SLOVNICA RABA LOČIL KONČNA, NEKONČNA LOČILA: Končna ločila stojijo na koncu povedi (pika, vprašaj, klicaj, pomišljaj in tri pike). Nekončna ločila pa

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "SLOVNICA RABA LOČIL KONČNA, NEKONČNA LOČILA: Končna ločila stojijo na koncu povedi (pika, vprašaj, klicaj, pomišljaj in tri pike). Nekončna ločila pa"

Transkripcija

1 SLOVNICA RABA LOČIL KONČNA, NEKONČNA LOČILA: Končna ločila stojijo na koncu povedi (pika, vprašaj, klicaj, pomišljaj in tri pike). Nekončna ločila pa stojijo na koncu dela povedi so: vejica, podpičje, dvopičje, tri pike in pomišljaj. VEJICA V PROSTI IN ZLOŽENI POVEDI: Vejico v prosti povedi pišemo med besedami in besednimi zvezami. Primer: Za pripravo izleta so odgovorni naša učiteljica, učitelj za zgodovino, profesor Mazej in profesor Živič. V zloženi povedi pa vejica povezuje povedi med seboj, lahko v enakovrednem razmerju ali v neenakovrednem. Primer enakovrednega razmerja: Srečala sva se po dolgem času in povabil sem ga na sok. Primer neenakovrednega razmerja: Srečal sem prijatelja, ki ga že dolgo nisem videl. LOČILA V PREMEM GOVORU: Premi govor je neposredno obnavljanje govora izraženo s spremnimi stavki in dobesednimi navedki. V premem govoru spremni stavki napovedujejo ali spremljajo dobesedne navedke, ti pa so od njih ločeni z narekovajem. Primer:»Že veste, da bo prihodnji teden športni dan?«nenadoma reče učiteljica. Maja se nasmehne:»ali že vemo kam?«raba VELIKE ZAČETNICE: PISAVA OSEBNIH LASTNIH IMEN: Osebna lastna imena z veliko začetnico pišemo : - Imena ljudi, živali, priimke in vzdevke. Primer: Ivan Hribar, Ivan Grozni, Fifi, Rdeča kapica, mravlinček Ferdinand. - Imena bajeslovnih in veroslovnih bitij: Primer: Bog, Alah, Eros, Sveti duh. Prenesena poimenovanja: Devica, Najvišji. - Imena prebivalcev: Primer: Mariborčan, Ajdovka, Slovenci, Rom, Zemljan, Azijec. PISAVA ZEMLJEPISNIH LASTNIH IMEN: Zemljepisna lastna imena delimo na naselbinska in nenaselbinska. - Naselbinska so imena mest, trgov, vasi in zaselkov (Celje, Vipava, Polhov Gradec, Zidani Most, Opatje selo, Selo pri Vodicah). - Nenaselbinska imena pa so vsa druga poimenovanja, imena ulic, pokrajin, držav, celin, rek, morij, gora, nižin, planetov, dolin in drugih zemljepisnih imen (Kosovelova ulica, Primorska, Slovenija, Evropa, Baltik, Trg svobode, Slovenske gorice, Južna Koreja, Severna Amerika, Tihi ocean, Julijske Alpe). 1

2 PISAVA STVARNIH LASTNIH IMEN: Stvarna imena so poimenovanja za podjetja, ustanove, skupine, knjige, umetniška dela, lokale, vozila, industrijske znamke ipd. Enobesedna stvarna imena pišemo z veliko začetnico, pri večbesednih pa prvo besedo z veliko začetnico, drugo pa samo, če je sama po sebi lastno ime. - Naslovi knjig in besedil (Labodje jezero, Jara gospoda). - Imena prireditev (Ribiški dnevi, Zlata lisica). - Imena ustanov (Hotel Lev, Pošta Slovenije). - Imena nagrad (Borštnikov prstan). - Imena občil in oddaj (Večer, Odmevi, Dnevnik). - Imena izdelkov (tablete Aspirin, sadni sok Fruc). DELJENJE BESED: Včasih nas konec vrstice prisili k temu, da moramo besedo deliti. Za pravilno delitev pa sta poglavitni dve načeli. V vsakem delu besede mora biti en samoglasnik, okrog njega pa soglasniki in vsak del mora biti izgovorljiv. Primeri: va-ja, veš-čina ali vešči-na, po-števanka lahko je poš-tevanka ali pa pošte-vanka, ali poštevan-ka. PISAVA PREVZETIH BESED: Prevzete besede so tiste, ki so prišle v slovenski jezik iz drugih jezikov, zaradi zemljepisne oziroma kulturne povezanosti. Delimo jih na: - sposojenke: to so besede popolnoma prilagojene slovenskemu knjižnemu jeziku. Izgovarjamo, pregibljemo in pišemo jih po naše (butik, garaža, bife, Pariz). - Tujke: to so besede, ki so delno poslovenjene. Izgovarjamo in pregibljemo jih po naše, zapis pa je tuji (jazz, chrysler, Stockholm, variete). - Citatne: to so besede, ki v celoti ostajajo zveste izvirniku. Zapis, izgovor in slovnične lastnosti se ohranijo (ski open, ab ovo, citybike). BESEDNI JEZIK: Besedni jezik je osnovni način sporazumevanja z besedi. SOCIALNE IN FUNKCIJSKE ZVRSTI: Socialne zvrsti slovenskega jezika so različice izražanja jezika, ki so odvisne od družbene vloge in prostora. Socialne zvrsti jezika delimo na knjižno in neknjižno zvrst. - Knjižno zvrst delimo na zborni jezik (je najvišja oblika knjižnega jezika, ki upošteva jezikovno normo) in knjižni pogovorni jezik (je različica knjižnega jezika, pri kateri sporočevalec ne upošteva popolnoma jezikovnih pravil). - Neknjižne zvrsti delimo na prostorske in interesne. Prostorske delimo še na pokrajinski pogovorni jezik (pokrajinski pogovorni jezik je zaznamovan s pokrajinskimi značilnostmi. Je izrazitejši v posameznih območjih, kamor se stekajo ljudje iz vasi, ki so izrazitejša narečna okolja) in narečja (narečja govori skupina ljudi na manjšem geografskem okolji). Interesne govorice so oblike socialnih neknjižnih zvrsti, ki povezujejo ožje skupnosti ljudi. Te pa delimo še na: žargon (je jezik ljudi, ki jih druži poklic ali zanimanje za določeno stroko), sleng (je govorica mladih vseh starosti in se zelo hitro spreminja) in argo ali latovščina (je skrivni jezik določene ozke skupine na primer jezik prestopnikov narkomanov in drugih). 2

3 PREDNIKI SLOVENSKEGA JEZIKA: Predniki slovenskega jezika so Indoevropski prajeziki, kamor so spadali Slovanski, Romanski in Germanski jeziki. Naš jezik slovenščina se je razvil iz južnega slovanskega jezika kamor spadajo tudi hrvaščina, srbščina, makedonščina in bolgarščina. V vzhodne slovanske jezike spadajo ruščina, beloruščina in ukrajinščina. V zahodni slovanski jezik pa češčina, slovaščina, poljščina in lužička srbščina. Romanski jeziki so: italijanščina, francoščina, španščina, portugalščina, romunščina. Germanski jeziki pa so: angleščina, nemščina, norveščina, švedščina, danščina, nizozemščina. SPORAZUMEVANJE: SPOROČANJE: Sporazumevanje je izmenjava besedil, gre za tvorjenje in sprejemanje besedil v besednem ali nebesednem jeziku v ustni ali pisni obliki. Sporočanje je lahko govorno ali pisno. DEJAVNIKI, FAZE, NAČELA SPOROČANJA: Posamezni dejavniki sporazumevanja so: okoliščine (to so razmere, v katerih poteka sporazumevanje), okoliščine sooblikujejo sporočevalec, naslovnik, kraj in čas. Namen (sporočevalec ima določen cilj, ki ga želi s ciljem doseči pri naslovniku), tema (to je del snovi, o kateri govori besedilo), jezik (je način izražanja besedila), prenosnik (je način sporazumevanja, ki si ga sporočevalec izbere za prenos besedila) in besedilo (je osrednja enota sporazumevanja, lahko je ustno ali pisno). Primer: okoliščine: - Sporočevalec: mama. - Naslovnik: sin. - Kraj: dom. - Čas: jutro. Namen: poziv. Jezik: besedni (vstani, ura je 6!), spremljajo ga tudi prvine nebesednega jezika (vonj po kavi, ptičje petje). Prenosnik: ustni. Tema: jutranje bujenje. BESEDILO: VLOGE IN VRSTE BESEDILA: Besedilo je sporočilo, ki je smiselno povezano, urejeno in vsebinsko zaokroženo. Poznamo več vrst besedil: - Umetnostno in neumetnostno besedilo (glede na namen in izbiro jezika). Umetnostno ne prenaša praktičnega sporočila, tem več estetsko doživljanje stvarnosti. Neumetnostno ima praktični namen in upoveduje resnično stvarnost. - Govorjeno in zapisano besedilo (glede na izbiro prenosnika). Govorjeno besedilo je izraženo v zbornem pogovornem jeziku in narečjih. Vsebuje veliko prvin nebesednega jezika kretnja, mimika, barva glasu in drža telesa. Zapisano besedilo je preglednejše in trajnejše, praviloma se besedila pojavljajo samo v knjižnem jeziku. Spremljajo ga lahko oblike nebesednega jezika slike, fotografije, odstavki, različni tipi črk. 3

