnika ali na ime. Izdajatelju pomenijo trajen vir sredstev, lastniku pa solastnino v delniški druţbi s trajno udeleţbo pri dobičku v obliki dividende in pri povečanju trţne vrednosti delnice. Delnice lahko delimo na več načinov. Eden od načinov je delitev glede na pravice iz delnic, pri čemer ločimo: Navadne delnice Prednostne delnice Zamenljive prednostne delnice Pravice lastnikov navadnih delnic, so omejene na polno pravico glasovanja in pri stečaju pridejo lastniki navadnih delnic zadnji na vrsto za poplačilo njihovih terjatev. Navadne delnice nimajo dospetja in obstajajo dokler obstaja podjetje. Pravice lastnikov prednostnih delnic so, da so pri stečaju poplačani pred navadnimi delničarji, imajo omejeno pravico glasovanja in največkrat nespremenljive dividende, o izplačilu katerih odloča nadzorni svet. Zamenljive prednostne delnice, omogočajo imetnikom zamenjavo prednostnih delnic v navadne delnice, ko to ţelijo. V preteklosti so velikokrat nastajale ob zdruţitvi dveh podjetij. Obveznice so dolgoročni dolţniški vrednosti papir z dospelostjo tudi do 30 let ali več, s katerimi se trguje tudi na borzah. Obveznica je pisna listina s katero se izdajatelj zavezuje,

18 18 da bo osebi, navedeni na njej, oziroma prinosniku obveznice določenega dne izplačal, v obveznici naveden znesek. Obveznica kotira v odstotkih in prinaša lastniku pogodbeno določene obresti, imetnik pa nima pravice do glasovanja in ni solastnik podjetja. Izdajatelji so lahko drţava, občine, finančne institucije ali podjetja. Nameni izdaje obveznic so različni, končni cilj pa je seveda zagotoviti potrebna finančna sredstva Republika Slovenija je na primer izdala obveznice z namenom: Prestrukturiranja slovenskega gospodarstva Pospeševanja izvoza Poravnanja obveznosti iz neplačanih deviznih vlog Za odkup terjatev do Iraka in Kube Za zamenjavo pretekle izdaje obveznic oziroma za financiranje proračuna Vsaka izdaja obveznic ima svoje značilnosti, ki jo ločijo od ostalih: Kuponske obveznice Brezkuponske obveznice Obveznice s spremenljivo oz. fiksno obrestno mero V domači ali tuji valuti Zavarovane ali ne Obveznice z moţnostjo predčasnega odplačila Obveznice različnih dospelosti Načinov odplačila Velikosti apoenov 10 Poimenske Na prenosnika Zamenljive Itd. (Mramor 2000, 43) Segment Strukturiranih produktov Vzajemni sklad je premoţenje vlagateljev, ki ga druţba za upravljanje (DZU) razporeja v različne vrednostne papirje in podobne naloţbe. Sklad ima spremenljiv kapital, torej z vplačili novih vlagateljev raste tudi sam. Vzajemni skladi lahko vlagajo denar v domače ali tuje vrednostne papirje. Lahko ga vlagajo v delnice, obveznice in druge vrednostne papirje. Glede na naloţbe sklada je različno tudi tveganje in donos. Vzajemni sklad imenujemo tudi odprti sklad. Ko vplačate vanj denar, se mu za ta znesek poveča kapital, z drugimi 10 APOEN Finančni zaokroţeni znesek.

19 19 besedami: sklad dobi sveţ denar za nakup novih vrednostnih papirjev. Točke vzajemnega sklada vedno kupite in prodate po knjigovodski vrednosti točke (VEP - vrednost enote premoţenja oziroma NAV - net asset value). Tako je trgovanje s točkami vzajemnih skladov nekoliko varnejše od delnic investicijskih druţb, a prinaša tudi nekoliko niţji potencialni donos. Slika 2 Vzajemni sklad Vir: Ljubljanska borza (2011) Indeksni vzajemni sklad je premoţenje vlagateljev, ki ga druţba za upravljanje (DZU) razporeja v različne vrednostne papirje druţb, ki sestavljajo vnaprej izbrani indeks, sklad pa tako sledi donosom tega indeksa. V indeksni vzajemni sklad lahko neposredno vplačujejo samo večji vlagatelji. Manjši vlagatelji lahko z investicijskimi kuponi indeksnega vzajemnega sklada trgujejo preko borze. Pri trgovanju z investicijskimi kuponi indeksnega vzajemnega sklada na primarnem trgu, je pred nakupom točk sklada, potrebno podpisati pristopno izjavo. Denarna sredstva se nakaţejo na posebni denarni račun sklada, odprt pri banki skrbnici. Sklad ob vsakem vplačilu obračuna vstopno, ob prodaji točk pa izstopno provizijo (max 3% od vplačila/izplačila). Poleg tega vlagatelje posredno bremenijo še stroški upravljanja indeksna vzajemnega sklada (0,5% povprečne letne čiste vrednosti premoţenja sklada) ter stroški skrbniških storitev (0,1% povprečne letne čiste vrednosti sredstev sklada). Vsako vplačilo ali izplačilo v sklad na primarnem trgu pomeni povečanje oziroma zmanjšanje števila investicijskih kuponov. Slednje tako vpliva na spremembo v velikosti kapitala sklada. Nakup oziroma prodaja kuponov se vrši po VEP, ki jo izračunava DZU.

20 20 Slika 3 Indeksni vzajemni sklad - vplačilo na primarnem trgu Vir: Ljubljanska borza (2011) Mali vlagatelji lahko investicijske kupone sklada kupujejo ali prodajajo na borzi po ceni, ki se oblikuje na trgu. Pri tem vlagatelji nimajo stroškov vstopnih ali izstopnih provizij, temveč jih bremenijo le stroški borznega posredovanja. Trgovanje z investicijskimi kuponi sklada preko borze nima vpliva na velikost kapitala. Pri tem se zamenja lastnik investicijskih kuponov, sklad pa ne pridobi novega kapitala. Naloţbeni certifikat je dolţniški vrednostni papir, ki ga izda banka, imetniku pa zagotavlja določeno izplačilo pod točno določenimi pogoji, ki so določeni v prospektu. Pri izbiri banke je pomembna boniteta izdajatelja, ki naloţbeni certifikat izda. V veliki večini primerov so izdajatelji velike domače in tuje banke. Preko naloţbenega certifikata je mogoča neposredna naloţba, ki se nanaša na borzni indeks, ceno delnice, ceno surovine, valutno razmerje, obresti, industrijsko panogo, in ostale javno znane vrednosti. Imetnik naloţbenega certifikata ni posredni lastnik premoţenja, na katerega se naloţbeni certifikat navezuje. Različne vrste naloţbenih certifikatov omogočajo različne kombinacije. Medtem, ko nekateri certifikati zagotavljajo kapitalsko garancijo, prinašajo drugi donos tudi ob padajočih tečajih. Nakupni bon je posebna vrsta opcije, ki jo izda sama delniška druţba in daje imetniku pravico nakupa določene količine delnic te druţbe po vnaprej določeni ceni. Pravica do nakupa po določenem času ugasne. (Vrste finančnih instrumentov Ljubljanska borza 2011, 1-4)

21 Udeleţenci na trga kapitala v Sloveniji Posle z javno ponujenimi vrednostnimi papirji lahko opravljajo borznoposredniške druţbe in banke, poleg njih tudi Republika Slovenija oziroma njen pooblaščen agent ter Banka Slovenije. (Mramor 2000, 134) 8. člen ZTFI uvršča v 8 skupin, storitve in posle, ki jih ti udeleţenci lahko upravljajo: sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti, izvrševanje naročil za račun strank. Izvrševanje naročil za račun strank je poslovanje z namenom doseči sklenitev pogodbe o nakupu ali prodaji enega ali več finančnih instrumentov za račun stranke; poslovanje za svoj račun. Poslovanje za svoj račun je poslovanje v breme lastnega kapitala, katerega izid je sklenitev posla za lasten račun z enim ali več finančnimi instrumenti; gospodarjenje s finančnimi instrumenti. Gospodarjenje s finančnimi instrumenti je upravljanje portfeljev, ki vključujejo finančne instrumente, v skladu s pooblastili strank na podlagi posamične presoje za vsako od strank; investicijsko svetovanje. Investicijsko svetovanje je dajanje osebnih priporočil stranki bodisi na njeno zahtevo bodisi na pobudo investicijskega podjetja glede enega ali več poslov v zvezi s finančnimi instrumenti; izvedba prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa, izvedba prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa, upravljanje večstranskih sistemov trgovanja Agencija za trg vrednostnih papirjev 12 Agencija za trg vrednostnih papirjev je pravna oseba javnega prava. Ustanovljena je bila Pri opravljanju svojega dela je neodvisna in samostojna. Njeno temeljno poslanstvo je zagotavljanje varnega, preglednega in učinkovitega trga finančnih instrumentov. Z izvajanjem nadzora nad borznoposredniškimi druţbami, bankami, ki opravljajo investicijske posle in storitve, druţbami za upravljanje, investicijskimi skladi, vzajemnimi pokojninskimi skladi, javnimi druţbami, delniškimi druţbami, za katere se uporablja Zakon o prevzemih, ter opravljanjem drugih regulatornih nalog, ustvarja pogoje za učinkovito delovanje trga finančnih instrumentov. 11 Za podrobnejšo razlago poglej v nadaljnjem besedilu: upravljanje MTF, ZTFI uradni list RS, št. 108/10 - ZTFI - UPB3 12 Okrajšava ATVP.

22 22 Agencija letno poroča Drţavnemu zboru Republike Slovenije o stanju na trgu finančnih instrumentov in o svojem delu. Sredstva za delo Agencije se zagotavljajo iz taks za odločanje o posamičnih zadevah in nadomestil za opravljanje nadzora. Višino taks in nadomestil določa tarifa, ki jo izda Agencija v soglasju z Vlado Republike Slovenije. Agencija z letnim obračunom in finančnim načrtom seznani Drţavni zbor RS. Zakonitost, namembnost ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev Agencije nadzira Računsko sodišče Republike Slovenije. Agencija izdaja dovoljenja in opravlja nadzor ter izvršuje druge naloge in pristojnosti, določene z Zakonom o trgu finančnih instrumentov, Zakonom o investicijskih skladih in druţbah za upravljanje in Zakonom o prevzemih. Poleg naštetih zakonov določajo naloge Agencije še Zakon o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih druţb, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih. Na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma Agencija v okviru svojih pristojnosti kot organ nadzora preverja tudi izvajanje določb tega zakona pri subjektih, ki jih nadzoruje. Na podlagi Zakona o finančnih konglomeratih, ki predstavlja dopolnitev obstoječega nadzora poslovanja finančnega sektorja, Agencija skupaj z Banko Slovenije in Agencijo za zavarovalni nadzor predpiše oziroma sodeluje pri pripravi njegovih podzakonskih predpisov. Organa Agencije sta Svet in direktor. Svet je pristojen za sprejemanje poslovnika Agencije in podzakonskih predpisov, ki jih izdaja Agencija, ter za odločanje o dovoljenjih in soglasjih ter drugih posamičnih zadevah, o katerih odloča Agencija. Prav tako sprejema letno poročilo o delu Agencije in poročilo o stanju na trgu finančnih instrumentov, letni načrt dela strokovnih sluţb in finančni načrt Agencije. Svet sprejema tudi letni obračun Agencije, ki ga pregleda pooblaščeni revizor Direktor zastopa in predstavlja Agencijo, vodi poslovanje Agencije in organizira njeno delo. Imenuje ga Drţavni zbor RS na predlog Vlade RS. Direktor je imenovan za šest let z moţnostjo ponovnega imenovanja. Svojo funkcijo opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi z Agencijo. Za leti 2010/2011 si je ATVP zadala, da bo pri opravljanju nadzora posebno pozornost posvetila preprečevanju morebitnih zlorab finančnih trgov. Da bo skrbela za pregledno delovanje finančnih institucij in redno objavljala informacije o finančnih instrumentih in njihovih izdajateljih, ki so potrebne pri odločanju investitorjev. Zaradi prostega pretoka kapitala in vse večje razseţnosti elektronskega trgovanja s finančnimi instrumenti so mali vlagatelji lahka tarča nepoštenih ponudnikov finančnih storitev. Učinkovit nadzor nad ponudbo finančnih storitev je zato še toliko bolj pomemben. Agencija ima zato namen intenzivno spremljati take pojave in preprečevati oškodovanja malih vlagateljev. Vse prijave vlagateljev pozorno preučuje in po potrebi tudi primerno ukrepa.

23 23 Na področju prevzemov, kjer je Agencija z izvajanjem svojih nadzornih aktivnosti in izrekanjem ukrepov vseskozi polno prisotna, ugotavlja, da je prevzemna zakonodaja na določenih področjih še vedno nedorečena in pomanjkljiva. Na to je opozorila ţe leta 2009, ko je na Ministrstvo za gospodarstvo posredovala številne predloge za spremembo Zakona o prevzemih (ZPre-1). Ker Agencija meni, da so spremembe oz. dopolnitve zakonodaje nujne, se bo v prihodnje zavzemala za sprejetje njenih predlogov. S je začel delovati sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij (CSI) iz 137. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), kamor se stekajo vse informacije, ki so pomembne za obveščanje javnosti in vlagateljev (nadzorovane informacije). Sistem bi naj zmanjšal administrativno delo, zato se bo Agencija lahko posvetila bolj poglobljenemu nadzoru nad poročanjem javnih druţb. Sistem CSI z nazivom INFO HRAMBA po pooblastilu Agencije upravlja Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, vanj pa bodo morale nadzorovane informacije iz 3. poglavja ZTFI vlagati vse javne druţbe. V zvezi s tem Agencija od dne vrši tudi nadzor. Za leti 2010/2011 je po navedbah ATVP delo na področju investicijskih in vzajemnih pokojninskih skladov usmerjeno k izpolnitvi štirih temeljnih ciljev: Nadgradnji sistemskega okvirja za poslovanje investicijskih skladov v smeri nadaljnjega izboljševanja njegove globalne konkurenčnosti (implementacija nove Direktive o kolektivnih naloţbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje t.i. UCITIS IV, izvedbenih direktiv Evropske komisije ter priporočil CESR 13, optimizacija obstoječih zakonodajnih rešitev ter uvedba ne-ucitis skladov); Zavzemanje za modernizacijo sistemskega okvira za prostovoljno dodatno pokojninsko varčevanje, vključeno z uvedbo krovnih pokojninskih skladov; Krepitvi vsebinsko in stroškovno učinkovitega off-site nadzora nad poslovanjem investicijskih in vzajemnih skladov; Vzdrţevanju odprtega in konstruktivnega dialoga z industrijo, drugimi nadzornimi organi in preostalo zainteresirano javnost. Cilji Agencije na področju nadzora za ti dve leti, sta usmerjeni v: zagotavljanje integritete in stabilnosti kapitalskega trga v Republiki Sloveniji, zagotavljanje poštene obravnave investitorjev, krepitev komunikacije s posameznimi interesnimi skupinami in posamezniki. Agencija skrbi za nadzor nad upravljanjem Ljubljanske borze, dogajanjem na Ljubljanski borzi in nadzor nad delovanjem članov borze. Posebna pozornost je namenjena uvajanju trgovalnega sistema XETRA. Agencija v sodelovanju z Banko Slovenijo vrši tudi nadzor nad Centralno klirinško depotno druţbo, še posebej v zvezi z vstopom v poravnalni sistem Target2-Securities in vzpostavitvijo novega informacijskega sistema. Za doseganje tega cilja Agencija nadzoruje tudi izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev za opravljanje dejavnosti subjektov, ki za delovanje na kapitalskem trgu potrebujejo ustrezno dovoljenje Agencije oziroma Banke Slovenije ali drugega ustreznega organa. Skladno s tem Agencija 13 Committe of European Securities Regulators.