4 - Objektivno in subjektivno besedilo (glede na sporočevalčevo ubeseditveno stališče). Pri subjektivnem sporočanju sporočevalec izrazi svoje razmerje do ubesedenega. Pri objektivnem sporočanju pa sporočevalec poda samo resnične podatke o stvarnosti. - Zasebno in javno besedilo (glede na družbeno vlogo sporočevalca in naslovnika). Zasebno besedilo je besedilo, ki je namenjeno določeni osebi, javno besedilo pa je namenjeno širši javnosti. - Neuradno in uradno besedilo (glede na družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom). Uradno besedilo je besedilo, v katerem sta sporočevalec in naslovnik v neenakovrednih družbenih vlogah. Neuradno besedilo pa je tisto, v katerem sta sporočevalec in naslovnik v enakovrednih družbenih vlogah. OBLIKOSLOVJE: SPOZNAVANJE IN POIMENOVANJE BESEDNIH VRST: Poznamo 8 besednih vrst. Besedna vrsta 1. Samostalniška beseda samostalnik. Posamostaljeni pridevnik Samostalniški zaimek 2. Pridevniška beseda Pridevnik Pridevniški zaimek Števnik Primer Teta, Justi, obzorje, deževnica Odrasli Mi, kdor Letni, najljubši, nov, zanimiv Moj, nekateri En, eden, prvi 3. Glagol Ugotavljam, vstrajati, spremenite 4. Prislov doma, letos, pametno 5. Predlog Pri, v, na 6. Veznik In, ki, ali 7. Členek res, tudi, sploh 8. Medmet uf Besedne vrste so skupine besed z enakimi pomenskimi lastnostmi in enako vlogo v stavku. SAMOSTALNIŠKA BESEDA: Samostalniška beseda je beseda, ki neposredno ali posredno poimenuje osebo, rastlino, žival, stvar in pojem. a. Kategorije samostalnika: b. Sklanjatve samostalnika: c. Posebnosti 1. moške in 1. ženske in 1. srednje sklanjatve: d. Uvrščanje samostalnika v sklanjatve: e. Vrste samostalniških zaimkov in sklanjatve le teh: Poznamo 3 kategorije samostalniške besede. To so: samostalnik, posamostaljeni pridevnik in samostalniški zaimek. Samostalnik je vrsta samostalniške besede, ki neposredno poimenuje stvari in pojme. Oblikovne lastnosti samostalnika so: - Število (poznamo 3 števila ednina, dvojina, množina). - Spol (ločimo moški, ženski in srednji spol). 4

5 - Sklon (poznamo 6 sklonov: Imenovalnik (kdo ali kaj). Rodilnik (koga ali česa). Dajalnik (komu ali čemu). Tožilnik (koga ali kaj). Mestnik (o kom ali o čem). Orodnik (s kom ali s čim). Sklanjatev: ločimo 3 skupine sklanjatev moško, žensko in srednjo. SKLANJATVE MOŠKA SKLANJATEV Samostalnike razvrščamo v sklanjatvene vzorce na podlagi spola in končnice v rodilniku ednine. Samostalniki moškega in ženskega spola se sklanjajo na 3 različne načine, samostalniki srednjega spola pa na enega. Vsaka teh sklanjatev pozna še precej posebnosti. Primer običajne sklanjatve: Ednina Dvojina Množina Ednina Dvojina Množina Ed./dv./mn. I Korak- Korak-a Korak-i Vojvod-a Vojvod-i Vojvod-e APZ- R Korak-a Korak-ov Korak-ov Vojvod-e Vojvod- Vojvod- APZ- D Korak-u Korakomamam Korak-om Vojvod-i Vojvod- Vojvod- APZ- T Korak- Korak-a Korak-e Vojvod-o Vojvod-i Vojvod-e APZ- M O korak-u O korak-ih O korak-ih O vojvod-i O vojvod- O vojvod- O APZ- O S korakom S korakoma S korak-i ah Z vojvod-o Z vojvodama ah Z vojvodami Z APZ- I.MOŠKA SKLANJATEV: - Samostalniki, ki imenujejo bitja imajo v tožilniku končnico a: brata, jazbeca. - V rodilniku imajo lahko nekateri enozložni samostalniki tudi končnico u: sinu, gradu, jezu. Večina enozložnih samostalnikov se v dvojini in množini podaljša z ov-: sinovi, gradivo, jezovi. - Nekateri samostalniki od R naprej izgubijo polglasnik: delavec, delavca... - Nekaterim samostalnikom se osnova v odvisnih sklonih podaljša. z-j-: taksija, Ketteja, gospodarja (vendar šotora, severa, požara). s-t-: Toneta, očeta (toda ne Markota, Rudita). z-n-: nageljna. - Pri samostalnikih, katerih osnova se končuje na c, j, č, ž in š je namesto končnice om končnica em: s stricem, z žebljem, z bičem, z nožem (in ne s stricem, z žebljem, z nožem). - Samostalnik dan ima v vseh sklonih razen v imenovalniku in tožilniku ednine nadomestno osnovo dne-: dan, dneva, dnevu... - Samostalnik otrok ima v dvojini in množini precej posebnosti, najbolje, da si jih zapomnimo: 5

6 Ednina Dvojina Množina Imenovalnik Otrok- Otrok-a Otroc-i Rodilnik Otrok-a Otrok- Otrok- Dajalnik Otrok-u Otrok-oma Otrok-om Tožilnik Otrok-a Otrok-a Otrok-e Mestnik O otrok-u O otroc-ih O otroc-ih Orodnik Z otrok-om Z otrok-oma Z otrok-i II.MOŠKA SKLANJATEV: - Samostalnike, ki jih uvrščamo v to sklanjatev (vojvoda, Luka, Mitja, vodja), lahko sklanjamo tudi po prvi moški sklanjatvi (vojvod-a, -a, -u, -a, -u, -om). III.MOŠKA SKLANJATEV: - Tudi te samostalnike lahko sklanjamo po prvi moški sklanjatvi. V tem primeru pišemo končnice z vezajem: APZ-ja, UNICEF-a. ŽENSKA SKLANJATEV Ednina Dvojina Množina Ednina Dvojina Množina Ed/dv/mn I Lip-a Lip-i Lip-e Perut- Perut-i Perut-i Iris- R Lip-e Lip- Lip- Perut-i Perut-i Perut-i Iris- D Lip-i Lip-ama Lip-am Perut-i Perut-ma Perut-im Iris- T Lip-o Lip-i Lip-e Perut- Perut-i Perut-i Iris- M O lip-i O lip-ah O lip-ah O perut-i O perut-ih O perut-ih O Iris- O Z lip-o Z lip-ama Z lip-ami S perut-jo S perut-ma S perut-mi Z Iris- I.ŽENSKA SKLANJATEV: - samostalnika mati in hči imata od R naprej podaljšano osnovo: mati, matere, materi, mater, o materi, z materjo; hči, hčere, hčeri, hčer, o hčeri, s hčerjo. - Samostalniki ženskega spola, katerih osnova se končuje na ev (nar. breskev, ponev) od R naprej(razen v T )izgubijo polglasnik: bukev, bukve, bukvi, bukev, o bukvi, z bukvijo. - V R dv. in mn. se pri nekaterih samostalnikih vriva polglasnik ali i-: tekem, isker, žemelj; ladij - Samostalnik gospa ima posebne končnice: Ednina Dvojina Množina I Gosp-a Gosp-e Gosp-e R Gosp-e Gosp-a Gosp-a D Gosp-e Gosp-ema Gosp-em T Gosp-o Gosp-e Gosp-e M O gosp-e O gosp-eh O gosp-eh O Z gosp-o Z gosp-ema Z gosp-emi 6

7 II.ŽENSKA SKLANJATEV - pri nekaterih samostalnikih, zlasti enozložnih, se v nekaterih sklonih namesto-i- pojavi e-. na primer v M :kosteh, rečeh, stvareh, močeh, brveh, poteh, nočeh. - nekateri samostalniki imajo v O ed. in D dv. ter mn. končnico podaljšano z i- :z ljubeznijo, s pesmijo, z mislijo. SREDNJA SKLANJATEV Samostalniki srednjega spola, katerih osnova se končuje na c, j, č, ž in š imajo namesto končnice o, -om,-oma končnice e, -em, -ema. Oba načina sklanjatve. Ednina Dvojina Množina Ednina Dvojina Množina I Mest-o Mest-i Mest-a Polj-e Polj-i Polj-a R Mest-a Mest- Mest- Polj-a Polj- Polj- D Mest-u Mest-oma Mest-om Polj-u Polj-ema Polj-em T Mest-o Mest-i Mest-a Polj-e Polj-i Polj-a M O mest-u O mest-ih O mest-ih O polj-u O polj-ih O polj-ih O Z mest-om Z mestoma Z mest-i S polj-em S polj-ema S polj-i nekateri samostalniki imajo v vseh sklonih, razen v I in T, podaljšano osnovo: - s t-:teleta, dekleta, piščeta; - s s-:telesa, ušesa, očesa; - z n-:vimena, vremena, plemena, semena; - v R dv. in mn. se pri nekaterih samostalnikih vriva polglasnik, pred j pa tudi i-: kraljestev, pisem, morij, obzidij. SAMOSTALNIŠKI ZAIMEK: Samostalniški zaimek so samostalniške besede, ki posredno poimenujejo bitja, stvari ali pojme. Poznamo: osebne (jaz, ti, on, midva, mi...) in neosebne samostalniške zaimke. Kot osebne poznamo še povratno osebne (sebe, sebi, tebi...), neosebne pa razdelimo na: vprašalni (kdo, kaj), oziralni (kdor, kar), nedoločni (nekdo, nekaj), nikalni (nihče, nič), poljubnostni (kdo, kaj). Zaimki imajo enake slovnične lastnosti kot samostalniki, zato jim lahko določimo sklon, spol in število, osebnim zaimkom pa tudi osebo. Osebni zaimki poznajo 3 oblike: - Naglasno (mene, tebi, njega, sebe); uporabljamo jo, kadar želimo osebni zaimek poudariti. - Naslonsko (me, ti, ga, se), in sicer v R, D in T; uporabljamo jo, kadar osebnega zaimka ni treba posebej poudariti. - Navezno (zame, predte, preden, nadse); uporabljamo jo, kadar zaimek povežemo z nekaterimi predlogi. Poznamo tudi povratni osebni zaimek. Uporabljamo pa ga, kadar se dejanje v povedku nanaša na osebek: Alma je kupila kostanj samo sebi. 7