24 24 krepi nadzor nad subjekti na osnovi njihove tveganosti in sistemske pomembnosti. Agencija določeno skrb namenja tudi potrebnim spremembam zakonodaje, ki urejajo opravljanje investicijskih storitev in poslov, delovanje organiziranih trgov in poravnalnih sistemov. (ATVP 2011) Banke Na trgu vrednostnih papirjev lahko nastopajo tudi banke. Za svoje delovanje na trgu VP potrebujejo pozitivno mnenje za opravljanje poslov z VP. Tovrstno dovoljenje izda ATVP takrat, ko banka zadovoljuje vse organizacijske, kadrovske in tehnične pogoje, ki so določeni z ustreznimi podzakonskimi akti. Pred samim začetkom opravljanja poslov mora banka dobiti tudi ustrezno dovoljenje Banke Slovenije. Banka, ki opravlja posle z VP, mora to poslovanje organizirati tako, da je povsem ločeno od ostalega poslovanja banke. To pomeni, da je tovrstno poslovno področje organizirano v posebnem oddelku oziroma nekaj oddelkih, ki se ukvarjajo samo s posli z VP. Ločeno mora biti tudi knjigovodstvo tega področja, ki mora biti od knjigovodstva ostalih organizacijskih enot tudi prostorsko razmejeno. Ne glede na strogo ločenost poslov z VP od ostalih dejavnosti bank, lahko banka sprejema naročila investitorjev za nakup in prodajo vrednostnih papirjev, tudi zunaj za to določenega posebnega oddelka, vendar na teh mestih nikakor ne sme opravljati poslov investicijskega bančništva, kar mora biti v prostoru tudi jasno označeno in navedeno. Delavci, ki opravljajo naloge, povezane s poslovanjem na trgu vrednostnih papirjev, ne smejo hkrati opravljati takšnih nalog v drugih enotah banke, pri katerih bi lahko uporabljali informacije, pridobljene pri delu na oddelku za poslovanje z vrednostnimi papirji. Vodja tega oddelka je lahko le primerno izobraţena oseba, kar pomeni, da mora imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo, tri leta delovnih izkušenj in opravljen splošni del izpita za borznega posrednika.(mramor 2000, str ) ATVP mora po 162. členu ZTFI vzpostaviti in redno dopolnjevati register dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov, v katerega se vpisujejo vse banke, ki jim je Banka Slovenije izdala dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov.

25 25 Tabela 1 Seznam bank na dan Zap. Dovoljenje Član po Dovoljenje Ljubljanske Št. Banka Spletni naslov ZTVP-1* po ZTFI borze VP ABANKA VIPA 1 d.d. 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11 - DA BANKA CELJE 2 d.d. 10, BANKA KOPER 3 d.d. 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11 - DA BANKA SPARKASSE 4 d.d BANKA VOLKSBANK d.d. 3,4,6,7,10, DEŢELNA BANKA 6 SLOVENIJE d.d. 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11 - DA FACTOR 7 BANKA d.d. 1,2,3,5,6,7,9,10,11 - DA GORENJSKA 8 BANKA d.d. 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11 - DA HYPO ALPE- 9 ADRIA-BANK d.d. 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11 - DA 10 KD BANKA d.d. 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11 - DA NOVA KBM 11 MARIBOR d.d. 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11 - DA 12 NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d. 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11 - DA 13 PROBAANKA d.d. 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11 - DA 14 RAIFFEISEN BANKA d.d. 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11 - DA SKB BANKA 15 d.d. 1,3,4,5,6,7,8,9,10,11 - DA UNICREDIT BANKA 16 SLOVENIJE d.d. 1,2,3,5,6,7,9,10,11 - DA Vir: Lastni prikaz (po ATVP 2011) 14 Opis točk po ZTVP-1 in ZTFI na naslednji strani.

26 26 Legenda: Investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve po ZTFI 1. Sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti. 2. Izvrševanje naročil za račun strank. 3. Poslovanje za svoj račun. 4. Gospodarjenje s finančnimi instrumenti. 5. Investicijsko svetovanje. 6. Izvedba prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa. 7. Izvedba prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa. 8. Upravljanje večstranskih sistemov trgovanja (upravljanje MTF). 9. Hramba in vodenje finančnih instrumentov za račun strank, ki vključuje tudi skrbništvo in sorodne storitve, kakršne so upravljanje denarnih in drugih vrst zavarovanja ter storitve vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank. 10. Dajanje posojil vlagateljem, da bi ti lahko opravili enega ali več poslov s finančnimi instrumenti, če je investicijsko podjetje, ki daje posojilo udeleţeno pri teh posojilih. 11. Svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z zdruţitvijo in nakupi podjetij. 12. Menjalniške storitve, če jih investicijsko podjetje opravlja v zvezi z investicijskimi storitvami. 13. Investicijske raziskave in finančne analize ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s posli s finančnimi instrumenti. 14. Storitve v zvezi z izvedbo prve oziroma nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa. 15. Storitve in posli enake vrste kakor investicijske ali pomoţne investicijske storitve, ki se nanašajo na osnovne instrumente izvedenih finančnih instrumentov iz 5., 6., 7., 10. ali 11. točke drugega odstavka 7. člena ZTFI, če so povezane z investicijskimi ali pomoţnimi investicijskimi storitvami. Storitve v zvezi z vrednostnimi papirji po ZTVP-1 1. Borzno posredovanje 2. Gospodarjenje z vrednostnimi papirji 3. Izvedba prvih prodaj brez obveznosti odkupa 4. Izvedba prvih prodaj z obveznostjo odkupa 5. Storitve v zvezi z uvedbo VP v javno trgovanje 6. Investicijsko svetovanje 7. Vodenje računov nematerializiranih VP 8. Hramba VP

27 27 9. Storitve v zvezi s prevzemi 10. Posredovanje naročil 11. Trgovanje za svoj račun (ATVP 2011) Ljubljanska borza vrednostnih papirjev Borza je delniška druţba, ustanovljena za zagotavljanje pogojev, ki so potrebni za povezovanje ponudbe in povpraševanja po vrednostnih papirjih in za trgovanje z drugimi finančnimi instrumenti, oziroma za organizirano, pregledno, likvidno in učinkovito poslovanje z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi inštrumenti. Cilj poslovanja borze je dolgoročno maksimiranje vrednosti druţbe za delničarje, ob sočasnem zagotavljanju razvoja, stabilnosti in varnosti organiziranega trga v Sloveniji ter doslednim upoštevanjem predpisov s področja trga finančnih instrumentov. Poslovanje z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti se organizira v skladu z zakonom in tem statutom ter pravili, navodili in drugimi splošnimi akti borze, ki jih sprejme uprava. (3. člen statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev) Borza je bila ustanovljena s pogodbo o ustanovitvi dne 26. decembra 1989 in je kot delniška druţba vpisana v register pri Okroţnem sodišču v Ljubljani. (5. Člen statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev) Osnovni kapital borze znaša ,01 EUR in je razdeljen na navadnih kosovnih delnic istega razreda, ki se glasijo na ime. Delnice so izdane v nematerializirani obliki. Delnice borze dajejo imetnikom v skladu z zakonom in s tem statutom: pravico do udeleţbe pri upravljanju druţbe, pravico do dividende, pravico do prednostnega nakupa sorazmernega dela delnic ob povečanju osnovnega kapitala druţbe, pravico do ustreznega dela preostalega premoţenja po likvidaciji ali stečaju druţbe, druge pravice v skladu z zakonom in s tem statutom. (16. člen statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev)

28 28 Dejavnosti, ki jih upravlja Ljubljanska borza vrednostnih papirjev so naslednje: upravljanje borznega trga s finančnimi inštrumenti, za katere je pridobila dovoljenje ATVP objavljanje tečajev finančnih instrumentov, informiranje o ponudbi, povpraševanju, trţni vrednosti in drugih podatkih o finančnih inštrumentih, izvajanje analitsko-raziskovalne dejavnosti na področju finančnega trga; nudenje tehničnih storitev za potrebe trgovanja; in po novem tudi upravljanje sistema CSI. Poleg navedenih dejavnosti pa borza nudi tudi storitve svojim borznim članom in izdajateljem vrednostnih papirjev. (Ljubljanska borza 2011) Organi borze so: skupščina delničarjev; uprava; nadzorni svet; svet izdajateljev; svet borznih članov; borzna arbitraţa. (22. člen statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev) Dolžnosti borznih članov so naslednje: pri trgovanju na borznem trgu morajo ravnati v skladu s Pravili in navodili borze; skrbeti, da organizacijske, tehnične, kadrovske pogoje ter pogoje v zvezi s poravnavo, kot so predpisani s temi Pravili izpolnjujejo redno in ves čas trajanja poloţaja člana borze; borzo morajo nemudoma obvestiti o plačilni nesposobnosti (insolventnosti), prisilni poravnavi in o začetku stečajnega oziroma likvidacijskega postopka ter o vseh drugih dogodkih, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivali na njihovo finančno stanje in poslovanje; borzo morajo obvestiti o zdruţitvi, delitvi ali drugem statusnem preoblikovanju ter spremembi dejavnosti; borzo morajo obvestiti o končanih postopkih pred Agencijo oziroma drugim pristojnim nadzornim organom, glede ukrepov zoper borznega člana ali njihovih borznih posrednikov, v zvezi z ravnanji na borznem trgu; varovati morajo sistemske identifikacijske in uporabniške elemente za dostop do trgovalnega sistema;