8 PRIDEVNIŠKA BESEDA: Pridevniške besede so tiste besede, ki neposredno ali posredno poimenujejo lastnosti, vrsto, svojino in količino samostalnika, ob katerem stojijo. Delimo jih na pridevnik, pridevniški zaimek in števnik. NAČIN PREGIBANJA PRIDEVNIŠKE BESEDE: Pridevniške besede so pregibne, zato se jim spreminjajo slovnične lastnosti (sklon, spol, število). Stojijo ob samostalniku in se z njim slovnično ujemajo. Primer: visoko drevo (je oboje srednjega spola v I in v ed.) je zastiralo pogled na vaško cerkev (oboje je ženskega spola v T in ed.). VRSTE PRIDEVNIKA: Pridevnikov je več vrst: - lastnostni (nov, močan, izjemen) vprašamo se kakšen. - Vrstni (strateški, grajski) vprašamo se kateri. - Svojilni (Leslijev, očetov) vprašamo se čigav. KATEGORIJE PRIDEVNIKA: SKLANJANJE, STOPNJEVANJE PRIDEVNIKA: Nekateri pridevniki imajo v vseh sklonih in številih isto končnico na primer poceni- nič, - nič, - nič. Nekatere lastnosti pa so značilne samo za pridevnike to je stopnjevalnost in določnost. - Stopnjevalnost: To slovnično lastnost imajo lastnostni pridevniki. Ločimo dve vrsti stopnjevanja. a. tristopensko (nov, novejši, najnovejši). Pridevniki izražajo različno mero lastnosti. Stopnje pridevnika so osnovnik (lep, tih, debel, zelen), primernik (lepši, tišji, debelejši, bolj zelen) in presežnik (najlepši, najtišji, najdebelejši, najbolj zelen). b. Dvostopenjsko (drag, predrag). Pridevniki izražajo neenakost med dvema primerjanima stopnjama. - Določnost: Pri lastnostnih pridevnikih moškega spola poznamo nedoločno (na primer mlad- nič fant) in določno obliko mlad-i fant). KDAJ SE UPORABLJA DOLOČENA OBLIKA PRIDEVNIKA: Določno obliko pridevnika rabimo takrat, kadar označimo že znano lastnost (dva klobuka imam, belega in rjavega. Beli mi je ljubši), in za zaimki (tisti popadljivi pes, naš veliki fant). V pogovornem jeziku izražamo določnost s členom ta (ta velik sin). ŠTEVNIK, VRSTE: To so besede, s katerimi štejemo oziroma izražamo količino. Poznamo več vrst števnikov: - Glavni (eden, pet, tisoč) in ločilni (dvoje, petero), vprašalnica je koliko. V našem razredu je osemindvajset dijakov. - Vrstilni (prvi, peti, tisoči), vprašamo se kateri po vrsti. Vrstilni števniki izražajo položaj v vrsti ali skupini. Določimo jim lahko spol, sklon, število (četrti razred, nastopati na tekmovanju). 8

9 - Množilni (enojen, dvojen) in ločilni (dvoja, petera), vprašamo se kolikem. Čevlji za vsakdanjo rabo imajo enojne podplate, hribovski pa dvojne. PREPOZNAVANJE PRIDEVNIŠKIH ZAIMKOV: Pridevniški zaimki nadomeščajo pridevnike oziroma stvarnost poimenujejo posredno. Poznamo osebne (svojilni: moj, tvoj, njihov), (povratno svojilni: svoj) in neosebne (vprašalni: kakšen, kateri, čigav, koliko), (oziralni: kakršen, kateri, kolikor), (nedoločni: nekakšen, neki, nekoliko), (nikalni: nikakršen, noben, nič) in (kazalni: tak, ta, tisti, oni, toliko). Pri rabi pridevniških zaimkov moramo biti pozorni na posebnosti: - zaimek svoj uporabljamo, kadar se ta nanaša na osebek: Matjaž je srečal svojo sestrično. Toda: Srečala sem njegovo sestrično. - Oziralni zaimek ki uporabljamo v večini primerov, kateri pa zlasti za predlogi: Smuči, ki si jih kupil lani, so že zastarele. Sorodniki, o katerih sem ti že govorila, so nas povabili na obisk. - Kazalni zaimek ta uporabljamo za bližnjo stvar, tisti in oni pa za bolj oddaljeno: ta dan si bom zapomnil po sreči, ne tako kot tistega, ko sem si zvil gleženj. GLAGOL: To so besede, ki poimenujejo dejanje (povabi), stanje (stojim), dogajanje (kupujem), zaznavanje (nisem doživel) in razmerje (moram). Glagol je pregibna besedna vrsta in ima naslednje lastnosti: - Osebo (prvo, drugo, tretjo) npr. Čaka-m, čaka-š, čaka-). - Število (ednino, dvojino, množino npr. pride-m, pride-va, pride-mo). - Čas (sedanjik, prihodnjik, preteklik in predpreteklik npr. pišem, bom pisal, sem pisal, sem bil pisal). - Naklon (povedni, velelni, pogojni npr. vzamem, vzemi, bi vzel). - Vid (dovršni in nedovršni glagoli po trajanju omejeni ali neomejeni glagoli npr: pridem, prihajam). Nekateri glagoli izražajo osebo, drugi pa ne, zato jih delimo na: - osebne glagolske oblike: prepoznamo jih po tem, da je dejanje pripisano neki osebi in, da se spregajo. Z dodajanjem posebnih končnic se menjavajo njihove slovnične lastnosti npr. Povabi-m, povabi-š, povabi-). - Neosebne glagolske oblike: Se ne spregajo in ne izražajo drugih slovničnih lastnosti. Med njih uvrščamo: a. Nedoločnik: hoditi, verjeti, razumeti, strinjati se, moči, streči. b. Namenilnik: hodit, verjet, razumet, iskat, streč. c. Opisni deležnik na-l, ki je del zloženih oblik za povedni in pogojni naklon v vseh časih: hodil-a,-o-, verjela-i, razumeli-e, se strinjali. V zloženih oblikah lahko iz opisnega deležnika razberemo tudi spol. d. Trpni deležnik, s katerim tvorimo trpne povedi: iskan,-a-o, tepen,-a-o, delan,-a-o, pripet,-a-o. PREDLOG: Predlog je besedna vrsta, ki izraža razmerje med neenakovrednimi besedami ali besednimi zvezami. Predlog v označuje gibanje v notranjost, gibanje navzven pa označuje predlog iz; predlog na pomeni gibanje vez nečesa, gibanje navzdol pa predlog z-s. 9