29 29 na zahtevo borze morajo omogočiti izredni revizijski pregled informacijskega sistema v delu, ki se nanaša na uporabo elektronskih vmesnikov in njihovo povezavo z informacijskim sistemom člana; na zahtevo borze morajo omogočiti dostop do evidenc vseh naročil in evidenc o vseh sklenjenih borznih poslih; plačevati morajo članarino in druge pristojbine v skladu s cenikom borze; redno morajo izpolnjevati obveznosti periodičnega poročanja o izpolnjevanju pogojev za članstvo v skladu z navodili. Člani borze, njihovi borzni posredniki in zaposleni, so dolţni kot zaupne varovati vse podatke, ki so z navodili predpisani kot zaupni ali kot poslovna skrivnost. Za zlorabe sistemskih identifikacijskih elementov je v razmerju do borze odgovoren član borze. V primeru zlorabe identifikacijskih elementov, borza prekliče identifikacijske elemente nemudoma po prejemu obvestila o zlorabi. Preklic identifikacijskih elementov ne vpliva na veljavnost borznih poslov, ki so bili sklenjeni do preklica. (93. Člen pravilnika o borzi) SBI TOP kot prvi pravi blue-chip 15 indeks Ljubljanske borze sluţi kot meritveni indeks, ki nudi informacije o gibanju cen največjih in najlikvidnejših delnic na organiziranem trgu. Gre za trţni indeks, katerega namen je slediti najboljšim delnicam na Ljubljanski borzi in tako nuditi osnovo za naprednejše finančne produkte. ( Ljubljanska borza 2011) Slika 4 Gibanje borznega indeksa SBI TOP od julija junija 2011 Vir: Ljubljanska borza Letno statistično poročilo (2010) Terminski načrt Ljubljanske borze za obdobje od : 2009: Vključitev v Skupino Dunajske borze in s tem povečanje mednarodne prepoznavnosti trga, itd : Razvoj trga in infrastrukture z uvedbo mednarodne trgovalne platforme XETRA, uvedbo novih dodatnih mehanizmov za poravnavo sklenjenih poslov, uveljavitev novih finančnih produktov za slovenske vlagatelje, pridobivanje tujih članov borze ter povečanje deleţa tujih vlagateljev 15 BLUE-CHIP je delnica stabilnih podjetji

30 : Delovanje v okviru povezanega regionalnega trga. Omogočanje dostopa do drugih trgov in finančnih produktov v regiji, itd. (Strategija ljubljanske borze Ljubljanska borza 2009) Pet borznih načel, ki bi naj veljala za vse borze so transparentnost, likvidnost, varnost, poštenost in učinkovitost. V celoti jih naj ne bi izpolnjevala nobena borza na svetu (Štravs 1995, 14) Druţba za upravljanje DZU Druţba za upravljanje je lahko organizirana kot delniška druţba ali kot druţba z omejeno odgovornostjo. Za druţbe za upravljanje se uporabljajo določbe ZGD-1, če ni s tem zakonom drugače določeno. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na delnice in delničarje druţbe za upravljanje, ki je organizirana kot delniška druţba, se smiselno uporabljajo za poslovne deleţe in druţbenike druţbe za upravljanje, ki je organizirana kot druţba z omejeno odgovornostjo (15. člen zakona o investicijskih skladih in druţbah za upravljanje, v nadaljnjem besedilu: ZISDU-1) Druţba za upravljanje ne sme opravljati nobene druge dejavnosti razen storitev upravljanja investicijskih skladov. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko druţba za upravljanje opravlja tudi storitve upravljanja finančnega premoţenja dobro poučenih vlagateljev, vendar le pod pogojem, če upravlja tudi premoţenje vsaj enega vzajemnega sklada (16. člen ZISDU-1) Druţba za upravljanje mora voditi poslovne knjige, sestavljati knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke ter sestavljati računovodska poročila v skladu z določbami ZGD-1 in veljavnimi računovodskimi standardi. Računovodske in konsolidirane računovodske izkaze ter letna poročila sestavlja za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu (1. odstavek 32. člena ZISDU-1) Druţba za upravljanje mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije, za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, pri čemer pisno zahtevo iz 37. člena tega zakona vloţijo v imenu druţbe za upravljanje njeni ustanovitelji (1. Odstavek 36. člen ZISDU-1) Najniţji znesek osnovnega kapitala DZU znaša evrov

31 Klirinško depotna druţba 16 Pomemben element trga vrednostni papirjev je tudi klirinško-depotna druţba. Vlogo te druţbe pri nas opravlja Centralna klirinško-depotna druţba d.d. Ljubljana (Mramor 2000, 158) KDD je bila ustanovljena 10. januarja 1995 kot druţba, ki opravlja posle zbirne hrambe vrednostnih papirjev, ugotavljanja in izpolnjevanja obveznosti iz poslov z vrednostnimi papirji ter vodenja centralnega registra imetnikov nematerializiranih vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji. Ustanovitelji oziroma delničarji KDD so: banke, borznoposredniške druţbe, druţbe za upravljanje, drţavni skladi in izdajatelji. Osnovni kapital znaša ,77 evrov in je razdeljen na 520 navadnih imenskih delnic. Oseba, ki namerava pridobiti delnice KDD, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani deleţ, mora pred pridobitvijo takega deleţa pridobiti dovoljenje ATVP. Kvalificirani deleţ je posredno ali neposredno imetništvo delnic, na podlagi katerih imetnik pridobi bodisi najmanj 10-odstotni deleţ glasovalnih pravic ali najmanj 10- odstotni deleţ v kapitalu bodisi deleţ glasovalnih pravic ali deleţ v kapitalu, ki je manjši od 10 odstotkov, če mu ţe ta omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje. Upravo druţbe sestavljata predsednik uprave in član uprave, ki druţbo vodita, zastopata in predstavljata samostojno in na lastno odgovornost. Posle druţbe nadzoruje nadzorni svet, ki lahko od uprave kadarkoli zahteva pisno ali ustno poročilo o zadevah druţbe. Prav tako potrjuje tudi splošne akte druţbe, ki se nanašajo na opravljanje njene dejavnosti, kot tudi na razmerja med KDD in njenimi člani. Klirinškodepotna druţba je upravičena do nadomestila za svoje storitve, v višini, določeni s tarifo v skladu s 430. členom ZTFI. 6. Člen pravil poslovanja KDD (KDD Ljubljana 2011) Borznoposredniške druţbe Borznoposredniška druţba je investicijsko podjetje s sedeţem v Republiki Sloveniji, ki ni banka in ki je pridobilo dovoljenje agencije za opravljanje investicijskih storitev in poslov katere letni prihodki ne presegajo evrov (2. Odstavek 11. člen ZTFI iz dne 20 dec. 2010). Borzni posrednik oziroma borzna posrednica (v nadaljnjem besedilu: borzni posrednik) je fizična oseba, ki ima dovoljenje agencije za opravljanje poslov borznega posrednika in ki za borznoposredniško druţbo na podlagi zaposlitve ali na drugi pravni podlagi opravlja posle, zajete v investicijskih storitvah, ki jih za svoje stranke opravlja borznoposredniška druţba. (4. Odstavek 11. Člen ZTFI) 16 Okrajšava KDD