10 Primer: Grem v Ljubljano. Vračam se iz Ljubljane. Vzpnemo se na Jalovec. Spuščamo se z Jalovca. VEZNIK: Veznik je besedna vrsta, ki izraža razmerje med enakovrednimi besedami, besednimi zvezami in stavki, ter med neenakovrednimi stavki. Vezn8iki izražajo razmerja med prvinami predmetnosti in sicer enakovredna, to je priredna razmerja (in, kajti, ali, toda pa) in neenakovredna, to je podredna razmerja (ker, da, ko, če, češ da, ki). Primer prirednega veznika, ki povezuje besede Primer (Peter in Manja. Sivo ali črno in stavke Sproti si urejaj zapiske in preverjaj svoje znanje). Priredni vezniki pa samo stavke. Primer (bolje je, da sproti urejaš zapiske). MEDMET: Medmet je besedna vrsta, ki izraža sporočevalčevo doživljanje stvarnosti: začudenje, veselje, zadrego itd: hi, oh, joj, ej, no. Nekateri posnemajo glasove živali: čiv čiv, mijav, bim bam bom, nekateri izražajo ukaze: marš, pst, na. Z medmeti tudi navezujemo ali ohranjamo stike z ljudmi: na svidenje, ojla, zbogom. Pogosti so predvsem v govorjenih besedilih. ČLENEK: Členek je besedna vrsta, ki izraža sporočevalčevo vrednotenje stvarnosti in nosijo pomenske odtenke delov sporočila npr. Le, tudi, menda, seveda, saj. Po členku se ne moremo vprašati, ampak jih lahko zamenjujemo s stavki, saj z njimi strnemo besedilo primer: Air Jordan je v elementu, kot je bil že pred časom. Air Jordan je spet v elementu. PRISLOV: Prislov je besedna vrsta, ki poimenuje kraj, čas, način in vzrok. Poznamo več prislovov: - krajevni (gori, domov, povsod, vprašalnice so kje, kam, kod). - Časovni (danes, lani, vprašalnica kdaj). - Načinovni (domiselno, potihoma, vprašalnica kako). - Vzročni (nalašč, zatorej, vprašalnica zakaj). Okoliščine pa lahko poimenujemo tudi posredno s prislovnimi zaimki, ki so: - krajevni (tam, nekam, tod). - Časovni (takrat, kadar). - Načinovni (tako, kakor, nekako). - Vzročni (zato). POMENOSLOVJE IN BESEDOSLOVJE: KAJ SO TO SOPOMENKE? Primer: V kratkem besedilu o graditvi gradov sporočevalec uporablja različne glagole: so začeli rasti (gradovi8), so gradili (gradove), so začele vznikati (palače), so zrasli (dvorci)... To so sopomenke, vendar nekatere med njimi ohranijo prvoten pomen, nekatere pa so uporabljene v prenesenem pomenu. 1. Prvotni pomen besed: Primeri: Pazi na kaktusov bodice. Iz kleti nosimo drva v košu. V bližnjem potoku so lovili rake. 10

11 2. Preneseni pomen besed: Primeri: V njegovih besedah je čutiti bodice. Prinašam vam cel koš novic. Na, pa je šlo vse rakom žvižgat. STILNA ZAZNAMOVANOST BESED: Po stilni vrednosti imamo nezaznamovane besede, to so tiste besede, ki jih lahko rabimo v vseh okoliščinah. (Vsakemu je dodelil delo. Utrujen sem. Fantje so začeli skakati. Mirč je dober človek) in slogovno zaznamovane besede, to so tiste besede, ki jih spremljajo dodatni pomenski odtenki in jih uporabljamo samo v določenih okoliščinah. (Vsakemu je dodelil busines. Zmatran sem. Malčki so začeli skakati. Mirč je faca). Pri zaznamovanih besedah poznamo čustveno zaznamovane in čustveno nezaznamovane besede. BESEDNE ZVEZE (FRAZEMI PREGOVORI): Večbesedno poimenovanje imenujemo besedna zveza. Primer: kuhinski pult (priprava za določen namen). Poznamo proste besedne zveze (Majhen pult. Dolg nos. Mihcu obriši nos prosim.) in stalne besedne zveze (Komandni pult. Orlovski nos. Kar obrisal se je pod nosom). V stalnih besednih zvezah včasih dobimo presenetljiv pomen in si ga ne smemo razlagati dobesedno. Frazem imenujemo stalno besedno zvezo, katere pomena ni mogoče napovedati iz njenih delov. Če je frazem del povedi, je to reklo: pogovoriti se na 4 oči, metati oči za kom, gledati se iz oči v oči. Če je frazem poved, je rečenica: resnica v oči bode. Rečenice, ki jih poznamo kot življenske modrosti so pregovori. Daleč od oči, daleč od srca. Vrana vrani ne izkljuje oči. GLASOSLOVJE: FONEMI SLOVENSKEGA JEZIKA, ZAPISOVANJE FONEMOV: Fonemi Slovenskega jezika sami po sebi nimajo pomena, ampak ga razločujejo. To pomeni, da z drugimi glasniki spreminjajo besedam pomen. Foneme drugače imenujemo še glasniki. Glasnikov je v Slovenskem jeziku 29, zapisujemo pa jih s 25 črkami. GLASOVNE PREMENE (ASIMILACIJA, PREGLAS): Glasnike delimo na samoglasnike in na soglasnike. Te pa na zvočnike in nezvočnike. Nezvočnike pa na zveneče in nezveneče glasnike. Samoglasnik je zveneči glasnik največje odprtostne stopnje, ki je tudi nosilec zloga. Naglasno mesto pa je del besede, ki je naglašen in zato izgovorjen izraziteje. Primer: Glasba, Janez, sobota. Naglasno mesto zaznamujemo z naglasnimi znamenji: - Ostrivec (a, e, i, o u ) je dolg samoglasnik (pri e-in o-jevskih glasnikih tudi ozek)- me sto. - Strešica je pri o-in e-glasnikih dolg in širok izgovor. Sova. - Krativec je kratek samoglasnik kup, pri e-in o-jevskih glasnikih tudi širok (koš). Večina besed v Slovenskem jeziku ima en sam naglas, nekatere tvorjene besede (zloženke, sestavljenke, sklopi) lahko imajo tudi več naglasov (sivomoder, prazgodovinski). Precej besed v Slovenščini pa nima naglasa, zato jih imenujemo naslonke ali brezglasnice. Ponavadi jih 11

12 izgovarjamo skupaj z naglašeno besedo, ki jim sledi (na, v, pri, ob, in, ker, ki, bom, bi, ne bi, sem, so, ji, jo, jih, te, ta). Soglasnik pa je glasnik srednje in majhne odprtostne stopnje. Delimo jih na zvočnike (m, n, r, l, v in j) in nezvočnike. Eni so zveneči (b, d, g, z, ž, đ), drugi nezveneči (p, t, k, s, š, č, c, h, f). Nekateri nezveneči se parijo z zvenečimi p-b, t-d, k-g, s-z, š-ž, č-đ. To so nekatere izgovorne spremembe drugače imenovane premene (vrabček prebereš vrapček, svatba prebereš svadba, mož prebereš moš, dvig prebereš dvik). Nekatere premene upošteva tudi pravopis - (š)ki, (š)tvo je moški, viteški, loški (izpeljanke iz log, vitez, mož). - (sti) je gristi, lesti, tvesti (v sedanjiški obliki lezem, grize, tvezem). BESEDOTVORJE, SKLADNJA: BESEDOTVORNI NAČIN: Besede glede na tvorjenost: Poznamo netvorjenke (slika, miza, soba, okno) in tvorjenke (sličica, slikar, poslikava, mizica, mizar, omizje, sobni, soboslikarstvo, okence, podoknica). Netvorjenka je beseda, ki ni nastala iz druge besede oziroma besedne zveze. Tvorjenka pa je beseda, ki je nastala iz druge besede oziroma besedne zveze. Netvorjenke so sestavljene samo iz osnove in končnice, tvorjenke pa imajo poleg korena in končnice še posebne dele. Najpogostejši način tvorjenja besed je izpeljava. Novo besedo dobimo tako, da podstavi dodamo pripono (majhno dekle deklica). Zlaganje je način tvorjenja, kjer večdelno podstavo povežemo z medpono (tak, ki je bosih nog bosonog). Pri sestavljanju stoji predpona pred podstavo (nižji odbor pododbor). BESEDOTVORNI ALGORITEM: V sleherni tvorjenki prepoznamo 2 dela. Prvega imenujemo podstava, ta del nam pove, kaj je bilo prvotno dano, drugega pa imenujemo obrazilo in nam pove, s čim je bila tvorjena nova beseda. Obrazil je več vrst - Predpona stoji pred podstavo (zaigrati, podporočnik). - Pripona stoji za podstavo (igrača, deklica). - Medpona stoji med deli večdelne podstave (žaloigra, častihlepen, svojeglavost). STAVEK IN VRSTE STAVKOV: Stavek so besede zbrane okrog osebne glagolske oblike. Nekateri posebni stavki so izjeme, saj nimajo osebne glagolske oblike na primer: naslovi, vzkliki, pozdravi. Rečemo jim pastavki. Posebna stavčna oblika je tudi polstavek. Navadno dopolnjuje glavni stavek in je od njega ločen z vejico. Jedro polstavka je neosebna glagolska oblika ali pridevnik. Odšel je, vriskajoč na ves glas. POVED: Poved je zaokrožena množica pomensko in oblikovno urejenih besed. Poved lahko sestavlja en stavek. Taka poved je enostavčna (bodi močan in zdrav), ali večstavčna. Taka poved je večstavčna ali zložena (raziskave na Finskem so dokazale, da ukvarjanje s športom v otroštvu odlično vpliva na moč kosti v poznejšem življenju). 12