32 32 Borznoposredniška druţba lahko opravlja: 1. investicijske storitve in posle, 2. pomoţne investicijske storitve in posle, 3. vzajemno priznane finančne storitve iz tretje in četrte alineje 2. točke ter iz 3. in 6. točke 10. člena ZBan-1, 4. dodatne finančne storitve iz 1. točke prvega odstavka 11. člena ZBan-1 in 5. skrbniške in druge storitve ali posle, ki imajo glede načina opravljanja in tveganj, ki jim je borznoposredniška druţba pri njihovem opravljanju izpostavljena, podobne značilnosti kot storitve in posli iz 1. do 4. točke tega odstavka. (2) Borznoposredniška druţba lahko za investicijske sklade, ki izpolnjujejo pogoje za trţenje in prodajo v Republiki Sloveniji, na podlagi pooblastila iz šestega odstavka 5. člena ZISDU-1 opravlja posamezne storitve upravljanja investicijskih skladov iz prvega odstavka 5. člena ZISDU-1. (3) Za opravljanje storitev iz drugega odstavka tega člena se uporablja ZISDU-1 in predpisi, sprejeti na njegovi podlagi. (4) Borznoposredniška druţba ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti razen dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena. (5) Za opravljanje storitev in poslov iz 3. do 5. točke prvega odstavka tega člena mora borznoposredniška druţba pridobiti dovoljenje agencije. Za pridobitev, prenehanje in odvzem tega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za investicijske storitve in posle. (6) V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede»borznoposredniška druţba«ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje investicijskih storitev in poslov. (151. Člen ZTFI)

33 33 4 ELEKTRONSKO BORZNIŠTVO 4.1 Zgodovina elektronskega borzništva Ţe leta 1969 so borzni posredniki uporabljali elektronski trgovalni sistem, ki se je imenoval Elektronsko komunikacijsko omreţje (ECNs) 17 in je takrat sluţil kot prikaz povpraševanja in ponudbe znotraj borznoposredniške hiše. Šele v poznih 8o-ih je finančna industrija spoznala potencial interneta in uvidela kako priljubljeni postajajo osebni računalniki. Začela je razvijati programsko opremo ali pa je kupovala podjetja, ki so se s tem ukvarjala. Leta 1983 naj bi zobozdravnik v Michiganu prvi opravil nakup na spletu, pri podjetju, ki se je imenovalo Trade Plus, ki se je kasneje preimenovalo v svetovno znani E- Trade. Naslednjih 10 let je razvoj potekal počasi, krivdo zato je med drugim moţno pripisati tudi borznemu zloma 1987 leta, recesiji, Zalivski vojni in relativno visokim stroškom za uporabnike spletnega trgovanja. Šele v 90ih se je vse skupaj obrnilo na bolje in e-trgovanje se je začelo hitro razvijati. Nenehen pritok denarja je prebudil borznega bika. Za boljšo predstavo si oglejmo spodnjo sliko, ki prikazuje rast indeksa Dow Jones v tem časovnem obdobju. (The meteoric history of online stock trading 2011) Slika 5 Borzni indeks Dow Jones VIR: (2011) Za izvršitev naročila je včasih bilo potrebno veliko časa in pa tudi denarja, saj so vlagatelji plačevali visoke provizije borznim posrednikom. Marsikatera priloţnost je bila zamujena, če vlagatelji niso prišli pravočasno v stik z borznimi posredniki, nekateri so na ta račun izgubili velike vsote denarja. 17 Electronic communications networks

34 Prednosti in slabosti E-borzništva Prednosti E-borzništvo je prineslo cel kup prednosti tako za ponudnike teh storitev, kot tudi za uporabnike teh storitev. Ponudniki so tako avtomatizirali svoj poslovni proces, zmanjšali stroške poslovanja, razbremenili borzne posrednike in ponudili svoje produkte in storitve na globalnem trgu večjemu številu vlagateljev. Uporabniki teh storitev so dobili trgovalno orodje, ki jim omogoča 24 urni vpogled v lasten portfelj in dogajanje na globalnem finančnem trgu ter opravljanje poslov z občutno niţjimi provizijami. Če zasledijo dobro naloţbo lahko s hitro reakcijo in par kliki na miški opravijo posel za katerega so včasih potrebovali borznega posrednika, ki pa ni bil ves čas na voljo. Z razvojem elektronskega borzništva so se vrstile še ostale prednosti takšnega načina trgovanje. Ponudniki tako ponujajo več dostopov do trgovalnih orodij in sicer: Preko trgovalnih platform, ki ne zahtevajo namestitve in omogočajo dostop na vseh računalnikih, ki imajo povezavo z internetom kjerkoli, Preko trgovalnih platform, ki zahtevajo predhodno namestitev programa, Preko mobilnega dostopa do trgovalne platforme (mobilni telefoni z moţnostjo uporabe interneta) Slabosti Ena od slabosti je vprašanje varnosti takšnega poslovanja. Če trgujemo preko trgovalnih platform, ki zahtevajo namestitev je varnost vsekakor boljša, kot če dostopamo do platforme prek javnih računalnikov. Slabost je lahko tudi uporaba trgovalnih orodij s strani oseb, ki nimajo izkušenj s takšnim načinom trgovanja, kar pa so ponudniki takšnih storitev omejili s podporo, ki se ponuja (virtualne trgovalne sobe, poročila analitikov, predstavitveni video posnetki, moţnost vzpostavitve stika z analitiki itd.) in je odvisna od ponudnika do ponudnika. Priporočljivo je, da na računalniku uporabljamo protivirusno zaščito in zagotovimo vse varnostne ukrepe, da ne pride do kraje podatkov in povzročitve škode. Zaradi hitrejšega reagiranja na trgu, kjer so informacije tiste, ki narekujejo gibanje tečajev so zato moţne tudi večje korekcije tečajev, ki pa lahko prestrašijo marsikaterega pesimista na kapitalskem trgu in tečaji zgrmijo še niţje kot bi sicer in to v zelo kratkem času.

35 Informacijski sistemi Ljubljanske borze 8. decembra 1993 so člani Ljubljanske borze prvič trgovali elektronsko preko elektronskega sistema BIS s tem, da je borza še ohranila borzne sestanke dvakrat tedensko in jih 14. decembra 1995 dokončno ukinila. 25. Oktober 1999 je Ljubljanska borza v skladu z razvojem elektronskega poslovanja, prenesla poslovanje in trgovanje na novi borzni trgovalni sistem imenovan BTS. Med letoma 2000 in 2001 je prišlo do sodelovanja med makedonsko in Ljubljansko borzo, katere cilj je bil prenos tehnologij in znanja na področju elektronskega trgovanja z vrednostnimi papirji. Rezultat tega sodelovanje je bil uspešno vzpostavljen sistem BEST, ki ga je makedonska borza vzpostavila s pomočjo»know-howa«in prenosom tehnologij borznega trgovalnega sistema BTS Ljubljanske borze. Kasneje je Ljubljanska borza sodelovala tudi pri vzpostavitvi trgovalnih sistemov v Črni Gori, Banja Luki in Sarajevu, prav tako uspešno. 15. januarja 2001 je pričel delovati elektronski sistem obveščanja imenovan SEOnet (v nadaljevanju), ki je bil kasneje leta 2009 obnovljen in posodobljen. Leto 2010 je prineslo še dve novosti na področju elektronskega poslovanja Ljubljanske borze in sicer uvedbo novega informacijskega sistema za centralno shranjevanje (CSI) vseh objavljenih nadzorovanih informacij vseh izdajateljev na Ljubljanski borzi imenovan INFO HRAMBA (v nadaljevanju) in zamenjava uspešnega trgovalnega sistema BTS (nazadnje posodobljen 2009) z mednarodno trgovalno platformo XETRA (v nadaljevanju). (povzeto po kronologiji Ljubljanske borze od ) SEOnet SEOnet je javno dostopna elektronska storitev Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana, ki vsakomur omogoča dostop do poslovnih informacij o druţbah, katerih vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na borzi, poleg tega pa tudi do javnih objav borze in drugih institucij trga kapitala. Omogoča hiter in preprost dostop do poslovnih informacij na enem mestu in s tem skrbi za boljšo obveščenost javnosti. Namenjen je širši javnosti, institucionalnim in drugim vlagateljem v vrednostne papirje, medijem, borznim članom, skratka vsem, ki ţelijo tekoče spremljati oziroma imeti pregled nad izvedenimi javnimi objavami izdajateljev in drugih institucij na trga kapitala. Izdajateljem pa sluţi kot učinkovito sredstvo za izvajanje javnih objav, ki zajemajo: povzetke letnih in polletnih poročil o poslovanju in računovodske izkaze, kratka sporočila o javnih objavah izdajateljev v drugih medijih, informacije o vseh poslovnih in drugih dogodkih v zvezi s poslovanjem izdajatelja, ki bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnih papirjev (zlasti skupščine delničarjev in izplačila dividend, izdaje novih vrednostnih papirjev, bistvene spremembe v lastniški sestavi, sklenitev pomembnih pogodb, pomembni pravni postopki, zdruţitve druţb, itd.), obvestila borze in drugih institucij trga kapitala.

36 36 Storitev je javnosti dostopna 24 ur na dan brezplačno, na spletni strani (Ljubljanska borza 2011) CSI CSI je, kot sem ţe malo prej omenil, sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij izdajateljev, ki ga po pooblastilu ATVP, upravlja Ljubljanska borza. Postavljen je kot skupni projekt ATVP in Ljubljanske borze d.d. in nosi komercialno ime INFO HRAMBA. Storitev je namenjena za posredovanje, hranjenje in dostop do vseh objavljenih nadzorovanih informacij izdajateljev in drugih zavezancev za posredovanje informacij. Vse informacije, ki se stekajo v INFO HRAMBO so obenem predloţene tudi ATVP in borzi. Na INFO HRAMBI so shranjene vse nadzorovane informacije izdajateljev kot so: notranje informacije, periodična poročila, Informacije o pomembnih deleţih, informacije v zvezi s skupščino delničarjev, druge obveznosti obveščanja po zakonu, itd. Če je SEO naročnik, se objavljeno obvestilo preko vmesnika avtomatsko prenese iz SEOnet sistema in se shrani v INFO HRAMBI, v nasprotnem primeru izdajatelj ročno vnese obvestilo direktno v sistem, pregleda elektronski podpis dokumenta in predloţi letega v sistem, nato se shrani obvestilo v INFO HRAMBI. Vsaka, na novo objavljena informacija, se uvrsti na seznam zadnjih javnih objav, na voljo pa je tudi arhiv, ki nam omogoča ogled starejših objav, za laţje brskanje po arhivu nam je na voljo iskalnik. Tako kot na SEOnet se lahko tudi na INFO HRAMBO naročite brezplačno in dobivate dnevne povzetke na vaš elektronski naslov. Dostop je moţen 24 ur na dan na spletni strani (Ljubljanska borza 2011) Trgovalna platforma XETRA S 6. Decembrom 2010 je Ljubljanska borza pričela s trgovanjem na mednarodnem trgovalnem sistemu XETRA in tako postala del mednarodnega kapitalskega trga. Xetra je ena izmed vodilnih trgovalnih platform na svetu, ki jo uporablja več kot 250 finančnih druţb. Xetra omogoča dostop investitorjem iz osemnajstih evropskih drţav in drţav Srednjega Vzhoda. Sistem so vzpostavili z namenom pospeševanja razvoja in konkurenčnosti slovenskega kapitalskega trga. Olajšala naj bi vstop mednarodnih vlagateljev na naš trg in omogočila dostop borznih članov do tujih trgov.

37 37 XETRA je zaščitena blagovna znamka Deutsche Börse, Frankfurt, ki pri zagotavljanju storitev članom Ljubljanske borze nastopa kot podizvajalec Ljubljanske borze. Trgovalni sistem XETRA vključuje dostop do centralne trgovalne platforme preko postaje J-Trader in elektronskih vmesnikov XETRA VALUES API. In CEESEG FIX. Srednjeročno naj bi postala enotna platforma vseh borz v skupini CEESEG Xetra postaja J-Trader Programsko opremo za dostop do postaje J-Trader zagotovi borza. Preko uporabniškega vmesnika omogoča posameznemu borznemu članu oziroma uporabniku upravljanje z naročili, sklepanje poslov ter dostop do vseh informacij o trenutnem stanju trga (zadnji tečaj, najboljša ponudba in povpraševanje, globina trga po tečajih, obseg trgovanja in drugi statistični podatki) Elektronski vmesnik CEESEG FIX Je elektronski vmesnik (Financial Information exchange protocol) za neposredno povezovanje trgovalnega sistema Xetra in elektronskega sistema naročnika po»fix protokolu«, ki omogoča članu dostop do vseh informacij o trenutnem stanju trga in upravljanja z naročili s primerljivo funkcionalnostjo kot postaja J-Trader, pri čemer mora programsko opremo na strani člana za dostop do CEESEG FIX vmesnika na borzi zagotoviti borzni član Elektronski vmesnik Xetra VALUES API Elektronski vmesnik Xetra VALUES API je elektronski vmesnik, ki omogoča borznemu članu dostop do vseh informacij o trenutnem stanju trga in upravljanju z naročili s primerljivo funkcionalnostjo kot postaja J-Trader, pri čemer mora programsko opremo na strani člana za dostop do VALUES API vmesnika na borzi zagotoviti borzni član, uporaba tega vmesnika pa je dovoljena le uporabnikom, ki se ustrezno registrirajo pri borzi. Uporaba podatkov, pridobljenih preko elektronskih vmesnikov, je brezplačna za registrirane borzne trgovalce v okviru sistema Xetra BORZAnet BorzaNet je lokalna storitev borze, ki omogoča posameznemu naročniku dostop do historičnih informacij o preteklem trgovanju in stanju trga (tečaji, najboljša ponudba in povpraševanje, sklenjeni posli, obseg trgovanja in drugi statistični podatki) pri čemer se borznemu članu na podlagi posebne zahteve omogoči vpogled v zgodovino naročil in poslov tega člana; (splošni pogoji ljubljanske borze za opravljanje ES 19. (Splošni poslovni pogoji Ljubljanska borza 2011, 1-2) 18 Central and Eastern Europe Stock Exchange Group. 19 Elektronske storitve

38 38 5. PONUDNIKI ELEKTRONSKEGA BORZNIŠTVA V SLOVENIJI V tem poglavju bom predstavil ponudnike, ki ponujajo spletno trgovanje z vrednostnimi papirji in poskusil ugotoviti, če se je v zadnjih petih letih na tem področju kaj spremenilo. Da je bančništvo bolj razvito in stabilno kot finančni trg v Sloveniji sem pisal ţe v enem od prejšnjih poglavji. 5.1 ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d. Ustanovljena je bila 28. Oktobra 1993 kot Podjetje za finančno svetovanje in druge storitve d.d., ki se je naslednje leto preimenovalo v ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d. in tako v skladu z novimi zakonskimi normativi, spremenilo in omejilo svoje dejavnosti izključno na področje vrednostnih papirjev. 25. Februarja 1995 je ILIRIKA dobila redno dovoljenje za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji in pričela z dejavnostjo borzno posredniške druţbe. Da je ILIRIKA izjemno uspešna, pričajo tudi podatki o osnovnem ustanovitvenem kapitalu, ki je znašal 6.451,34 evra in se je do leta 2004 povzpel na zavidljivih evrov Storitev ILIRIKA-onNET ILIRIKA-onNET je spletna trgovalna postaja, ki omogoča trgovanje in spremljanje dogajanja na Ljubljanski in Zagrebški borzi v realnem času z vpogledom v globino trga. Je pregledna trgovalna postaja, ki omogoča oddajo naročila preko računalnika 24 ur na dan. Omogoča dostop do arhivskih podatkov kot so (gibanje portfelja, sklenjeni posli, ), moţnost upravljanja z več računi, vpogled v indekse in tečaje tujih trgov z enodnevnim zamikom, brezplačno uporabo trgovalne postaje in po navedbah ILIRIKE 45% niţjo provizijo v primerjavi s klasičnim borznim posredovanjem. Za uporabo storitve ni potrebna namestitev trgovalne postaje. Najbolje bi naj bila vidna z Internet Explorer 6.0 ali več. Uporabljajo jo lahko vsi, ki imajo sklenjeno pogodbo o borznem posredovanju in vodenju računov finančnih instrumentov in so izpolnili prijavnico za internetno trgovanje ILIRIKA-onNET. Pri vnosu naročila v aplikaciji ILIRIKA-onNET so obvezne naslednje sestavine: stran naročila (nakup ali prodaja); oznaka vrednostnega papirja; količina vrednostnih papirjev; vrsta računa.