13 PRIREDJE IN PODREDJE: V priredni povedi so stavki medseboj v enakovrednem razmerju. To pomeni, da bi vsak od stavkov, ki sestavlja poved stal samostojno. Poznamo več vrst priredij: Priredje Razmerje med deli Vezniki Primer Vezalno Dopolnjevalni del izraža zaporedje, hkratnost In, ter, pa misli. Stopnjevalno Ločno Protivno Posledično Pojasnjevalno Sklepalno Dopolnjevalni del vsebinsko stopnjuje prvega. Dopolnjevalni del podaja izbirno možnost Dopolnjevalni del izraža vsebinsko nasprotje prvemu Dopolnjevalni del izraža posledico Dopolnjevalni del pojasnjuje prvega. Dopolnjevalni del izraža sklep. Niti-niti, ne-ne, ne samo, ampak tudi Ali-ali, bodisi-bodisi A, toda, vendar, pa, ampak, temveč, namreč Zato Saj, namreč, kajti Torej Hodi in gleda. Hodi, gleda in si zapisuje Niti ne riše, niti ni tiho. Žena ni samo marljiva, ampak je tudi vedno pripravljena pomagati. Ali bri, ali poslušaj. Je majhna, toda prebrisana. Danes se je zjasnilo, zato je zasnežena pokrajina zelo lepa. Obleci se, kajti hladno postaja. Star je 17 let, torej hodi v tretji letnik. Podredje je zveza najmanj dveh stavkov, ki medseboj nista v enakovrednem razmerju. Eden od stavkov je glavni, drugi pa ga dopolnjuje. Tega imenujemo odvisnik. Z vprašalnicami glavnih stavkov določimo podredne stavke odvisnike. Primer: Vsako drevo, ki ga je upognila kraška burja, lahko vidimo kot umetniško stvaritev. Vsako od burje upognjeno drevo, lahko vidimo kot umetniško stvaritev. Zato odvisne stavke imenujemo po stavčnih členih, ki jih nadomeščajo. Odvisnik Vprašalnica +glavni stavek Veznik Osebkov odvisnik Kdo ali kaj Kdo, kar, kdo, ali, da, kako Predmetni odvisnik Prislovno določilni Koga ali česa, komu ali čemu, koga ali kaj, pri kom ali pri čem, s kom ali s čim. Kam, kje, kod, kdaj, do kdaj, kako, zakaj, Kogar, kar, da, ali, kaj, kot, če Kjer, kamor, ko, kadar, dokler, od Primer Ni mogoče, da bi prišel. Ugaja mi, kar si napisal. Zelo rad slišim, kako si pojete ljudske pesmi. Otroci se premalo zavedajo, da nanje prežijo nevarnosti. Kjer Donava bistri pridruži se Savi. 13

14 kljub čemu, čemu, s kakšnim namenom, pod katerim pogojem kdaj, medtem ko, ne da, kakor da, kot da, tako da, ker, čeprav, če tudi, da, če Kadar berem Gradnikove pesmi, se te spomnim. Podobna sta si, kot bi bila dvojčka. Ker sem se trudil, mi ne smeš zameriti. V toplice gre, da si opomore. Kaj dobiš, če narišeš 3 enake stranice? Prilastkov odvisnik Kakšen, kateri, Ki, kateri, da Ana, ki je lani prišla k nam, ima hčerko, o kateri govorijo samo dobro. SKLADENSKA RAZMERJA STAVČNIH ČLENOV IN STAVČNI ČLENI: Stavčni členi so deli stavka z značilno obliko, vprašalnico in pomenom. Glavni stavčni členi so - povedek: vprašalnica. Kaj se dogaja? primer: Martin je prišel. - Osebek: vprašalnica. Kdo ali kaj +povedek? primer: Neža premišljuje. - Predmet: vprašalnica koga ali kaj, koga ali česa, lomu ali čemu, pri kom ali pri čem, s kom ali s čim +povedek? Primer: Ana piše pismo. - Prislovno določilo: vprašalnica kdaj, kje, kako, zakaj +povedek? Primer: Miha se je vrnil zgodaj. Ob glavnih stavčnih členih poznamo še njihove dele. Primer: - Ob osebku, predmetu in prislovnem dločilu stoji prilastek (mirna deklica, potniški vlak, novi plašč). - Ob povedku pa povedkovo določilo in povedkov prilastek (je utrujena, se je vrnila utrujena). PREMI IN ODVISNI GOVOR: Kadar sporočevalec v besedilu dobesedno obnavlja nek dogodek, tak način govora imenujemo premi govor. Spremni stavki napovedujejo ali spremljajo dobesedne navedke, ti pa so ločeni znarekovaji. Kadar pa sporočevalec poroča o dogajanju posredno, imenujemo poročani ali odvisni govor. Jezikovno je sicer maj zahtevno, hkrati pa manj pregledno. Odvisni govor je tek, saj sporočevalec pripoveduje o pogovoru, premi govor je veliko bolj razgiban, jasen in živahen. ZVRSTNOST SLOVENSKEGA JEZIKA (SOCIALNE IN FUNKCIJSKE ZVRSTI): Socialne zvrsti so različice izražanja jezika, ki so odvisne od družbene vloge in prostora. Imamo knjižno zvrst in neknjižno zvrst. V knjižnem jeziku so pisane vse strokovne, znanstvene in leposlovne knjige, revije, časopisi, uradni dopis,in poslovna pisma. Uporablja se v šolah,javnih ustanovah in sredstvih javnega obveščanja. Knjižni jezik ima dve različici: zborni in knjižni pogovorni jezik. Zborni jezik je najvišja oblika knjižnega jezika, ki upošteva jezikovno normo. Najpogosteje se uporablja v pisni obliki. Knjižni pogovorni jezik je različica knjižnega jezika, pri katerih sporočevalec ne upošteva popolnoma jezikovnih pravil. 14

15 V govorni različici gre za kršitev jezikovne norme,ker je ta oblika jezika posledica nepopolne rabe slovničnih, pravopisnih in pravorečnih pravil. Neknjižne jezikovne zvrsti pa so prostorske in interesne. Prostorske imamo pokrajinski pogovorni jezik(je določena različica neknjižnega jezika) in narečja(neknjižna socialna zvrst, ki jo govorijo na manjšem geografskem območju). Interesne govorice pa ljudje govorijo v posameznih skupinah, povezanih zaradi podobnih interesov(žargon, sleng in argo). POZNAVANJE LITERARNE TEORIJE; PREPOZNAVANJE BESEDNIH IN GLASOVNIH FIGUR STALNE BESEDILNE VRSTE Besedila, ki jih tvorimo v sporazumevanju in imajo skupne lastnosti imenujemo besedne vrste, povezujejo jih zunanja oblikovanost, vsebina, namen in jezikovne značilnosti. Z njimi se sporazumevamo v zasebnem in javnem življenju, v strokovnih ali uradovalnih krogih, jih beremo, poslušamo, tvorimo in sprejemamo. Besedilne vrste so: 1. Pogovor: je govorjeno besedilo, v katerem 2 ali več sogovorcev izmenjujejo svoja mnenja in misli. 2. Predstavitev: je besedilo, s katerim sporočevalec seznani naslovnika z lastnostmi, vzroki za nastanek, razvojem in drugimi značilnostmi neke stvarnosti. 3. Opis: Je natančno seznanjanje naslovnika z značilnostmi nekega predmeta ali pojava. 4. Oznaka: Je besedilo, v katerem sporočevalec izraži svoje mnenje o lastnostih in ravnanju neke osebe na podlagi njenih dosežkov. 5. Razglednica: Je kartonček s sliko na eni strani namenjen za krajša sporočila po pošti. 6. Voščilo: Je besedilo, s katerim sporočevalec izrazi naslovniku dobre želje ob prazniku. 7. Čestitka: Je besedilo, s katerim sporočevalec izrazi naslovniku veselje nad njegovim vspehom ali pomembnem dogodku. 8. Pismo: Je dalše sporočilo, ki ga pošiljamo po pošti ali elektronski pošti. 9. Obvestilo: Je besedilo, s katerim sporočevalec sporoča informacije o določeni stvarnosti. 10. Obrazci: - Obrazec je natisnjen list s splošnim besedilom in rubrikami za ustrezne podatke. - Prijavnica je obrazec, s katerim se prijavimo za določeno dejanje. - Naročilnica je obrazec, s katerim naročimo določeno blago ali storitev. - Poštni in bančni obrazci: obrazec, položnica: je obrazec, s katerim na določen račun ustanove nakazujemo denar. 11. Reklama: je besedilo, ki opozarja na določen izdelek, z namenom, da privabi kupce. 12. Novica ali vest: je publicistično besedilo, ki javnost obvešča o nečem novem. 13. Uradni pogovor: je govorjeno besedilo, ki poteka v uradnih javnih okoliščinah. 14. Življenjepis: Je besedilo, v katerem sporočevalec pripoveduje o dogodkih iz življenja po resničnem časovnem zaporedju. Uradni življenjepis: Je besedilo, v katerem sporočevalec pripoveduje o pomembnih dogodkih iz svojega življenja. 15. Opravičilo: Je besedilo, s katerim sporočevalec naslovniku pojasni, zakaj ni izpolnil svojih obveznosti. 16. Zahvala: Je besedilo, s katerim sporočevalec izraža hvaležnost za naslovnikovo dejanje. 17. Sožalje: Je besedilo, s katerim sporočevalec ustno izrazi sočutje ob izgubi naslovniku ljube osebe. Sožalno pismo je besedilo, s katerim sporočevalec pisno izrazi sožalje ob smrti naslovniku ljube osebe. 15