39 ILIRIKA-onSVET Preko te aplikacije je omogočeno trgovanje z osnovnimi in izvedenimi finančnimi instrumenti. Na voljo so najnovejše informacije, ki jih objavljajo tiskovne agencije s področja financ in analize mednarodno priznanih investicijskih hiš. Moţen je 24 urni dostop do lastnega portfelja delnic ter ogled vseh izvedenih naročil in transakcij. Spremljamo lahko veljavne cene delnic in grafe o preteklem gibanju cen za vse finančne instrumente. Za trgovanje preko te trgovalne postaje je potrebna namestitev programa. Minimalne zahteve pri namestitvi postaje so naslednje: procesor tipa Pentium 4 1,5 Ghz oziroma podobno, 200 MB prostora na disku, 512 MB RAM, Resolucija zaslona 1024x765, 56kbps minimalne internetne povezave Zadnja verzija Jave Ko je namestitev končana je potrebno stopiti v stik z predstavniki ILIRIKE, kjer vam pomagajo pri aktiviranju računa. Tik pred aktivacijo preko e-pošte prejmete ime in geslo za vstop. V kolikor ţelite uporabljati Ilirika-on-svet tudi na drugem računalniku si morate najprej izvoziti ključ. V okviru modula Moţnosti izberete zavihek Upravljanje s ključi in kliknete na gumb Rezervni ključ. Zatem vas bo sistem vprašal za geslo, ki si ga izberete po lastni ţelji. Po izbranem geslu si lahko ključ shranite na CD ali USB ključ. Ta ključ nato prenesete s CDja ali USB ključa na tisti računalnik, kjer bi ţeleli imeti postajo ILIRIKA-ON-SVET. Če ţelimo poskusiti globalno trgovalno postajo ILIRIKA-ON-SVET, jo lahko brezplačno prenesemo. Poskusno obdobje traja 20 dni. V tem obdobju lahko izkoristimo vse funkcionalnosti sistema, fiktivno trgovanje z delnicami, terminskimi pogodbami in pogodbami na razliko v ceni, z začetno vrednostjo dolarjev v realnem okolju. Za namestitev brezplačne različice je potrebno vpisati vse zahtevane podatke. Po vnosu podatkov se na računalnik prenese namestitvena datoteka. Ko je namestitev programa končana, se na trgovalno postajo prijavimo z uporabniškim imenom in geslom, ki nam ga posredujejo po elektronski pošti.

40 40 Slika 6 Pirjava v trgovalno orodje Ilirika ON-SVET Vir: Ilirika BPH d.d. (2011) Slika 7 Demo različica trgovalne postaje Ilirika ON-SVET Moţno je tudi trgovanje preko spletne aplikacije Webtrader, ki ne zahteva namestitve aplikacije na računalnik in trgovanje preko mobilnega telefona MOBILE, oboje je na voljo tudi v demo različici. Vse stranke ILIRIKA BPH d.d. imajo na voljo tudi brezplačno storitev imenovano MODRO OKO, kjer v okviru trgovalne seje borzni posrednik predstavi dogajanje na evropskih in ameriških trgih, predstavi strategije in ob koncu poda še smernice za naprej. V času trajanja seje, lahko borznemu posredniku postavimo tudi vprašanje, na katerega odgovori ob koncu seje. Za dostop potrebujemo računalnik, internetni dostop in zvočnike. Virtualna soba Modro oko deluje vsak delovni dan od :00.

41 ILIRIKA E-skladi in MOJ fondnet Ilirika E-skladi je spletno orodje za spletni pristop in opravljanje ILIRIKA DZU vzajemnih skladov. Omogoča pristop k vzajemnim skladom ILIRIKA DZU ter izvajanje vseh transakcij v zvezi s skladi z uporabo elektronskih potrdil. Za vstop v sistem potrebujemo digitalno potrdilo, ki ga pridobimo pri enem od pooblaščenih overiteljev. Sistem nas nato vodi do registracije. MOJ fondnet je investicijski portal vzajemnih skladov v regiji. Namenjen je prodaji in nakupu točk raznovrstnih vzajemnih skladov preko spletnega portala. Poglavitna prednost portala MOJ-FOND.net je skupno pokrivanje vseh trţišč bivše Jugoslavije, ki med drugim omogoča tudi dostop do vseh tečajnic borz iz drţav bivše Jugoslavije ter aţuren pregled informacij in novic (aktualno Slovenija,časopis Ilirika, aktualne novice iz sveta, novice iz Ilirike, članki revije Kapital in borzni komentarji). (Ilirika BPH d.d. 2011) 5.2 ALTA skupina Nastala je iz zdruţitve treh borzno posredniških hiš: Medvešek Pušnik, Poteza in Publikum in pokriva različna področja. Deli se na: ALTA Invest, ki ponuja upravljanje premoţenja, borzno posredovanje, investicijsko svetovanje. Elektronsko trgovanje, aktivno spremljanje portfelja, ALTA Skladi, ki je druţba za upravljanje investicijskih skladov v Sloveniji in tudi širše v regiji. Trenutno upravljajo 18 investicijskih skladov, od tega jih je 17 pod enim skupnim Krovnim skladom ALTA, kot izjema pa se šteje indeksni vzajemni sklad ALTA EUROSTOCK, ALTA konto, ki opravlja računovodske storitve, notranje revizijske storitve, obvladovanje poslovnih tveganj in ostale storitve, ALTA Svetovanje, ki povezuje celotno ALTA Skupino, s svetovanjem strankam pri izbiri ustrezne finančne storitve Trgovalna platforma TradePort Trgovanje z vrednostnimi papirji poteka preko trgovalne platforme TradePort, ki nam omogoča dostop preko nameščenega TradePorta, spletnega TradePorta in mobilnega TradePorta. Za varnost so zasnovali tri različne profile, ki so prilagojeni različnim uporabnikom in se razlikujejo po času veljavnosti gesla, po številu dovoljenih, napačnih vnosov gesla, po moţnosti uporabe, itd. Odprtje TradePort računa je brezplačno in brez stroškov vodenja ter stroškov uporabe platforme. TradePort račun lahko odprejo fizične in pravne osebe, ki imajo na voljo dva paketa glede na to, kolikšen je znesek, ki ga bodo namenile za trgovanje.

42 42 Tabela 2 TradePort paketi PAKET NAJMANJŠI ZAČETNI ZNESEK MINI 2.000,00 EUR PRO ,00 EUR Vir: Lastni prikaz (prirejeno po alta d.d. 2011) Za sklenitev pogodbe morajo fizične osebe predloţiti osebni dokument, davčno številko, in številko bančnega računa. Pravne osebe pa predloţijo sklep iz registra, ki mora biti mlajši od treh mesecev, davčno številko, transakcijski račun podjetja, osebno izkaznico in davčno številko direktorja ali zastopnika ter ţig podjetja. Po podpisu trgovalne pogodbe, lahko sredstva za trgovanje kadarkoli nakaţemo na svoj račun tako v evrih kot tudi v tujih valutah. V roku dveh delovnih dni od nakazila sredstev na Alto, prejmemo vpisne podatke za dostop do našega računa in lahko pričnemo uporabljati eno od treh različic programa TradePort (spletni, mobilni, nameščeni). Za vse, ki ţelijo TradePort zgolj preizkusiti, je na voljo demo račun, ki je enako kot demo račun od ILIRIKE, aktiven 20 dni. V tem času lahko uporabljamo vse tri različice trgovalnega programa TradePort. Z namišljenim denarjem lahko s simulacijskim računom upravljamo s celotnim naborom izvedenih finančnih instrumentov kot so: Delnice in ETF skladi, valutno trgovanje na forexu, FX opcije, standardizirane terminske pogodbe ali futures, pogodbe za razliko ali CFD-ji. Registracija demo računa je zelo hitra in enostavna. Po vnosu zahtevanih podatkov, dobimo po elektronski pošti potrdilo o registraciji, ki vsebuje uporabniško ime in geslo, ki smo si ga ob prijavi izbrali. Prav tako so opisane vse tri različice dostopa do računa, ki sem jih ţe prej omenil. Navedene so tudi ugodnosti, ki jih z odprtjem pravega računa pridobimo. Te so: Strokovna podpora ekipe preko trgovalne sobe, podpora strankam preko pogovornega okna od 8. Do 22. ure, trgovalne ideje ekipe in partnerjev v orodju Predlagatelj poslov, moţnost naročila na ţive cene in novice, dodatne izobraţevalne vsebine in novice, spletni seminarji. Kot darilo je priloţena tudi e-knjiga Osnove trgovanja, ki obsega 16. strani napotkov za trgovanje. Potrebna je samo še namestitev programa ali pa do storitve pristopimo kar preko spleta in ţe lahko upravljamo z fiktivnim denarjem.