16 18. Prošnja: Je besedilo, s katerim želi sporočevalec nekaj pridobiti. Na primer: štipendijo, službo, denarno pomoč Obvestilo: - Športni spored je besedilo, v katerem so po določenem zaporedju navedeni športni dogodki. - Telefonski imenik je seznam telefonskih naročnikov z njihovimi številkami in naslovi. - Teletekst: je prenos informacij po televiziji. - Javno obvestilo je obveščevalno besedilo, ki je namenjeno javnosti. - Kulturni program je javno obvestilo, ki obvešča o kulturnih dogodkih. 20. Poročilo: Je publicistično besedilo, ki natančno predstavi okoliščine in potek dogajanja. 21. Poljudnoznanstveni članek: Je besedilo, v katerem sporočevalec prikaže strokovno temo širšemu krogu. 22. Opis delovnega postopka: Je besedilo, v katerem je delovni postopek opisan po korakih, ki privedejo do določenega cilja. 23. Delovni dnevnik: Je vrsta dnevnika, v katerem dijak vpisuje pridobivanje znanja pri praktičnem pouku. 24. Spletna stran: Je dokument v računalniku dosegljiv vsem uporabnikov medmrežja. 25. Predstavitev naprave: Je besedilo, v katerem sporočevalec opisuje predmet in njegovo delovanje. 26. Predstavitev postopka: Je besedilo, v katerem so natančneje pojasnjene posamezne faze postopka. 27. Strokovno poročilo: Je besedilo, ki predstavi dogajanje s strokovnega področja. 28. Vabilo: Je besedilo, v katerem sporočevalec naslovnika nekam vabi. 29. Pooblastilo: Je besedilo, v katerem sporočevalec drugi osebi podeli pravico, da v njegovem imenu opravlja določena uradna dejanja. 30. Potrdilo: Je besedilo, v katerem sporočevalec potrjuje svoja dejanja. 31. Ponudba: Je besedilo, v katerem sporočevalec naslovniku ponuja blago ali storitev. 32. Pritožba: Je besedilo, v katerem sporočevalec izrazi svoje nezadovoljstvo nad neprimerno storitvijo. 33. Zapisnik: Je poročilo, o uradnem sestanku skupine ljudi. 34. Ocena: Je utemeljevalno besedilo, v katerem sporočevalec vrednoti dogajanje. 16

17 KAZALO: RABA LOČIL...1 Končna, nekončna ločila:...1 Vejica v prosti in zloženi povedi:...1 Ločila v premem govoru:...1 RABA VELIKE ZAČETNICE:...1 Pisava osebnih lastnih imen:...1 Pisava zemljepisnih lastnih imen:...1 Pisava stvarnih lastnih imen:...2 DELJENJE BESED:...2 PISAVA PREVZETIH BESED:...2 BESEDNI JEZIK:...2 Socialne in funkcijske zvrsti:...2 Predniki slovenskega jezika:...3 SPORAZUMEVANJE:...3 Sporočanje:...3 Dejavniki, faze, načela sporočanja:...3 BESEDILO:...3 Vloge in vrste besedila:...3 OBLIKOSLOVJE:...4 SPOZNAVANJE IN POIMENOVANJE BESEDNIH VRST:...4 Samostalniška beseda:...4 SKLANJATVE...5 MOŠKA SKLANJATEV...5 i.moška sklanjatev:...5 ii.moška sklanjatev:...6 iii.moška sklanjatev:...6 ženska sklanjatev...6 i.ženska sklanjatev:...6 ii.ženska sklanjatev...7 Srednja sklanjatev...7 Samostalniški zaimek:...7 PRIDEVNIŠKA BESEDA:...8 Način pregibanja pridevniške besede:...8 Vrste pridevnika:...8 Kategorije pridevnika:...8 Sklanjanje, stopnjevanje pridevnika:...8 Kdaj se uporablja določena oblika pridevnika:...8 Števnik, vrste:...8 Prepoznavanje pridevniških zaimkov:...9 GLAGOL:...9 PREDLOG:...9 VEZNIK:...10 MEDMET:...10 ČLENEK:...10 PRISLOV:...10 POMENOSLOVJE IN BESEDOSLOVJE:...10 Kaj so to sopomenke?...10 Stilna zaznamovanost besed:...11 Besedne zveze (frazemi pregovori):

18 GLASOSLOVJE:...11 Fonemi Slovenskega jezika, zapisovanje fonemov:...11 glasovne premene (asimilacija, preglas):...11 BESEDOTVORJE, SKLADNJA:...12 Besedotvorni način:...12 Besedotvorni algoritem:...12 Stavek in vrste stavkov:...12 Poved:...12 Priredje in podredje:...13 Skladenska razmerja stavčnih členov in stavčni členi:...14 Premi in odvisni govor:...14 ZVRSTNOST SLOVENSKEGA JEZIKA (SOCIALNE IN FUNKCIJSKE ZVRSTI):...14 POZNAVANJE LITERARNE TEORIJE; PREPOZNAVANJE BESEDNIH IN GLASOVNIH FIGUR...15 STALNE BESEDILNE VRSTE

SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis

SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis mo Vmesno obrazilo/medpona: pot o pis BESEDOTVORNI

Prikaži več

Poved in stavek

Poved in stavek Poved in stavek POVED je najmanjša enota besedila. POVED (nekaj pove) je zaokrožena skupina pomensko in oblikovno povezanih besed. Je srcu laže mi pri postalo. Pri srcu mi je postalo laže. Logično povezane

Prikaži več

Dragica Kapko Predlog letne tematske priprave za pouk SLOVENŠČINE v 9. razredu devetletne osnovne šole

Dragica Kapko Predlog letne tematske priprave za pouk SLOVENŠČINE v 9. razredu devetletne osnovne šole Dragica Kapko Predlog letne tematske priprave za pouk SLOVENŠČINE v 9. razredu devetletne osnovne šole DELO Z NEUMETNOSTNIMI BESEDILI 86,5 ur (60 % od 144 ur 4,5 ure na teden) Nana Cajhen, Nevenka Drusany,

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : *M07119111* Državni izpitni center SLOVENŠČINA KOT DRUGI JEZIK NA NARODNO MEŠANEM OBMOČJU V PREKMURJU Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Razčlemba neumetnostnega besedila

Prikaži več

KAJ JE SPORAZUMEVANJE

KAJ JE SPORAZUMEVANJE KAJ JE SPORAZUMEVANJE Sporazumevanje je izmenjavanje besedil med ljudmi zajema 2 osebi (sporočevalca in prejemnika) Sporazumevanje obsega sporočanje in sprejemanje sporočil Oseba A kaj sporoča osebi B

Prikaži več

ITALIJANŠČINA - 5. raz. Poslušanje in ustno izražanje UČNI SMOTRI OPISNIKI Kaj preverimo VSEBINE/DEJAVNOSTI Učenec disciplinirano posluša sogovornike

ITALIJANŠČINA - 5. raz. Poslušanje in ustno izražanje UČNI SMOTRI OPISNIKI Kaj preverimo VSEBINE/DEJAVNOSTI Učenec disciplinirano posluša sogovornike ITALIJANŠČINA - 5. raz. Poslušanje in ustno izražanje disciplinirano posluša sogovornike in se ustrezno vključuje v razgovor; upošteva stališča sogovornikov; pozorno posluša in izlušči informacije iz besedil,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2  r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način] STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,

Prikaži več

Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vs

Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vs Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vsebina, podpis) izraženo voščilo/čestitka Pravopis in

Prikaži več

%

% OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)

Prikaži več

Leksikon besednih oblik SSJ: nadstandardno o (ne)standardnem

Leksikon besednih oblik SSJ: nadstandardno o (ne)standardnem Leksikon besednih oblik SSJ: nadstandardno o (ne)standardnem Kaja Dobrovoljc Ljubljana, 3. 2. 2012 Kaj je leksikon besednih oblik (LBO)? podatkovna zbirka o oblikoslovnih lastnostih besedišča zdruţevanje

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda

Prikaži več

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,

Prikaži več

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-6

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-6 PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-63 % = zd (2) 64 %-77 % = db (3) 78 %-89 % = pdb (4)

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

GSJ 6 DZ 2011 Notranjost.indd

GSJ 6 DZ 2011 Notranjost.indd Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk Gradim slovenski jezik 6 knjigarna.com swis721 Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, dr. Martina Križaj Ortar

Prikaži več

1. Letnik KAJ JE JEZIK? Jezik je sredstvo s katerim tvorimo besedila ter jih sprejemamo in poskušamo razumeti. Jezik je torej temeljno sredstvo sporaz

1. Letnik KAJ JE JEZIK? Jezik je sredstvo s katerim tvorimo besedila ter jih sprejemamo in poskušamo razumeti. Jezik je torej temeljno sredstvo sporaz 1. Letnik KAJ JE JEZIK? Jezik je sredstvo s katerim tvorimo besedila ter jih sprejemamo in poskušamo razumeti. Jezik je torej temeljno sredstvo sporazumevanja (komunikacije) sem uvrščamo BESEDNI JEZIK,

Prikaži več

LETNA PRIPRAVA:

LETNA PRIPRAVA: Romana Janc, prof. Agata Bohinc LETNA PRIPRAVA: 1. Splošni del (strani 2 14) (povzeto iz Učnega načrta za angleščino, izdanega pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport ter Zavodu RS za šolstvo, 2004)

Prikaži več

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer)

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer) KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer) Aktiv učiteljev angleščine Gimnazije Nova Gorica (sprejeto

Prikaži več

Neformalni izobraževalni program ZAČETNA OPISMENJEVALNICA V SLOVENŠČINI ZA PRISELJENCE Ljubljana, oktober 2017

Neformalni izobraževalni program ZAČETNA OPISMENJEVALNICA V SLOVENŠČINI ZA PRISELJENCE Ljubljana, oktober 2017 Neformalni izobraževalni program ZAČETNA OPISMENJEVALNICA V SLOVENŠČINI ZA PRISELJENCE Ljubljana, oktober 2017 Kazalo 1 IME PROGRAMA... 3 2 UTEMELJENOST PROGRAMA... 3 3 CILJNA SKUPINA... 5 4 CILJI PROGRAMA...

Prikaži več

Microsoft Word - N doc

Microsoft Word - N doc Š i f r a u ~ e n c a/-k e: Dr`avni izpitni center *N03110131* REDNI ROK SLOVENŠ^IN PISNI PREIZKUS Sreda, 7. maja 003 / 45 minut Dovoljeno gradivo in pripomo~ki: u~enec/-ka prinese s seboj modro/~rno nalivno

Prikaži več

Microsoft Word - P051-A doc

Microsoft Word - P051-A doc [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P051A30111* SPOMLANSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 1 Raz~lemba neumetnostnega besedila Torek, 14. junij 2005 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo

Prikaži več

1

1 1. razred Minimalni učni smotri Razumevanje in izvajanje ustno danih navodil Poimenovanje in prepoznavanje barv, števil, družinskih članov, stanovanjskih prostorov, šolskih potrebščin Predstavitev samega

Prikaži več

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.

Prikaži več

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in prilagajanje. Komplet sestavljajo: učbenik in delovni

Prikaži več

Microsoft Word - MREŽNI-2 OBD-2012

Microsoft Word - MREŽNI-2 OBD-2012 SPECIFIKACIJSKE TABELE PREIZKUSOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA 2012 V 6. RAZREDU V želji, da bo dodatna informacija o doseženem znanju učencev na nacionalnem preverjanju znanja v šolskem letu 2011/2012

Prikaži več

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Aškerčeva Ljubljana izr. prof. dr. Marjeta VRBINC Recenzija u

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Aškerčeva Ljubljana izr. prof. dr. Marjeta VRBINC Recenzija u Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Aškerčeva 2 1000 Ljubljana izr. prof. dr. Marjeta VRBINC Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot prvi tuji jezik

Prikaži več

1.Pola

1.Pola [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P063A30111* ZIMSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 1 Raz~lemba neumetnostnega besedila Sobota, 17. februar 2007 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo

Prikaži več

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj

Prikaži več

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v

Prikaži več

Microsoft Word - SLO_2.doc

Microsoft Word - SLO_2.doc slovenščina SPLOŠNI Učenci si pridobivajo pozitivno čustveno in razumsko razmerje do slovenskega jezika; začenjajo se zavedati, da je slovenščina kot njihov materni jezik zanje najbolj naravna socializacijska

Prikaži več

Ada Vidovič Muha:

Ada Vidovič Muha: BESEDA BESEDOSLOVJE: 1. ožji smisel: proučuje besedo, njeno izrazno podobo in pomen 2. širši smisel: vključuje tudi besedotvorje nauk o besedi BESEDOTVORJE: proučuje podmnožico besed, ki so deljive na

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.

Prikaži več

Microsoft Word - 3. razred.docx

Microsoft Word - 3. razred.docx MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA - 3. RAZRED MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA - SLOVENŠČINA Ocenjevalna lestvica: 90% - 100% 75% - 89, 9% 60% - 74,9% 45% - 59,9% 0% - 44,9% Znanje se ocenjuje pisno in ustno. K

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

(Microsoft Word - Angle\232\350ina)

(Microsoft Word - Angle\232\350ina) PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI ANGLEŠČINI Preverjanje znanja: je ugotavljanje predznanja in razumevanja snovi ter ni ocenjeno. Preverjanje znanja je lahko pisno ali ustno, način in oblika nista

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

Pravopisna pravila pri dijakih izziv ali»mala malica«raziskovalna NALOGA SLOVENŠČINA Avtorici: Lea Zahrastnik in Tea Planko, 4. č Mentorica: Vesna Gub

Pravopisna pravila pri dijakih izziv ali»mala malica«raziskovalna NALOGA SLOVENŠČINA Avtorici: Lea Zahrastnik in Tea Planko, 4. č Mentorica: Vesna Gub Pravopisna pravila pri dijakih izziv ali»mala malica«raziskovalna NALOGA SLOVENŠČINA Avtorici: Lea Zahrastnik in Tea Planko, 4. č Mentorica: Vesna Gubenšek Bezgovšek, prof. Mestna občina Celje, Mladi za

Prikaži več

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim

Prikaži več

PORAJAJOČA SE PISMENOST

PORAJAJOČA SE PISMENOST PORAJAJOČA SE PISMENOST v sklopu Šole za starše, dne 22. oktobra 2003 v Marjetici, predavateljica: dr. Branka Jurišić Predavanje se je začelo s komentarjem predavateljice, da nekateri starši forsirajo

Prikaži več

KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE

KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, 11. 11. 2017 1. in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE 1. 20 2. 17 3. 20 4. 20 Skupaj 77 Opombe: pri 1. nalogi se tabela

Prikaži več

Učni načrt za devetletko

Učni načrt za devetletko UČNI NAČRT Program waldorfske osnovne šole: slovenščina KAZALO 1. OPREDELITEV PREDMETA... 3 2. SPLOŠNI CILJI PREDMETA... 5 2.1. PRVO TRILETJE... 5 2.2. DRUGO TRILETJE... 6 2.3. TRETJE TRILETJE... 8 3.

Prikaži več

Simpozij OBDOBJA 28 AVSTROSLOVENISTIČNA PESTROST PEDAGOŠKEGA IZZIVA Kasilda Bedenk Geisteswissenschaftliche Fakultät, Gradec Tatjana Vučajnk Filozofsk

Simpozij OBDOBJA 28 AVSTROSLOVENISTIČNA PESTROST PEDAGOŠKEGA IZZIVA Kasilda Bedenk Geisteswissenschaftliche Fakultät, Gradec Tatjana Vučajnk Filozofsk AVSTROSLOVENISTIČNA PESTROST PEDAGOŠKEGA IZZIVA Kasilda Bedenk Geisteswissenschaftliche Fakultät, Gradec Tatjana Vučajnk Filozofska fakulteta, Ljubljana; Geisteswissenschaftliche Fakultät, Gradec UDK 811.163.6

Prikaži več

Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot

Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot drugega tujega jezika v prvem in drugem letniku gimnazije

Prikaži več

Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi

Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne 13. 7. 2015 je po predhodni obravnavi in potrditvi besedila na pedagoški konferenci zavoda

Prikaži več

SPORAZUMEVANJE IN JEZIKOVNE ZVRSTI 1. dvosmerno ustno enosmerno ustno enosmerno pisno dvosmerno pisno 2. a) SPOROČEVALEC NASLOVNIK KRAJ SPOROČANJA/ ČA

SPORAZUMEVANJE IN JEZIKOVNE ZVRSTI 1. dvosmerno ustno enosmerno ustno enosmerno pisno dvosmerno pisno 2. a) SPOROČEVALEC NASLOVNIK KRAJ SPOROČANJA/ ČA SPORAZUMEVANJE IN JEZIKOVNE ZVRSTI 1. dvosmerno ustno enosmerno ustno enosmerno pisno dvosmerno pisno 2. a) SPOROČEVALEC NASLOVNIK KRAJ SPOROČANJA/ ČAS PRENOSNIK MESTO OBJAVE BESEDILO 1 radijski poslušalec

Prikaži več

Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin

Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin OBDOBJE ROMANTIKA Romantika je umetnostna smer v Evropi iz prve polovice 19. stoletja. Razvila se je iz predromantike konec 18.stol. Izražanje čustev Osrednja

Prikaži več

Dopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte

Dopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve! Nosíte bremena drug drugemu... in tako boste izpolnili Kristusovo postavo. Tistemu, ki te udari po enem licu,... nastavi še drugo. Kar koli

Prikaži več

Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla

Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SPO Ura: 30. Datum: Učna enota: NAŠ MALI PROJEKT: Sestavimo druţino Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske

Prikaži več

Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad Ljubljana izr. prof. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščin

Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad Ljubljana izr. prof. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščin Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana izr. prof. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot drugi tuji jezik v prvem in drugem letniku gimnazij,

Prikaži več

08_03

08_03 OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 FOUND POETRY Found poetry se ustvarja, piše z uporabo besedišča iz nepoetičnih kontekstov, ki se uporabi v pesniškem besedilu. Kot temeljno besedilo se lahko uporabijo teksti iz različnih virov: časopisov,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vrtec pri OŠ Polhov Gradec Z ROKO V ROKI OTROCI IN ODRASLI JERICA KREFT, NATAŠA PELJHAN POBUDA Na enem od srečanj ravnateljev in koordinatorjev v okviru Mreže vrtcev/šol Korak za korakom, ki ga organizira

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15245112* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik in računalo.