43 43 Slika 8 Nameščeni Alta TradePort E-trading Za poslovanje na trgu vrednostnih papirjev ponujajo aplikacijo e-trading, ki je namenjena poučenim vlagateljem, ki ne potrebujejo nasvetov borznih posrednikov in ţelijo imeti vpogled v dogajanje na Ljubljanski borzi. E-trading je platforma, ki nudi nadzor nad svojim portfeljem in trgovanjem na Ljubljanski borzi in je brezplačna. Za uporabo le-te ni potrebno namestiti nobene dodatne programske opreme. Prijavimo se direktno na spletni strani in ţe lahko oddajamo nakupna in prodajna naročila tudi na tujih trgih. Aplikacija nam omogoča dnevni prikaz sklenjenih poslov, pregled obračunov, grafične prikaze, itd. Predpogoj za dostop do spletne aplikacije je sklenjena pogodba o borznem posredovanju E-skladi E- skladi je brezplačna spletna aplikacija, ki je namenjena vlagateljem ALTA skladov. Preko te aplikacije imajo vlagatelji: Vpogled v stanje portfelja in vseh transakcij z ALTA skladi 24 ur na dan, Elektronski pregled obračunov vplačil in izplačil v ALTA sklade, On-line pristop k ALTA skladom ter on-line naročilo pristopnih izjav, Mesečno vplačevanje zneskov niţjih od 50 evrov v varčevalne načrte In drugo (Alta skupina d.d. 2011)

44 GBD BPD d.d. GBD Gorenjska borznoposredniška druţba d.d. je bila ustanovljena konec leta 1996 kot delniška druţba. Poleg klasičnega borznega posredovanja so leta 2002 uvedli on-line borzno posredovanje. Tako je bil 20. Novembra sklenjen prvi posel preko trgovalnega sistema GBD OnLine, ki deluje še danes. Po uvedbi tega sistema so beleţili naglo rast podjetja po bilančni vsoti kot tudi številu komitentov in številu opravljenih poslov GBD online Je elektronski sistem, ki omogoča oddajo borznih naročil na ljubljanski borzi. Za uporabo moramo skleniti pogodbo o borznem posredovanju z GBD BPD d.d. in izbrati storitveni paket Spletni ali Spletni FIN, ki se razlikujeta po proviziji, ki je pri paketu Spletni FIN malenkost višja, saj vključuje tudi analitično podporo in brezplačen dostop do finančnega portala FINport. Na voljo sta dve različici trgovalnega sistema, brezplačni standardni in plačljivi nadstandardni. Ponujajo tudi osem dnevni brezplačni dostop do storitve GBD online. Za prijavo je potrebno zapolnita vsa polja v prijavnici. Po končani prijavi prejmemo geslo preko elektronske pošte, geslo pa naknadno po navadni pošti. Standardna različica omogoča: Spremljanje dogajanja na borzi v ţivo, Vpogled v globino trga, Neposredno oddajo nakupnih in prodajnih naročil, Evidenco oddanih, aktivnih in izvršenih naročil, 24 urni vpogled v portfelj vrednostnih papirjev, Arhiv potrdil o prejemu naročil in obračunov. Nadstandardna različica poleg vseh funkcij standardne različice omogoča tudi: Moţnost upravljanja z več računi (za druţinske člane, podjetja, ), Prikaz vseh sklenjenih poslov na borzi, Tehnično in temeljno analizo VP, Analizo zgodovinske cene delnice, Dostop do arhivskih podatkov (statistika, sklenjeni posli, dnevi grafi in tečajnice), Grafični prikaz gibanja enotnih tečajev in prometa s posameznimi VP.

45 45 Slika 9 Oddaja naročila GBD online Vir: GBD BPH d.d. (2011) Slika 10 Graf gibanja tečaja v tromesečju Vir: GBD BPH d.d. (2011)

46 Spletni vmesnik ViTrade 20 Spletni vmesnik ViTrade ponuja trgovanje na nemških in ameriških borzah. Vmesnik deluje tudi v slovenskem jeziku. Ponuja 24 urni pregled nad portfeljem. Ustvarimo si lahko poljuben seznam vrednostnih papirjev, ki ga ţelimo spremljati. V rubriki tečaji je omogočeno spremljanje dogajanja na posamezni borzi ter ogled grafov, novic in analitičnih informacij za izbrane vrednostne papirje. Po vnosu naročila imamo moţnost predogleda naročila pred posredovanjem na trg. Beleţi se tudi celotna zgodovina naročil. Če ţelimo, lahko preverimo tudi v kakšnem statusu je naročilo. Pregled nad računom vrednostnih papirjev, denarnim računom in celoten dokumentacijski center, je na voljo v rubriki storitve na računih. Za uporabo te storitve moramo imeti sklenjeno pogodbo z GBD BPD d.d. in neposredno tudi z tujim partnerjem E-trade, od katerega nato tudi prejemamo obračune nakupov in prodaj VP ter druga obvestila. (GBD BPH d.d. 2011) Slika 11 Oddaja naročila E-trade Vir: GBD BPH d.d. (2011) 20 Več na

47 Brokerjet Borzno posredniška druţba brokerjet Sparkasse d.d. Ljubljana je nastala s partnerstvom Banke Sparkasse d.d. in Ecetra Central European e-finance AG. Ecetra je hčerinska druţba skupine Erste Bank za e-finance. Ponuja dostop do njihovih storitev tako za fizične, kot tudi pravne osebe, ki lahko trgujejo na vseh večjih svetovnih borzah preko trgovalne platforme imenovane Market Access, za profesionalne vlagatelje pa je na voljo aplikacija ProTrader Trgovalna platforma Market Access Do Market Access računa, lahko dostopamo na tri načine: Market Access WebTrader dostop je mogoč iz kateregakoli računalnika, ki ima dostop do interneta Market Access Trader za uporabo ga je potrebno namestiti na računalnik Market Access Mobile Trader omogoča dostop do Market Access trgovalnega računa preko mobilnega telefona, ki podpira brskanje po internetu. Z njim je mogoče preverjati novice in analizirati dogajanje na trgu ter vnašati ali spreminjati svoja naročila. Tudi Brokerjet ponuja demo račun, s katerim lahko dvajset dni brezplačno preizkušamo njihovo trgovalno platformo. Postopek je enak kot pri ostalih ponudnikih. Po izpolnjeni prijavnici, dobimo na elektronski naslov uporabniško ime in geslo s katerim dostopamo do demo računa na katerem je evrov namišljenega denarja, s katerim lahko opravljamo različne posle: kupujemo delnice, trgujemo z delniškimi indeksi CFD, valutami na forexu, terminskimi posli (futures), itd. Slika 12 Nameščena demo različica Market Access Trader

48 48 V programu je za začetek zelo uporaben zavihek intro, ki v obliki simulacijske video vsebine prikazuje, kako vnašamo naročila in druge uporabne informacije za trgovanje ProTrader Trgovalna platforma ProTrader je namenjena vlagateljem, ki se z trgovanjem ukvarjajo bolj profesionalno. Je uporabniški vmesnik, ki se ga da konfigurirati po lastnih ţeljah in omogoča dodajanje razširitvenih modulov. Omogoča podrobno spremljanje gibanja tečajev z analizo globine trga ter časovnega okvira in prodaje; arbitraţni pogled prikazuje najboljše priloţnosti za oddajo naročila; funkcija prikaza podrobnosti o vrednostnih papirjih omogoča uporabniku oblikovanje lastnega informacijskega okna na podlagi vseh zgoraj omenjenih funkcij, vključno z grafičnimi prikazi. Funkcija javljanja limita pošilja vizualna in zvočna obvestila ali obvestila po elektronski pošti, takoj ko tečaj vrednostnega papirja preseţe ţeleno raven ali pade pod njo. Integriran je med drugim tudi»ticker«, ki je namenjen posredovanju novic iz celotnega sveta. Če je zaslon premajhen za prikaz vseh informacij, lahko izbiramo med tremi virtualnimi namiznimi pogledi. V tem primeru je moţno konfigurirati en zaslon za trgovanje z vrednostnimi papirji v Nemčiji in drugega za trgovanje v ZDA ter preklop med njima le z enim klikom. Slika 13 Prikaz ProTrader aplikacije Vir: BrokerJet Sparkasse d.d. (2011)