Prikaži več

Ocenjevanje tvorbnih nalog

Ocenjevanje tvorbnih nalog Vrednotenje tvorbnih nalog dr. Simona Kranjc Ljubljana, 11. aprila 2012 Kaj ocenjujemo? Razumevanje Tvorjenje Razumevanje in tvorjenje besedil Dejavnost sprejemanja (branje) Dejavnost tvorjenja (pisanje)

Prikaži več

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom

Prikaži več

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANES SE V ŽIVLJENJU NAŠEM NEKAJ NOVEGA GODI, KO SMO PRVIČ

Prikaži več

Razpis športne igre zaposlenih RP _docx

Razpis športne igre zaposlenih RP _docx ŠPORTNE IGRE ZAPOSLENIH 2017 RAZPIS IN OBRAZEC ZA PRIJAVO Spoštovani, Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez v sodelovanju z občinskimi športnimi zvezami organizira Športne igre zaposlenih

Prikaži več

PRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dij

PRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dij PRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dijaka s statusom športnika je odvisno od njegove obremenitve

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:

Prikaži več

SLOVENŠČINA Zbirka preizkusov za pripravo na nacionalno preverjanje znanja Petra Jesenovec, Vanja Kavčnik Kolar, Vesna Kumer, Maja Laznik, Neža Ritlop

SLOVENŠČINA Zbirka preizkusov za pripravo na nacionalno preverjanje znanja Petra Jesenovec, Vanja Kavčnik Kolar, Vesna Kumer, Maja Laznik, Neža Ritlop SLOVENŠČINA Zbirka preizkusov za pripravo na nacionalno preverjanje znanja Petra Jesenovec, Vanja Kavčnik Kolar, Vesna Kumer, Maja Laznik, Neža Ritlop 6+ znam za več ZBIRKA ZNAM ZA VEČ SLOVENŠČINA 6+ Zbirka

Prikaži več

RAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slove

RAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slove RAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slovenia (v nadaljnjem besedilu IATEFL Slovenia) skladno

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

639ff5bf-47b8-4fee-9e32-77a53d6482db.pdf

639ff5bf-47b8-4fee-9e32-77a53d6482db.pdf SEPTEMBER Vrata našega oddelka na Osnovni šoli Alojza Hohkrauta so se odprla 03.09.2018 in že prvi dan smo pričeli s skupnim sodelovanjem z OŠ. V dopoldanskemu času smo skupaj z učenci in učiteljicami

Prikaži več

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00

Prikaži več

Microsoft Word - P053-A doc

Microsoft Word - P053-A doc [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P053A30112* ZIMSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 2 Pisanje besedila na knji`evno temo Torek, 14. februar 2006 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo

Prikaži več

1.Književnost za zaključni izpit 1. Iz roda v rod LJUDSKA BESEDNA UMETNOST: Značilna je anonimnost. Prenaša se iz roda v rod, zaradi ustnega izročila

1.Književnost za zaključni izpit 1. Iz roda v rod LJUDSKA BESEDNA UMETNOST: Značilna je anonimnost. Prenaša se iz roda v rod, zaradi ustnega izročila 1.Književnost za zaključni izpit 1. Iz roda v rod LJUDSKA BESEDNA UMETNOST: Značilna je anonimnost. Prenaša se iz roda v rod, zaradi ustnega izročila ni zapisano, jezik je poln narečnih besed in popačenk.

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

Microsoft Word - N M-mod.docx

Microsoft Word - N M-mod.docx Državni izpitni center *N18157132M* 9. razred GLASBENA UMETNOST Sreda, 9. maj 2018 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N181-571-3-2M

Prikaži več

Microsoft Word - P043-A mod.doc

Microsoft Word - P043-A mod.doc Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte

Prikaži več

Microsoft Word - pravila Studentski dom.doc

Microsoft Word - pravila Studentski dom.doc Pravila o merilih za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskem domu Nova Gorica, 25. julij 2008 Prejmejo: Študentska pisarna Komisija za študentske zadeve Študentski svet Predsednik Predstojnik Ime

Prikaži več

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice

Prikaži več

1

1 1 BESEDILO Besedilo je besedno sporočilo, ki je: a) smiselno lahko prepoznamo njegov namen in temo b) sovisno posamezni deli se logično in slovnično povezujejo c) zaokroženo tvorijo vsebinsko in oblikovno

Prikaži več

DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE

DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE 1. UVOD: Vsak človek ima 23 parov kromosomov, od tega 22 parov avtosomih kromosomov in en par spolnih kromosomov. Ta ne določata samo spola, temveč vsebujeta tudi gene za nekatere

Prikaži več

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj in Marja Bešter Turk Slovenščina za vsak dan 6 Rešitve nalog iz samostojnega delovnega zve

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj in Marja Bešter Turk Slovenščina za vsak dan 6 Rešitve nalog iz samostojnega delovnega zve Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj in Marja Bešter Turk Slovenščina za vsak dan 6 Rešitve nalog iz samostojnega delovnega zvezka IZDAJA S PLUSOM 1 Brez besedil ni življenja 1.

Prikaži več

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih

Prikaži več

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko   ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for

Prikaži več

Album OBHAJILO notranjost.indd

Album OBHAJILO notranjost.indd V spomin na prvo sveto obhajilo Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že! Tukaj nalepi svojo najljubšo fotografi jo z dne, ko si prvič prejel/a sveto obhajilo. Moje ime in

Prikaži več

Microsoft Word - P122-A _mod.doc

Microsoft Word - P122-A _mod.doc 2 P122-A302-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Opomba: Pri ocenjevanju te pole se ne upošteva kriterija jezikovne pravilnosti.

Prikaži več

OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17

OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI 4., 5. in 6. razred V skladu z 20. a členom ZOsn (Uradni list RS, št. 63-2519/2013

Prikaži več

BGS 3 DZ 03.indd

BGS 3 DZ 03.indd Milka Kern, Mira Kramarič, Majda Pipan, Marija Ropič BESEDE GRADIJO SVET 3 Delovni zvezek za slovenščino za tretji razred osnovne šole Jezikovni pregled: Simona Tavčar, Darka Tepina Podgoršek Ilustracije:

Prikaži več

Microsoft Word - Vloga za vpis doc

Microsoft Word - Vloga za vpis doc Maistrova ulica 2/a, 2380 Slovenj Gradec, tel.:+386 2 62 09 550, faks +386 2 88 42 085; Šifra otroka: /2016 Evidenčna št.: 6021-3/2016- - Datum prejema vpisnice: Datum vključitve v vrtec: (izpolni vrtec)

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PRAVLJICE UČENCEV 4. c RAZREDA NAROBE PRAVLJICE SREČANJE S PEPELKO NAROBE PRAVLJICA Nekoč, pred davnimi časi, je živel kraljevič. Imel je dve sestri, Pepelko in Trnuljčico. Prirejal je zabavo za dvajseti

Prikaži več

zdr04.doc

zdr04.doc Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,

Prikaži več

0. zacetne str. 2

0. zacetne str. 2 Andreja Markovič, Mihaela Knez, Nina Šoba, Mojca Stritar Slovenska beseda v živo 3a Učbenik za izpopolnjevalni tečaj slovenščine kot drugega/tujega jezika Kazalo Uvod...................................

Prikaži več

Uvod ABECEDA A a B b C c Č č D d E e F f G g H h I i J j K k L l M m N n O o P p R r S s Š š T t U u V v Z z Ž ž ČRKA GLAS ABECEDA S ZA ZAČETEK ŠTEVIL

Uvod ABECEDA A a B b C c Č č D d E e F f G g H h I i J j K k L l M m N n O o P p R r S s Š š T t U u V v Z z Ž ž ČRKA GLAS ABECEDA S ZA ZAČETEK ŠTEVIL Uvod AECEDA A a b C c Č č D d E e F f G g H h I i J j K k L l M m N n O o P p R r S s Š š T t U u V v Z z Ž ž ČRKA GLAS AECEDA S ZA ZAČETEK ŠTEVILKE 0 - nič 1 - ena 2 - dve 3 - tri 4 - štiri 5 - pet 6

Prikaži več

PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19

PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 UVOD V šolskem letu 2014/15 so se začele uporabljati določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni

Prikaži več

eAsistent izpis

eAsistent izpis Datum in čas: 5. 1. 216 11:27:23 Seznam ocenjevanj znanja za oddelek 3. a Obdobje: od 15. 1. 216. do 1. 6. 216. 2. 1. 216 3. a Psihologija - izbirni 3. letnik (PSI-I2) 7. ura 29. 1. 216 3. a Matematika

Prikaži več

Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri "Marcus & Martinus" 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcu

Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri Marcus & Martinus 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcu Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri "Marcus & Martinus" 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcus & Martinus«(v nadaljevanju: nagradna igra). Organizator

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

Microsoft Word - N Moderirana navodila.docx

Microsoft Word - N Moderirana navodila.docx Državni izpitni center *N12157132* REDNI ROK 3. obdobje GLASBENA VZGOJA Četrtek, 10. maj 2012 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3. obdobja RIC 2012 2 N121-571-3-2 Navodila

Prikaži več

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard slovenščina Opisi dosežkov učencev 6. razreda na nacionalnem preverjanju znanja Slika: Porazdelitev točk pri slovenščini (NIS), 6. razred ZELENO OBMOČJE

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

Spoštovani

Spoštovani Državna komisija za vodenje nacionalnega preverjanja znanja Predmetna komisija za slovenščino Predmetna komisija za matematiko Predmetna komisija za angleščino Predmetna komisija za nemščino Državni izpitni

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Prikaži več

RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA

RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA INSIGHT PRE-INTERMEDIATE OSNOVNI PODATKI Naslov učbenika: Insight Pre-Intermediate avtorji: Jayne Wildman, Fiona Beddall Založba: Oxford University Press Sestavni deli gradiva:

Prikaži več

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d.

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. Na podlagi 8. člena statuta Svobodnega sindikata Slovenije je Sindikat zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. na ustanovnem sestanku dne, 06.11.2014 sprejel PRAVILNIK Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več